The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper. : la lil* I erenca treh držav za poravnavo sppra med Italijo in ^besinijo se razbila ob trmoglavosti Mussolinija. — julija zahteva popolno podjarmljenje Abesinije. — V»£a narodov bo morala nastopiti v zaščito svoje Danice, Abesinije. i -________ NADZORSTVO nad zarodom P p . - Vsau'2' Francija. — Brez 10 laga dvoma je zdaj posta- SeiS!l0' da le na-,manj' P° Mussolini, popol- 0(1« ,Pcydjarmljenje doslej istie ne- flije al'riške države Abesi-seči'/11 da Je PriPravljen, do- Vedioa Cilj tudi' ako bi to pri" V0jn Ponovne svetovne stoj f, P^ividno je, da je ob-liji' as.ističnega režima v Ita-'7-'(3a VlSen še od ugodnega je , akcije v Afriki; ker pa ftk J ®SOl Naziji nameravajo človeški zarod postaviti pod nadzorstvo države. ef iiniju na tem, da se tll(|jnu vrhuncu v Italiji, je SW PriPravljen, riskirati do seže:,n°8ti' da cilj v Afriki do-se lio, k a Pog0. ie brezobzirno odbil sw',e za mirno poravnavo ' a> ki ste mu jih predložili je ta odločnost preteklo nede- Slij.. in Francija, Berlin, Nemčija. — V svojem programu za "čiščenje plemena" nameravajo iti naziji do neomejene skrajnosti in v načrtu, kakor ga je v posebni knjigi izrazil poljedelski minister, imajo tako nadzorstvo nad človeškim zarodom, kakor se je izvajalo doslej nad živalmi. V omenjeni knjigi se priporoča razdelitev deklet v štiri razrede. V prvi razred pridejo tiste, ki so tako zdrave duševno in telesno, da se jim mora dati vsaka pomoč pri že-katerih Viitvi. Drugi razred obsega ti- li %eilPniki s0 imeli tukai" kon- ste, proti katerim glede zaro-z Mussolinijevim od-jda ni nikakega nasprotstva. V f v' In °be državi- An" j tretji razred pridejo take, ki Lucija, ste v svojem bi se sicer smele poročiti, to-s)<1\ino,rU Sli V resnici do|da le pod zagotovilom, da ne ' in predali takore- bod0 imele otrok. V četrti raz- koč celo lieinj] " ^besinijo na milost in >OsPod Italije, politično in bi ijjjgj3^0; edino p0 imenu ti a Abesinija še obstoja-Jiiti if ,Satn°stojna država, a Volj]. Grnu 111 Mussolini pri-Popg'j ^esinijo zahteva kot italijansko kolonijo, je, da se je ob tej feren lni.ievi trmoglavosti kon-st0pnCf razbila, in angleški za-Ijelc Srof Eden, je v ponede-•toril ;pof°val domov- Isto -ie ^ec, i U Mussolinijev odposla- I k A1°isi' Pred razh°" f «ilo 0G. .lo izdano uradno poro- Selzi(lu konference, v kate-t m nayaja> da zborovalci f ^triv najti P°dlage za raz-f ž'tve ianje- ki bi privedlo do re-' ^m0t°nflikta"'in da "nadaljnje ^tS]/1Vanie se bo vršilo diplo-? Klm Potom." ^nj^ačimi besedami to po-Se je konferenca brez- ligi ^aij Pešn0 g^v ^ je ? stavl.iene pogoje. Zve-r0nc*o Prispel, toda v oči-\ k; .az°earanje vseh navzo-} bj s' 1 »i«, si mogli misliti, No h , ssolini ne zadovoljil razbila. sko: red pa se prištejejo tiste, ki se sploh ne smejo poročiti. -o- POBEG ŠE PRAVOČASNO PREPREČEN Michigan City, Ind. — Ako bi se jim bilo pustilo še par dni časa, bi si bili jetniki v tukajšnji državni kaznilnici dovršili skriven izhod iz ječe, skozi katerega bi si lahko vsak jetnik, ki bi vedel za skrivnost, pridobil pot v prostost. Oblasti so namreč pretekli petek našle rov, ki so si ga izkopali jetniki, dolg 36 čevljev; samo 15 čevljev jih je še ločilo od jetniškega zidu. V poostreni zapor so jetniške oblasti vtaknile štiri kaznjence, o katerih se je ugotovilo, da so bili voditelji pri tem podjetju; baje so jbili udeleženi pri njem še štirje drugi. Kakor se domneva, so bili jetniki na delu najmanj dva meseca. Izkopano zemljo so spravili zadušena revolta upor Albanske čete zadušile proti kralju Zogu. Tirana, Albanija. — Kakor govori uradno poročilo, je pre-iciairmont MLADA ROJAKINJA OPERIRANA Chicago, 111. — Pretekli teden v petek se je morala odpraviti v bolnico na operacijo na slepiču Miss Agnes Zupan, hči Mr. in i Mrs. Zupan, živečih na 419 p]u-genie St. Pacijentinja leži v St. Elizabeth bolnici, 1433 No. ave. Operacijo je tekli teden izbruhnila v tukaj-j srečno prestala in želimo ji, da šnji državi revolta proti kralju'bi se v kratkem zdrava vrnila v Zogu, ki pa so jo lojalne kralje-[krog svojih ljubečih domačih. ve čete kmalu zadušile. Neki po-j-- —- licijski častnik, po imenu Musa Kraja, je stal na čelu zarotnikov. Kakor govore vesti iz drugih virov, je pri teh nemirih bi-j lo ubitih nad 60 oseb. Število j V križem sveta - Balboa, Kanalski pas. — p Jlicijskc zapore je bil drugih pa je po atentatu, ki se vtaknjen N. Rounsevell, ured-je izvršil na nekega častnika, ki nik nekega lista, pod obclolžbo pa je bil namenjen kralju, po-|žaljenja časti, ko je v nekem begnilo preko meje. [članku izrazil obdolžbo proti -o----armaidnim častnikom, da so oni 50 LET STARI REKORD | krivi NAJDEN London, Anglija. — Med zbirko starih- rekordov, ki so izdelani še v obliki cilindra, so pretekli teden naleteli tudi na enega, na katerem je rekordiran glas kraljice Viktorije. To je edini rekord, na katerem govori omenjena kraljica, in vsebuje pozdrav kraljice tedanjemu abe-sinskemu kralju. Rekord je postal znamenit zlasti zaradi pozornosti, ki jo uživa Abesinija točasno od celega sveta, in skušali bodo izvedenci, da rekord prenovijo, da se bo glas slišal tako čisto, kakor se je pred 50 leti, ko je bil rekord izdelan. . samoumorov ki' so se pripetili zadnje ease. — Berlin, Nemčija. — Na radio razstavi, ki .se je otvori-la pretekli petek, se je objavilo, da imajo naziji v načrtu, da se vsak dom v Nemčiji prevoz trupel po zraku Ponesrečena Rogers in Post se mrtva vfnila v domovino. — Za slavnima osebnostima žaluje celi svet. Seattle, Wash. — Tukajšnje mesto se je pripravilo v ponedeljek na sprejem trupel dveh znamenitih ameriških osebnosti, namreč Will Rogersa in Wiley Posta, katera je pretekli teden doletela nesrečna usoda, ko sto se v Alaski ubila z aeroplanom. Trupli ste bili pripeljani z aeroplanom iz mesta Point Barrow, Alaska, preko Kanade do tukajšnjega mesta in od tukaj se bo z njima nadaljeval pot v Los Angeles. Cela razdalje znaša 3,600 milj in bo to brez dvoma najdaljša pogrebna pot p0 zraku, kar jih je svet še videl. Ponesrečenca je doletela tragična usoda v četrtek preteklega lae Jugoslavije* Žrtev zavratnega umora je postal eden najspretnejših in najdrznejših tihotapcev na Notranjskem. — Originalen spomenik priznanemu skladatelju Davorinu Jenku v Cerkljah. — Številne druge vesti iz Slovenije. Napaden tihotapec lokna rojstne hiše z lepo kova- Rakek, 26. julija. — Pastir [nim starinskim železnim omrežji iz Dolenje vasi nad Rake- jem in postavili tudi vrata. Na kom, so že v ponedeljek našli'sredo tega prostora pa bodo še na gmajni v nekem grmovju!postavili steber z-liro in napi-truplo neznanega moškega, v'som "Zibelka skladatelja Da-katerem s0 potem orožniki j voi'ina Jenka 1835 — 1935," ugotovili, da je 31 letni Lojze j na drugo stran bodo pa vkle-Bombač, po domače Jernejev sali naslove njegovih najbolj Zborovalci so v vreče za sladkor, katerih so Zl celo nedeljo na Mus- 'našli v nekem zračnem rovu 22. telefonski odgovor iz Baje je jih je izdal neki sojetnik. -o- JUDE IZGANJAJO IZ d v —«i«iu piavi^ami, 3WU iih obe drugi' državi • l, .leni priznati. Navzoči so Pripon __________ ^alekose: znimi pravicami, SKESANI UBEŽNIK SE VRNIL Elkton, Md. — Šerifa in njegove pomočnike je presenetil pretekli petek, ko so sedeli pri zajutreku, neki Lambert Hines, kateri je pobegnil iz ječe v nedeljo prej. Skesano je prikorakal v urad, se oprostil za- svoj pobeg in obljubil, da tega ne bo več storil. Šerif mu je "odpustil" in ga vtaknil nazaj v ječo. -o- MORILCU ODKLONJENA PONOVNA OBRAVNAVA Peoria, 111. — 25 letni Gerald Thompson, ki je bil obsojen na smrt vsled umora, izvršenega nad 19 letno Mildred Hallmark, bo moral prestati smrtno kazen 15. oktobra na električnem stolu v jolietski kaznilnici. Pretekli te-jden mu je bila odbita zahteva po opremi s televizi jskim apara- tedna'. ko ■ie njun aeroplan takoj LETOVIŠČ ponovni obravnavi in potrjen iz- Berlin, Nemčija. - Tolpe na- pk smrtnf obsodbe, ki_ ga je po-zijev so obiskale pretekli teden V°ta proglasl]^a 3L -luhja tom. Računa se, da bo apara't stal okrog «5118. — Tokio, Japonska. — Ker je jemal slike neke japonske trdnjave, ko se je vozil z ladjo mimo, je bil aretiran neki Avstralec. Trdnjave, ki jih je slikal, ležijo v južni Koreji. Ladijski častniki izjavljajo, da so ga posvarili, da to ni dovoljeno. — London, Anglija. — Tukajšnja vlada je podvzela korake, da se skliče ponovna pomorska konferenca velesil, da se razmotriva situacija, ki utegne nastati, ko'stopi s koncem leta 1936 iz veljave sklep Washingtonske in londonske konference. ŠEST SIROT IZGUBILO MATER Chicago, 111. — Ko se je vozila z nekim sosedom proti domu, je postala 40 letna Mrs. Kath. Evans,: 11022 So. Troy st., smrtna žrtev nesreče, ko je neki drugi avtomobilist zadel vanje. S to nesrečo je ostalo osirotelih šest otrok, kajti mož Mrs. Evans je bil ubit pred petimi leti pri po dvigu vsled nekega defekta v motorju treščil iz višine 50 čevljev na obrežje neke reke v Alaski. Iz Amerike sta odšla pred par tedni in sta baje imela v načrtu polet v Rusijo. S smrtjo teh dveh mož je zadela občutna izguba ne samo Ameriko, marveč celi svet in za njima ne žaluje samo njuna družina, marveč na milijone in milijone častilcev širom sveta. Rogers je bil znan kot svojevrsten humorist, kot filmski igralec, ki si je s svojimi zdravimi in jedrnatimi dovtipi pridobil srce vsakega gledalca. Wiley Post pa je bil slaven letalec, ki je s svojim aeroplanom že obkrožil svet in je dosti pripomogel k razvoju moderne aeronav-tike. iz Dolenje vasi. Sprva se je mislilo, da se je sam končal, a poznejše preiskave so dognale, da je bil Bombač zavratno napaden, oropan in ubit. Kakor mnogi mladi fantje v obmejnih vaseh, se je tudi Lojze Bombač bavil s tihotapstvom. Tega posla je bi! veliko bolj vešč kot ostali tihotapci, ker je poprej služil pri grani-carjih in je poznal marsikatere skrivnosti nelegalnega prehajanja preko meje, tako, da se lahko reče o njem, da je bil eden najboljših notranjskih tihotapcev. Kot tak izurjen tihotapec, sevelda ni bil nikoli brez denarja in prav to je dalo sum, znanih pesmi. Smrtna kosa V celjski bolnici je umrla Josipina Mak, žena jetniškega paznika iz Celja stara 37 let. •— V Šoštanju so pokopali Heleno Stvarnikovo, ženo g. Stvar, nika v Goricah. — V Mariboru je umrl Ivan Inkret, pomožni delavec star 36 let. — V Paci-niju pri Ptuju je umrla Marija Brodnjak, žena posestnika stara 76 let. Hudo poškodovana V Lazah pri Planini se je hudo ponesrečila delavčeva . . . ižena Jožefa Rupnikova. Pri da pokojni se ni sam usmrtil, nekem de]u je pad, -n sj zlasti ne, ker je komaj nekaj item zlomila roko in dni poprej napravil dobro kup-|Zdravi se v L1ubijani. čijo s konji, katere je skrivoma prignal v Italijo. Priče za- nogo. SMRTNI SKOK IZ 8. NADSTROPJA Chicago, 111. — V opoldanskih urah pretekli petek je našel svojo smrt s skokom skozi okno iz 8. nadstropja 40 letni John W. Jennings, in sicer iz poslopja, v katerem je imel svoje urade kot direktor komercijalnega umetni- delu v tovarni, in je žena dobiva- štva, na 230 No. Michigan ave. la malo odškodnino od družbe. (Kakor njegova družina izjavlja, -o--Lie bil mož živčno bolan in je več- Nai -an;miv»«Ur. vesti ao v |krat grozil, da si bo vzel življe- Hi H „ Pričeli pripravljati na r K h/11' Po takem odgovoru Htiti ^Pomembno še nadalje C&t. lioL Va Pride zdaj pred i>W?ar°dov' ki se b0 zbral X?ra v Ženevi. Ako bo NC^f količkaj VJ^ti, bo moralQ »i 'Jo. i t k u V bot, % Liga pri tem Ab» Poloma z fSlnija je namreč čla- Priti eghir ZadnJ'a se bo mora- r> ."'1 Za r,-;______. . ige in bo^\zst°Pila iz Lige, Slh> PHčhl. Za n-ieno samostoj Srati je> da bo v tem k tem bo dala razna letovišča na Bavarskem in v tamkajšnjih hotelih opozorile Jude, da morajo takoj odpotovati. Po nekaterih drugih mestih so restavranti objavili, da se Judom ne bo nudila postrežba. -o- HOOVER JEVA POLITIČNA AKTIVNOST Chicago, 111. — V teku dobrega tedna dni je bivši predsednik Hoover pretekli petek ponovno obiskal Chicago in je pri tem imel daljši pogovor z neko aktivno voditeljico v republikanski stranki. Znamenja kažejo, da utegne Hoover prihodnje leto zopet kandidirati. nje. NOVO MESTO V ALASKI od V Af''Sla izva''ati svoje M« ^ drugim velikim t0 Htolifbodo te ^veda pri Napovedati ji utegnejo gospodarsko blokado in Anglija ji lahko prepove uporabo sueškega kanala. To bi pa najbrž vodilo do splošne evropske vojne. Naselbina Matanuska v Alaski, blizu mesta Palmer, ki so jo ustanovili izseljenci iz Zed. držav. Poslani so bili tja na vladne stroške, d a obdelajo zapuščeno, toda rodovitno zemljo. trjujejo, da so ga videle z ne- seveda, Če ima veselje do lekosežne zle posledice. To se bo pokazalo kaj kmalu, če,^; Za ™;sto Calumet in . 1 , t, i.- • Ai • •• 'okolico, je bil imenovan Cla- nastane vojna med Italijo m Abesinijo. _ rence PaScoe, ki bo poučeval Dejstvo je, da kljub vsemu modernemu orožju, ki ga mladino godbe; clarence Pas-poseda italijanska vojska, ne bo dosega zmage tako lahka reč, kakor si to morda Mussolini predstavlja. Abesinci se bodo branili na življenje in smrt in vsak Abesinec bo preje j-godbe je dana vsem, ne samo umrl, kakor pa bo pustil Italijanom naprej po abesinski|tem> ki s0 na reliefu in kdor zemlji. Dalje je Etijopija pokrajina, ki v gotovih sezo- žel1 stoPiti v to šol°- se naj nah vsled deževja in drugih neprilik ni dostopna niti prehodna za moštvo, niti motorna vozila. Porajajo se tudi zelo rade nevarne epidemične bolezni in še mnogo drugih reči bo, ki .bodo delale Italijanom velike preglavice, predno bodo dosegli za čemer hrepene v Afriki. Vsaka zmaga bo drago plačana, ako bo sploh dosegljiva. Angleški vojaški strokovnjaki in veščaki trdijo, da v najboljšem slučaju bi se taka vojna končala od treh in pol do petih let. To je pa dolga doba In v tej dobi bi se marsikaj zgodilo, tako doma v Italiji, kakor na fronti v Afriki. Jo, dasi ima v primeri z Dole- Ako grozi Italiji že sedaj,, ko vojna niti pričela ni gospodarska kriza doma, kaj bo še le potem, ko se vojna enkrat resnično začne. Tedaj bo treba stalno polniti žrelo vojnemu molohu. Sledile bodo neprestane mobilizacije in kdo more garantirati, da bo šlo vse skozi mirno doma, ko bo treba na debelo žrtvovati vse za armado v Afriki. Sploh Italija gospodarsko tega sposobna ni spomenika največjem«' ameriškemu baseball igralcu, kateri že pred 15 leti umrl. Rojak Svetich je namreč s tem igralcem, — George Gipp, mu je bilo ime, — igral baseball, zato je bil tudi on povabljen, da se udeleži slavnosti odkritja spomenika. Svetich je pohitel na slavnost, kot mnogo drugih, a ga je med potjo doletela ne- je brala sv. maša ob 6 uri zjutraj in smo se sv. maše udeležili. — Tukaj se je videlo, da so francoske cerkve Se vse zapuščene od revolucije. Opazili smo tudi, da je bilo pri sv. maši večinoma revno 2 9 2 2 2 3 pri slovesni sv. maši in so Pc] pevci od mestne cerkve sv. se peljemo skozi Ljubljano, je koba — po maši je bila 7q vse v rožah in cvetju. Vsaka hvalna pesem, peli so Sheptfj hiša je okrašena po oknih in j Te Deum. Nekaj krasneg8 'j ^lu hodnikih je cvetje. ibilo vse to. Kaj mislite, kaj pa na ^ j ah, pri Mariji Pomagaj. poti gotovo Kaj naj pa napišem od ev-harističnega kongresa, ko ste ljudstvo. ;že vse brali? Rečem le to, da |slavne božje „ „ Kolektati pa znajo ti Francozi, pravilno in resnično to opisati, jnihče, ki pride v domovino,1 saj so nič manj kot trikrat ko- |je nemogoče. Človek mora vse |opustil, da bi je ne obiskal ' ^Sl lektali med sv. mašo. — To to sam videti, mora vse to sam'vsak se je bo rad spomini w lttfcdsl da Se tev, g naj bi bil torej košček spomina 'iz tega svetovnega mesta, ki sreča, ki je zahtevala njegovo U pa žalosten za katoličana, življenje. Prevrnil se mu je ko vidi> da s0 cerkve yedno -n j uspeh namreč avtomobil v neki jarek ravnotako zapuščene, 'kot so in Svetich je pri tem dobil ne- bUe pfed 2? leti> ko gmo biU varne poškodbe. - V bolnišnici na Laurium so sicer mislili, da je le laglje poškodovan in morda je tudi sam Joe mislil da ne bo hudega. Po par dneh se mu je stanje vidno poslabšalo in ne dolgo potem, je izdihnil svojo dušo. Truplo njegovo so pripeljali na dom njegove sestre Mrs. Mary Kocjan, na Yellow Jacket, odkoder se je vršil pogreb v cerkev sv. Jože7 fa in od tam na Lake View pokopališče. Pokojni Joseph Svetich je bil star okolu 50 let. Sveti m,u naj večna luč. R. coe je tji'kaj dobro poznan godbenik. Priložnost priučiti se v to zglasi pri omenjenemu učitelju. — Govori se tuldi, da so »zadnjič v Lansingu odločili za napravo cest Gdrenjega polotoka tri milijone dolarjev. (Skupno 'je bilo za državo Michigan odobreno od vlade $13,000,000, zato, da se izboljšajo ceste.) Nekateri se vprašujejo, kako je to, da je Gorenji polotok dobil tako ma- Slovenci v Lurdu. — Takoj po sv. maši gremo na vlak. — Nedelja je bila in lep dan, a tukaj smo videli, da so ljudje večinoma delali na polju, kar je žalostno, ko dandanes še v delavnik ni dela, pa kljiub temu, ne spoštujejo nedelje. Videli smo pa lepa polja in travnike in lepo živino, ki še je pasla kar med njivami. Seveda, je bila živina privezana doživeti. Ravno zadnjo nedeljo, 28. julija, je bila zahvala po vsej Jugoslaviji, za srečen evharističnega kongresa. O Ljubljani naj še zapišem, da je odkar sem jo zadnjič videla, veliko prenovljena. Ima že tudi nekaj tlakovanih cest in tudi drugače je vse moderno. In pa te lepe cerkve in krasno petje: Pri čč. gg. frančiškanih in v stolnici, je res nekaj, lepega in vse to poveličuje službo božjo. In pa Št. Vid nad Ljubljano, kaka lepa snaga je vse povsod. Ni zastonj šentviška pesem-, ki pravi, da je že osem- vsako k svojemu kolu, kar za , . . ,. J sto let, kar je ustanovljena ta njim polotokom silno slabe ceste in torej je potreba poprave cest veliko večja kot v Dolenjem polotoku, kjer imajo skoro vse ceste tlakovane. —- S temi 13 milijoni dolarjev, se bo zaposlilo v državi Mich., tako računajo, od tri do štiri Mussolini seveda upa, da bo s svojimi aeroplani pre-'tisoč delavcev. strašil Abesince in da bo v teku pol leta vsa Etijopija v njegovem žaklju. To sicer lahko upa in pričakuje, toda drugo vprašanje je, kedaj se bo to izpolnilo. Tudi Abesinci se bodo naučiji kriti pred modernim ' Nesreča z avtomobilom se (je zadnjič pripetila tukaj dobro znanemu rojaku Josephu Svetichu iz Flint, Mich., ko se PISMO IZ IMOVINE. Škofja Loka, Jugoslavija. Marsikaterega bo morda zanimalo, kako je tukaj, zlasti še, ko vedno beremo o veliki revščini in pomanjkanju, ki da tare tukajšnje ljudstvo. Tega pa, človek ob prvem pogledu ko pride sem, ne opazi, pač pa bi sodil ravno obratno. — Kar se tiče noše, je vse bolj moderno. Seveda, naše stare ženice, se še nosijo, kot so se nosile pred štiridesetimi leti. Drugače je seveda z mladino. Omenim naj sandale, katere sedaj nosijo, , ki so različnih vrst, katere nosijo ženske in moški s kratkimi nogavicami, ali brez njih. Mladi moški nosijo široke hlače do srede mečev, ali pa kratke, do nad koleni. V tem oziru torej prav nič ne zaostajajo za modo. —Vendar, pustimo to in naj svoj dopis začnem tam, kjer sem ga zadnjič končala, namreč na ladji, da boste videli, kaj smo doživeli na vožnji do Havre. Zadnji dan pa parniku, se je nekaterim osebam zazdelo, da bi naj ostali za par dni v Parizu in si ga ogledali. Večina seveda nismo bili tega mne- živino gotovo ni prijetno, , se celi dan j>eče na vročem soncu. — Torej nič kaj prijetni vtisi za spomin na 'Francijo. Vse drugače je pa bilo v Švici, vse bolj prijazno. Tukaj vidiš lepe hiše in vrtove in vse jako lepo obdelano. Gotovo si bo vsakdo izmed nas v lepem spominu ohranil Zurich in njegovo jezero, katero meri, menda nekako 65 kilometrov. Tukaj je nekaj za oko. Nešte-vilno čolnov in čolničkov kar mrgoli po jezeru in ob obrež- fara. Pesem tudi hvali, šentviške fante in dekleta, ki res zaslužijo pohvalo, zlasti glede petja. Petje jim je vsakdanje veselje in pojo, zdaj veselo narodno, zdaj lepo cerkveno. To je nekaj lepega. — Obiskala sem v Št. Vidu tudi Chicažane, to je Mr. in Mrs. Udir, ki imajo lep dom ravno pri Škofovih zavodih. Oba sta jako zadovoljna in zdrava. Odšla sta namreč ravno pravi čas, leta 1929 in imata vse moderno vrejeno. Lepo i ju je vse polno ličnih hiš, pa ne pozdravljata vse, posebno na samo enonadstropnih, do pet .North Side in pa v Chicagi. No, in več nadstropij imajo in to če človek vse t0 vidi, ima ob-vse skozi ob jezeru, kar je res čutek, da se imajo dobro, a nekaj posebno lepega. Nad je- vsakdo pravi, da ni denarja. zerom je pa mogočen grib, poraščen s smrekovim in drugim ja. drevjem. Spodaj pa, tik nad j jezerom, če je le nekoliko To je pa povsod, da ni denar- Potem Preska pri Medvo- praznega prostora boš opazilKf' ?erJ6, ^ toliko celo naselbino takih hiš in cer-£lh his mvs°la' vellka- krasna" kev. Človek bi mislil, od česa Ko se V0Z1S skozi M^vode, vi- jp udeležil slavnosti odkritje nja, ker vsak je imel že naro- neki ti ljudje živijo, pa se že vidi, da je tukaj veliko turi-) sto v, ker Švica je pač res prava dežela za turiste, pa naj bo to v 43oletju ali zimi. Ko prekoračimo švicarsko mejo in stopimo na avstrijska tla ski diš to lepo vas vso prenovljeno. Bele hiše med zelenimi drevesi, vse pokrite z rdečo opeko. ki se tako lepo odraža. — Potem Škofja Loka; ta stari ulršulinski samostan, katerega sem zopet imela čast videti. Zopet sem prehodila tistih par nas že pozdravljajo tirol-lsto stopnic; in ti veliki- hodni-velikani, kojih vrhovi sojki in vse tako snažno in pre-pokriti z bel0 sneženo odejo, novljno, da človeka kar pre-ob njih vznožju pa so lepo raz- vzame. Veliki vrt pa poln razvrščene krasne vile in vrtovi, j ličnega sadja, 'okrog ob zidu polni raznega cvetja in zele- pa vse polno grozdja. — Ponjave. Tudi okna hiš so vsa prej so sestre jako dobro iz-Amer. Slovencu v čitajte ga če je bil -le enkrat tukaj. — bote rekli pa o "Črnem nju?" — No, Kranj pa res 1 tako črn, kot se poje o nj^ pač pa je prav lepo mesto.« Mr. Osterman, pozdravila tudi vaše sorodnike. Vašega! brata ravno ni bilo doma gospa soproga mi je rekla,11 še pridem. Izgleda, da se i" jo jako dobro. Silili so me, se' oglasim pri družini Jaz^ pa sem premalo poznana. Izgleda, da je tukaj p>'el dobro. Dela veliko ljudi i'1 tukaj v obratu več tovarn.' velda pravijo, da so p'! majhne, pa tako je povs1 Nikjer nismo več z malim dovoljni, kot smo bili včfs; pa kaj se če. Izgleda vse, da se nas je vseh prijela bolezen; ko je bilo nekaj . dovitnih let, pa sedaj ne niCj' mo preboleti nerodovitnih. Na mojem potovanja po goslaviji sem videla tudLllf; Dolenjske in Štajerske, al je odšlo z nami veliko D#| cev in Štajercev, ki so P°1 tega še dobri pisatelji, ne b1" o tem opisovala, bodo gotc' oni to bolje storili, ker ^ deželo bolje poznajo. Roma'1' POŽAR OGROŽAL VE^ ŽIVLJENJ Chicago, 111. — V pol V letja starem Adams posl01''. na severo-vzhodnem oglitf $ rison st. in Wabash ave. ie torek popoldne izbruhnil žar in le hitremu delu ognJ' gascev se je zahvaliti, zahteval človeških žrtev- .. poslopju stanuje kakih uslužbenk bližnjega Con£l'e" hotela in kakih 20 jih je ^ lo, ko je izbruhnil ogenj-kaj jih je ušlo po stopnji dočim so druge rešili ^ ,okno po lestvah. Povzr .škoda se računa na $10,000 in domneva se, da je ogenj vnel od razbeljeflel likalnika, ki ga je kaka z ska pozabila. --o- Najzanimivejše vesti s" NEPREMAGLJIVI (163) (Metropolitan Newspaper Servicc) Napisal: Edgar Rice .Burroughs Ko je Kitembo zadet od pšice mrtev padel na tla, je zopet zaklical skrivnosten glas: "Imej svoje oči uprte v zemljo in nikar ne pogleduj kvišku, ker vsak kdor kvišku gleda, bo UmTl! Dobrp me poslušajte kai vam povem, črni možje. Pojdite svojo pot naprej k svojemu ljudstvu in ne storite zalega belim, ker ti so moji." Neka groza je spreletela črnce in tudi bele, ko se je že zopet pojavil ta skrivnostni glas, ki je tako zapovedujoče ukazoval črncem, naj gredo mirno v svojo deželo. — Mirno so si razdelili beli in črni svoje blago in hra.no kolikor so jo imeli. Zveri in njegovi so ostali, črnci so se pa podali proti svoji deželi. Zveretova družba, ki se je v tem zadnjem dnevu tako strahovito pomanjšala, je mirno sedela pred malim šotorom in čakala, da je zadnji črnec odšel. Tedaj se je oglasil Pavel in rekel: "Kaj mislite, kaj naj vse to pomeni, ko neznani glas pravi, da smo njegovi? Kako naj to razumemo?" — Vsi so ga pogledali. "Kdorkoli že je," reče Zveri, "je že dovolj slabega napravil, da hujše ne more biti." "Imaš popolnoma prav, Zveri," odgovori Romero. "Kakor praviš, bi ta glas bil angleški ali morda italijanski, ki smo ga slišali." "Naj bo kar je," pravi Zveri. Prepričuje me pa, kar sem že zdav-nej slutil, da je preganjalec med nami." DENARNE pošiljatve odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugosla* vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge de sveta. Denar dobijo prejemniki točno jn zaneslj>v0 direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile na8f cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih' Za $ 2.75 ......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite Za $ 7.30 .......... 300 Dii} Za $15.00 pošljite Za $ 9.70 ......... 400 Din Za $25.00 pošljite Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $5l':'1 Lire: • «» Z« $9.35______100 lir; za $44.50_________500 lir 1 $88.20..........1000 lir Yaa pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, '»ti, ttla: in, Dn iti t>o] n* : \ \ Vv*j s »t i i Torek, augusta 1935 "AMERIKANSK! SLOVENEC" Stran 8 ^ m ab: eli eliti m< . T< mail Ti i L' ) n» 101"1 .uči? in ;vJ jzol I Pe nedeljski tovariš. vša jugoslovanska musliman- jbodo vedno na široko odprta novo politično stranko, ki jo ska stranka. Vse te stranke so 'vsem pravim , Hrvatom. V bodo ustanovile bivša radikalne pred 6. januarjem tesno so-'stranko bodo sploh lahko vsto- na stranka, bivša SLS in bivša (delovale, ker je bilo v njiho-jpil vsi, ki so za to moralno muslimanska stranka, nika-vem programu mnogo slično- kvalificirani in če bodo spreje- kor ne bodo mogli vrniti prva-sti. Istovetnost pogledov na li program ter statute stranke, ki ter vplivnejši člani radikal-razvoj našega političnega živ- Prav tako pa je smešna tudi ne stranke, ki so v najtežjem ljenja se je sedaj pri teh stran-jtrditev o nekem "obkroževa-ičasu zapustili matično stranko. TEDENSKI KOLEDAR 25 Nedelja — Sv. Ludovik kralj ,;>6 Pondeljek — Sv. Ce firin 27 Torek — Sv. Jožef K. 28 Sreda — Sv. Avguštin 29 Četrtek — Janezovo obglavljenje Petek — Sv. Roza L. Sobota — Sv. Ray mu n d 30 31 nju" Hrvatov, ker je jasno, da je do nove politične formacije prišlo radi istovetnosti pogledov na naše notranje politic-no življenje treh bivših poli- bil G. Pucelj dviga zeleno zastavo 1 "Kmetski list," glasilo bivše-g. Pucelj a, ki je ministra g. Pucelja, ki v obeh absolutističnih re žimih Srskiča Rev- J- C. Smoley: ENAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Y honemi, katerega je danes'zemlji vojake, ki so prišli, da bi °2Vil božji f' .. Zveličar, nam « da Ja vsa človeštvo- Mor" tev 6 Vam čudna moja trdi- ^ Pravim, da so vsi ljudje svojega rojstva, po naravi ko| 7 onemi> Pa je vendar ta-£ri ^ se Je dotaknil duhoven in krstu naših ušes s slino Se?„eJel: "Efeta", to je: odpri ^Hi ? aj se -i® dotaknil naših j]jv C' Zato ker smo bili v sta-£feh 1ZV'lnega' podedovanega v^ a gluhonemi. Gluh j<5 člo-sv0je vdan docela strastem Je v ^ telesa, ne sliši glasu svo- skuš- ga jiijj ' ^a v raztresenosti, svet-\ehZa',avah svojo vest ogluši. *ksi -mVtast -ie človek, ker — ■|e jezik majhen — veliko kah 6C ?OVori> posebno o napa-Ij^ Sv°;iega bližnjega ve zelo ve-111 ne more spraviti iz se-W eSe<^e> da bi priznal svoje zas|ne.napake. Mogoče, da jih je ■jo "Mo samoljubje, da smatra-f C« Sebe za Pravične; sramu-be ,'v.Se: bi priznali svoje hi 'seda a j zavzema in Uzonoviča, se za seljački po- recf; ?rev' ihJl1. s'a.bosti, radi napačne sra-Z13ivi + V"----------- c\v . rPi ubogo človeštvo na tem osti postanejo nemi. In zlu, na gluhosti in nemo-1 ie Bog v svojem usmilje- zavzel> da bi ga Pretw '.Ker pa je glas vesti Og »r* E C [Si lopJ1 i« i P5 la v. O? $ i la1 A ¥ < r pa je oten, da bi prebudil spanja greha, hotel je govoriti k ljudem, da odprl njihova ušesa, {frorna* 16 z g°re Sinaj z glasom 1'okoJ' g0voril je po ustih pre- °tajal ovori] ' ga vjeli. Tudi našo nemost je hotel Jezus ozdraviti, ko je ljubeznjivo prigovarjal in nagovarjal ljudi, ko jim je s svojo ljubeznijo raz-vezoval jezike, ponujajoč jim odpuščanje grehov, če bodo skesanim srcem spoznavali svoje napake in grehe. In ker ni za vedno ostal na zemlji, si je Gospod izbral namestnike, te je obdaril z isto močjo, ki jo je prejel od Očeta, izbral si je apostole in njihove naslednike. Ti naj gredo po svetu in pridigajo v Njegovem Imenu, da bi gluhi slišali, da bi v njegovem Imenu odpuščali grehe, da bi bil jezik nemih razvezan. Kako blagoslovljena je služba duhovnikova, ko ukazuje iz priž-nice, da naj slišijo, kako blagoslovljena njegova služba v spovednici, ko jim ukazuje, da naj govore. Na Gospodove besede dvigamo mi duhovni svoj glas, kličemo, svarimo, opominjamo, pridigujemo--— gorje mi, pravi sv. Pavel, ko ne bi hotel pridigovati, Kristus mora biti oznanjevan, če svet hoče ali ne! Mi razsevamo seme, kam pade, tega ne vemo — na pot, na skalo, med trnje, vse to moramo !prenesti, nekaj ga pa le pade na rodovitno zemljo in bo prineslo stoteren sad. Na Gospodov ukaz sedimo v spovednici, razvezujemo jezik mutastih, ki prično med solzami kah še povečala. Zato je čisto naravno, da so te stranke sklenile, da osnujejo novo politično formacijo. Vrše se razgovori med voditelji' teh strank že dalj časa ter je sedaj sklep, da omenjene tri bivše politične stranke osnujejo novo močno vsedržav-no stranko, ki ne bo ne ple- jveliko zanimanje za bodoče Jgnil zeleno zastavo in osredo menska, ne verska in he po- jvlaldryo delo, posebej pa še za .točil okoli sebe ves narodno krajinska, definitiven. To je .politične zakone, za katere je ^metski pokret iz cele Jugo-potridil tudi komunike, ki so ,vlada dobila pooblastila od slavije, kar bo šele utrdilo naga izdali po zadnji konferenci Narodne skupisčine. Vlada po šo državo politično, gospodar-voditelji teh treh bivših politič- zatrjevanju dobro poučenih 'sko in socialno. "Kmetski nih strank, to so dr. Korošec, krogov smatra, da je izdanje'jemlje v zaščito g. Aca Stanojevič in dr. Spaho,. k;i novih političnih zakonov nuj tičnih strank. Delovne program vJadp ;kvet in pravj; da komaj čaka V političnih krogih vlada .trenutka, ko bo dr. Maček dvi- kako sem SPOZNAL IN NAŠEL Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. lerr, j^5°v°ril je končno po svo- govoriti in spoznavati svoje gre-^°voril n°m edinorojenem Sinu, Jhe. Vi gluhonemi kristjani, pri. '1e kot tak, ki ima moč idite k prižnici, da boste slišali, obls 2 "Jegovo besedo se pridite k spovednici, da hote go-Uzila sila, ki 'je pobila na'vorili! tov potrebno. Prav tako pa vlada smatra, da je sestava in razglasitev novih odredb v čisto gospodarskih in socialnih vprašanjih za olajšanje gospodarskega in socialnega življenja, ki ga vlada mora rešiti, zelo važna. Zato bo vlada v najkrajšem času storila potrebne sklepe ter potrebne ukrepe čisto gospodarskega in socialnega značaja, samo radi oživljenja narodnejga gospodarstva in olajšanje gospodarskega stanja med ljudstvom. Vprašanja, ki jih bo vlada obravnavala, zadevajo cel0 narodno gospodarstvo. Mnoga teh vprašanj bo uredila po posebnih uredbah z zakonsko močjo. Med ta vprašanja spada tudi vprašanje kmetskih dolgov. Takoj nat0 pa prične vlada s sestavljenjem načrtov |za tri politične zakone. V zve-,zi z izdajo teh treh političnih [zakonov politični krogi izven-I parlamentarne opozicije izražajo željo, da bi jih kraljevska vlada poprej, preden te zakone izda, konzultirala. Dr. Mačkovo stališče "Novosti" razipravljajo o akciji za ustanovitev novih strank, zlasti nove jugoslovanske zajednice, ter pravijo med 'drugim, da dr. Maček misli, da šq ni prišel čas za ustanovitev skupne stranke z Ljubo Davi-(dovičem in Jovanovičem. .Dr. , , . .... v i Mačka obeležuje dominantno tov od zgoraj, je bil ze spre- hrvatsko nacional{stič so jo imeli v kabinetu notranjega ministra dr. Korošca. Resnica o programu Dnevno časopisje je že vedelo poročati tudi o programu te nove stranke, kakor tudi o vodstvu, ki bi ga ta stranka imela. Vse te vesti, ki jih je prinašal tudi del slovenskega časopisja, se več ali manj netočne ter čisto prostovoljne časnikarske kombinacije. Resnica je sledeča: Program za novo politično stranko se izdeluje, odnosno pretresa in to v Belgradu, Sarajevu in Ljubljani. Sestavljajo odnosno pretresajo ga voditelji bivše slovenske ljudske stranke, bivše radikalne stranke in bivše muslimanske. Ko bo vodstvo teh strank izdelalo odnosno pretreslo program nove politične stranke, se bodo ti voditelji znova sestali ter bodo izvršili in končno proučili ta elaborat. Za tem bo prišel v pretres program nove stranke pred širši forum, ki ga bodo tvorili prvaki bivše slovenske ljudske, radikalne in muslimanske stranke. Čim bo ta širši forum de-finitivno sprejel strankin program, bo nova politična stranka takoj prijavljena oblasti. Cela vrsta političnih shodov Ker voditelji nove politične stranke nočejo ter ne žele v nobenem slučaj«, da bi se stranka ustvarila potom dekre- list" dr. Mačka tudi pred demokrati in pravi, da bo hrvatski narod ostal vdan katoliški veri, za je tudi "Kmetski list," sploh prešel z zastavo in bo v tabor izvenparlamentar-ne opozicije. Če se ne motimo, je to že deseta politična meta-morfoza, ki jo je doživela stranka g. senatorja Puclja, in nič se ne bom čudili, če bomo v kratkem našli v zelenem taboru tudi njegovega zvestega prijatelja dr. Marušiča, bivšega brezpogojnega jugoslovan • skega unitarista. —--o- (Dalje.) 13. V GLOBOČINI TEME. Tedaj pa, ko sem bil vse storil, vse poskusil, da bi se rešil in videl, da je vse zastonj, da zame ni pomoči, se mi je stemnilo in padel sem v globok prepad, prepad popolnega brezupa. Opustil sem vsako upanje, vsako .misel poskusiti rešiti se iz tega prepada, iz te globočme teme. Udal sem se bil v svojo usodo in vtihnil popolnoma. i Bil sem živ pokopan. Ni mi več sijal dan, temveč me je vedno katSto i obdajala tema obupa in zavesti, da je zame vse končano, da sem em Na ta vprašanja si nisem vedel odgovora in sem videl pred seboj le iernio bodočnost in negotovost. Zapazil sem polagoma vedno večjo duhovno suhoto, vedno manj dušne meči in življenja, vedno manj vneme in gorečnosti za verske reči. Bal sem se, da sčasoma tako ne otrpnem, da mi bo še ona verska opravila, katera sem še opravljal, težko opravljati Molitev fni je že postajala vedno bolj suha in začeli so se že oglašati dvomi o nekaterih rečeh glede stvarstva, posebno gleds jc aa je zame v»e Kimcanu, u» at-m človeške narave, če more li biti j mesto višje, prišel nižje, da sem j prav, da ima človek tako naravo, hoteč druge reševati in jim no- da mora radi nje toliko trpeti magati, se zanje žrtvovati, pri- 'in radi katere sem jaz prišel v šel v položal, iz katerega se še kmo, da nisem več tisti, kot sem sam ne morem rešiti, še samemu :bil in da morda tudi nikdar več sebi ne morem pomagati, da v j ne bom mogel biti. takem položaju ostanem, dokler j Delal sem si skrbi radi stvari, v njem žalostno ne poginem. !ki so mi bile dane v poskušnjo Kadarkoli sem bil poskušal po- jn kakoršnimi Bog obisku je iskati si zdravila za moje ne- človeka, da bi si z njimi zaslužil srečno srce ali kake rešitve in in pridobil še večjo milost in Iju-pomoči v mojem položaju ali sve-; bežen božjo, da se človek v njih ta, kaj mi je narediti, kako rav-; očisti in si nabere zaslug pred J Praznik sv. Krištofa Na praznik sv. Krištofa, 25. julija se je zbralo pred cerkvico sv. Krištofa v Ljubljani, lepo število avtomobilov in njihovih voznikov. Father Kazimir Za-krajšek je imel v cerkvi slovesno sv. mašo, po kateri je pred cer-i kvijo blagoslovil plakete s podo-jbo sv. Krištofa, katere so lastniki pritrdili na svoje avtomobile. Potem je še blagoslovil vsak j avto posebej..— Tako so vozniki počastili svojega patrona. -o- Mitično življenje v Jugoslav m se urejuje jet sklep, da takoj zatem, imenovani Vj^iana, koncem Julija. Lan bolj se jasno kaže liti,- se naše notranje po-^ali^, ZlvUenje vse bolj nor- *ice ra' široke katere narodne mno-so se' hotele A - Pet1 lazile trojke, četvorke v'i»de so se po prihodu h'ise] ' Stojaclinoviča, ki je gnil id'irat vse nezdravo ' v našem notranjem ?ivlj'en-iu- oddahni-bes ZaČule jasne in odloč-Ul0 ('.e' Predsednika vlade,'nas, se sedanja S en J,*30 biti pred zakonom -da ne sme biti Privi" • ^i);,1.' iu zapostavljenih, da % ]Cl?nalizmom vršiti uma-\ j lcitacija, ter da režim v0e m°re biti identičen z % 'kakor ao to delali prej-ki ao vsakega, ki »lepo pokoraval. itUj^ protidržavnega. D vlada Vi % uv fit].. Jih !' tucli l>h 3e resno misli Program, ki ga je iz- svoji deklaraciji. v vseh govorih, ki § i pred narodnim i1 i n4n!¥V0m Prod's, vlade, ' f ^ai;« 1 d°kaz dejstvo, da ! vlada takoj pp ' V odu oniilila cenzu-,Casopisu do. t golila Sva večjo svobo-svobodno gibanje da izvenparla-jo je za i Cčeva z°lmia' ki jo i drprogiasiia w nci -lan? ter ^enačila z pS? Puste'lahk0 •vija sh°de, na kate-Sv°j Program. S tem je kraljevska vlada v zadostni meri pokazala napram vsem svojo toleranco ter izpričala svojo iskreno in močno željo, da povrne narodu to, po čemer je hrepenel, ter da vede svoj program. Brez strank ni parlamenta Ker pravega palamentari-zma brez pravih resnih narodnih političnih strank ne more biti, za kar imamo najboljše potrdilo v zadnjih letih pri vlada res razlikuje od prejšnjih, ko hoče dati možnosti, da se narod politično organizira v močne stranke, ki bodo prevzele vodstvo v našem notranjem političnem življenj,« v svoje roke ter šle kot take tudi v volivn0 borbo brez sodelovanja polici-sma- je ter ostalega politično-uprav-ase-|nega aparata, kakor se delali izvesti jd'osedanji režimi. Brez pravih narodnih političnih strank ni mogoče pričakovati nikake evolucije v našem notranjem političnem življenju. Radikalna zajednica Radi tega se je že dalj časa napovedovala nova močna politična grupacija, ki naj bi jo ustvarila najmočnejša srbska stranka, ki je Srbiji priborila jpolitično svobodo, to je bivša radikalna stranka, nadalje najmočnejša slovenska stran- bodo rič li — "" ""w"1"w"-,vlv:n! karak-' , , ., . ter, medtem ko sta Davidovič kakor hitro bo • T ... ... v. v. ,. . m .Jovanovic ze prestopila me- sirsi lorum omen je- ■ ,„, , , , .... ; , Je lokalnega plemenskega zna nih treh političnih strank de- v . _ .. ' ,. '3 caja. Dalje se zdi, da dr. Ma- jček ne želi vstopiti v skupnost z ostalimi člani opozicije. Usoda JNS finitivno sprejel program ter statute stranke, prirejati politični shodi po vsej državi. Predvsem se bodo vršili trije veliki shodi in to v Ljubljani, v Sarajevu in v Belgradu, na katerih bodo prvaki nove stran ke pojasnjevali narodu program ter strankine .statute ter lz~ zbirali pristaše po vseh okra-1 jih. Politični shodi pa se bodo vršili tudi po manjših mestih. 19 jubilantov Dne 23. julija se je zbralo v Novem mestu 19 gg. duhovnikov,! katere je povabil novomeški j prost g. Kari Cerin, z namenom, da skupno obhajajo 35 letni jubilej mašništva. -o-- Utonil je V' Muri je utonil 12 letni posestnikov sin Franček Kavaš, idoma iz Ižakovcev. Pri kopanju !ga je zgrabil krč in fantek je izginil pod vodo. nati, še vselej sem si bil svoj položaj še poslabšal in sicer v tem večji meri, v čim večji meri sem bil poskusil si pomagati. Tako tudi tedaj, ko sem hotel temeljito poskusiti najti si pravega sveta in se po tem svetu tudi ravnati, pa mi je nesrečno spodletelo, da nisem potem želel več kaj enakega poskusiti. Bilo je v resnici, kot da ima zadevo z menoj nekdo drugi v i rokah in ne jaz in da ni moja j stvar s to zadevo se pečati, jo kušati rešiti in urediti in da naj | jaz vse v miru pustim tako, kot | je in potrpežljivo čakam, da pri-jde vse ob svojem času, prav kot I so mi govorili oni skrivnostni ! glasovi. Toda ko dolgo ni nič kazalo, da bi to bila resnica, nisem tega že več verjel. Imel sem s tem Ponesrečencu v spominu Letos, meseca aprila se je v Kamniških planinah nad Ko-kršim sedlom smrtno ponesre- čil 22 letni jurist iz Ljubljane, Njegovi pri; Vodstvo Dnevno časopisje je poročalo tucli o sestavi vodstva te stranke. Te vesti pa so še vse preuranjene ter istotako samo časnikarske kombinacije. Vodstvo nove stranke se bo volilo na prvi redni skupščini, odnosno kongresu stranke, ki se bo vršil takoj, kakor hitro bo organizirana v vsej državi in odobrena. Ni in ne bo proti Hrvatom Nova politična stranka ni in ne bo naperjena proti Hrvatom, kakor je to zlonamerno lansiralo v javnost nekatero časopisje. Nova politična stranka teži predvsem za tem, da se napravi pravi sporazum s Hrvati ter da se ustvarijo dobri otdnosi z vsemi konstruk- stranko ter tivnimi elementi v državi. Samo po sebi je razumljivo, da so Kakor se izve, namerava Ni-jkola Uzunovič konec prihodnjega meseca sklicati sejo glavnega odbora Jugoslovanske na- bač cionalne stranke, na kateri se razpravljajo o .novem tičnem položaju. Predvsem se bo razpravljalo o tem, ali naj še stranka nadalje obstoja v sedanji obliki, ali Pa je morda jSlavnost se je vršila s sv na Kokrškem sedlu. Begom in duhovnega bogastva in sicer v temvečji meri, čim zo-pernejše In večje je trpljenje. Jaz pa sem v svoji nevednosti in nepoučenosti vse to im?l za greh ali vsaj imel dvome, če ni morda vse to grešno, s čimur me Beg kaznuje. Smatral sem to celo [za znamenje, da me je Bog zavrgel. Najhujše je ono trpljenje, v katerem smo brez vsega upanja in tolažbe in katero imamo za grešno in v katerem se bojimo, i da z njim Boga žalimo in radi katerega bolj pričakujemo še kazni, kakor pa upamo zanj plačilo. Da bi se glede tega temeljito poučil in posvetoval s kakšnim izkušenim duhovnikom, nisem imel prilike, se nisem čutil za to dovolj razpoloženega, tudi sem svojo usodo za zapečateno, svoje j mislil, da bi me ne razumel ali življenje za vničeno, mojo zadevo |mi celo ne mogel verjeti, da je za končano, moje delo za oprav-(vse to in tako resnica, kar bi mu Ijeno. Vse okrog mene je padlo, (razodel. Nobena stvar nima zame več po- In tako sem živel dalje in pre- Mirko Gom-rojen v Tr-i so se- bi ,stu.. poli- daj postavili nepozabnemu to-planincu spominsko - julija Žurga. vansu ploščo, katero je 21. j bi agoslovil g. p. Janez maso nastala potreba, prilagoditi jo novo nastalemu političnemu položaju. V tej zvezi je zani-Jmivo, da vodstvo senatorskega jkluba JNS sploh nima nobenih zvez s to stranko. Zaradi tega jse v političnih krogih računa ■z možnostjo,, da JNS sploh ne .'tisočakov bo mogla več obnoviti svojega 1 dela. Nekateri politični krogi napovedujejo možnost, da bo ta stranka sploh likvidirala. Radikalni ubežniki -o- Pustolovščina V tukajšnji politični javnosti se še vedno živo komentira akcija nekaterih bivših prvakov radikalne stranke, ki so v | najtežjem čas,u- zaradi osebnih koristi zapustili radikalno stopili v vodstvo JNS ter se sedaj zaradi novo nastalega položaja hočejo vr- Dva celjska mladeniča sta pred kratkim nagovarila nekega kmeta, da jim,a je izroči! hranilno knjižico z vlogo 85 pod pretvezo, da bosta knjižico v Zagrebu dobro prodala. Peljala sta se v Zagreb, tam knjižico res prodala za mal denar in si s tem kupila avtomobil, s katerim sta se pripeljala v Celje, kjer ju je prijela policija. —o--- mena. Zadosti je že bilo brez-vspešnega truda in napora. Najbolje da popolnoma mirujem in pustim vse v miru naj bo z menoj, kar hoče, če tudi ne bom mogel biti več katoličan, četudi ne bom mogel več prejemati sv. zakramentov in živeti brez cilja, brez tolažbe, brez upanja, ne ve-doč, kako se bo z menoj še izteklo. Pri teh mislih sem pa vendarle imel nekoliko tolažbe, ki mi jo je dajala zavest, da nimam zato na vesti nobene lastne krivde,, da sem se za trdno prepričal, da si ne vem, kako pomagati, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči in da je vse prišlo le, kot nesreča, katere nisem sam zakrivil, katero se more le obžalovati, kot vsako drugo nesrečo ali nezgodo a ne se je kesati, kot kake krivde ali greha in zadolženja. Da mi je bilo radi tega, ko nisem več prejemal sv. zakramentov in da se že skoraj nisem mogel več šteti za praktičnega katoličana, silno hudo, da se mi je po tem silno tožilo, da sem videč vernike pristopati k mizi Gospodovi, bil silno žalosten, bil posebno žalosten ob lepih Gospodovih praznikih, o božiču in ve. likinoči in da zato ni bilo zame več veselja, to je< samoobsebi umevno. Na vprašanje samega sebe: Kaj, ako me zadene nesreča, nevarna bolezen in me v takem živel v takem stanju eno leto. U. ZOPET BLIZU SMRTI. brez podlage trditve, ki s0 ta- niti v bi,všo radikalno straiiko. iKržičeve ulice. Zgradba bo ko zlonamerno lansjrane v jav; nost od gotove politične skupi ne, ki ji ni do konsolidacije v državi — da so vrata te nove Nova gimnazija V Ljubljani bodo pričeli letošnjo jesen polagati temelje za novo III. državno gimnazijo, ki bo stala na nekdanjih Pekovskih njivah na vogalu stanju doleti smrt, Kako bom Kljub vsemu mojemu prizadevanju pomagati si in svojo krizo končati, je prišlo vse, kar je imelo priti; tako je prišla nad me še enkrat poskušnja, ki je bila v tej krizi zadnja, pa tudi najhujša. Zopet sem se začel baviti z mislijo narediti konec krizi s tem, da si kar sam izberem nevesto in vstopim v zakon, naj velja, kar hoče. Čudno, ko ni bilo še dolgo, ko sem bil sklenil, raje se dati tudi na kose razsekati, da, raje tudi v peklu goreti, kakor pa v zakonu živeti in že se me je celo lotila skušnjava, da bi se uprl tudi Bogu samemu, če bi za gotovo vedel, da Bog od mene želi, da bi vstopil v zakon; kajti zdelo se mi je, da bi mi bilo lažje iti samemu v pekel, kakor pa dopustiti, da bi jih po meni moglo nastati še več, ki bi vtegnili v pekel priti. (.Dalje prih.) "Slovenski katoliški dnrvnik na* druži, da f«? razkropi'«?™ ■ned tujci, ne izgubimo tn«i njimi.— jV pogledu teh tesan cev, ki bi se hoteli vrniti v matično stranko, vlada v povsem moderna. V kleti bo da "poleg prostora za centralno tudi poseben zaklon stva radikalne mnenj. Toda vsi vrstah vod- "kurjavo stranke več .proti plinskim napadom, ka- ka, bivša slovenska ljudska'politične stranke zaprta za mnenj. Toda vsi ti krogi iz Jkoršnega bodo odslej morale stranka ter najmočnejša stran- Hrvate. Ravno obratno je res. vodstva bivše radikalne stran- .imeti vse hiše, v katerih se v ka v Bosni in Hercegovini, bi-1Vrata nove politične stranke ke so si edini v tem, da se v kupih sestajajo ljudje. mogel v smrtni nevarnosti mor-v naglici, urediti svoje stanje in se pripraviti na mirno smrt, česar še zdaj ne moreni, ko sem zdrav in imam časa dovolj? Ali naj bo tudi moja smrt tako nesrečna, kot je nesrečno moje življenje? 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisMje očala DR. JOHN ,1. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenuo Tel. Can?! 0^23 Uradne ure vsak da it od 9. rjutrtj do 8:30 zvečer. f Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 20. augusta 1935 i i 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod skega iz franco-izvirnika Ker je molk predolgo trajal, se je zdelo Rolandi, ki je vkljub svojemu Madoni podobnemu obrazu dobro razumela, potrebno presekati tišino z najnepotrebnejšim vprašanjem: "Ali ste prišli po vodo?" "Da, gospodična ..." "Sami?" "Da, gospodična .. Lahko bi bil pristavil: "To je jasno! Saj vendar vidite... da sem sam . . . Saj vendar ne mislite, da bi, zlasti zdaj vlekel še kakega tovariša s seboj... K sreči so se tedaj vrata odprla in vstopila je teta Cecilija. Na prvi pogled je teta opazila neko zadrego med njima in, ne da bi vedela zakaj, je začela z nepotrebnimi vprašanji... ki so navidez različna ... vendar v zamotanih ženskih možganih povsem ista. "Ali ste prišli po vodo?" "Da, gospodična .. "Sami?" "Da, gospodična..." "Tak pokaži no, Rolanda, mlademu gospodu, kje je vodnjak. Ampak kaj pomeni to cvetje?" "Za kapelico kolonije." "Ah! Prav je, Rolandica moja, da si pomislila na to ... Zelo sem vesela. Ali si se ... sama spomnila na to?" "Da tetka. ." "Čestitam." "Kajne, tetka, da pride tudi meni časih kaka srečna misel?" "Kdo bi dvomil o tem ? Tod gremo, dragi gospod." Kar je bila naročila svoji nečakinji je teta sama izvršila, vodivši mladeniča po stezicah k vodnjaku, ki je stal baš na sredi vrta. Medtem je teta Cecilija opazovala okusno v sivo oblečenega mladeniča, ki je imel belo čepico na glavi in modro pentljo pariške fare čez ramo. Kolonist se je zdel teti odličen mladenič. Toda vkljub najboljšemu vtisu, ki ga je napravil nanjo, si ni mogla kaj, da mu ne bi rekla, da ne zna zajemati vode .. da o tem nima nobenega pojma! "Da vidimo, Rolanda ... pokaži gospodu, kako je treba spustiti vedro, da se voda ne skali..." Rolanda, ki se je že malo zabavala pri tem, je poslušno razložila elegantnemu mladeniču, da nikakor ne gre zajemati vodo s tema predpotopnima vedroma ... Kje neki je gospod voditelj iztaknil ti razpadajoči posodi, stare focijške ladje? Pri roki je bilo baš lahko vedro, nalašč za zajemanje vode iz vodnjaka. S tistim naj zajame in napolni svoji vedri... oziroma, rajši bo kar sama zajela in ju napolnila. Za gibko, drobno, toda čvrsto dekle je bilo igrača napolniti vedri s čisto studenč-nico.. "Gospodična ... kar v zadregi sem ... sram me je ... osramotili ste me ... "Oh, Parižani!... Vprašanje je, če zmorete prinesti polni vedri do "Stare Rakovice"..." "Ali gospodična!.. . Vkljub vsemu ..." In mladenič, ki je bil žilav, če že ne čvrst, je dvignil vedri z ... navidezno lahkoto. povestne knjige in romani katere ima v zalogi naša knjigarna: Njegova sreča je bila, da je tisti hip prihitela Filomela, kakor usmiljena rešitev vseh zadreg in človeško spoštljivostjo, kajti z veščo pestjo je vzela vedri iz belih, mladeničevih rok in mu dejala z obzirnostjo ponižnosti: "Dobri gospod, prepustite to vendar meni!... Dokler pridete na cilj, boste že čisto mokri... Škoda bi bilo Vaše lepe o-bleke! Vzemite cvetje, ki ni tako težko." Rolanda je položila vse nabrano cvetje v mladeničeve roke. "Pa zakaj nisi napravila vsaj lep šopek, zvezala ga z nitjo!..." "Prav imate, tetka ... toda nisem utegnila." Veščih rok je Rolanda obrezala s škarjami stebla, očistila, odstranila .trne in okusno uredila cvetje. Mladenič ga je držal na odprti roki. Nekaj korakov proč pa je stala teta Cecilija, opazovala ta prizor in se nasmehnila: "Ali delj časa ostanete pri nas na otoku ? ..." je naposled vprašala. "Mesec dni... tako dolgo ostane kolonija tu. Pa smo res vsi oddiha potrebni, gospodična! Življenje v Parizu postaja zmerom bolj gosto in mrzlično; podzemska železnica, avtobusi, telefon ... Ze ob devetih zjutraj mora biti človek v pisarni, zlasti če ima odgovorno mesto ..." "Vi imate odgovorno mesto?" "Dovolj je odgovorno, kajti jaz sem malo manj kot poslovodja važne bančne a-gencije." "In tako mladi!..." "Imam že šest in dvajset let... Toda nastopil sem zelo zgodaj:. in ravnatelj agencije je moj stric ... Sicer pa — pri tem je mladenič nekoliko zardel — sem resen mladenič, čeprav še ne urnem zajemati vode z vedrom ... Ampak tudi tega se bom naučil!... Če mi dovolite, pridem jutri zvečer spet. Poverjena mi je namreč skrb za vodo in, kakor vidim, ta skrb zame ni baš lahka!..." "Torej," je zaključila teta, "na svidenje, dragi gospod. Prosim Vas, povejte še enkrat gospodu voditelju, da nam bo vselej posebno veselje pomagati, če bi mu bilo treba naše pomoči... V ostalem, dovolite, da Vas vprašam, kako Vam je ime?" "Imenujem se Roger Maude." "Torej, dragi gospod Roger...?" "Maude ..." je dahnila Rolanda. "Želimo Vam prijetne počitnice pri nas. "To že stoji, da si prijetnejših ne bi mogel želeti. Naravnost srečen sem, da sem sprejel vabilo gospoda voditelja, ki me pozna izza rane mladosti." _ Ko je Roger odšel, se je ozrla teta Cecilija v svojo nečakinjo: "Ta mladenič je prijazen ..." u » "In dobro vzgojen!..." • * u » • • • "Zakaj molčiš?" "Da molčiš?" "Da — to je jasno! Prijazen je. dobro vzgojen, ta mladenič," je ponovila Rolanda, "in kaj še potem?" "Če so vsi takšni..." (Dalje) m TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskar naj Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana .............. 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi aanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi .......................................... 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ....................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest .................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, Vil. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani.. $1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 ■strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj.............. $1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življonja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Sp[sal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodila. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ soc IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............ji.gg IZSELJENCI, roman spisal J0-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ..........$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ..............................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ...........$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, v PISANO POLJE J. M. Trunk Reakcija (Konec) Po tem uvodu podrobno piše o ekonomski, dalje politični, socialni, kulturni in končno religiozni reakciji. Pomislite, sam člankar prizna, da hoče ta reakcija "zaokreniti razvoj človeštva" kar pet sto let nazaj. Ali nas in vse ne bo že davno vzela krtova dežela, preden še morda ta reakcija po vsem svetu le količkaj premaga ali vsaj omeji. Ali ni za scagat. Z marsikatero reakcijo tudi jaz nikakor nisem za- ne bo mogel iznebiti tega stri hu, dasi govori o — "pravlj1 ci." Ako mu morda na škod« je na zdravju, česar jaz niW kor ne nameravam, bi mu ko še nekaj povedal o ',reaW ji" prav tam v vrlo na pred" češki Prahi, kjer je bilo «' tisoče zbranih katoliških Cl hov, in se je sam voditelj P^ testantov v Čehoslovakiji PrS cej prestrašil, kakor piše ce'1 tudi po Ameriki, in dalje bi P lahko opozoril tudi na sto " soče Slovencev v beli LjublJ' ni, ki so prav zastrli mater'"' šte dovoljen, kakor nisem bil v listično nebo, da je marsikotf tistih časih z nemškutarsko na sak po. ............$1.00 |Koroškem, pripustim pa za enkrat skrb za to reakcijo član-kar.fu, kolikor zadeva ta Ire-akcija ekonomsko, kulturno, V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rpjinje. — Golida. 3. zvazek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani .................... ................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol...$1.25 vzelo sapo. Lourdes, Praha, Ljubijo so vrlo dobra — reakcija.1 nas napolnujejo z novimi ^ ako pa člankarja v "Prosv Ki 011 rctif tudi socialno po- js strahom, pa je to njego(| zadeva. | Končno še malo postal tudi "jugoslovanske izšel® c.e" v Ameriki, pa jim dela|; pet korajžo, ker on dela"| pravo demokracijo, posits in konstruktivno znanost, človeškega razuma in dela^ samopomoč.." Njegove la^ besede so: To so primeri, ki doka^' jo, da morda že 50 let ni takšne vsestranske reakc' politično in lje. Mene zanima pri tem v prvi vrsti religiozna reakcija. Tu navaja člankar neki pojav prave religiozne zaruka-nosti in naravnost blaznosti med Črnci v New Yorku. "Oče Divine, oče Divine, oče Divine je bog in bog je oče Divine.." Sam piše "bog" in vedno zatrjuje, da "Boga" ni, prav gotovo pa ni nobenega "boga" in člankar se očitno boji svoje lastne sence. Do not fear. Saj so komunisti spravili to religiozno blaznost v svoj lastni žakelj, torej se je ne morejo tako bati, kakor se trese pred njo celih pet sto let naprej ta prestrašeni člankar. Prav isto je z — molitvijo sonca tam v istem New Yorku, in enako tudi z istim ruskim , - -- « Kristom, in z tisto skrinjo za- (Prišel- Ali škoda, ki jo veze" na Finskem in z "živim 'tem naredi, bo velika. Bok Ši % % toty V loži' je j 'lih Pri ve r KRALJ GORA, Ed. napeta povest iz življenja. Brošura About. Zelo francoskega 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ...................... 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' F.r- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c tako je bilo in še bo, treba bati strašne — reakcije. Malo druga roba pa je, ko ; prestrašeni člankar govoriči: i Istočasno se je v Lurdu na Francoskem zbralo milijon oseb iz vseh krajev centralne in južne Elvrope. Zbrali |Sam pravi, da je šla vsa 1 gova, toraj materialistična ba, za pet sto let m ftequiescat in pace... Deo ,tias. "Vsak naj spizna, da agitacije za katoliški lis1 vsi zakopani v tihi, srai" V KAZAN, volčji pes, wood. Roman iz življenja. Brošura J. O. Cur-kanadskega 196 strani.... Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sle-sečega odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tatnlk Mike Opeka, blagajnik. so se okoli votline, o kateri pravlji-! _ ca pripoveduje, da se je tam- j f?ro':> in na® mi'» narod ne kaj Marija prikazala in pusti- Wl prepotrebnega b od''1' la tamkajšnjemu studencu "zdravilno moč." To je pa povsem drugačna zadeva. Pri tem pa je ta naš slovenski in čikaški materialist lahko precej prestrašen, in se Društvo sv. # štev. 25, K.S.KJ CLEVELAND, Leto 1935. Predsednik: Frank Habiček, Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, E. 64th Str. Blagajnik:- Anton Korošec, 1063 1 dison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, M. J. Oman, Dr. L. J. Per^jf Dr. A. J. Perko, Dr. A. Sk«f Dr. F. J. Kern. J Društvo zboruje vsak prvi 1 v mesecu v 7:30 zvečer. Knausovi dvora"1 d V društvo ne sprejmejo članHic«' dneva do 16. leta in se jim nudijo lične vrste zavarovalnine, od $2»u- , $2000.00. . J 1 V društvo se sprejemajo tudi o|l[, lezni, bolnik naj se naznani Pri„.,t0 ' samo, da dobi zdravniški list in " naj sc ravna po pravilih. KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošuraua knjiga z 328 strani ............................$1.25 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: * Knjigarna Amerikanski Slovenec PRETNA KUHARICA Nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga- STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od: Knjigarna Amerikanski Slovene0 1849 West Cermak Rd. Chicago, Ti "hol fJorc slire ci> 1 "»Ha ski lat bo" j° n Jogi na»t Vit se y l>oV( ■ S, •lik N H S \ V \ \ \ S h it % ti. s % H ti*: 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS