80. številka. Ljubljana, v soboto 9. aprila 1904 XXXVII. leto. izhajaj vsak dan zvečer, izimSi nedelo in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske de2eie za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 n. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 Kt za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSi^jatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteruatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če 39 trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravniStvo pa V pritličju. — Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. n Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. Volitev na Gorenjskem. Dopolnilne volftev ca deželni zbor v okrajih Kranj, Šfccf|» Loka in Tržič je končana. Iiid je bil tak, kakor smo ga prčakovali. Klerikalni kandidat Franc Demšar jo dobil 2246 glasov, kandidat neodvisne kmetske stranke žup*n Novak pa 293 glaecv. Klerikalci so veselja kar iz sebe nad to »zmago« in triumfirajo tako, kakor Prusi po bitki pri Sedanu, če prav nimajo zato nobenega tehtnega vzroka. Okraj Kranj Skofja Loka-Triic je poleg ljubljanske okolice najbolj kle rikalni okraj na Kranjskem. Še ra novljiški in kamniški okrij sta boljša. V kranjskem, škcfjelošktm in trži-škem okraju je »gospod« še vsega-mrgo^en, prebivalstvo pa tiči šb globoko v nevednosti in je vsled ugodnih gospodarskih razmer tako konservativno in starokopiino, da je bilo naravnost smešno, če je kdo rosno mi-s-il na kako zmago v t?m okraju. Naša stranka je v tem oziru popol noma na jasnem in zato ni ne pri občnih volitvah leta 1901, ne letos posegla v volitve. Tcda — tudi v tem okraju se dani, prav izdatno in dosti hitro ter vsa znamenja kažejo, da pride sčasoma tudi v tem okraju dc onega prevrata, pred katerim se klerikalstvo trese. Številke v tem oz"ru niso mero-dajne A tudi številke feaž?jo, da ee je za*el prevrat. Pri splošnih volitvah leta 1901. je dobil dir Brejc 2352 gl a sov, kandidrt neodvisnih kmetov pa 214 glasov. Letos je dobil Demšar 2246 giasov, za 106 glasov mani kakor zadnjič dr. Brejc, kandidat neodvisnih kmetov pa 293 glasov, to je za 79 giasov več, kakor leta 1901. To je že prav viden in občuten razloček. A kakor rečeco, številke niso merodajne ?a spoznanje dejanskih razmer v tem okraju. Treba je uva-ževati pojave in različne okolnosti, ki so se p kazale med volilnim gibanjem. Že dejstvo, da je v tako strogo klerikalnem okraju šla neodvisna kmetska stranka v boj — je zani raivo dejstvo in priča, da je med kmetskim i voliiei nastal hud odpor proti farovškemu gospodstvu. Ljudska nevolja nad farovško strahovlado se je pokazala posebno v tem, kako so kmetje doslej sakrosanktne duhovnike pretepali na shodih in jih ven metali. Kdo bi bil mislil, da se zgodi kaj takega v tem okraju! Klerikalci so morali napeti vse moči. Ljubljanski škof je duhovnikom s posebnimi pismi ukazal, da morajo na vsak način in z vsemi sredstvi doseči, da ljudstvo odobri klerikalno obstrukcijo. Lahko pa to ni bilo. Pri splošnih deželnozborskih volitvah leta 1901. so klerikalci v celem okra-u priredili menda tri shode, ki so se vsi v miru izvršili in zmagali so brez posebnih težav. Vse je tedaj šlo gladke. Letos pa je bilo drugače. Klerikalci so bili prisiljeni prirediti kakih dvajset shodov in na nekaterih so imeli tako nesrečo, da so bili že v najsiisejših skrbeh. Vsi donr.ači duhovniki so morali iti na delo. Od hiše d.) hiše so hodili in s hudodelskim terorizmom plašili ljutii, grozeč j-m s hud 'em in s pe-j klom ter s smrtno uro, da so neje-j voljne ljudi pregovorili. Uganjali so I najgrozovitejsV. naiilstva, zlorabljali verske svetinje, z^orab'jali lečo in spovčdnico ter zakramente, da so volilce ugnali v strah. To če se možje niso udali, so naščuvali proti njim žene in otroke, jih sramotili in izpostavljali javnemu zaničevanju ter sploh delali z vsemi tistimi hudob: jami, kakršnih so zmožna edinole taka moralično inferijornft bitja, kakor so klerikalci. V/pričo takemu nssil stvu se ni čuditi, da so zmagali. Će z 500 volileev je snedlo svojo moško besedo. Slovesno so oblju bili, da bodo glasovali za Novaka, a v zadnjem trenotku jim je zmanjkalo moči, da bi kljubovali farovškemu nasilstvu Žalostni se opravičujejo, češ, da so zaradi domaČega miru in iz strahu pred duhovniki volili klerikalca in pri tem opravičevanju je vsak čas iz njihovih ust slišati besedo »prokleti fara. Kolosalni napor klerikaloev pri ti volitvi kaže najbolje, kako so se razmere v tem okraju izpremeniJe. Klerikaloi so se morali toliko truditi, dasi jim rarodno-napredna stranka sploh ni delala ovir in je ves odpor izhajfl izmed kmetskih volileev samih. Narodno»napredna stranka ni priredila ne enega shoda, dasi bi bila lahko dvajset govornikov poslala na volišče, in ni za agitacijo žrtvovala nobenega krajcarja. Samo tej okolnosti se imajo klerikalci zahvaliti, da so tako »sijajno« zmagali. Vzemimo samo Trato. Tam je Novak dobil le 9 glasov, Demšar pa 99, in vendar ima Trata narodno napredni občinski odbor. Kaj res kdo misli, da bi bil dobil Demšar 99 glasov v tej občini, kjer je pri občinskih volitvah narodno napredna stranka klerikalce na celi črti porazil**, če bi se bilo iz stranke kaj resnega proti temu storilo. In tako je bilo tudi v raznih drugih občinah. Facit volitev jo torej ta: Klerikalna stranka je morala stokrat več storiti kot k d o j p o p r e j, da je ohranila mandat, a jo vzlio temu stokrat večjemu naporu nazadovala, med tem, ko je kmetska stranka napredovala To je vsekako veselo znamenj* za prihodnjost, ki ga ne utaji vse klerikalno upitje. Demšar je sicer poslanec, a lahko se reče, poslanec duhovnikov,bab n k&jžarjev. Sovzroki kazenskih razsodb po Slovenskem. m. Navesti torej hočemo pri omenjenih okrožnih sodiščih število odločilnih slačajev, za katere smatramo: število kazenskih glavnih razprav in kazenskih prizivnih slučajev, civilnih kontradiktornih razsodb, civilnih prizivov in re-kurzov ; dalje pri vsakem sodišču število pravih sodnikov brez sodnega predsednika, torej svetovalcev in višjih svetovalcev ter pomožnih sodnikov. Ti podatki nam dajo razkaznic*: Okrožno sodišče "z > te > mm Ss i I i *—. Okr. sodišč civUni "S ■a s > * Tajniki > z i_ j C- — O rt O -■ 3 g o H J-' a M a iz o * > > ■S G* ■I =3 M ■ u > 5 > Mm ^ - '— s. 1 | Budejevice 335 283 17 63 201 9 1 Češka Lipa 242 172 95 78 9 4 Mlada Boleslava 248 310 36 66 __ 190 8 T i Pisek 247 478 36 101 277 ! 8 4 i Skupno število 1072 1243 184 308 850 češki aea&ti Jmrnjo povprek ► luo jev civil. : 360 «, k+z. : 67» 7 2315 1442 Celje 744 522 40 166 270 8 5 3 Ljubno 514 424 49 65 157 8 2 2 Maribor 609 462 45 73 197 8 6 4 Novo mesto 3>2 343 25 105 224 ■■ i 3 2 Skupno število 2249 1751 159 409 848 N»6i aeuati imaju j.ovprek »lučajev civil : 354, k*a. : lOOO 4000 1416 Pripomni se, da so poslovne razmere pri drugih zbornih sodiščih v Čehih za svetnike se neugodnejše, kakor pri navedenih štirih najmanjših, ter da se je poslovanje pri zbornih sodiščih graškega nadsodiŠČa po 1. 1899 še povečalo. Iz razpredelnice same pa izhaja za naše trditve zopet dvoje dejstev, prvič, da imajo naši civilni senati prilično toliko poslovanja kakor Češki, naši kazenski pa skoro dvakrat toliko kakor oni, da morajo torej naši kazenske posle, in med temi so največji glavne razprave, opravljati z dvojno hitrostjo, recimo vsled tega enokopitLo, — drugič pa, da ima v Čehih vsak I kazenski senat res štiri prave sudnike, (t. j. od svetovalca višje nima pa med njimi pomožnih sodnikov t. j. tajnikov in pristavov) kakor pri nas. Ti dejstvi pa nista odločilni samo za temeljitost razsodb sploh, temuč za razsojo največkrat obsežnih in zapletenih dogodkov pri nasilstvih, radi katerih je velik del slovenskih razsodb Še posebe. Važnost dejanskega stanu v objektivnem in subjektivnem oziru, posebno pri verbalnih nasilstvih je gotovo večja, kakor pri tepežih in tatvinah ter se sme vzpo-rejati z ono pri goljufiji. V tem oziru je pa značilno, da raste pri naših sodiščih tudi Število obtožencev radi goljufije ter da kažejo naše dežele tudi LISTEK. Tako je naše življenje...! Vizija. Moj duh se je dvignil iz kraljestva senc na lahkih perotih in bliskoma dospel v kraj7 kjer sem se rodil in kjer počivajo moje kosti, ki Čakajo že dolgo časa trenotka, ko bodo zapele trobente angeljev, kličoč vesoljni svet k vstajenju. Da bi zvedel, koliko let je že preteklo od moje smrti, je poletel dub v župnišČe, da bi pogledal tam v krstno knjigo in se informiral, če še živi kak potomec naše rodo vine, kajti nikogar še nisem srečal v kraljestvu blaženih. Dolgo časa je letel moj duh po hodnikih župnikovega stanovanja od vrat do vrat, na katerih so bili sami latinski napisi, katerih pa ni razumel, ker v nebesih ni slišati med onimi, ki sede na desnici gospodovi, latinske besede. In to je prav lahko umevno! Duhovnikov, ki razumejo latinščino, je prav malo v nebesih, ravnotako Rimljanov, katerim je bil ta jezik materinščina, ker so bili pogani in niso še vedeli seveda po lastni krivdi — za resnice svete katoliške vere. Duhovniki pa 80 se poviševali in so bili zaraditega ponižani. Po dolgem času se se odprla vrata in iz neke sobe je stopila debela ženska postava, ki je kričala v klasični slovenščini s hrešcečim glasom: „To jim povem, gospod fajmošter, da tistega vedno žejnega kaplana s Sent-vidske gore ne bodo več vabili k večerji. Toliko vina popije, da je strašno videti, kako počasi že teče iz soda." Tedaj je smuknil moj duh skozi odprta vrata in zagledal pri pisalni mizi, pri kateri je sedel še pred kratkim časom Anton Bonaventura, škof blaženega spomina, dokler mu je niso prodali radi dolgov na javni dražbi tam doli za Ljubljanico, to v mnogih ozirih imenovanja vredno in poetično reko in je ni kupil Primož, s krasnim rodbinskim imenom, Debeloglavec pl, Ovčjerepski, vse Časti vredni župnik v mojem rojstnem kraju. Moj duh je sedel na to zgodovinsko imenitno mizo na časopis, ki je bil pisan v slovenščini. Zelo se je začudil moj duh, ki je mislil, da se v tem jeziku sploh ne tiskajo več knjige in časopisi. Bral je uvodni članek: bil je to nekrolog „Slovenca", ki je pred malo dnevi žalostne smrti poginil. Nekrolog je imel prilično tako vsebino (natančno pa si je ni moj duh zapomnil, ker ga že od nekdaj klerikalni laži-časopisi niso zanimali) : „Žalostnim srcem javljamo, da je velespoštovani „Slovenec", ki je izhajal dolgo število let, pred malo dnevi mirno v Gospodu zaspal vsled ostare-losti, kateri se je v zadnjem času pridruži tudi nahod, kašelj in „ta hitra" jetika. „Slovenec" je bil glasilo „far-barske" zadruge, kajti svet je uvidel, da je razvitek domače industrije odvisen od reklame. Prosi se tihega so-žalja! Venci se hvaležno odklanjajo! Posebnih obvestil ali „parteceteljcevtt se ne bode izdajalo, saj je njegova smrt znana po vsem svetu." Moj duh je bral te žalostne vrstice in ko bi bival se v telesu, bi mu tekle po licih kot orehi debele, grenke fanatične solze sočutja in tihe žalosti. Ko je otresel duh te žalostne misli, je potrkal nekdo prav robato na vrata župnikove sobe. „Kar notri", je rekel s evileČim glasom župnik Primož Debeloglavec. Odprla so se vrata in vstopil je — kaplan s Šentvidske gore. „Kaj dobrega prinašate v mojo gostoljubno hišo?" — „Nič dobrega, prijatelj v Gospodu, nič dobrega, same slabe novice! „Slovenec", moja dušni paša, ne živi več, pa saj ste gotovo že brali to v „Braniku". „Da, bral sem in žalosten sem; to je velika izguba za nas duhovnike. Sovražniki nam prete sedaj od vseh strani. Naš gospod Izveličar nam je sicer zapovedal, naj ljubimo svoje sovražnike kakor samega sebe. Jaz pa tega ne morem! Sicer pa veste, gospod kaplan, da se v sv. pismu in drugih takih svetih knjigah ne smejo posamezne besede ali celi stavki in odstavki razlagati Čisto doslovno, ker je njih pomen globok in na prvi pogled drugačen od onega, katerega dobimo, Če dlje Časa premišljujemo dotično mesto. Seveda velja to le za duhovnike, ker nevedueži — in to so vsi, ki niso duhovniki — sploh ne smejo dobiti v roke svetih knjig. Hočem vam torej razložiti ta Gospodov stavek, kot ga jaz umevam. Sovražnika moramo sovražiti! Ct bi ga ne sovražili ali bi on nas ne sovražil, hi si bili prijatelji ali vsaj nasprotniki ne. Seveda je to težko razumeti za vas, ki ste še mladi gospod kaplan, Čeprav ste se šolali kot jaz, cela štiri leta v lemenatu, ki je, kot že vsak otrok ve, najučenejša šola. Kaj je vseučilišče proti lemenatu! Nič! Taka razlika kakor med muho in slo nom ali med poganskimi pisatelji in sv. Avguštinom. Sovražnika ne smemo torej ljubiti, ampak sovražiti!" „Res, slabi časi so sedaj/ je odvrnil kaplan s Šentvidske gore. „To vsak dan bolj uvidevam! Ko sem hotel ustanoviti v vasi, ki mi je izročena od Škofa, da jo vodim po pravih potih do izveliČanja, katoliško izobraževalno društvo, ho rekli moji nasprotniki! „K:»j bo ta duševni pritlikovec druge izobraževal, ko mu manjka samemu na fMk koncih in krajih izobrazbe*4. In Če priredi Marijina družim kako glediško predstavo, slišim od svojih neprijateljev: „Kako je mogoče Človeku, ki že ni videl večjega gledališča, kako i/.gleda notri, voditi predstave, bodisi še tako majhne in lahke!- Jaz pa se razumem na tako stvar, ker smo priredili vsako leto v zavodu, kjer smo se Šc pripravljali kot srednješolski dijaki za težavni pastirski poklic, kako lepo igro. Takih še v gledišču niso nikdar igrali, kakor HM videli vsak dan na lepakih. V gledišče nismo smeli hoditi in tudi nismo hoteli, ker se je v njem zbirala liberalna gospoda, Čeprav je gledišče hiša umetnosti, namenjena za vse sloje, za vsakogar. Tudi z mlekarno, katero sem ustanovil, nisem imel sreče. Surovega masla nismo mogli spečati, ker ni bilo rednih odjemalcev. Sir se je pa pokvaril, tako da je bil okoli kleti, kjer je bil shranjen, tak duh, da so se plašili konji, ako so šli mimo. Konzumuo društvo je pa takoj pri rojstvu poginilo. Tako so šle vse moje nade v prezgodnji grob; ves svet je moj sovražnik in jaz sovražim vse: moj prijatelj je le vino, v njem iščem tolažbe. tu relativno ekoro največje število ob-toženctv, na srečo pa tudi dosti opro-sčencev. Vzrok le-tej okolnosti niso večja izprijenost narodova, nego največ lakoničui zapisniki civilnih sporov — o tem pojavu bi bilo še govoriti — kar je pa tu brez pomena, teniuČ pomenljivo je, da velja take slučaje tudi presojati z večjo porabo Časa, nego druge z enostavnimi dogodki. V te svrhe pa imajo naša okrožna sodišča prvič sploh premalo sodnikov, drugič pa še posebe primerno premalo pravih t. j. ne pomožnih. V obeh ozirih se pa treba le sklicevati na gorenjo razkaznico. Glede slednjega ozira nečemo omenjati ničesar drugega, kakor že konstatirane rez-kosti, zahtevane pri višjih oblastih, katera zahteva nehote vpliva na zavedanje in — naziranje nesamostalnega sodnika drugače, kakor na ono čisto samostalnega. Dočim pa se v Čehih število samostalnih sodnikov povekšava leto za letom, se pri nas nikdo ne za nima za to vprašanje. To vprašanje ima se — tako kakor ono o potrebni pomnožitvi okrajnih sodišč na Slovenskem, katero zahtevajo isti statistični podatki — le za nekako posebno uradniško sitnost in ne samo za eminentno važno zahtevo k narodu spadajočega stanu in še več, kar smo pokazali, etičnih in gospodarskih interesov vsega naroda. Po kratkih naših izvajanjih, ki jih ne želimo raztezati obširneje, je opravičen sklep, da bi se marsikdo za sicer nepremišljene, vendar morda ob sebi neškodljive izreke ne pokoril z ječo, ako bi bila naša kazenska sodišča sestavljena tako, kakor so drugodi. Prešla je doba, naše gospodarske razmere so predrage, da bi se naše krepke delavce zapiralo zaradi gole neotesanosti, katero naj bi jim izgladila le dobra šolska vzgoja. Take kazui so demoralizacija naroda, priprava za resnični fatalizem o pravnem prepričanju in s tem za resnično izprijenost. Država ne sme hraniti z nekimi sto forinti, kjer se ravna ali za prostost ali pa izgubo državljanov na telesni in dušni pro3to3ti in čeprav bi se ravnalo za en sam tak slučaj, da, ako velja le možnost takega slučaja. Po našem prepričanju se dajo pri naših sodiščih odpraviti vsi omenjeni nedostatki, posebno pa zadnji, tikajoč se nameščanja sodnikov. Iz primerjanja v razpredelnici si vsak lahke izračuni, kako bi morala biti sestavljena naša zborna sodišča v primeri s Češkimi. Češkemu sodniku je rešiti povprek 110 poslovnih številk, našemu pa 174. To je odločilno za hitrost in temeljitost v poslovanju. Taki nedostatki naj se odpravijo in prepričani smo, da potem Slovenci ne bodo dajali najvišjega odstotka obsojencev, tudi v razvpiti kranjski deželi ne. Ž, Vojna na Daljnem Vzfoku. V smrt za domovino. Zakotna usoda rusk h ladij »Varjsga in »Kort-jec* je gGiovo žo vsakenau v živem opominu. Nwo bile pa dosedaj mane podrobnosti in sosebno ne junaitvo, a kojim ao ae odlikovali Rusi napram japonski premoči v boju pred čemulpom. V italijanskem listu »Matino«, ki izhaja v Neaplju, popisuje očividec, ki je bil v kritičnem Času na italijanski ladji »Btba« živo in vneto ves dogodek, ki bo v zgodovini zapisan z zlatimi črkami. D)tičnik slavi Ruse kot juiake in naglasa, da so so borili kakor titan! »Matino« piše: Ko sta ob zori 9. februarja 1904 zapazili ruski boini ladji »Varjago in »Koreje« sovražni namen japonskega brodevja, sta sklenili odpluti iz luke. Ob poludvanajstih sta dvignili sidre. »Varjag« je plul kot prvi. Vsi smo bili prepričani, da se velikan pripravlja n* samomor Mostovi nevtralnih ladij so bili mahoma napolnjeni. Urnebesni »hura! hur*!a klici so zadoneli in veličastna ruska himna je odar evala po morski obaii. Zrak je bil Čist, morje mirno. Namah je zavladala grobna tišina, vse je trepetalo in nestrpljivo Čakalo bodočih dogodkov. Ladji ste se oddaljili. Le sem-tertja so se de čuli zvoki ruske himne. Nakrat smo opazili na japonski admiralski oklopnici signal- To je b io povelje, da se naj ruski ladji udaste! Za odgovor so se dvignile za stave na drogih in jamborih »Var jaga« in malega »Korejca«. Ponosno in veselo so plavali v zraku veliki ruski prapori. Ruski znaki so plapolali v vetru in se svetili v soincu ponosno, samozavestno. To je pomenilo boj! Kake štiri kilometre od pristra-niškega nasipa se je pričel boj. Sedem japonskih oklopoic se ;e zagnalo za »Varj*gcm« in »Korejcem*. Streli so padali kakor toča in uničili stranice, mostove in stolpe / »Varjago^e«. Krasna ladja je nakrat zginila v gosti megli črnega dim*, — a v kratkem se je zopet pokazala črna, a žareča na vseh krajih. Besno se je branila vseh sovražnih napadov. Treskanje topov je odmevalo po hribih, dolinah, med gorami, v vseh zalivih in po celi okolici. Okoli »Varjaga« je morja kar vrelo. Rosi so uvideli, da jim ni rešitve. »Var-jag« »e krenil proti luki. Zastava je pe vedno ponosno plapolala na jamboru. Sedaj se je »Varjag« pnbl:!al »Eibi«. Na krovu ni bilo videti živega bitja. Nč\ mostovih kupi mrtvecev med bombe mi in granatami. Tuhtam je še tlela kaka granita ia kri je tekla v potokih, m*šajo3 ee s prahom. Dimniki ai bili raztrgsni. Plošče oklopj* in stolpov bo spuščale grgrajočo vodo v ladjo, da se je polagoma nagnila na levo stran in se jela potapljati. Rop: tanje strojev je ponehale, Čulo se jo s~mo ■tokanje, obupni klici ranjencev. Nevtralne ladje eo takoj spustile v roor,e rezilno čolne, ki so brž odpluti »Varjagu* in »Korejcu« na pomoč. Slednji je bil skoro nepoškodovan, sakaj Japonci so streljali večinoma le na križarko. Rešilne akcije Japonci niso ovirali. Prvi, ki ie skočil na krov »Var-jaga«, je bil zdravnik »Eibe*. Na krovu ni bilo ne enega, ki bi ne bil ranjen. Obramba je bila junaška, titanska! Stralen pagleri! Povsodi eamo mrtveci in ranjenci! Povsodi smrt! Nabrali smo 100 ranjencev, kojih desetina je že umirala in jih spustili v svoj rešilni čoln. Nekcji so vzeli ssbo za spomin koščke potapljajoče se ladje in se ihte poslavljali od nje. Na mestu, kjer se je zvršila — žaloigra, se je potopil tudi »Varjag«. V istem hipu se je prikazalo na obzorju drugo japonsko brodovje, spremljano od množice transportnih ladij, in izkrcalo na korejska tla prve oddelke invazijske vojske. Vse rešilno delo je vodil poveljnik »Korejca«. Ko je bilo končano, je odplui s svojo ladjo v majhen samoten zaliv. Nakrat se je nekaj zasvetilo na ladji, Čul se je grozovit pok in »Korejec« je prenehal biti! Le posamezni koščki ladje so plavali po morski gladini. »Korejec« se je sam končal, da nt pr?šel sovražniku v roke! To je bit junaški čin, dostojen, da bi se opeval v epopeji! Japonci ob reki Jalu. Iz Seula se poroča, da je dospelo v Haj-ižu 50 milj severno od Cemulpa 40 japonskih transportnih ladij, ki imaio na krovu oddelek druge armade, ki se iroa izkrcati v Jongarofu Takisto se javlja, da so se japonske transportne laije nemoteno usidrale ob izlivu reke Jalu in izkrcalo vojaštvo na korejsko obrežja te reke Zatrjuje se, da imajo ob iz iivu Jalua Japonci mnogo topničark, ki ščitijo iikreevsnje pred mogočimi ruskimi napadi. V koliko je to resnično, se ne da dognati. Vsekakor so vse te vesti o iskrcavanju Japoncev ob izlivu reke Jaiu zelo dvem Ijive, ker se istočasno poroča iz Šanghaja, da polagajo Rosi ob morski obaii pri Takušanu in ob izlivu reke Jalu mine, ki bi naj onemogočile vsako izkrcevanjt^ na tem mestu. Katera vest je potem resnična? Ako je zadoja istinita, ne more biti resnična prva! Nove ruske vojne ladje, Londonski listi zatrjujejo, da je ruska vlada naročila takojšnjo zgradbo 12 podmorskih vojnih iadii najnovejšega si atom a. Šest takih ladij gradi Eiecsris Bo&t Gompanj v Anrta-nk*, šest pv domače ruske ladjedelnice. Via le ladje bodo ie v naj krešem £*su ugotovljene. Ao g teški strokovnjaki eo mnenja, da se bo poif žaj na Daljnem Vitoku takoj spremenil, čim doapo tjakaj te ladje. Kak^r eo čuje, odpluje b>ltiŠka eskadra mesecu julija na bojiioo :n vzame sabo več takih podmorskih Čolnov. O vojnih stroških »Novoe Vremja« razpravlja o vojnih stroških in pravi: Vojna bo za Japonsko absolutno veliko cenejša, kak'r za Rusijo. Popolnoma drugačno finančno sliko pa dobimo, ako vzamemo za podlago relativne številke. V šestih mesecih vojne bo Japonska porabila več, kakor znašajo vsi njeni dohodki, Rudija pa samo šesti del svojih letnih dohodkov. Ako bi torej vsaka vojujoČa se sila pobirala od prebivalstva dvakratne davke, bi ta denar Japrnska porabila v petih mesecih, Rusija pa šele v t r e h letih Se frapantnejše številke pa dobimo, ako primerjamo vojne iz-datke s kreditno sposobnostjo obeh strank. Ako bi Japonci svoj državni dolg podvojil;, bi jim zadostoval ta denar za štirinajst mesecev. Rusija pa bi se lahko v o j e -vala, ako bi enako opera cijo izvršila, za ta denar osem in poi leta. Dogodki v severni Koreji. Kakor »Daiiy Teifgraph« iz Seula poroča, ae nahaja še okoli 2000 korakov v severni Koreji na levem bregu reke Jala. List meni, da ho ti kozaki izgub.jeni in da ne bodo mogli uteči, da bi j>h Japonci ne ujeli. Rusi baje grade z ozirom na to okolnost z veliko hitrostjo pri Čosanu preko reke J&lu most, da bi na levem bregu se Še nahajajoč m vojaškim oddelkom cmogočih, da se umaknejo preko reke, predno jih z«j«v6 Japonci. — B^rolinski »Lo-kaltnzeigcr« je dobil iz Jokah*n-e brzojavno sporočilo, da se tamkaj širijo vesti o večji bitki med Rusi in Japonci v Severni Koreji. Podrobnosti se se ne vedo! Morska bitka? O gibanju ruske in japonske eskadre ni nobenih zanesljivih vesti. Semtertja se pojavijo na obzorju posamezne ladje ali večji oddelki obuh mornaric. Na Kitajskem se za-trjuja, da s t-- sovražni eskadrina širokem morju trčili druga ob drugo in da se je vnM ljut boj. Kako ee je ta boj končal, se ne ?e Da je ta vest verjfctn.% se n^ oporeka, ker obe mornar.ci križate v istem vo dovju. Dotično poročilo je tem verjetnejše, ker se tudi »Lokaisnzei-gerju« v Berolinu iz Jokahame Drzo javlja, da je ruse o brodovje s a p u s t i 1 o P o r t Artur inda križart v Rumenem morju. Takisto ee zatrjuje, da sta se sovražni mornarici na širokem morju spri jeli in da je prišlo do bitke, o katere izidu pa Še nikdo ne ve. Poskus prekoračiti Jalu odbit Iz Petrograda se poroča, da so Japonci poskusili na čolnih priti na desno obrežje reke Jalu in prodreti v južno Mandiursko. Svoj poskus so izvršili pri otoka Matacie nasproti Vidin. Japonski pionirji so iz čolnov že napravili most do tega otoka in prvi japonski vojaški oddelki so že stopili tamkaj na suho, kar so jih napadli Rusi in jih prisilili, da so se umaknili. Rusi so ugrabili tri čolne z moštvom vred, dočim so se ostali Japonci rešili na levi breg reke. Državni zbor in delegacije Dunaj, 8 aprila Dan za zo petno sklicanje državnega zbora še nt definitivno določen, vendar je sk.ro gotovo, da bo prta seja 18. t. m. Prva točka dnevnega reda v prvi seji bo prvo branje proračuna ra leto 1904 — Delegacije se baje zbereta v začetku meseca maja. Z*-radi tega se bodo morale vršiti to« litve v delegacije v opeh parlamei kmalu po otvoriti i p»riaunentarn»-ga zasedanja. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 8. aprila. Bolgar s k o -1 u r š k i dogovor se je za vrgel, ker je degovor obravnaval obe drŽavi kot enakoveljavni, ter ni bila radostno označena odvisnost Bolgarija cd Tti'Čije. VčtrajŠnjt mi nistrski svet j* raspravlja! o novem načrtu. Sofija, 8. aprila. V dobro poučenih krogih dri prepričani, da te bolgarsko - turški dogovor spi o h nikdar ne skleni-, in bolgarsko ministrstvo bi fc;lo že davno prt trgalo tozadevna pogajanja, ako bi se kn^z Fevdžaead osebno toliko ne zavzemal za cadaljevanjo pogajanj. Tudi bolg±raki igent v Carigradu, N a Ilo v i 6, zastavlja vse svoje tile. da se tak dogovor sklene, »?e4, d* je to pctrebi;o Že zaradi tega, ker je reformna akcija velesil nezadostna. Solun, 7. apr lv Večna bolgarskih trgovce« v Manastiru, Stru mioi, G-rgeiju io Kanoanovi so naglo likvidirali in ?aprlt svoje tr govine Turškim oblastim so je zdelo to čudno ter so začele iskati vzrok Ia dognalo se je, da so v«i ti trgovci bili čtani vstaških Čet ter so se tako; pnaru?.>li čtlam, kakor hitro 00 se take pri kasale v bližini v&g;. To je znameni e, da se vstaja znova začne. Blizu Gcrgelj* se je Že bo r.ia 200 mož broječa v*ta4ka četa z dvema bataljonoma tursko vojakov. Vstaji so bajoiigmblH4QlOi, Turki pa Štiri (?) vojake in 1 častnika. OkoK KumanoveRa se potiga več vstaških čef, Orou-č h 20—35 mol Monastir, 7. april*. Aih^rsko gibanje -e čim dalj* širi. Pokrajine o^oii Luna io Lunie .< > i »ičitaem puntu. \i Skopii* so e-d*!i skoraj v<*i Albanci, da M združio z vst*ši pri Prltrendu Sr*kir paša nua iioei zbran h 5000 mož, to.la ne sme a»< ganiti, ker želi sultan, da so A-banct To je moja usoda! In sedaj ginem v svoji gorski vasi v večnem prepiru s svojo kuharico, ki pa je sicer zelo dobra ženska. Le zadnjo besedo mora povsod imeti." Moj duh ni mogel več poslušati tega pogovora in je pričel iskati izhoda iz sobe, toda zaman! Slednjič je prišla župnikova kuharica in odprla so se vrata. Tedaj sem obžaloval, da ne živi več Ovid, da bi uvrstil v knjigo svojih „Metamorfoz" tudi „Metamorfozo kuharičnega obraza", kajti pred vrati je imela se tak kisel, jezen obraz, kakor kaplan s Šentvidske gore, ko je pripovedoval župniku in nevede tudi meni — nevidnemu duhu, o svojih ponesrečenih podjetjih. Ko pa je stopila v sobo, je sijala sama prijaznost in ponižnost z njenih lic. »Takega hinavstva še nisem videl v Izraelu", je rekel z malo izpremenjeninii svetopisemskimi besedami moj duh sam pri sebi in odhitel kakor besen iz sobe, pustivši župnika in ubogega kaplana v svojih pogovorih in Švignil kot strela nazaj v nebeško kraljevstvo. Onadva pa sta pila in pila in Čimbolj je ginilo vino iz kozarcev, tembolj so ginili tudi spomini. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev) (Daljo.) Papež se vsled odpora rimskega ljudstva niti v Lateranu ni mogel nastaniti. Samo Leoninsko mesto je bilo v njegovi oblasti. Papežev nastop je j)odžgal tudi ljudstva sovražne duhovnike, da so začeli nasilno postopati. Posledica tega je bila, da jc bil neki malovredni kardinal na javnem trgu zaboden. Papež Hadrijan je bil tega umora silno vesel, saj mu je dal priložnost, da je mogel proti Rimljanom porabiti najhujše sredstvo. Česar se niti tisti papeži niso upali storiti, katere so Rimljani pretepali, to je zaradi uboja navadnega kardinala storil Hadrijan. Preklel je Rim da bi tako prazno verstvu udano ljudstvo prisilil, iztirati oboževanega Arnolda. Prekletje je bilo v tistih časih grozna stvar. Tedaj so biji tudi tisti ljudje, ki so se vojskovali na življenje in na smrt proti posvetnemu gospodstvu cerkve, vseskozi strogo verni. In zato je bil interdikt grozovite sredstvo. Čim je bilo izrečeno prekletje, se je v dotičnom kraju nehalo vse bogoslužje. Noben zvon se ni oglasil. nobena maša se ni darovala, zakramentov ni mogel nihče prejeti — iz-vzemsi krst in zadnje obhajilo, a tudi to v strašni formi — nihče ni bil več pokopan v blagoslovljeni zemlji. Prekletje je bilo najgroznejše in vseskoz nemoralno nasilstvo, a v tistih časih se je s prekletjem dalo vse doseči. Do 12. stoletja je cerkev le v j*ko malo slučajih segala po tem sredstvu; pozneje pa se je navadila rabiti to orožje. A Čim več je izrekla interdiktov, tem manj so isti izdali. S tem, da je poleg »grešnikov" zadela tudi nedolžne, je sama sebi največ škodovala. Sicer pa se vsako orožje, ki se dostikrat rabi, sčasoma skrha. Dandanes se cerkev sploh več ne upa, praktično izvršiti interdikta; ko bi dandanes ne delila zakramentov, ko bi nehale maše, bi ljudje kar hitro in trumoma prestopili k drugi veri. Ko je Hadrijan IV. preklel Rim, so Rimljani nekaj Časa s ponosnim preziranjem prenašali njegovo prekletje. Ali nižji sloji so bili popolnoma vdani praznoverstvu in ženske tudi. Ko o Veliki noči ni bilo maše, so se ti sloji začeli puntati proti senatu in ga prisilili, da se je ponižal pred papežem. Papež je izjavil, da je pripravljen preklicati interdikt, če senat iztira Arnolda iz Rima. In zdaj se je Arnoldu zgodilo kakor vsem prorokom; tisto ljudstvo, ki ga je toliko časa oboževalo, g& je sramotno zapustilo. Arnold je moral bežati iz Rima, kjer se je devet let boril za državijausko svobodo Rimljanov in proti posvetnemu gospodstvu cerkve, in v slavnostni procesiji je šel papež prvič v Latcran. Medtem se je cesar Friderik 1. odpravil na pot v Rim." Papež ni vedel, pn!?aja li cesar kot prijatelj ali kot sovražnik. Da bi se o tem prepričal, je zahteval, naj mu ccsa»- izroči Arnolda. In cesar je res zavzel grad, kjer se je skr'vtl Arnold in je Arnolda izročil papeževemu legatu. Rimljani se s cesarjem niso mogli porizumeti. Vsled tega je cesar skrivaj zasedel ea del Rima in se dal v cerkvi sv petra kronati. Toda Rimljani ga j niso hoteli pripoznati in z orožjem v roki so se vrgli na njegovo armado, hoteč osvoboditi Arnolda. Rimljani so se hrabro borili, a cesarska vojska je bila številnejša. Nad 1000 Rimljanov je bilo ubitih, mnogo jih je utonilo, mnogo jib je bilo ranjenih. In po tej zmagi sta s»e cesar in papež lotila neustraše- nega oznanjevalca demokratičnih nadel Arnolda brescijauskega Arnold je bi obsojen na smrt. Privezali so ga na kol in ga zadavili, njegovo truplo pa nihali Plameni, v katerih je zgorel hrabri Arnoldo, so se videli takorekoc po i I Evropi in vzbudili so iz spanja mescam lombardskih mest. Ti so MlotV&fl A nolda, kajti bili so prepojeni njegovib idej, in cesar Friderik se je še bntk«-kesal, da je bornega „krivoverea vrgel na grmado. Arnold brescijanski jc bil eden prvih mučenikov, ki so končali aa gromadi, ker so kristijanskim narodom oznanjali načela demokracije in , tiČne svobode. Cilje, na katerih mesni čenje jc delal Arnold, je italijanski narod dosegel šele 700 let po njegovi smrti. Narod italijanski ni Arnolda nik-dar pozabil. To kaže dejgtfO, da so 18. tebruavja 1. 1862. v Loretu nabili v cerkvi lepake z napisom „Viva ii papa non Re! Viva Arnoldo da Bicscia Viva il elero liberale." Gregor Vil. je pozabljen in njegovo delo iz večino uničeno; duh Arnolda brescijausk pa Živi še danes. Usmrčenje Arnolda, ki je bil Kirn-ljauoiu prorok, državnik in zakonoda jalec je obudilo v Rimu silno sovrašho slepa pridobe. Zato je sultan naroČil Sakir paši, naj se pogaja z albanskimi begi ter jim obljubi, da sultan pomilosti vse prognane Albance, ako odložijo orožje. Toda begi se Čutijo gospodarje v deželi ter so sultanovo ponudbo odklonili in zahtevali obsežnejših koncesij. Iz Srbije. Bel grad, 8. aprila. Kralj Peter je zaključil skupščinsko zasedanje s prestolnim govorom, v katerem je pov-darjal, da je skupščina izpolnila svojo nalogo ter napravila v proračunu ravnotežje. Med uspehi se našteva posebno razširjanje avtonomnega carinskega tarifa in sklenitev trgovinske pogodbe s Turčijo. Kralj se je skupščini zahvalil ter naznanil, da se zopet skliče v šestih mesecih. — Ministrski predsednik Pasie je v zadnji seji izjavil, da je srbska zunanja politika za ohranitev miru, da pa je vse preskrbljeno, da vsak o jaki dogodki Srbije ne p res en e ti j o. Vatikan in Kvirinal. Rim, 8. aprila. Dokaz, da se od-nošaji med papeževim in kraljevim dvorom ublažujejo, je tudi to, da je poslal papež raznim dvornim damam kraljice Jelene in kraljice-vdove na njihovo prošnjo vstopnice k pontifikalni maši, ki jo bo imel papež v cerkvi sv. Petra v proslavo lOOOletnice sv. Gregorja. Damam se odkažejo v cerkvi posebni prostori. Ali pa je to Je izraz papeževe galantnotnosri napram damam? Afera Nasi. Rim, 8. aprila. Preiskava proti sleparijam bivšega naučnega ministra Nasija spravlja vedno več zanimivosti ua dan. Tako se je našlo, da so iz fonda za podporo učiteljskih vdov in sirot dobivale redne mesečne dohodke: ena likariea perila, ena služkinja, ena koncertna pevka in ena — babica. Zopet druga oseba je dobivala mesečno podporo s klasično opazko „e morta" (mrtva je)! Kako toplo se je minister brigal za svoj volilni okraj Trapani, dekazujejo bogate pošiljatve dragocenih zbirk in slik v to mestece. Nadalje je ustanovil v Trapaniju višjo tehnično solo z 38 profesorji za 112 učencev in mornarsko šolo s 24 profesorji za — 29 učencev. Seveda so Trapanezi z navdušenjem vedno volili Nasija v parlament. Francosko-angleški dogovor. Pariz, 8. aprila. Glede kolonij-ske trgovinske politike med Angleško in Francosko se je ugovor podpisal. Za Egipet in Maroko se ustanavlja svobodna trgovina za 30 let. ;;Atentat" na španskega kralja. Pariz, 8. aprila. Iz Barcelone se poroča, da je policija takoj storila vse odredbe, da bi se o -atentatu" ne zvedelo. Policaji so zasedli brzojavne in telefonične urade ter razganjali ljudi po ulicah, ako so se v gručah razgovarjali. proti papežu in proti cesarju. Rimljani so se takrat izkazali kot pravi možje. Neustrašeno so kljubovali papežu in končno je morala velika cesarska armada odriniti iz Rima. Papež in vsi kardinali so morali iti kot beguni s cesarjem. Pa dolgo niso vživali cesarjeve podpore. Cesar je pustil papeža na i edilu in odšel s svojo poŽigajočo in ropajočo armado na Nemško. Papež je iskal prijateljev med Normani. Združil se je ž njimi in končno se mu je posrečilo, skleniti tudi mir i Rimljani in sicer pod tistimi pogoji, katerih prej na noben način ni hotel izpolniti. Pod temi pogoji je smel priti v Rim in se naseliti v Lateranu. Iz mirovne pogodbe med papežem in liimljani ter Sicilijani in iz drugih vzrokov, se je razvil velik koniiikt med papežem in med cesarjem. Naduti Hadrijan IV. je stal popolnoma na stališču Gregorja VIL, na stališču absolutne cerkve, cesar pa je zastopal princip absolutne monarhije. Cesar je papeževe legate sramotno spodil s svojega dvora in apeliral na državo, Češ, da je predrznost, če se papež postavlja nad cesarja in da on, cesar Friderik I., raje umre, nego da bi se ponižal pred papežem. Knezi in škofje na Nemškem so cesarju pritrjevali in mu pomagali, da poj de z močno armado v Italijo. (Dalje prih.) Mehikanski predsednik je kralju Alfonzu Čestital, da je srečno utekel atentatu, toda kralj je v svojem odgovoru odločno zanikal atentat. Ko se je zvečer pred odpotovanjem vračal kralj iz gledališča, so mu republikanci in socialisti žvižgali, na kar so monarhisti odgovarjali z ovacijami za kralja in monarhijo. Reforma angleške armade. London, 8. aprila. Minister Balf o ur je izdelal natančne načrte o rt formah v angleški armadi. Vojni pror&čun se zniž* na 24 milijonov f. štrl. Dežela dobi armado z 73.000 dolgo »lužbujočih vojakov in 17.000 vojakov, ki bodo služli le kratko dobo. Na ta n Čin bo imela stalna armada 162 500 mož. Dopisi. Iz Sore pri Medvodah. Kdo pa so tisti ljudje, ki pri nas tako zgago delajo? Evo njih podobe: 1. Sosedni naš župnik so g. Janez Brence. Pravijo, da je že pozabil tistih častnih izjav, ki jih je pošiljal lansko leto po časopisih. Izganjaj naturo z burklami, zopet se ti povrne! Za svoj poglavitni poklic smatra ta gospod še vedno pošte in puče. Poleg tega — za postranski zaslužek — pa je tudi župnik, katehet, vodi izobraževalno, delavsko in Marijino društvo ter hranilnico. Od-borništvu hranilniČnemu bi pa svetovali, naj vendar svojemu dobremu faj-moštru za božjo voljo posodijo tistih 60 kron, ki jih dolgujejo neki revni ženici v Ljubljani. Pa ne samo, da naš g. fajmošter v Ljubljani oberpo-tovko špilajo, kakor bi rekel Žane, tudi za to skrbe, da tovarniškim de lavcem ne manjka šnopsa, ker tako jim je veliko lažje ruvati proti urad-ništvu, seveda samo zato, da postanejo gospod popularni. Ali zapomnite si, g. fajmošter, da vas niti smotke, niti šnops ne napravijo priljubljenega pri razsodnem delavstvu, ne, ampak s tem se naravnost smešite. 2. Oča Smovc, lepše rečeno, g. župan Franc Svolšak, imajo pa včasi res malo smole. Pred leti je namreč neka žena pri njem zaslužila dva peharja krompirja. Zakaj '? No, ne vprašajte, zakaj! Kje in kako pa so se naš oče župan ženili v dobi, ko so bili že precej blizu s svojo sedanjo ženo, povemo vdrugo. Kaj ne, oče Smovc, kako je dandanes svet ferderban, pa smola je pa le smola! 3. Matjaževa metla se Še vedno skrbno hrani, ker pričakujemo, da bodo oča Matjaž gotovo naprosili naš muzej, da jo vzame med svoje znamenitosti. Bodite namreč prepričani, oča Matjaž, da se kaj takega še ni pripetilo, da bi kaka ženska takega moža, kakor ste ravno vi, tako pošteno naklestila z namočeno metlo. Poglejte, previdnost vendar nikjer ne škoduje, tako namreč si je mislil oča Smovc, za katerega ste vi šli v ogenj po kostanj. Sicer so pa sorske žene namočile že mnogo metla, katere bodo v enakih potrebah neustrašeno rabile. 4. Z očetom Zajcem imamo tudi besedo, ker dobro vemo, da bi se jim zamalo zdelo, ako bi jih ne omenili v častiti družbi. Gliba vkup štriha. Zaje bo sicer pet dni jedel ričet, mesto da bi se pasel po bujnih naših detcljiščih in z objedanjem sadnih dreves delal škodo. Mož sam na sebi še ni napačen, in s takimi zajci, ako bi ne bili pohujšani, bi se še lahko izhajalo. Ali nam se zdi, da se ga smola drži, ker so mu voditelj oča Smovc. 5. Trgovec Sajovic se je pritoževal, da ima preveč dela. Naši ljudje so to vpoštevali in mu delo olajšali in pravijo, da sploh ne bodo pri njem kupovali. Zato pa je začel g. Sajovic kup-Čevati z ž a b a m i in Čuje se, da bo na svojo trgovino napravil napis: pri Zabi. 6. S temi ljudmi pa imajo naš gospod knezoškof zaupno zvezo. Časti -tamo! Pomni pa naj dobro vsak, da se morajo ob zmožnosti gorenjskih mož razbiti vsi poizkusi zapeljancev, hudobnežev in zblazne lih. Iz Trbovelj. Ker v zadnjem dopisu od tukaj prizadeti klerikalci kar besnijo — pes cvili, ako mu stopiš na rep — in kličejo celo: „Na svidenje!", jim danes takoj, ko smo izvedeli za njihove želje, ustrezamo. Tista duhovita primera: volek-teliČek jasno kaže, katera govedina je pisala odgovor. Ako bi pa še dvojili, razodeva jo nam koj naslednji stavek, v katerem prišteva ta znana ničla sama sebe med „naj ugled u ej še" in „n a j p o št en ej s e trboveljske može"!! Nadalje ne ve meni druzega očitati, nego to, da nimam kaj v farovški posojilnici naložiti in si na kaj izposoditi. To je resnica. Sebe in svojo rodbino pa pošteno preživljam — brez posojilnice! Ali morete Vi kaj takega trditi o sebi ? ? Vi, ki beračite pri posojilnici za svojo nesposobnost mesečnih 40 K „fix" ? ? Vi, veliki kapitalist in Auf-Tone z nožem ? ? ? A ? Na željo in izzivanje kaj več n. pr. upravni stroški molzne kra- vice, katero krojač jaha, Peter za roge drži, dva sorodnika klerikalca sisata, ubogi delavec pa za rep vleče. Kaj ? Ako pa še ne bo dosti, tedaj pride Minka, toda še le 3 dni pred sv. birmo, da jo dobi Škof tukaj v roke — na to se zanesite. Zdaj pa le naprej! Iz Lozie nad Vipavo. V „Slovencu" z dne 18. marca t. 1. seje neko Človeče nekoliko raztogotilo nad loziškimi liberalci, kateri so mu seveda, kakor vsem klerikalcem, trn v peti. Dopisnik prišel je v farovžu v veliko milost, in zato misli, da ima že „komando" čez celo župnijo. Pa se revšče jako moti, ker od take zabite butiee se vendar še ne damo za nos voditi. Pred nekaj meseci se je ustanovilo pri nas, pomislite, „Slovensko katoliško izobraževalno društvou, za katero je bila seveda najbolj vneta omenjena oseba, pa le zato, da bo imel društvo v svojem prostoru, ter da mu bode isti nekaj donašal. Torej iz gole sebičnosti. Pričelo se je vabiti mladeniče na vse mogoče načine, naj bi se vpisali v to prekoristuo društvo. Obljubovalo se jim je, kako lepo bodo znali peti potem in čujte — tudi na tamburice igrati. Vpisalo se je res nekaj mladičev, katerih je pa kmalu polovica odstopila, ker so spoznali, da so bili le hinavsko okanjeni, ter da se jim je hotelo le izsesati težko zaslnženi denar za klerikalno mavho. Spoznali so tudi, da bi se naučili v tem brlogu kvečjemu pretepati se, kajti to je glavni namen voditeljev društva. Nedavno bili so v neki gostilni zbrani sami napredni možje in fantje, med temi bil sem tudi jaz, ter se prijateljsko zabavali pri kozarcu vina. To pa se je seveda zdelo klerikalnim fantičem, med katerimi je bil tudi dopisnik Slovenca", proti izobrazbi, ako bi tako^ mirno sedeli in se nič ne pretepali. Čutili so se torej dolžni priti v to gostilno, dasiravuo ne že več let pred in začeli so surovo izzivati naše naprednjake, ter se z odprtimi noži bahati, kaj da znajo. Zahvaliti se imajo le hladnokrvnosti in treznosti naprednih mož, da so odnesli zdrave glave, samo podvizati so se morali. Naši so izprevideli, da s takimi pretepači ni vredno ugleda blatiti, na katerega seveda voditelji izobrazbe prav nič ne gledajo. V istem „Slov." omenja dopisnik tudi neko cerkveno petje, nad katerim da se liberalci po zadnjih občinskih volitvah hudo maščujejo. Seveda petje je bilo jako potrebno omeniti, da bi široki svet vsaj zvedel, da imamo tudi pri nas zares krasen cerkveni pevski zbor, in pri tem se je tudi ob mojo osebo nekoliko dregnil. Stvar je namreč ta. Dopisnik izvabil je nekaj mladih deklic v svoj tabor z obljubo, kako lepo jih bo naučil peti, pa se takrat ni spominjal, da nima o tem najmanjšega pojma; ker se nikjer ni nič učil. In res, v par tednih smo že imeli priliko naslajati si naša petja željna ušesa s prekrasnim cviljenjem v naši cerkvi. No skrbeli so res za zabavo, kajti smejalo se je vse vprek, posebno pa sosedni Sentvidci in Podražani. Kaj taeega dopisnik imenuje potem petje in to se nadaljuje nedeljo za nedeijo in praznik za praznikom. Gorje nam! V to društvo izvabil je tudi dve moji sestri, katerim pa jaz že dolgo časa zabranjujem in sedaj pa popolnoma zabranim, zato se dopisnik tako jezi. Moja dolžnost je, jih kot brat varovati. Namesto da bi si kruh služile, pa tukaj doma po nepotrebnem čas tratijo in vsak večer morajo same sebi prepuščene proti pol ure oddaljenem domu po samotni stezi hoditi. Sedaj se bode vsaj prenehalo to neprijetno cviljenje, kar bo gotovo vsim domačinom in tujcem jako všeč. Prepričan sem, da bodo cenjeni bralci radovedni postali, kako se neki imenuje ta umetnik. No tega veselja vara za danes ne privoščim, ker bi bil „Slovenski Narod-* preveč ponižan, ako bi natisnil njegovo ime. Le opisati vam ga hočem nekoliko: Človek je kakor se gre, nekoliko pri-huljene postave. Bil je tudi pri vojakih, kjer so ga za silo naučili brati in pisati. (Taki so namreč voditelji.) Posebno veselje ima na lahek način toda pošteno si kruh služiti. Dobil je poštni nabiralnik in je tudi pismonoša, kar že nekaj nese. Domišljeval si je tudi, da mu bodo župljani za prekrasno zdi-hovanje in brenčanje v cerkvi nagradili veliko plačo, pa mesto plače ljudje neprenehoma godrnjajo, kedaj se bo vendar ta muka nehala, da bi zamegli vsaj moliti. Torej ne bo nič! Pa še nekaj! Hudomušne ženice celo trdijo, da ako nam sedanja babica odpove svojo službo, se bo gotovo tudi on za to potegnil. Pa naj še kdo reče, da smo Lozičani za v kot. Ko se bomo še mi liberalci od daleč navzeli nekaj izobrazbe od teh fantičev, potem bo še-le pravo življenje pri nas. Jože Baje ml. Iz Kamnika. Gledališki večer v Kamniku, katerega so priredili na binkoštni ponedeljek Člani slov. opere in drame iz Ljubljane v tukajšnji narodni Čitalnici pod vodstvom g. režiserja Danila, je v vsakem oziru lepo uspel. Operni tenorist g. Orželski je pel arije iz najboljših, v pretečeni sezoni uprizorjenih oper „Onjegin**, „Boheme" in „Afričanka" ter žel za svoje umetniško dovršeno izvajanje neomejeno priznanje. Ne dosti manj sta ugajali občinstvu ljubki Prochazkovi pesmi „ Zvezde žarijo" in „Tak si lepa" — prava bisera slov. moderne glasbene literature. Obžalujemo samo, da obsežni glas g. Orželskega spričo slabe akustike naše prenizke dvorane ni mogel tako briljantno priti do veljave, kot v deželnem gledališču. Slednje dejstvo je g. operni tenorist opravičeno tudi sam priznal. Vse točke je z znano preciznostjo spremljal na klavirju zaslužni kapelnik slov. opere g. Benišek. — V drami predstavili so se nam naši ljubi znanci izza prejšnjih let: ga. Danilova, g Danilo ter g. Nučič. Dasi so nam predočili samo odlomke iz dveh iger, vendar smo bili s tem, kar so nam nudili, docela zadovoljni. Enoglasna sodba o njih je bila, da so Že davno prekoračili utesneno diletantsko obzorje in se povspeli do pravih umetnikov. Venec prvenstva zasluži nekako ga. Danilo, ki se je odlikovala s svojo fino gledališko rutino in mojstrsko tehniko. Njena Kat ju š a v Tolstega „ Vstajenju14 je bila naravnost vzorna ter je uprav pretresljivo uplivala na avdi torij: na odprti sceni je bila predmet burnih ovacij. Prizora „v ječi" in „ vstajenje-4 smemo brezpogojno šteti med naj efektnejŠa v celi igri, saj vplivata pretresljivo na občinstvo in vzbujata splošno sočutje do zapeljane, nesrečne Maslove. Baš v tej vlogi je pokazala ga. Danilova, kako obsežne so njene igralske zmožnosti v predstavljanju težkih du sevnih bojev. Kot izboren partner v vlogi kneza Nehljudova ji je stal ob strani g. Danilo, kateremu istotako ne odrekamo našega priznanja. —V igrokazu „Rdeči talaru nas je presenetil s svojim izvrstnim igranjem in težko do-sežno mimiko poleg g. Danilove osobito g. Nučič kot preiskovalni sodnik Mou-zon. Slast ga je bilo gledati s kako brezobzirnostjo in vestno premišljenostjo je vodil preiskavo proti strahopetnemu Etschepaarn in odločni Janetti. G. Danilo se je tudi v tej igri pokazal spretnega interpreta. Manjši vlogi sta bili v obeh igrah v roki g. Razbergarja, ki nas je tudi zadovoljil, saj je ustvaril iz njih, kolikor je sploh možno v takih slučajih. — Vrlemu osobju želimo na njegovem gostovanju širom slov. domovine veliko uspeha in se mu zajedno toplo zahvaljujemo za umetniški užitek, kojega nam je nudilo omenjeni večer. R. Klerikalci zoper orožnike. (Dopis z dežele.) Ignacij Žitnik in tovariši so vložili 8. m. m. ostro interpelacijo na vlado, naperjeno ^proti žandarmerijskemu po-stajevodji Železnikarju in orožništvu na Kranjskem sploh, dolžeč ga, da postopa v svoji službi napram klerikalcem, sosebno pa nasproti duhovnikom, pristransko in sovražno. To svojo dolžitev so radi nedos tajanja taktov in dokazov podprli z afero župnika Lovšina v Premu, kateri je bil na ovadbo orožnika Železnikarja v kazenski preiskavi radi omejitve osebne svobode. Da niso klerikalci mogli ničesar drugega navesti zoper orožništvo, kakor Lovšinovo zadevo, že dovolj jasno dokazuje, kako neosnovane in zlobne so njihove dol-žitve. In kaj je zakrivil orožnik Želez-nikar, da ga je doletela visoka čast, da je Nace Žitnik proti njemu nastopil celo v drž. zboru? Storil je svojo dolžnost in postopal, kakor mu zakon predpisuje, na došlo mu ovadbo — proti župniku Lovšinu in si s tem nakopal Žitnikovo jezo, ki hoče, da bi se duhovniki smatrali za privilegirane državljane, za katere ne veljajo obstoječi zakoni. Meseca svečana je prišel k orož-niškemu postajevodji neki Simon Hrva tovič ter ovadil župnika Lovšina v Premu, češ, da mu je kratil osebno svobodo s tem, da mu je z grožnjo, da ga ne poroči, zabranil zapustiti Prem in prenočiti v hiši svoje neveste v Bitiujah. Železnikar je nato, kakor je predpisano, na to ovadbo šel k župniku Ivanu Lovšinu ter ga vprašal, ako je res storil ono, česar ga Hrvatovič dolži. Železnikar je torej storil samo svojo dolžnost, a navzlic temu ga je župnik sprejel skrajno arogantno. Na orožnikova vprašanja je priznal vsa dejanja, katerih ga je dolžil Hrvatovič, nakar je bil Železnikar primoran izročiti sodišču v Ilirski Bistrici to-Ie ovadbo: „Dne 15. svečana 1.1. je prišel ženin Štefan Hervatovič k župniku Lovšinu na Prem v ženitovanjskih zadevah. Pri tej priliki je prepovedal župnik Lovšin, da hi pokazal svojo prevzetnost in veljavo, da ženin ne sme zapustiti Prema, tako da ženin ni smel iti po svojo žeuitovanjsko obleko v Bitinje, kjer jo je imel spravljeno, ampak je bil poročen v svoji delavski obleki. Tudi ni smel ženin tisto noč pred poroko prenočiti pri svoji nevesti, kar bi bilo po /.upnikovih mislih velik greh. Tudi se je župnik pri tej poizvedbi vedel jako arogantno ter vse priznal, kar je tu navedeno.* Naglašamo vnovič, da je ta ovadba, docela resnična, popolniti jo je le vto-liko, da Štefan Hrvatovič ni bil v delavski obleki poročen, temveč v praznični, katera pa mu je bila na Prem prinesena. Preiskava se je takoj začela, a končno zaključila z Lovšinovo oprostitvijo. Priče so bile seveda preparirane od župnika Lovšina in so pozneje drugače izpovedale, kakor prvotno. Zato se bo pa tudi uvedla nova preiskava, ker ima orožništvo priče, pred katerimi je Štefan Hrvatovič celo zadevo tako povedal, kakor je označena v ovadbi. Župnik Lovšin pride torej iznova pred sodišče in bo moral vkljub interpelacije še enkrat „prestati moralno muko sodne preiskave radi hudodelstva'* in upamo, da ga bo zaslužena kazen tudi spametovala. Ker se izgovarja župnik Lovšin na cerkveno navodilo, ki določa, da ženin in nevesta med oklici ne smeta bivati pod eno streho, opozarjamo istega na slučaj znanega konsumarja škrlja v Trnovem. Vkljub temu, da so v Trno« vem trije duhovni in gotovo toliko učeni kot župnik Lovšin na Premu, dovolilo se je Škrlju od cerkvene oblasti, ne le da je živel v konkubinatu s svojo ljubico, s katero je imel tudi otroke in da je pohujševal s svojim življenjem vso župnijo, ampak da je tudi za časa oklicev bival nepretrgano pod eno streho s svojo ljubico. K vsemu temu so trnovski duhovni molčali. V interpelaciji se nadalje trdi, da je imenovani „orožnik storil s tem čin izbrane hudobnosti, da bi pokazal v zadnjih letih na Kranjskem, žal, večkrat z asistenco c. kr. oblastev od neke strani sistematično gojeno sovraštvo do duhovščine, ki v istini živi že muče-niško življenje." Zato se pozivlje vlada, da naj proti Železnikarju „stori primerne korake radi obrekovanja in zlorabe uradne oblasti.- K temu pozivu bi bilo pripomniti, da bi se bil orožnik zakrivil teh prestopkov, ako bi imel pri svojem postopanju proti župniku Lovšinu hudoben naklep. Kdo pa more to trditi? Ali je orož. načelnik vložil ovadbo zgolj iz hudobnosti J Tožitelj je vendar sam ovadil župnika, stvar se je potem preiskovala in izročila sodišču. Ali bi naj orožnik ovadbo zadušil? V interpelaciji se navaja, da sta orožnika z nasajenimi bajoneti prišla v župnišče. OrožniŠki službovnik predpisuje v tem oziru, da mora službo izvršujoči orožnik vedno imeti bajonet na puški in mora kakor hitro pride v dotiko z osebo, s katero službeno postopa, vzeti puško po vojaških predpisih ..In die Balanze14, to se pravi v roko in to tem bolje, kadar izvršuje službo v kakem stanovanju. Sedaj pa naj javnost sodi, na kaki podlagi je bila zasnovana imenovana interpelacija, katero je podpisalo 23 poslancev. Ali ni bilo med temi poslanci nobenega, ki bi si bil v svesti, kako grdo in neosnovano se v ti interpelaciji napada orožništvo, stan, ki ni samo odgovoren in silno težaven, ampak je tudi zaslužen, ker vzdržuje mir in red. To pa je samo mogoče, ako strogo izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti ne glede na levo ali desno. Ali bi pa vršil svojo dolžnost, ako bi vzpričo protizakonitega počenjanja duhovnikov bil slep in bi molčal t Upokojen orožnik. Pšice iz ribniške doline. £ 101. Nekoč je hotela dru/.ba sv. Cirila in Metoda prirediti veselico družbi v korist. Dekan se je izrazil, da se duhovščina v tistem Času ne more udeležiti, a zoper veselico na Tiho nedeljo ni ugovarjal. Drugače pa je rohnel dolenje vaški Salehar, ko je tamošnje „Gasilno društvo*4 praznovalo 2Metnieo svojega obstanka in je načelnik napil presvetlemu cesarju s trikratnim „Živio44. Nato se je zapela cesarska himna in pesem ognjegascev. A župnik je v cerkvi očital petje in pijančevanje. Velja li druga mera za Dolenjo vas? V Ribnici „se gredo pa pijance** pod pokroviteljstvom farovža. £ 102. Marjana je bilo vitko dekle. Kakor skoro vsa dekleta, tako je bila tudi ona Marijin otrok, pa saj ni Čuda, saj je en brat duhoven, drugi pa vodnik Marijine družbe. Ponosno je stopala po vasi s svetinjo na višnjevem traku okoli vratu. Kar naenkrat se je nekaj zgodilo in od tistega časa je preteklo /e 6 mesecev. Vitki stas je začel dobivati sumljivo okroglo obliko. Marjana se je izbrisala iz Marijine družbe. — Sedaj se ugiblje, kdo bo oče, kajti obdolženi vodnik Marijine družbe noče in noče biti oče. Marjana pa trdovratno trdi, da drugega ne pozna in je popolnoma prepričana, da je od male maše med šesto maše in tisto nedeljo po mali maši. § 103. Dolenjevaščani se radi spominjajo prejšnjega župnika Jakliča in kaplana radi mirnosti in njihovih pridig, ker nikdar se ni zabavljalo 3 pri/.nice kakor sedaj. To je prišlo tudi sedanjemu kaplanu na ušesa in ta se je nedavno tega izrazil: Da so duhovniki, kateri govore le o božji besedi, kakor m u tasti psi! Prav lepo! £ 104. Po gledališki predstavi je bilo povabljeno vse osobje ženskega spola na kozarce vina in malo pojedino, vse je bilo luksurijozno pripravljeno. Različnih peciv in tudi torte ni manjkalo. DomaČa kaplana sta prevzela posel livriranih postre/ekov, ter poželjivo opazovala prepovedani sad. Kako sta se smukala okoli umetnic, katere sicer niso bile dekoltirane, vendar pa lepe. Posebno kaplan Skubic kazal je vidno zanimanje za lepo llresko ter ji vedno točil in točil ter ji prigovarjal: ..Rezka, pijte, le pijte, nič vas ni treba biti sram", in zopet se ji je nasmehnil. A ona je čutila v srcu njegov pogled. Bilo je divno, nepozabljivo. 0 kako sem shrečna, shrečna, izvilo se ji je iz glo-boeine njenih prs. P. § 105. Hartenistovke zdaj kar po trgu letajo s svojimi inštrumenti kakor kebri ob veceruih urah v kebrovem letu. Vsako uro se jih dobi po trgu, res se skoro uresničijo besede: fantje bežite, dekleta gredo! — Je žje prou! § 106. Ni li novoporočeni Nadlar iz Hrovače za poroko preveč plačal V Akoravno ste ga v Hrovači poročili. Saj tega ni on zahteval. Ako se pa vam radi štirideseturne pobožnosti ni zdelo primerno zakrament sv. zakona deliti v Ribnici, zakaj bi moral on več štolnine plačati. Za poroko 8 K 00 h je malo preveč, saj je oklice posebej plačal. Povrnite! En krivičen krajcar sto pravičnih požre. 1. A § 107. Pojd'mo se pijanke, pijanke, pijanke! Res, Marija mora biti vesela svojih otrok! Velikonočni ponedeljek peljale so se boljše Marijine hčerke v Lašče k veselici Marijine družbe. Bilo jih je poln voz teh nadebudnih otrok. Inštitut Mihelin je bil po šetiuji zastopan. Versko pobožna pred stava vplivala je tako blagodejno na deklice, da so se domu grede v skriv-nostnosladko ginjenem položaju, kadeč cigarete, gngale na vozu ter vriskale, da je odmevalo od gora. Proti bregu nastala je pa tišina, postajale so blede iu milo so začele moliti k sv. Urhu. Drugi dan je pa Gavžea klel, ker je moral voz umivati. Gospodje iz farovža, niso li to vaše kozlarije? § 108. Gospod Traven se hodi v Kočevje brit, ker hoče, da bi veljal za pametnega človeka. S tem seveda še ni rečeno, da v novejšem Času kočevski brivci ne brijejo norcev. £ 109. Gospode silno skrbi, kdo da so pšičarji, zdaj enega, zdaj drugega sumijo. Pustite imena, saj poglavitno je to? da pšice vedno resnico govore in to je mogoče le, ker so pšičarji (ali kakor vi duhovito pravite prešičarji; tako izvrstno informirani, da vas morejo vedno le z resnico ščipati. Saj poznate pregovor: Resnica oči kolje. K—c. 110. »Se en brivec bi bil potreben, da bi v Ribnici pametne ljudi bril, tako je vzdihnil pobožni novičar ter pozval brivce pametnih ljudi, naj se naselijo v Ribnici. Mož je spoznal, da bi se dalo tu meni košček kruha odjesti. Ako se vam je zdela Velika sobota najpriiner nejši praznik za naskok na eksistenco družinskega očeta, kateri je še vedno kristjan, čeravno se ne strinja z vašimi napadi na poštene ljudi in to tudi brez strahu izreče, slobodno vam! Vendar je še ljudi v Ribnici, kateri se ne boje veljati za norce. Da ne bo preveč slikanja po piscu, evo podpisa: Avg. Juvanc. Iz kočevskega okraja Ivan KrejčiČ, učitelj (?) v Novem kotu, podpisan je v „Slovencu" pod neko konfuzno izjavo, katera zagovarja administratorja Tomaža Zabukovca v Dragi radi onih 26 kron, ki so izginile. Mi temu učitelju (? !; prav nič ne zamerimo, Če se hoče zahvaliti svojemu dobrotniku za piruhe; bil je namreč cele praznike v farovžu na „trahtamentu". Sicer pa ta izjava popolnoma ilustruje objektivnost Ivana Krejčiča. Ker je splošno znano, da Tomaža Zabukovca kaj radi strašijo vinski duhovi, si je najel iz posebne previdnosti zji velikonočne praznike „dacarja-, da konstatira od slučaja do slučaja stopinje. Saj je pa tudi sprejet v družbo treznosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. aprila. — Po volitvi na Gorenjskem. Neodvisna kmetska stranka je lahko zadovoljna z napredkom, ki se je izkazal pri zadnji volitvi. Kajti to je očividen napredek, će so klerikalci vzlic stokrat večjemu naporu nazadovali za 106 glasov, kmetska stranka pa je napredovala za 79 glasov. V tem tiči dokaz, da se je celo na Gorenjskem začel preobrat — trdnjava pa še nikdar ni nobena padla na prvi strel. Izid volitve pa tudi kaže, kako prazno je bilo tisto besedičenje škofovega lista, da deluje vlada v prid kmetski stranki. Ko bi bita vlada kaj uplivala na volitve, bi bil marsikak klerikalni župan volil s kmetsko stranko, ne z duhovniško! Možem, ki so šli v boj proti farov-škemu gospodstvu, pa bodi izrečena zahvala in priznanje za njih delo. šli so v boj, diši so v naprej vedrli, da ni upati na uspeh Ž r t v o v & 1 i so se, dasi bo vedeli, da jih bodo duhovniki zasramovali, obrekovali in preganjali ter jim skušali škoditi na vae načine, tudi v gospodarskem oziru. Vzlic temu so šli v boj, v zavesti, da se bore za poštenje in pravičnost proti nepoštenju, krivici in zabitosti. Slava jim! — Volitev na Gorenjskem. Piše se nam: Farji se nekaj norca delajo, da je župan Novak dobil le 293 glasov. Tega pa ne pomislijo, da ti Novakovi volilci po razumnosti in po premoženju odvagajo vae klerikalce. Najboljši gospodarji so glasovali i\ Novaka in to nekaj več velja, kakor tisti farji, ki so se poganjali za Čočovega Franceta. — Deželni kom tur nemškega viteškega reda, neki baron de Fin nam je neznana ličnost, kakor bi sa izrazil Hrvat. Ntti neverno, k;e uživa sadove kranjske komturije, za koje mu ni treba druzega delati, nego božji zrak v se sopsti, jesti in piti, v dolgih nočeh pa spati. Ta mož je sedaj čutil potrebo kot deželni komtur nastopiti proti n&Šemu listu. V svojem imenu in v imenu nemškega viteškega reda objaviti je dal baron de Fm v »Slovencu* izjavo, v kateri se viteški zastopnik najbolj privilogovane sterilnosti, kar je je na svetu, predrzne trditi, »da nemški vitt-ški red, oziroma njegov sindikat nima z onim umazanim člankom v »Slovenskem Narodu« z dne 12. marca t. 1., v ka terem nesramno napada presvetla ga gospoda knezoškcfa in duhovnike, ničesar opraviti« To je res nično, ker se samo ob sebi ume, da bi mi za nemški viteški red niti p-sta ganiti ne hoteli. Ali za nemški viteški red se niti ni šlo, šlo se je za Bleparijo v zapuščinski zadevi, katere se je udeležil tudi knezoako-fijski ordinarijat. To se je hotelo pribiti in pribilo se je tudi! Sedaj se pa Usojamo vprašati, od kod si lasti ta baron de Fin pravico, da nas radi prepirov, koje imamo z ljubljanskim Škotom, torej s tretjo osebo, katera de Fina čisto nič ne br:ga, javno opsuje z u m a z a -n o s t j o in nesramnostjo! Žaljive napade barona de Fin torej kar najodločneje zavračamo. V dru gem mu pa očitamo, da v svoji izjavi ni govoril resnice. Mož namreč trdi, »da ni bilo med prevzvišenim knezeškofom in nemškim viteškim redom nobane diference.« Ta trd tev je docela neresnična, ker je knezo-škof v »Slovencu«, sam obstal, da so bile take d:ference, in sicer ravno radi Klemenčičeve police. Sindikat nemškega viteškega reda je »Fe niksu« izplačilo police prepovedal, in le ta po preteku treh let po srniti Klemenčičevi še ni bila izplačana. Ali vzlic temu se upa de Fin triiti, da niso obstajale nikake diference! Cela »izjava« vodila se je radi tega, ker hoče deželni komtur nemškega viteškega reda hiti lakaj ljubljanskega knezoškofa. Če barona de Fin tako lakajstvo veseli, nimamo mi tudi nič proti temu! — V iabačni tovarni utegne biti danes, v soboto, o priliki izplačevanja, zopet velik dirindaj. Včeraj popoldne so klerikalne agitatorje že ščuvale delavke, zvečer pa je bil skriven Bhcd, kjer so se voditelji »strokovnega« društva posvetovali s klerikalnimi prvaki, kaj da naj stoie\ Mi smo le radovedni, če bo znalo vodstvo tabačne tovarne verovati svojo avtoriteto, ki je vsled same popustljivosti in vsled vednega prizan Sanja pri najočitnejših prestopkih delavnega rede že padla na nič, dasi je prišel v Ljubljano tajnik generalnega vodstva tobačne uprave na Dunaju in sicar z najpopolnejšimi pooblastili. Pričakujemo, da napravi energično in brezobzirno red. Najbolje bi bilo, da vse te kleri- kalne agitatorje in ag'tatorioe odpravi iz tovarne. Dokler bodo v tovarni taki ljudje, kakor so Helena Koprivo, Marija Pliberšek, Amalija Mtttermavr, Helena MohorčiČ, Alojzij Čatar itd., dotlej sploh ne bo miru. Sedaj je tako v tovarni, da si tisti,« ki ne trobijo s klerikalci, še ziniti ne upajo, disi je dosti poštenih delavk in delavcev, ki ee ne strinjajo s klerikalci in so do grla siti klerikalnega tercr zrna. Posebno opozarjamo odposlanca generalnega vodstva na željo, ki smo jo že opetovano izrazili in s katero se vse kineUko ljudstvo strinja, na željo namreč, naj ae sprejemajo v tovarno najprej dekleta iz mest. Koliko je deklet in žena iz Ljubljane, ki bi rade prišle v tobačno tovarno, pa ne morejo« med tem, ko se vedno sprejemaj} kmetska dekleta, dasi na kmetih tako krvavo pogrešajo poslov. Znan nam je v tem oziru kričeč slučaj. Pred nekaj leti je umrl v Ljubljani privatni uradnik in slovenski pesnik, ki je zapustil mnogo* številno rodovino v največji bedi. Ko je po njegovi smrti najstarejša hčerka odrasla — študirati ali učiti se česa radi pomankanja sredstev ni mogla — so jo sorodniki skušali spraviti v tobačno tovarno, a ni se jim posrečilo, pač pa je bilo sprejetih več kravjih dekel iz ljubljanske okolice. To ne gre in ne gre in če se v tem oziru razmere ne spremene, provzročimo veliko akcijo v deželi in tudi v državnem zboru. — Organiziranje cigara-ric je glavno delo, katero je d^siej storil zmedeni sociolog dr. J in* z Evangelist Krek Ko bi imel dr. Krek res kaj srca za delavski stan, bi se bil najprej zavzel za tiste delavke, ki so pomoči najbolj potrebie. C ga-rar ce to niso. Cigararice so t&kore-koč aristokracija med ljubljanskimi delavkami. Njih služba je stalna, preskrbljene s j za slučaj starosti, onemoglosti in bolesni, poskrbljeno je za vsakovrstne udobnosti in zaslužek je za ljubljanske delavske razmere prav ugoden. Naj gre kdo gledat v predilnico, kako so delavke tam plačane, kako trdo morajo tam delati in kako denarne kazni se jim nalagajo za v sik prestopek. Naj gre kdo gledat v druge ljubljanske tovarne in videl bo, kako slabo se godi delavkam v primeri s cigarari-cjmi. [a te cigararice se še nekaj pritožujejo! je dr. Kreku res za delavstvo, zakaj pa ni še nikdar po ekuail pomagati tistim, ki so podpore potrebni, zakaj ni skušal nasititi tistih, ki so lačn\ in zakaj ae suče vedno samo okoiu t'bične tovarne, kjer se delavkam bolje godi, kakor v katerikoli drugi tovarni in bolj**, kakor v marsikateremu obrtniku in rokodelcu. Kdor ima Čiste in poštene namene, ta pomaga tam, kjer je po moč potrebna ; zapomnite si to, krščansko socijalni dr. Janez Evangelist. — Sličice i* spovednice. Ugleden posestnik in trgovec z dežele je nedavno na potovanju skozi Ljubljano, hoteč zadostiti dolžnosti kristjana, se napotil k frančiškanom k spovedi. Prišedši na vrsto se začne med patrom in njim sledeči dialog: Pater: Kdo ste in odkod? Trgovec: Trgovec z dežele. Pater: Aha, zopet eden tistih »enoletnikov«, ki priro majo vsako leto enkrat k spovedi v Ljubljano. Čemu pa doma niste šli k spovedi? Ljubši mi je tisti, ki gre le vsakih dvajset let k spovedi, kot taki, ki gredo vsako leto po enkrat! — Trgovec: »Bil sem na potovanju in se ravno vračam, pa sem porabil to priliko«. — Pater: Glej, kar od vlaka je prifrčai sem. Kdaj ste se pa pripravili? — Trgovec: »Gospod pater, jaz sem ee prišel epovedat, ne priČ-kat!« — Pater: Vi ste tudi eden tistih, ki »Narod« berejo. Kaaaj? — Trgovec: »Jaz Čitam »Narod«, kakor še mnogo drugih listov in ga bodem Se čital. S.cer sem se pa prišel spo vedat, kaj sem grešil proti svoji vesti, ne se pa prepirat, kaj naj Čitam ali ne. — Ziaj je pa pater zdivjal. Začel je rohneti in sikati kakor ranjen gad. Da tisti je vsak frdaman, kdor »Narod« bere in za take ni odveze itd. itd. KonSno počasti »enoletnika« Še 8 »teletom«, za kar pa mora spraviti pod streho »vola«. Nato bumf, vratica lopnejo, da se strese tista lesena omara, ki sLši na ime spovednica, a iz notranjosti se čujejo še zamolkli glasovi pojemajočega viharja, ki je divjal v prsih »Kriatovega namest nika«. »Enoletnifc« pa se dvh veliko nalagal. Ali ni to grdo? Kaplanu, ki hodi k Marinku na d mro kapljo, ponoči pa kolovrati pijan domov, pa fajmošter nikdar ničesar ne reče. Ako župnk Miha Zupan s tem ni zadovoljen, mu po vemo še kaj izza časa, kar je v Sostrem. — "Škodoželjnost božjih namestnikov se vidi iz vsake Številke škofovega »Slovenca«. Kadar je priložnost, vselej se škofov list poslužuje denuncijacije, ravnajoč se po izreku »caiuminiare audacter,sem-per a!iq lid haeret«. Tako je »Slove nec« po shodu v Stari Loki napadel g. Ziherla, posestnika in trgovca v Škcfji Loki, dasi tega gospoda na shodu sploh bilo ni. Zelo mora biti ta mož klerikalcem v želodcu, in sicer zaradi tega, ker noče tako plesati, kakor so gospodje navajeni gosti Gospod Šinkovec, mestni župnik, mu je poeebno gorak ter je komaj v Loko prišedši svaril kmete, da naj se tega človeka ogibljejo in ne hodijo v uje-govo gostilno in prodajalno, ker ima pregrešni list »Slovenski Narod«. Pa to je škoda, da se tudi »božjim namestnikom« ne posreči vse. Kmetje še vedno zahajajo k njemu, akoravno je Snkovec že vae hišne vogle pre klel in tudi g. Ziherla samega. Tem gospodom tako ni zameriti, ker sta pri njih laž in obrekovanje na dnevnem redu, ter so jih vajeni, kot cigani mraza. Radi bi uničili vse gostilničarje in trgovce, da bi njih konsumna društva bolje vspevala. Toda ne pojde kar tako lahko, ker so ramo s svojimi društvi pokazali, kako znajo fino gospodariti. Kadi-mislijo, dosrvi kriviČua, pristranska i 11 leti kouita sestava volilnega imenika za kurijo veleposest\ Zapisani so bili v imenik nasprotniki; 1. Komau Franz Fhroner, ki je og državljan; 40) Leonie Griitin Senaa ki je tudi ogrska državljanka; nadalje 01.) Franz Herzmanu in Franz Pelle, 04J NVilhelmine Jelleuz iu iu) Dr. August Sehuibi, ki posedujejo sicer rti hiše v mestu, pa nobenih velepose-Ti navedeni, po prizadevanj u volih: komisarja grota Attemsa in dr. J. negga v imenik spravljeni volilci so bili potoni reklamacije od ua&e strani ti.hu-sani. l*a Jabornegg-Attenisova fabriku W*V Daljo v prilogi« "VS volilcev ni bila ni za trenutek v zadregi. Zaslišali so nekega na nič pri-šlega Človeka AVallanda kot strokovnjaka in ta jim je potrdil, da so pravzaprav vsi celjski meščani, ki posedujejo v Celju hišo in obrt, zunaj pa kak t ravnice k ali vinogradček, volilci v veleposestvu — seveda Če jih Nemci potrebujejo. In ker se je po izbacnjenju nezakonito zapisanih volilcev potrebovalo za gotovo zmago še najmanj osem volilcev, zapisali so se pet minut pred pretekom re klamacijske dobe: 61. Marie San-derly, G2. Franz Baumer, 63. Konrad Baumgartner, 64. Kari Teppev, 65. Robert Zangger, 66. Joset* Herzmann, 67. Franz Herzmann, 68. Fanni Pelle. Od teh ljudij seveda nobeden ni velepo- j sestnik, ker pa je trebalo veleposestnikov ad maiorem Germaniae gloriam, to so jih Attems nesrečnega spomina I s kompanjonoma Wallandom in Jabor-neggom čez noč v volilni imenik spravili. Postopanje grofa Atteuisa je bilo tako nečuveno pristransko, da je moral uradni predstojnik desaovirati svojega komisarja in izbacniti zopet Franza Baumerja, Konrada Baum-gartnerja, Karola Teppeva in Fanny Pelle. Glede ostalih novovpisanih reklamacije še niso rešene. Na drugi strani pa je omenjena kompanija skušala odvzeti nam po krivici dva zanesljiva volilna glasa in sicer na sledeči način: Pod Št. 30 se je zapisalo uradno v imenik : Aktienbrauerei in Laibach, in pod št. 7)0 August Sušnik Lahnhol V zadnjem hipu je nasprotna stranka vložila proti tema volilcema reklamacijo, češ, da se imenuje omenjena akcijska družba: Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani, in da je ad 50 davek za to leto še predpisan Regini Wasitsch, prejšnji lastnici Lonovža in še ne sedanjemu lastniku Avgustu Sušniku. Politična oblast je torej v tem slučaju kratkomalo črtala „Aktienbrauerei in Laibach- in Avgusta Sušnika, pravih imen pa ni zapisala, češ, daje reklama c i j s k a doba že pretekla. Na tak način je spravila sama politična oblast dva volilca ob volilno pravico in svoje lastne pomote ni hotela popraviti. V Celju pa ve vsak otrok, da je to manever Attems-Jabomeggov. To naj služi za ilustracijo, kako delajo Korberjevi uradniki velikonemško politiko. Da propadejo ob takem vplivu naši narodni zastopi, ni torej pripisati na rovaš našemu nazadovanju, temveč absolutist enemu sistemu dr. Korberja. To poeenjanje vlade ni nic drugega, kot la preparation d' Autriche pour le roi de Prusse. — £ dunajskega vseučilišča. Zloglasni rektor E sch erich se je vendar ponižal ter začel vabiti k sebi predsednike nenemšfcih dijaških zvez ter se ž njimi pogajati. Dosedaj je govoril z zastopnik: Hrvatov, Srbov in Italijanov, ki so mu vsi obijub li, c*"a ne b»'do z demon stracijam? motri predavan«, ako se jim izkaže ratnopravnodt. Rektor je zatrjeval, da ne f ozn* gostov, temuč le redne in izredne slušatelja. Predsedniku hrvaškega dijaškega društva »Zvonimir« je rektor tudi itjavii, j da zahteva Slovencev po lastnem vseučilišču nima za Hrvate istega pomena kot za fcJ 1 o ▼ e n c e. — Slovenci se še niso izjavili. — Naši vojaki stražijo italijansko mejo. V Naberjet, zajezersko predilsko in bovško trdnja vtco so prišle tri st tnije našega 17. polk« iz Celovca, kjer ostanejo do oktobra, potem pa jih zamenjajo tri stotnije lovcev. Vojaki so opremljeni s strelivom, kakor za čas vojne. Taka odredba vojnega ministra se nikakor ne zlaga z zatrjevanjem, kako izborni so nd nošeni med Avstro-Ogrsko in Italijo. — Učiteljska imenovanja. Imenovani so: Fran V e r b i č za Jesenice, Marija Marott kot voditeljica šentjakobske dekliške šole, G i z e 1 a E k e 1 za Novo mesto, J. Brega r za Šiško in Amalija Preveč za Koroško Belo. — Upokojen je nadučitelj gospod Jernej črn , v bmartnem pri Litiji. — „Spasi" pijanega fai-mostra. V četrtek popoldne se je Župnik dr. M a u r i n g z Iga kratkočasil po Ljubljani. Strašil je po različnih gostilnah in objemal natakarice, pri tem pa pridno gasil svojo Žejo. Počasi se ga je tako nalezel, da je kai puhtelo iz njega. Popoldne ob Štirih se je pripeljal b svojo kočijo k mostiČu čez Gradaščico. Župnik dr. Mauring je tam izstopil in poslal svojo kočijo naprej, sam pa začel uganjati take „spase", da je Trnovo in K rakovo spravil pokonci. Sicer ni bil prav trden v nogah, a glas njegov je bil krepak. „Auftt je klical Župnik dr. Mauring, „Aufu — otroci! In začel je metati groše med otroke. Videvši, kako se otroci pulijo za groše, se je smejal, da so ga slišali na Sv. Jakoba trg. nAuf* — in zopet je vrgel nekaj grošev med otroke. Z vseh strani so drveli otroci skupaj in kmalu jih je bilo kakor mravljincev okrog župnika dr. Mauringa. Zdaj je božji namestnik z Iga reduciral groše na krajcarje in jih metal med otroke. Ti pa so župnika cukali za suknjo in zbijali vsakovrstne norce. Koje župniku dr. Mauringu zmanjkalo drobiža, je šel v bližnjo prodajalno in kupil rožicev in fig ter jih začel metati med ljudi. Krik in vik je bd velikanski. Zbralo se je polno ljudstva in glas je šel po Trnovem in Krakovem — „Košmrl je prišel!*4 — „Milijonar iz Amerike je tu!u Ljudje si pač predstavljajo milijonarja Košmrla kot moža, ki bo hodil po ulicah in groše ter krajcarje, rožiče in lige metal med ljudi. Prišla sta v tem kaplan Kochler in neki drugi duhovnik. Videvši, kaj počenja dr. Mauring, je stopil Kochler k svojemu duhovskemu bratu in ga nagovarjal, naj vendar neha. nTih!u je zareneal dr. Mauring. Tih'! Glej da boš fajmošter, potlej boš govoril. In obrnil se je zopet k občinstvu, metal rožiče in fige in pogumno klical „Auf — mej lavdon — aufu. Kaplan Kochler je ves bled stopil k stražniku in ga pozval, naj dr. Mauringa odpravi, če drugače ne gre^ pa ga naj aretira, češ, saj je božji namestnik z Iga tako pijan, da ne ve, kaj dela. Stražnik je šele po opetova-nem posvarila dosegel, da je dr. Mauring jenjal metati rožiče in fige med otroke. Sicer se je župnik in doktor Mauring precej obotavljal in se nekaj časa zadiral nad stražnikom, da si svojih „špasovw ne pusti prepovedati ali udal se je vendar, spoznavši menda, da bi bila rotovška „špehkamrau le precej slabo prenočišče za duhovnega gospoda. Na srečo se je kmalu potem vrnila kočija in dr. Mauring se je ž njo odpeljal. Otroci so za njim vpili: „Gspud, nej hmal spet prideja", dr. Mauring pa je samo odgovarjal z „Auf". Ves prizor je trajal V4 ure. Kakor se vidi, bi bila družba treznosti posebno primerna in potrebna za duhovnike. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani. Javna telovadb* tega društva ho v soboto dne 16. t. m. Opozarjamo, da so se vabila poslala samo društvenim članicnm, Častnim Članom »Sokola« in slovanskim telovadnim društvom — sicer pa nikomur Vabljeni so seveda vsi prijatelji in vse prijateljice ženskega telovadnega društva; program dobe pri biagajni. — Navodna čitalnica v Ljubljani priredi, kakor smo že po-poročali, danes zvečer ob 9. uri v veliki dvorani ,.Narodnega domau zabav i večer s plesom. Na sporedu so vse- , skozi zanimive in zabavne točke, med j katerimi je nam zlasti omeniti izvirno j tragikomedijo s petjem „Proč s pan-tofeljnom". Ker bo med posameznimi ! točkami svirala društvena godba, po končanem sporedu pa se bo uprizoril 1 ples, bo vsekakor skrbljeno za vsako- ! vrstno zabavo v največji meri. Zato pričakuje odbor, da se bodo tega zabavnega večera udeležili ne le drnštveniki, ampak tudi mnogoštevilni gostje ! — Domača obrt. Tapetniški I in preprogar«k^ mojster v L ubijani, gospod Dragotin Puc, je na med- j narodni razstavi, ki je bila meseca : februvarja v Parizu, razstavil salon, za kateri jb bil odlikovan z z!&to [ svetinjo, s čnatnim kri scena in s Častno diplomo. To je lep doka/, kako se j je razvila domača obrtnost; kdor prejme v Parizu taka odlikovanja, ta j v svoji stroki gotuvo ni kar*ob njec/i žalskih diletantom v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. v dvorani g Hodnika v Ž*lcu gledališko predstavo. Uprizori se »Deseti brat«. — Streljanje o Veliki noči je jako resrečns navad* in ima dostikrat kaj sl*ba poledice. Tako so letos samo v celjsko bclnct pripeljali šest fantov, ki so bili pri tem streljanju poškodovani. Med ranjenci m bilo nobenega rdr?sl*vr?v — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. France Stanko iz sodraške fare je šel z nekim Pemšekom v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim. Letos domov prišedši, oglasil se je pri oblastvu sam. Obsodba: 7 dni zapora, 10 K denarne kazni. — Jože Becelc iz tare Št. Peter je dne 19. februarja udaril z ročico sekire Jože Vrtačiča po roki tako močno, da se je temu zlomila podlaktnica. Sodni dvor je obsodil Jože Beceleta na štiri mesece ječe, na povrnitev 100 kron za bolečine in 10o kron radi izgube pri zaslužku. — Neža Zorko, 22 let stara, posestuikova žena, koje mož je v Ameriki, dala jo na slepo ceno posekati na dovoljenje svojega moža jako lep, velik gozd. Vsled tega sta dva upnika v veliki nevarnosti, da prideta oh denar. Jože Zdravje iz Trehnjega pa je povedal, da je toženka dala sekati zato, ker jo je tožil za posojeno ji svoto. Anton Hof-rat iz Smarije ima tirjati še 400 kron. Obsodba: 7 dni zapora in 1 post. —-Popravek: Zadnjič omenjeni Adolf Travnik ni kradel pri Alojziju Travniku, svojemu očetu, marveč ukradel je Rudolfa Muhiča. To v pojasnilo. — Izpred sodišča. Kazenske raz rav« pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1. A-ojzij VoIkOj h'ap^n pri Grobelniku v Ljubljani, j** izmaknil svojemu služhodajalou raznote rega bUtra v saupni vrednosti 41 K 90 v. ObdoUeoeo, ki dejanje priinava, je bil obsojen nr. 2 meseca težko ječe. 2. Janrz Sparmblf»k, posestnika sin, je pred nekako tremi leti, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti odšel v Ameriko odkoder se je pred kratkim vrnil. Obsojen je bil na 14 dni Btrc-gega z^pors ?n na 10 K denarne globe. 3 Miha Šimnnvc, bajtarja sin v Vodicah, je dne 6 prosinca t. I. v vodiški cerkvi med popoldansko službo b jžjo JjL»i*u R*hnetu iz žepa potegnil p >rc»5liiisko pipo, in jo n* to vrgel med ženske, da se js razletela. J'mez Sponko, posestnika win iz Bukovo je pa prečoj glasno rekel Simiiovcu: »Pojdi no, r<\ vsakega enkrat (namreč Jožnikovega iu Pud-garjev. ga stna) po glavi u fari « Sodlioe i** Simnorca obhodilo na 6 tednov, Sp en kota pa na 1 mesec strogega zapora. 4. Jožef Rogelj, po- sestnika sin is Orehka, je 24. prosinca t 1. pri plesni veselici v Jeg ličevi gostilni v Kranju s utežjo, privezano na jermenu Janeza Fajfarja tako močno udaril po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. 5. Mat. Hrubeš in Matija Babiokj, ključavničarja na Hrušici, sta razgrsjala dne 25. svečana v kavarni Davida Jetre v Hrušioi. Ko ju je orožniška patru Ija opominjala, se nista hotela pokoriti, marveč je Hrubeš zgrabil orožnika za prsi ter mu hotel iztrgati puško, zagrabil je tudi za puško drugega orožnika, da bi mu jo vzel. Ko je pozneje hotel orož iški straž-mešter v vojašnici Babickega ukle-niti, ga je ta ugriznil v prst in skušal drugega orožnika podreti na tla. Sodišče je obsodilo Hrubeša na 4 me sece, Babickega na 6 mesecev težke poostrene leče. — Sati. Včeraj je stud. tech. Vidmar v kavarni »pri Slonu« slepo igral naenkrat osem partij. Pet jih je dobil, dve je izgubil, ena je bila rerri — Predavanja. Jutri, v nedeljo, predavata v Selcih gospod dr. Vladimir Ravnihar »o prisegi pred sodiščem« in v Zagorju na Notranjskem g. dr. Franc Novak »o kaznih in njih zgodovini«. — Elektro bioskopsko gledališče. V Latermanovem drevoredu se nekaj dni sem nahaja elek-trohioskopno gledišče, ki je vredno, da si ga vsakdo ogleda ne morda radi zabave in iz radovednosti, marveč ker se nudi prilika ne le občudovati kolosalni napredek elektrotehnične znanosti, ampak tudi si znatno obogatiti svoje znanje. Slike, ki nam predočujejo razne dogodke iz življenja, ki nam predstavljajo razne znamenite osebe v njihovem dejanju in nehanju in nam kažejo prekrasne pokrajine, so tako žive, tako veren posnetek dejanskih dogodkov in tako krasna reprodukcija narave, da se človek nehote uživi v iluzijo, da se vse ono, kar gleda, dejansko vrši in zdi se mu, kakor da bi sam živel v teh dogodkih in jih sam opazoval. V gledišču bo našel vsak nekaj, kar mu bo ugajalo. Spored je najrazličnejši, da je vsakomur ustreženo. Poleg dovtipnih in segavih slik in prizorov, se nahajajo tudi poučne slike iz življenja in narave in zlasti te so tako izborne, kakor da ne bi bile slike, ampak narava sama. PriporoČamno vnovič vsakomur, da naj ne zamudi prilike si ogledati ta vele-zanimivi biosKop! — Semenj. Dne 8. t. m. se je bilo prignala 826 konj in volov, 194 krav in 45 telet; skupaj 1065 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker je ; prsšlo veliko tujcev. — Posredovalno delo- i vanje mestne posredoval« niče za delo in službe v \ Ljubljani v mesecu marcu. V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v tem mesecu nekoliko več deloponudeb. a nekoiiko manj Žen-sfeih delojemalcev, tako da je došlo splošno vtč oglasil delodajalcev nego dt lo.emalcev. Skoraj isto razmerje je z lanskim letom enakega me?eo%, le Dri moških delodajalcih j« došlo znatno več oglasil. V splošnem so se naročila povoljno reševala, le kmeis&ib, vrtnarskih in hišnih poslov je nekoliko pnm injkovalo, ker je z« istimi mno#o vprašanj. Posredovanje stanovam jo imelo deloma vspeh, a vajencev ni bilo mogoče dobiti. lototako je bilo tudi vnanja naročila ti ž*viio reševati. — Zastopstvo parobrodne družbe „Severo-nemškega t-ioyda" v L-ub*;ani nam naznanja, da in tudi ta družb* prevnzn« cene za Ameriko znatno znižala za vse patnika — V cestnem jarku. Posestnik Ivan BuCa«- v Velikem MU-cevem štev. 12 je včeraj v pijanosti zavozil kraj ceste tako. da se je voz prevrnil in sta voznik in konj padla v cestni jarek. Konj je bil vsled tega t*ko uplašen, tla je potem skakal po cesti in SO enkrat pide! ter s* tako p^bil na nogah, da ni mogel dalje. Danes ga jr kuoil konjski mesar. — Črnilo je pila. Brezposelna slu?kioja Matilda Simončičeva, stanujoča n* Sv. Martina cesti št. 24, si jo včeraj popoldne na poseben način hotela končati Življenje. Spila je ste-kleniSico črnil:, katero pa ni imelo pričakovanega uspeha. V«rok posku-šenemu samomoru je bila nesrečna ljubezen — Z lopato. Delavec Anton PlaninŠek, na stanujoč na c *sti v mestni log št 4 in delavka Marija Trojarjeva, stanujoča na cesti na Loko Št. 20 sta se pri delu sprla in je prvi slednjo . udaril s lopato po glavi iu jo precej ranil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo do Ljubljane 480 laških delavcev. Tukaj jih je izstopilo 90, drugi pa a»o se odpeljali aaprej proti Dunaju. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponori 30 izseljencev. — Iz Amerike je došlo včeraj 20 oseb v Ljubljano.; j — Nepreviden kolesar. Monter M. T. je vozil danes zjutraj po Rimski cesti tako neprevidno, da je podrl na tla delavko ▼ tabačni tovarni Marg. PoŠtebergerjevo, stanujočo v Sv. Florjana ulicah it. 19. — Izgubljene reči. Šolska učenka Ana Sehlev, stanujoča na Res* ljevi cesti štev. 20, je izgubila včeraj na poti po Resljevi cesti, Komenskega in Dalmatin vih ulicah do Miklošičeve ceste zlat obesek na srebrnem obročku. — Branjevka Frančiška Beži ajeva, stanujoča na Poljanski cesti št. 47, je izgubila danes na Mestnem ali na Pogačarjevem trgu mošnjiček s svoto 22 K. — Ostanki blaga za mo-bilije „Creton" po gld. 1.90. Od danes do sobote, toda samo ta teden, razpošilja trgovina s preprogami Orendi, Dunaj, I., Lu- I geck2, lep* ostanke »Cretona«, 6 50 m [ dolge in 76 cm široke, po izjemni ! ceni gld. 1.90 za cel ostanek! Krasen cenik z barvastimi slikami preprog in zastorov gratis in franko. 105 — Hrvaške novice. O smrti Slovenca profesorja Ivana Zevnika se poroča iz Sarajeva, da je vest o zastrupljen ju hudobna izmišljotina; profesor je umrl vsled naduhe in ker mu je srčna žila počila. Tako je potrdil tudi zdravnik dr. Mi-šetić v mrtvaškem listu. — Izlet v Novo mesto priredi zagrebški klub motociklistov jutri dne 10. t. m. ali : v slučaju slabega vremena dne 17. t. m. ! — Srbski shodi. Srbska samostalna i stranka je napovedala več shodov v bližnji bodočnosti, in sicer v Adaševcib, Vrginmestu, Korenici in Gračacu. Najnovejše novice* — Verski prestopi iz narodnih nagibov. Dne 20 t. m. se začne pri sodišču v Marmarnš-Stigetu kazenska razprava prr.ti nekaterim slovaškim politikom, ki so razvili akcijo za prestop Slovakov v pravoslavje. j Vzrok takemu gibanju je madjanza-; oija, ki jo hočejo uvesti napram Slo-i vakom tudi potom cerkve. Za to gi i banje sta vedela patrijarh B r a n k o-vic in nadškof B o g d a n o v i Ć. Isto ! tako iz narodnih nagibov je izstopilo v gališki vas1 Zalucze 580 M%loru«ov iz grško-katoliŠke v pravoslavno vero. — Perzija si želi avstrijskih častnikov. Perzijska vlada j je zaprosila avstrijsko vlado, naj bi I ji odstopila 12 aktivnih častnikov za ' reorganizac jo perzijske vojsfce. Av-; etrija je odgovorila, da potrebuje sama aktivne častnike. — Romunski državni proračun izkazuje 35 milijonov frankov prebitka, od katerih se je določilo 30 milijonov za vojne namene. — Polom veliae banke. Na način Humbertovih sleparij ustanovljena »Banque centrale de crtdtt mobilier et iodustriel« v Parizu ie csleparila revnejše vlagatelje za 25 milijonov frankov. Voditelji sli p irske banke so pod ključem. — Prijetna kaznilnica. V miscurski kaznilnici pri JeffVnson-City je hott to 50 jetnikov naskočiti uradnike ter oprostiti sojetnike. Načrt se je pravočasno preprečil. Pri preiskavi celic so našli 10 funtov dinamita, mnogo revolverjev, potron. bodal itd. — Afera dr. Orlovski. Neka Natalija Grd^e v Gradcu je nazns-mla sodišču, da ji je izvabil dr. Or lovski 5000 K s pretvezo, da potrebuje denar za kavcijo, d* priskrbi njem m a snu aafcu sloftbe. ' Kaznovano poštenje. Pred , dvema letoma je našla na Dunaju siron i-Sna vdova M Dlask zavoj, ▼ katerem je bilo 48 000 K To sv«,to je izgubil neki stotnik ter je bila kavcija neke častniške vdove. V i > .» je nesla denar v pisarno divizijske^a poveljništve, kjer so ji izp!»č«!i za njeno poštenje nagrado — 1 krono. Vdova je odklonila to nagrado ter ; tožila za postavno 10° 0 tiajdeninu. Prva iskal ca je njeno tožbo zavrgla ter jo (bsodiia v težbene stroške 111 K. Pri drugi instanci je imela tožba isti uspeh in stroški so ji narasli na 400 K. Prosila je za avdi-jenoo pri cesarju, toda roso je pripustili k oesa*ju, pač ps ji je bila doma zarujljena borna premic' ina za sodne stroške. V svojem obupu je hotela vreči pisano prošnjo v cesarjev voz, toda vsled prevelikega razburjenja ae> je tik pri cesarievem vozu onesvestila ter se zgrudila na tla. Policija ji je odvzela prošnjo ter jo poslala v kabinetno pisarno. Na ta način morda pride revioa ven-dar-le do pravice. * Za ruski vojni fond. Mnogo petrograjskih klubov je sklenilo, da prostovoljno obdačijo vsak zavoj igralnih kart s 25 kopejkam' za vojni sklad. Drugi klubi so zopet sklenili, da izroče temu ukladu vse gluhe, ki jih plaČAjo igralci. V ta namen bo se globe povišale. Na ta način dobi vo)ni sklad lepe svot«, ako »e trn običaj vpelje po oeli Rus*j«. Vedeti je namreč treba, da «*« je lani prodalo v Rusiji 663 596 zavojev kart za 3 609.365 rubljev. Ako se vsak zavoj obdafti z 20 kopejkami, znafia to svoto 1,592 650 rubljev. * Kultura Nemcev v pravi luči. Med tem, ko je vUda trdila, da so Hereri v nemški južnozupsdni Afriki morili ženske in otroke, piSe sedaj neki nemški misijonar, da to ni resnično in da so to baš Nemoi počenjali. Misijonar pereča da so one ženske, o katerih so trdili nemški uradni časopisi, da so jih Hereri usmrtili, še žive, dasiravno bi jjh Hereri lthko usmrtil«. Domačini so celo ženskam pomagali, da so prišle v vojaške postaje. Herero, imenom Etifa, je ženskam in otrokom celo ponudil Bvoje vole, s katerimi so se potem peljale v Okahamiijo. M sijonar Brock-man je na čelu žensk in otrok ko rakal neovirano m;mo sovražnih He-rerov v Okahandijo in neko nemško dekle je prišlo brez spremstva skozi sovražne vrste v Otjimbirque. lati misijonar tudi poroča, da so v njegovo kočo pribežali trije Nt mci. Dva sta bila kupea, katera sta domačine izkoriščala, tretji pa je bil naselmk. Kmalu nato so prišli Hereri k misi jonarju, ki so odvedli oba kupca, do čim naselniku niso ničesar storili. Misijonar trd', da so bili Hereri prisiljeni pričeti z vstajo radi izkoriščanta po kuncih, kakor tudi radi grozovi-losti. Nemci nadalje tudi ne spoštu jejo svetosti zakona in ne puste domačih žensk v miru Nemški uradniki tudi otrstokrat bičajo domačine, m sicer tako. da oblože običajno mrtvi na mestu. Končno navaja misijonar tudi kot uzor nemškega barbarstva princa Prospfcr Arer>berga, pred katerim ni bila niena ženska varna. Isti »nemški princ« je umoril tudi nekega uglednega domačina, čegar lep> soprogo si je hotel prilastiti. Omenjena ženska je bila hči nekega glavarja, torej hči princa. Ridi tega vprašuje misijonar: »Kateri izmed nemških prinčev in knezov bi ne maščeval žaittve svoje sestre?« (In ta princ je bil izpuščen iz zaporov!) * Roparski veteran. Te dni je umri v Kalabriji v Italiji na svo-lem najetem posestvu neki 70ietni starček. Izgledal je kakor kakov ča stttljiv patrijarh, v resnici pa je bil bivši hrigant, eden najhujših, kar jib je Videla Kalabrija. V neki bandi brisra-atov, ki so se biie zasnovale iz vojske Bourbonov vNeapc lju po zmagi Gsribaldijevih čet, j9 bila najgrozo-viteja ona roparskih glavarjev Giu-seppe Caruso in Ferimando Cocia. Prvi »častnik« v tej bandi je bil neki Antonio Roceila, ki je bil sirom znan zbo^ svoje krutosti. Vse je trepetalo v grozi pred njim. To ie bil tisti starček, ki je sedaj umrl v Kalabriji. Kako je postal ropar? Prišedši domov ;z bourbonske vojske, je našel svojo rodbino ruin.rano. a očeti so snu odtiraii v ječo vsled krive obdol-Sitve. To ga je ogorčilo in mu ogre-nilo čustva tako, da se je umaknil v gore in prisegel ljuto maščevanje. In dri&l je besedo Dobil je naslov rezalen nosov. Vsakemu kraljevemu vojaku ki mu je prišel v pest, je odrezal nos Odrezal je najmanje 25 nosov. Ali slednjič so bili ranili in vjeii tudi njega ter ga obsodili na smrt. Toda rešil se je smrd s temt da se je na predvečer, predno je imel biti ustreljen, obvezal izdati generalu Fontanu glavarja roparjev Caruso, ako ae mu smrtna kazen sprem»ni v ječo. Tako se je zgodilo. Ko }e bii izpuščen, se je nekdanji rezaiec no sov povrnil v domovino, j-rijel zopet za gnojne vile in je bil — ćeščen in slavljen od vseh kakor naroden junak. * Srečna občina je Beiert-heim pri Karlsruh*». Oočinski prora čuo i?k*zue 58 764 mark dohodkov in 37 924 mark izdatkov, puternt^kem 20 840 mark preo^t&nka, k: si ga občaoi lahko raziple med sabo. Občina se ima zahvaliti za tako ugodni finančni položaj bližini mesta Karls ruhe, ki ji je plačalo za odjtop po-trcbneg& sveta asa regul&cijo meata že vtč stotisoČ mark. Z*to pa se ta srečna vas tudi na vseh koncih in krajih medernizuj**, ulica so tlako rane, zida si veliko mestno hišo a telovadnico itd ter vaščani niti ne marajo, da bi se prikh pii n s tu. * Preveč ževahne sanje. Kmet Nikolaj Stanič pri Te mežvi»ru je postal žrtva svojih buin-h sanj. Sanjalo s a mu |e, da eo vlomih roparjs v njegovo hišo. Sanje pa eo bile iuko žive, da je skočil iz postelje ter začel v^it: »Roparji! Po msgftjte!« Takoj so bili v*i domači pokoncu in njegov brat Štefan je pritekel z nabito puško v soDo ter ustrelil v temno postavo pri vratih misleč, da je ropar. Bil pa je to njegov razburjeni brat Nikolaj, ki se je zgrudil smrtno zedet ter v nekaterih minutah izdihnil. * Nemška nadutost. Nemški šovinizem ne preganja samo sio vausko politike, temuč tudi njihovo literaturo in umetnost, Tako piše v EttaĐi reviji »Zukunft« neti K^rl Jeni. h u Julij Zeyerjevom romanu »Amil in Aiuisu ai je izšel nedavno v nemškem prevodu t Sla-viache Romanhibliothek « Nedavno umrli pisatelj teura romana je dokazal svojo romantično nrav tudi a tem, da je po neumnosti češko pesnil. Ako bi b 1 ta roman izšel pred 100 leti, godilo bi se mu b)lje v dveh ozirih. Prvič bi njegov pisatelj ne bil mislil na to, ga pisati v češkem jeziku, ki je takrat životaril le kot kmečki jezik nadalje bi a \ n bilo treba prevajati v nemški svetovni (?) jezik, da po« stane prnitopeu mršemu krogu bral cev. — Ntr. d ki tako bi&ti kulturne pojave drugega naroda, ima za pravo literaturo pač ravno toliko smisla kakor pcuhčnjski v L ncu za Kube-iikovo umetnost. * Redilnts vrednost alkohola. Neko društvo proti zlorani opojnih pijač je izdalo natančno razkadilo o pametni t>rehr*nitvi Iz tega razkazila je razv dno. da se dobi za eno krono red »In h snovi v enot: pri sočivtu 1068 krompirju 766, čo koladi 752, riftu 544 v kravjem mitku 444, slaninu 382 masiu 335 sladkorju 322, svinjski gnjati 216 s*d»u 100, rnaiinovcu 90, pivu 60 vinu 33, konjaku 1 in pri žganju 0 Rediln« e-note posameznih teh predmetov, kolibo se jih d j bi za eno krono, so razdeljene v svoje enote ter raztav-Ijene v steklenih posodah * Iz naravoslovja. Neki franco3ki učtnjak je izumei celo vrsto umetnih naprav, s katerimi je možno določati moč raznim žuželkam. Pri poskusih je dognal, rveške dovoljuje domača navada zaroke le takim dekletom, ki zoa;o kuhati, peči, šivati in plesli. R*di t* navade ni v ondotnih krajih nobenega dekleta v dobi 15 let, ki ne bi dovršeno znalo vseh teh umet nosti. Kdor se hoče tam oženiti, ta je gotov, da dobi ženo. ki je i/: vseh omenjenih predmetov že napravila iipit s p; hvalo * Kako so ameriški senatorji podkovani v evropski zgodovini. Nedavno se je bavil senat Zedinjenih držav s Friderikom Velikim in z njegovo soho, ki jo je podaril nemški cesar Viljem ameriškemu naroda. Ker najbrže nobe-nomn senatorja ni bilo znano, kdo in kaj je bil ta Friderik Veliki, proučili so zvečer tozadevne zgodovinske informacije. Najbolje se je pripravil senator Steward, ki je bil glavni govornik v tej zadevi. Govoril je dolgo in teme- I Ijito, da ga je vse občudovalo. Ko pa je svoj govor dovršil, opozoril ga je neki profesor, da je bil njegov go-vor o ruskem carju Petru Velikem. Pri studiranju je namreč senator ta dva „ velika" vladarja zamenjal. * Srečna nesreča. Pred več leti je poslala bogata Francozinja, ki je bivala na deželi, svojega slogo v bližnje mesto, naj nese k zlatarju popravit dragocen prstan. Na malem mo-stiču je vzel slu--a prstan iz žepa ter I ga ogledaval radovedno, ali po nesreči I se mu je isti zmuznil z roke in padel I V potok. Zastonj je iskal prstan do večera. Ves obupan se je bal nazaj k I svoji gospodinji ter je bežal v bližnje I primorsko mesto, odkoder se je že drugi I dan na parniku, na katerem je dobil I primerno službo, odjjeljal v Iztočno I Indijo. — Pred nedavnim časom je stal na omenjenem mostiču elegantno oble- I Čen gospod ;pod pazduho je imel dež- | nik in zamišljeno je gledal v potoček, I čegar bistri valčki so se šumljaje po- j mikali naprej pod mostičem. Bil je I nekdanji sluga. V Indiji je imel srečo [ in pridobil si je veliko premoženje. I Zdaj se je povrnil zopet v svojo do- j moviuo, da bi tukaj preživel svoja stara I leta. Izvedel je pa, da je njegova gospodinja še živa in napotil se je zdaj k njej, da ji izroči dragocen briljanten prstan. V bližnji vasi je pustil svoje I služabnike in kočijo, da je sam peš in i premišljaje hodil po poti, ki ga je po I nesreči privedla k sreči. — Nekoliko | Časa je stal na mostiČu, kar ga je | neka nepremagljiva moč gnala doli k I bregu potočka. Stopil je k stari vrbi, ogledoval mali tomun, katerega je okroževala vrbina korenika, sunil s I koncem svojega dežnika v tomun rekoč: | „Da, sem, v to luknjo je moral pasti !u j Na to je zopet hitro potegnil dežnik in I . kako se je začudil, ko je na koncu I dežnika zagledal — prstan, katerega I je bil pred več nego dvajsetimi leti I ves dan zastonj iskal! * Pred odpotovanjam na rusko-japonsko bojišče. Ru- I ski topniČarski Častnik Gustav Nikola-I jevič Rogozinski je prišel meseca I marca iz Francije na Dunaj, da bi se J podal od tukaj v Port Artur. Njegovo I odpoto vanje pa se je zakasnilo, ker se I je seznauil na Dunaju z lepo, od svo-I jega moža ločeno ženo ter sta se za I ljubila. Dva tedna sta preživela v ne I skaljeni ljubezni. Nekega dne pa sta I se grdo sprla ter je prišlo med njima j do javnega škandala v nekem hotela. I Dne 24. m. m. pa so častnika zaprli, j ker ga je dama ovadila zaradi nevarne I grožnje, izsiljevanja in tatvine. Sodišče I Pa Je preiskavo ustavilo, ker ni bilo i dokazov, pač pa ga obtožilo zaradi I krivega javljenja, ker se je pri policiji I izdal za „grofa Kleinmichlau. Obtoženi, I ki je sin bogatega ruskega grasčaka I iz Petrograda, je bil zaslišan s pomo-I čjo ruskega tolmača. Izpovedal je, da I na policiji sploh ni izpregovil besedice, I ker je bil — pijan kakor čeber. Go-I vorila je zanj spremljevalka gospa pl I V., ki ga je tudi izdala za grofa, da I bi se izognila škandalu. Gospa je to I tudi priznala. Sodišče je častnika oprostilo, ter mu takoj izročilo vojaške dokumente, nakar je tako izkušeni ne-I mudoma odpotoval v Azijo na bojišče. * Princezinja Lujt.^a Ko-I burdka. Pariški žurnalist Hcnry de Musanne se je nalašč mudil več dni blizu sanatorija Lindeuhof, kjer imajo zaprto Lujizo Kobursko, da se prepriča, ali je princezinja res blazna. Žurnalist je prišel do prepričanja, da princezinja ni blazna ter sploh nikoli ni bila slaboumna. Princezinja nima druge želje, kakor da bi postala prosta. Ona je sicer slabotna ženska, toda popolnoma normalna. Od sorodnikov zapuščena, je izročena takozvani dvorni dami Ge-bauer na milost in nemilost. Od njene letne rente 120.000 mark se bogati cela banda, ki ima princezinjo zaprto. Ker jo je lansko jesen njen bivši lju-I bimec na izprehodu presenetil, kazno j vali so jo zaradi tega ter jo zaprli dva dni v osamljeno celico. Ko so v zavodu zvedeli, da je imenovani žurnali3t v bližini z namenom, da opazuje, obkolili so Lindenhof orožniki. Zaradi tega je kmalu zapustil deželo, da se letnici vsaj zopet dovoli hoditi na iz-prehod. * Nevsečna zamenjava. Neki list v Ameriki je izgubil dva zvesta naročnika iz sledečih vzrokov: Neki „srečni" oče dvojčkov je prosil pri uredništvu pismeno za svet, kako naj bi postopal z njima za časa, ko dobivata prve zobe a drug naročnik bi bil rad zvedel, kako bi pregnal iz svojega vrta kobilice. Vsled zamenjave imen je dobil oče dvojčkov sledeči odgovor: „Pokrijte jih skrbno s slamo, zažgite in hitro se bodete znebili nadležnega mrčesa.44 — Tisti pa, ki so mu kobilice delale preglavico, je dobil odgovor: Dajte jim malo kastorovega olja ter drgnite čeljust rahlo i slouo-kosteno palico." * Svojo farmo zapustil yfKr:stu(C. Pri sodišču v Moherly, Mo. so pravkar prišli do nekih starih listin, s katerimi se zapušča neka farma, obsegajoča 120 akrov zemljišča, kot posmrtno darilo — Kristu. Ta znamenita oporoka, zapuščine Johnson Wrighta in njegove žene Elize, je bila napravljena 1. 1850. Postava pa zahteva, da se mora vsaka oporoka po smrti dotičnika sod-nijsko potrditi, a do tega ni prišlo in tudi oglasil se ni nihče v ta namen. V oporoki je še posebej poudarjano, da se zapušča celo j>remoženje „Jezusu Kristu" kot edino pravemu nasledniku vsake zapuščine. — Origiualnejše verske prismodarije si pač ne moremo predstavljati. Menda ne bo dolgo, ko se bo začelo farštvo politi za tisti kos zemlje in si lastiti pravico do zemljišča v imenu edino zveličevalne cerkve! — Sicer pa taka prismodarija ni samo ameriška posebnost; tudi škof liouavcn-tura je postavil na šentvidskem polju veliko bajto — „ Kristusu Zveličarju sveta!" * Pu^Čavnikov ataklsd. V decembru je izginil v neki zapuščeni ulici v Parizu živeči samotar Naruše Thibaut. Sosedje so mislili, da je odpotoval. Februarja pa je policija s silo odprla njegovo stanovanje ter našla puščavnika pri mizi sedečega mrtvega. V splošno začudenje pa ni bilo v sobi nikakega duha, temuč je bilo njegovo truplo kot mumija. Preživljal se namreč Ie z mlekom, Čajem in trdo pečenimi kolački. Pri preiskavi so se našle samo cele skladnice praznih zabojčkov, v katerih so bile siuotke. Vse so bile natanko zaznamovane s številkami. Ker ni bilo najti deuajja, naročili so mu krsto za reveže. Sele pii natančnem iskanju so našli za podobami na steui 900.000 frankov, v nekem nerazreza-nem romanu 250.000 frankov, drugod zopet manjše svote. Vsega denarja so nabrali na ta način 1,400.000 frankov. Tudi oporoka se je našla ter je zapustil svojim nečakinjam le male svote, za glavnega dediča je postavil ravna- telja angleške družbe „prijateljev miruu, katere član je bil pokojni ta čudak. * Petrarca o papežih. Nežni italijanski pesnik Petrarca je bival v neposredni bližini papeževega dvora v Avignonu ter opisal življenje papežev na dvora v svojih „EpUtulae sine titulo" sledeče: „Tudi Ciceronovo pero bi ne moglo vsega opisati, kar se tukaj godi. Za zlato dobiš vse, nebesa in Kristusa. Rop, posilstvo, prešestovanje, to je posel pontilikalne laseivitete; zakonske može se spravi iz dežele, da ne morejo mrmrati, njihove žene one-Čaščajo, napravijo noseče, jih potem možem vrnejo, po porodu pa jih vzamejo zopet nazaj, da znova gasijo pohotno poželjenje Kristusovim namestnikom. Reka umazanih pohot, nezaslišana hudodelstva brezsramnosti, to so znaki tukajšnjega življenja. Ako bi prišel danes Judež s svojimi 30. srebrniki, sprejeli bi ga in odšel bi čez Kristusov prag brez vinarja v žepu. * Menažerija. A.: Ali greste z menoj v menažerijo!" — B. : „Nc, doma ostanem. Moja starejša hči hodi kakor keugeruj, moja druga hči čeblja [ kakor papiga, moj sin se smeje kakor j hijena, moja žena me nadzoruje kakor j sokol, naša kuharica je požrešna ka-i kor volk, moj sluga je okoren kakor medved, moja tašča pljuva kakor lama i ter mi pravi stari gorila. Zakaj bi šel j tedaj v menažerijo? Ako že kam grem, j hočem imeti izpremembo." j--- j Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. aprila. Ministrski j svet je imai danes popoldne sejo. j Hartel in C i 11 se S2je nista ude-\ ležila. Ministrski svet je odločil, j na kateri dan se sklice po-! slanska zbornica. Dunaj 9 aprila. V slovanskih I političnih krogih je obudilo skrajno I ogorčenje, da se je rektor Esch e -j rich drznil hrvatske visokešolce ; ščuvati proti ustanovitvi sloven-: skega vseučilšča Temu človeku se bo moralo v parlamentu dopo j vedati, da ga niti slovensko niti • italijansko vseučilišče nič ne briga. Opatija 9 aprila. Ob dveh i ponoči se je pripeljal italijanski ' minister zunanjih del Tittoni, na vojni ladji „Dogalia semkaj Zjutraj ob 8 uri ga je na ladji obiskal italijanski poslanik na ! Dunaju, vojveda d" Avansa, ki se : že nekaj dni mudi v Opatiji. Ob j 9. uri je prišel v imenu Golu i c h o w skega pozdravit ministra j Tittoniia legacijski svetnik baron i Gagern. Minister Tittoni je ob j s/410 zapustil ladjo in šel v vilo „Fior3tt, kjer stanuje grof Golu-j chovvski. Ta je italijanskega mi-j nistra pozdravil pri vhodu v vilo j in se potem umaknil ž njim v I salon. Pri ti jako dolgi kon-! ferenci je bil navzočen tudi j vojvoda d Avarna, ki se zad-I nje dni ni umaknil iz svoje sobe, i ker je pripravljal za to prsveto-! vanje pismen elaborat. Minister i Tittoni je imel, predno se je cd I peljal iz Benetk, jako dolgs kon-I ference z bivšim italijanskim mi-I nistrom na Dunaju, grofom Nigro. j Po dopoldanski konferenci Golu-chcAvskega in Tittonija je bii de-jeuner, katerega se je udeležil tudi iz Lovrana došli minister Call. Zdaj se konferenca nadaljuje. Ob 1 .6 bo diner. Minister Tittoni se odpel ie še danes. Praga 9 aprila. Izvrševalni odbor mladočeških državnih in deželnih poslancev je sklican na torek, da se posvetuje o nadilj njem postopanju stranke posebno z ozirora na posredovalno akcijo Poljakov. Poročevalec bo dr. P a-c a k. Pariz 9. aprila Bivša španska kraljica Izabela, ena največjih lahkoživk, kar jih je kdaj svet videl, je danes ob */410. dopoldne umrla, dosegle je starost 74 let V pregnanstvu je živela cd leta 1868 Berolin 9. aprila. „Lokal An-ze"*ger" trdi, da je na mandžurski železnici jako velik nered. Viak namestnika Aleksojeva sj je na potu dvakrat ustavil. Tudi za kurjavo in razsvetljavo vagonov ni skrbljono. Aleksejev jo nekega po-I stajenačelnika in njegovega na-I mestnika rudi t^ga odstavil. Rusko-japonska vojn-. Petrograd 9. aprila. Cujes«, da je večji del ruske armade po stavljen cb kitijski meji, da bi kitajska armada ali kitajske čet j ne mogle zahrbtno napast Rus • Petrograd 9. aprila Generala Scakelberg iu Zabelin sta posla a a na bojišče Irkutsk 9. aprila. Včeraj je to postajo pasiralo 25 čerkeskih pro stovcljcev, ki se udeleže na lastne stroške vojoe Oglašerrh j« še kakih 1000 prostovoljcev, ki gredo vsi v Ljaojang London 9. aprila Japonci so spravili v Jogampo ž i 10.000 mož. Južno cd Vidža ni nobenega Rasa več. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Na žitnem trgu nimamo v preteklem tednu zaznamovati nikakih posebnih izprememb. Kupčija je bila razmeroma maloobsežna, ceue vsled tega po večini neizpremeujene. Malenkostne fluktuacije provzroČajo sedaj od raznih straui pri hajajoča poročila o bodoči letini, ki se j)a vsa glase povoljno, bodisi iz Ame rifce, Ruske ali drugod. Izjemoma i/ kakega okraja se poroča, da je stanje žitne rastline manj povoljno ali celo ttlabo — toda to ne napravi posebnega vpliva vzpričo inače dobro obetajoče letine. Ako ne pride kaj posebnega, ostal bo žitni trg v nadalje mlačen in popustljiv. Pšenica je 6d zadnjega našega poročila na kurznih cenah nekoliko odnehala, to pa za april, maj in oktober; efektivno se je pocenila na borzi za dobrih 5 h. Povpraševanje pa je skrajno minimalno. Na eni strani so namreč zaloge moke se velike, na drugi so zuatue nove kupčije vsled obstoječih sklepov nemogoče —- zato se je večjih kupčij nadejati šele drugi mesec. lil ostaja še vedno zanemarjena, kurz se le neznatno izpreminja. Koruza se je pričela nagibati pod kurz b 'JO K iu je mogoče, ako ho poročila o velikih lalocah istinita, da bomo dospeli še na 5 K. Konzuui sicer ni neznaten, vendar pa so dovozi po vodi zelo veliki, ki sprotni potrebi več nego zadoščajo. Oves tudi nima zaznamovati po sebnih izprememb, pač se prične zanj sezona in ni izključeno, da se mu cene v kratkem nekoliko napno. Moka se bori z znanimi težkočami. Zaloge so vsepovsod razmeroma velike, odjem v času še nezadosten za izpraz njenje talog, cene pšenici jiadajo — torej so reducirane cene v kratkem neizogibne. Petrolej ostaja neizpremeujen, v ostalem pa tendira trdno. Špirit enako. Kiž. Surovi nž seje iznova po dražil, ker kupuje Japan velike partije nazaj. Tendenca je radi teira zelo trdna. Pri nas so cene vsled tazemskili riževih tovarn, ki si močno konkurirajo, iu pa vsled obstoječih sklepov — nekam vedno enake, vendar pa se je nadejati po viškov. Kava se je za termin podra do 2 trankov. Temu bo moral najbrže efektivni trg slediti, kajti doslej je po-draženje le zato izostalo, ker ni bilo pravega zaupanja v špekulacijo za termin — to pa utegne še nekoliko časa obveljati. Trdi se pa tudi, da so ne kateri pridržali velike množine kmv< notranji liraziliji, da bi postali dovozi v pristanišča manjši ter bi špekuh« imela pddlago za podi a/en je. Dovozi od 1. julija do L*Y marea ' zoašali v letih : 1906 4 1902 3 Rio &V508J000 3,299.000 vreč San. .,780.000 7,102.000 „ Skupaj 9,378.000, 10,401.000 vreč, 1901 1 1900 1 Rio 4,470.000 2,ol0.000 flti San 8,667XXX) 7,004.000 p Skupaj 13,137.000, 9,314.000 rreč 1899 900 Rio 2,9215.000 **** San. .\29:'.00 I , Skupaj 8,218.000 vroč. Vidne zaloge v 1 lavi u SO iMt 24. marea 1904 3,f>02.22o vreč prsti letu 1903 3,4161096, L 1902 lV.W9o7 t iu 1. 1901 1,535.803 vreč. Sladkor tendira trdno ueizpre uienjeuo. Milo v prid družbe sv. Cirila iu Metoda se vzpričo i/.borne kak vvsti širi po vsi slovenski zemlji tako rapiduo, kakor doslej nobeno drugo milo, dokaz temu, da se blago samo najbolje jiri poroča, kajti narodnostni moment, po sebuo po de/.eli, še dolgo ni toliko dozorel, da bi ta sam spodbujal k razširjenju kakega blaga, pa naj ima Cisti dohodek tudi najblažje name; £m8~ Da!ie v prilogi. Avstrijska specijaliteta. Na felodca bo-.ehajocim ljudem priporočati jo porabojprist nega „Mollovega Seidlitji-praska'4, ki je pre-skuSeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uBpehom. Skatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagateli, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLI*-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B 8—5 Forman Rudolfove „ . . • SalcburSke „ . . . Dunajske kom. „ . . . Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ofrrake „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu .Briix) Alpinske montan .... Prafike žel indr. dr. . . . Rima-Maranyi..... Trbovijake prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . . V«lnte. C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 20 marke....... Sovereign8...... . Marke....... . Lafiki bankovci..... Rubtfi ........ Dolarji........ LJubljani. aprila 1904. Danaw Blago 9995 69 75 99 80 11960 £8 20 11855 100*75 10125 ion- - 10145 10040 10030 10215 99^5 9965 9960 119 40 98-118*35 100*— 100-25 100--100*45 100 — 100--10165 106-2C-101- 100-50 100-25 100*-i00-5r 985? 90-50 299- 101 — 1W-182--'5950 162*75 25*4 — 291 -266 -88 -125 25 21-464-81-78-67-52 90 29 -67-77-504 - 7975 63325 1606 — 635 50 754 ro 248 50 619-4C675 1900-484-34^ — 454 -151- 1135 1907 2344 2-^96 11716 95 30 25275 4-84 10720 108.— 101 — 10125 101 — 101- lOCr ~ 301*— 101 70 191 -18 >70 26150 164 75 304--295 — 270 — 92" — 126 25 22 — 475 — 8V— 82*— 72*— 5493 30 — 75*— 80-60 514 — 80*75 634 25 1615 — 636 50 755-60 250-50 620 -41775 1904- -486.— 352-— 456 — 165 — 1139 19-08 83.52 24-04 11735 95 60 25a-50 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. aprila 1904. Termin. Pšenica za april .... „ okt. 1903 . . „ prih. spomlad Koruza „ maj 1904 . . Oves „ maj .... EtVIttlv. vzdržno za 50 kg K 813 50 50 50 50 811 815 5 18 534 Meteorologično poročilo. 74inm ud norjam M6*t. 8r#dnjl cntel tUk TU 0 m April 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. ti ii Vetrovi Nebo 8 9. zv. 735 2 72 sr. s v ah oblačno 9. • 7. «j. 2. pop. 7č»7 7 7367 55 129 sr. svzh sr. svzh. jasno sk. oblač. Srednja včerajtnja temperatura: 9 3*, aormale: 8-3*. Modrina v 94 urah : 0 0 mm. Zahvala. Za mnogo dokazov presrčnega so čutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, oz. matere, sestre, tašče, svakinje in tete, gospe Ane Achtschin roj. Gerber za mnoge krasne vence in za tako mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu drage pokojnice, si Štejemo v dolžnost, da iskreno in odkritosrčno zahvalimo v^e sorodnike, prijatelje in znance. 101S V Ljubljani, 8. aprila 1904. Žalujoči ostali. Zahvala. Z i izkazano sočutje ob nenadni smrti našega preblagega, nepozabnega iu nenadomestljivega očeta, oziroma tasta, gosp j da Silvestra Pesjaka posestnika, trgovca itd. izrekamo vsem p. n. prijateljem in znancem najiskrenejo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preblagi gospej Franji pl. Kapusovi za vso •krL in trud ter res materinsko tolažbo, g. županu A. Kapusu in hčerki Milici, g. Jos. KoSinelju jz Železnikov, g. dtž in dež. poslancu Jos. Pogačniku, gospem i a gospodom iz Krope, Radovljice, Podnarta, Podbrezij, Kranja in Dobrave, olčinskema odboru kam-nogoriskemu, So), vodstvu in Sol. mladini ter domačemu gasilnemu društvu za korporativno udeležbo, delavskemu bralnemu društvu za lepo n.grobno petje. 1006 Najpriirčneja zahvala bodi vsem darovateljem prekrasnih vencev vsem mnogobrojnim udeležencem veličastnega pogreba ter vsemu prebivalstvu Kamne gorice, ki je splošno poka zal j toliko ljubezni, spoštovanja do rajnika V Kamni gorici, 6. aprila 1904. Žalujoči ostali. MATTONI-JEVA GIESSJPB alkalicna kiselica najboljša namizna in okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. o—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Solicitator 32 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s sodnijsko prakso, samostojen delavec z večletnimi dobrimi izpričevali, popolnoma izveŽban v notarski stroki, posebno v zemljiški knjigi in zapuščinskih zadevah, želi službo premeniti. — Prijazne ponndbe pod ,,G. J. 32", poste rest., Maribor. tf» ;y; ;t; ;t; ;y; ;y; ^; «y; r»; "J," ^1," ^1.^ -i*.- p«Lr ^2. £>Tc±mTa.aT> rfo. rf. rffla ^Tp V nedeljo, 10. t. m. in naprej vsako nedeljo poletja bo v gostilni „ Pri Majarončku" v Vodmatu prosta zabava Točijo se dobra, pristna vina, kupljena naravnost od vinogradnikov, in znano dobro puntigamsko pivo. Dobivajo se tudi dobra gorka in mrzla je dila in pa lepa domača gnjat. Na razpolago je tudi velik vrt in kegljišče. 1012 LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXIX (1904). Izhaja po 4 pole obsežen ▼ veliki oamerki po eden pot na mesec v zveskib ter stoji ▼se leto q K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 h. Za vse neavstrijske delels 11 K so b ns leto. Posamezni zveski se dobivajo po 80 h. „Nžrodna Tiskarna" v Ljubljani. Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živ" nih boleznih, naj zahteva o tem bro&uro, ki jo zastonj in po&tnine prosto raapoeilja prlv. Mefiivtanen* %pothelte* Frankfurt ta. JU. 541-7 izveŽban špecerist, 17 let star, Želi stopiti v trgovino v Ljubljani ali na deželi. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. 977—3 Stanovanje s 3 sobami 00 odda m I. avgustom v Cigaletovih ulicah it. 3 v visokem pritličju, zraven sodnijskega poslopja. — Poraboo tudi za pisarno. Več pri hišniku. 675-/ Učenec se sprejme takoj za manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo „ Slovenskega Narodau. lOlc -1 Sprejmem takoj dobro izučenega krojaškega pomočnika. Plača po dogovora. Filip Merkol krojaški mojster v Ajdovščini. 998-2 slovenskega in nemškega jezika zmo žen, vojaščine prost, spreten prodajalec in za majhna potovanja poraben, se takoj sprejme v manufakturni trgovini. 1014-1 Ponndbe pod ..Manufakturist" na upravništvo rSlovenskega Naroda44. Javna zal* Podpisano županstvo se smatra dolžnim, izreči zahvalo vsem onim, kateri so o priliki požara, nastalega dne 4. aprila na Stari Vrhniki tako točno prihiteli v pomoč, pogumno stopili preteči nevarnosti nasproti in pripomogli rešiti Staro Vrhniko pred veliko mate-rielno Škodo. Kajprisrčnejše pa se osobito zahvaljuje požarnim stražam v Dolenjem in Gorenjem Logatcu, v Horjulu, v Verdu in na Vrhniki, katere so vzlic take oddaljenosti in zbog neugodnega vremena tako hitro dospele na lice mesta in pomagale ndušiti elementarno silo. ioi7 Županstvo na Vrhniki dne 8. aprila 1904. Gabrijel Viktor Jelovšsk župan. Restavraci a „Narodni rtom". 0 nedeljo, dne 10. aprila 1.1. 1 Vstopnina 20 b. Začetak nb 1,8. zvečer. Za obilen obisk se priporoča loio Ivan Keuda. Glavni d obilen; K 100000 Žrebanje dne 5. maja IŠOh. Pronicse k zemeljskim kreditnim srečkam II, emisije i K 5- Žrebanje dne t*. ma|a 1904. hm k ogrskim hipoteenim srečkam.... a K i- „ 70-000 Žrebanje dne 16. nuja 1004. Promese k zemeljskim kreditnim srečkam L emisije ii K • • • polovica K 7V2) »*WWW fta ta ae dobi pi*i „Ljubljanski kreditni banki11 v Ljubljani. n n V1 1015 17 63 AWZ R/$A QD HM^^^2 Odda se precej prostorna pri Fr. Igliču v Ljubljani Mestni trg štev. 11. 1000—2 FitiiBi p 13x18, z vso pripravo, se iz proste roke proda. 982—2 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Na prodaj je nekoliko 911—3 pohištva, kuhinjska oprava, slike, ure itd. Za vež let v najem se išče ■i "V v Ljubljani, ioor-i VeČ pove upravništvo „Slov. Naroda". Zaradi bolezni se odda karska obrt z vsem orodjem vred. — Ponudniki naj se oglašajo pri Alojziju Gotzlu, slikarskem in pleskarskem mojstru v Kranju. 983-2 Tovarna za usnjarijo in posestvo se proda aH daje v najem z dnem 16. aprila 1904. "i Iliša zadostuje za vso družino. Več se izve v upravništvn „Slov. Naroda". 910-2 Sprejme se korespondent za slovenski in nemški jezik, uren stenograf. Prednost imajo oni, ki znajo tudi italijansko. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 985—2 25 kron si prihrani vsak bralec te !!! ANONCE!!! 4 pari čevljev samo K 8'50, Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je poverila prodaja velike množine čevljev pod tvorniško cono. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih elegantnih, jako lepo za poletje opremljenih čevljev s kapicami, jermeni in zbitimi podplati, iz sivega, rjavega ali črnega usnja. Vsi 4 pari stanejo samo K 8-50. Pošilja se, če se denar naprej posije ali pa po poštnem povzetju. 1004 S. URBACH, razpošiljalnica čevljev Krakov št. 364. NB. Za mero zadostuje, če se navede dolžina. Zamena dovoljena ali 83 pa vrne denar, vsled česar je vsak riziko izključen. Poskusite pristni rastlinski liker Varstvena znamka. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 5-80 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. MflNPELJEVI OTROBI Z VUOLKKIM DUHOM NAJBOLJŠE SREDSTVO ZA GOJITEV POLTI AMOTSCH&CS.IHINdJ AVGUST REPIC sodar 16 LJubljana, Kolezijske ulice 16 (v Trnovem) izdeluje, prodega in popravlja vsakovrstne l»o n^Jnl^JIh fieiiaftt. Prodaja stare vinske sode. J. S. Benedikt v Ljubljana Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fa z gostilniško- koncesijo, z lepim sal> nom veliko ledenico in lepim prostoroiu za napravo vrta. Hiša je tudi pripravi 1 za vsak drugi obrt. Več se izve pri Francu Lipah posestniku v Dobrunjah št. 67, po& Spodnja HrnŠica pri Ljubljani. 965- Išče se vesten in marljiv n nnmnmin za za razprodajo dobro vpeljanega bla. po celi Kranjski. Velik konzum! Vpeljana tvrdka ! lilagohotne ponudbe pod Šifro I. F- K. 500 na upravništvo ^Slov. skega Naroda". 992 V najem se takoj odda približno 5 oralov velik travnik na ljubljanskem polju v bliž ui mes bolnice za silo. — Na travniku se 1 baja lOStactni kozolec. VeČ se izve pri lastnici Mariji Mikuž v Ljubljani, Kolodvorska ulice štev. 3. 883-3 Surovinsko društvo čevljarjev za Kranjsko V**l3ilO k občnemu zboru dno IO. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu pivovarne „pri Auru". Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja, 2. Poročilo blagajnika, I S. Poročilo kontrolorja, 4. Poročilo preglednikov, 5. Polaganje letnega računa, G. Razgovor o reniuiieraciji delu jočemu odboru. 7. Volitev. 8. Predlogi in vpraSanja. Ker je dnevni red jako vaŽou. opozarjajo gg. člani, da so obču zbora udeleže polnoŠtevilno. 1 ,nj *-«-ky k.iJ , n P ° k ' « JCn, "•teJedkv t± t * a 4 ^<>r (Si u . m N MF 514551541 6638 Ljudevit Boroviiik puškar v liorovljalt (Ferlaeli) na HoroMkem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro j;:viSuje. Vse puake so na c. kr. presku&e-v.alnici in od mene preskušene. — llustro-B3 vani ceniki zastonj. 14 Stanovanje \f^m Ptičll Stanovanje ^^■^^■■^^ mmmm mm i g E obstoječe iz dveh sob, kabineta in k Triumph-štedilna ognjišča m [SpUJl =—j za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. 2e 30 kt so najbolje priznana. Priznana tuđi kot najboljši in naj-rvežnejsi izdelek. Največja prihranitev rriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostline, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Havni katalog franko proti dopoelani naraki. 543— iS Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" Goldscbmlclt & sin v I. nadstropju, obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in drvarnice, se odda aH takoj ali za 1. maj. Povpraša naj se pri lastniku, Hradeckega vas št. 1, pri dolenjski mitnici. 942-2 1000 Kii.n ako ie goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre- ohilem blagoslovu otrofc. Z več tisoč zahvainicami pošilja diskretno za WJ h v av*tr. /iuamkah go-*pa A- I4£ftU|»*t, Berlin S. W 220 Linden-^ strasse 50 1 Jovarna pečij Založnik zveze c. kr. ustanovljena 1888. M avstrijskih državnih uradnikov ilri u <] OD OS prve in druge košnje domačih travnikov se proda. Več se Izve pri Iliji Predoviću Ljubljani, Ambrožev trg št. T. Alojzij Večaj T iiihliono Trnovo, Opekarska eesta, liJUUlJdUd, Veliki strudon 9. priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo naj trpežnejših in sicer od najmodernejših preSanih in poljubno barvanih do najpripro stejSih prstenih pečij , različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske "secesion itd., kakor tudištedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izveŽban. 9J9-2 tapetnik in preprogar Dunajska cesta štev. 18 izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi me %* to atrol&o Npttdajoffe predmete lastnega tadellta« Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v fjubtjani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta stev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zulojgo raz-iieit« »m papirja, lrarov-a»^lla in poKlo^nltk Itiijlfg, h»olNl4lh ziezkoi, Isiljez-trle, ernlla Itd. Dtmitil*. A%strljsli.u zoro-duiina za IJudsU.e »»ie. ^iasteiisbe tat»le za (rnlv- v ee^o raeunleo. MoImI**- linjijee za SJudske sole. ]?lollt%eiillke v rasnih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. 141 pe Mlovensltlh llterato%'. Kužno calanter. blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Vodno zdravilišče Kopališče Kamnik na Kranjskem, ^^š^^^g**** Popolno vodno zdravljenje, solnene kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeii z ogijrnčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr zdravljenje Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja. Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. 912—2 Zdravniški vodja: V. M- »r. Rudolf Kaabe. ii zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Dunaj, I., Giselastrasse št.) v itl£i druMtva. JOSIP STUPICA Jernienar in sedlar v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Priporočam svojo zalego najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. —a— Cene nizlce. * ♦ kron 190,871.731-31.555.392 ižtvena aktiva dne 31. decembra 1901 . . ........ tni dohodki na prennjah in obrestih v letu 19 1....... ■ačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe 1&48)............... „ 420,999.043'- d letom 19'je društvo izpostavilo 5718 poiic z glavnico ... „ 50,727 262 — Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham-* do dne" 31. de nbra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku 1282—12 nom. ki«on 23,037.438*10 c. kr. ni misterij ainem plačilnem uradu na Dunaju, ekte In tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno lavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko vila nasproti ^Narodnemu domu". Sedaj gld. 70. Zelo znižane rožne cene v © O « N Q '1 « 1 O Ji e L CQ M O ogastvo las z lasnim cvetom in po* mado Lžnge Long1 po I K; isernali zobje z ,Wlenthol'-ovo u^tno vodo in zobnim praškom po I K 60 h; epota polti in telesa „Aida" milom : cvetlično «30 h, cream i K. Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr. Ph, Mardetschiager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev tg v I^j u bi jasii. Razpošilja se proti vpoSiljatvi zneaka ali s poštnim povzetjem. Preje gld. 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. Ljubljane v Novi-York samo 70 gld. s prosto dobro hrano v Hamburgu dežele: Pennsvlvamja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko v:b;e, koiikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe igiburg-Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K are na moj naslov: 2282 ?2 J?. Saaafg, £jub!jana, Dunajska cesta št. 31. 3v. Settnig g trgovec z usnjem na drobno in debelo 16 v Ljubljani, Stari trg st. 7 priporoča prah dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po naJnlajlUs cenah: t I*«. *»0 1», 50 i&tc* i% to h, pri nakupu večje množine še ceneje. ffovo! Patentirano Jtovo! nepremoćijivo mazilo za poirnenje rujavih čevljev, usnja itd. obstoječe iz dveh sob, kabineta in kuhinje s pritiklinarai in vporabo perilne sobe se odda s 1. majem 1904 na Dunajski cesti st. 60. 984-2 Pariškš svetovna razstava 1900. 8UD0CTEUR P1EBBE Dvoje stanovanj - v I. nadstropju, obstoječih iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, se za 1. maj-nika t. I. odda. VpraSa se Sv. Petra nasip št. 37, 1. nadstr. (popoldne>. Okoli 70 metrov železne ograje z okvirnimi ploščami ali brez njib se prav ceno proda. Več se izve v Frančiškanskih ulicah Stev. 8 — pri fotografu Iiandau. Svetovnoslavna ustna voda« Dobiva so povsod. 972—2 Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic za okna in pruiiajainice G. Skr* -i v Zagreb, Ilica 40 467-6 priporoča svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Mesarji pozor! Išče se mesar, ki je v stanu položiti 1000 K denarja v mesarski obrt in ima veselje do samostojne j obrti. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe je poslati pod naslovom j nO K Du upravniŠtvu „Slov. Naroda* ! do konca meseca aprila. 993—1 j Čudovita novost! : 325 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, toCno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Ve!iko!epa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatua igla s simili briljantom, 1 krasen fcolije iz orient-biserov, piitentro zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 riij usnjati rnofinjiček, jako atSHVVJ nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-i:^atib manšetnih in srajSnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar be potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. ra^pošiljalnica S. Kohtne^ Krakov |i«»m8ii;i |»reclttlo Ako ne ugaja, se denar vrne. 990 1 Žrebanje nepreklicno 123. aprila 1904. Glavni dobitek kran 40.000kon |Sreeh! S^alnJh sob J. C. MayerUubliana: m ?9ajT* Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali. ~Sa£ es. Kr. avstrijske w ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. veijaven od dne l. oktobra 1H03. iela. ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. Pi OGA ĆEZ TRBiZ. Ob 12. un 2* m ponod oeobm *j,%k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-i ste, Inomost, Monakovo. Ljubno, Cez SelzthaJ v Aaci8ee, Solnograd, čez K' in-Reirlin. v Steyr, v Lnc na Duna? via Amstccten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni afo v Trbiž, P^ntabel, Beljak, Celovec, Franz en --feaUr, Ljubno, Dunaj, čez Salzthal v Solno ad, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. - Ob 11. uri 51 m i* poldne osobni viak v Trbiž., Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, D'tnaj. — Ob b uri 66 m popoldne osobni vlai*. v Troiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomust, Bregenc Curi h, Genevo, Pariz, Cez Kleic-Reirling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine v a- ■ ■ Heb, Fvancove varc. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in 11. razr.», Lipsko, na Dunaj čez Amsietten — Cb li). uri joneč) osobni vlak v Trbi?., ;>c!;ak, Franzensieste, Inomost, Monakovo -direktni v utMlUHlJuJorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In spričeval* raznih uradov in najsiovitej&ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: 28*8-24 Dunaj, I., !Y!axim ii&iistrr ssu Q* i D. SERAVALLI fjubljana x Slomškove ulice štev. 19 x Cjubljana Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi. Priporoča se e. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—12 Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne Školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. # Delo okusno in solidno z garancijo. ^ Cene po dogovora nizke. Postrežba točna. Velik krah ! New-Y#rk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pia čllu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoBiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: B komadov najfinejših namiznih nozav s pristno angleško kiinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ Jedilnih žlic; 12 komadov „ „ , kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana srecrna zajemalnica za juho; 1 komad amerikanska patentirana srecrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria časic za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10- 15 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42S komadov iknpaf savno gld« 6«GO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na mm I IgmlcfaM ^iepar'iži zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Itromnct garnituro, ki je posebno prikladna kot prekr»**au ±enitovanjsko in priložnostno darilo kakor tudi za tiiako boljče jro*podar*fvo. — DobUa se *-*llno le v A. HIRSCamBEKCJ-a eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga pa Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M, Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje, Čistilni prašek za njo stane lO Ur. PriBtno le z zraven natisnjeno varstveno znamko zdrava kovina). izvlerelt Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana jako zadovoljen. Oton Baitusch, c.inkr stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Maribora Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še; jedno. — št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kaznib Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. ■V m mm VVWVV1i1tfVV¥iB V V V V V V V V V V1| knjigo tržeč |J V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. S S Naznanjam, da sem prevzel od BNarodne Tiskarne* v Ljubljani 3C v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike jfcjj in posamezne številke „ljubljanskega Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek l. do XI, broširan a tJO kr., elegantno vezan a i gld. Posamezne številke ., Ljubljanske g& Zvona ' po 40 kr. Zbirka za&OfeOV. J. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov- II. Kaz. pravdni red, vezan k "2 gid. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, brofiirnn a £0 kr. Dr. JNcvesekdo: ,4000*'. Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Islet v Carigrad, broš. a 20 kr. Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, bro&iran k 50 kr. — Štiri novele, broš. a 90 kr. Benefi-Trebizsky: Blodne duše. V. S :•: :•: Prej 'Ml Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na 'mf vse domače in tuje časnike ter knjige. W Lefebvie: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat aominis ur«:bra: Časnikarstvo in nasl časniki, broširano a 4o kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dame, Povest, broširan« a 15 kr. Halevv: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Kazne pripovedke, broširane a 40 ki. — Dve povesti, broš. a 25 kr. T h e u r i e t: TJndina. Povest, hvok. a •20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gid. Jurčič. 1*1*tki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr. Avstrijski patrijot; „Fartelwesen der Slaven*', broširano a 50 kr. Roman, brofiirau a 70 ar. Po xnifani ceni priporoCam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki dO kr., sedaj iscusao jso lcx-. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. Sl%»lnl stroji po najnižji MI * I a* I«* in v to stroko spadajoča po prs«11« izvršuje prav dobro In «eno. il. +kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk* A. KUNST Ljubljana ŽldoTrsisce vilice -i. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno ns Izbero. Vsaker&na naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. xn%%HM%9nHn*nn*n%nnnnnH%n%nn Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo » &ted!lnlli ognji&d ; u n m n % n % n n n najprlprostejšlh kakor tuđi najfinejših, z 2olto medjo ali mesingom montiranih za obklado 2 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila ee hitro izvr£3 si fi si SI 8 tt ■« si si si si sj si si * 3« si si n n sj si si si si si si si si n n % * * A.KRACZMER& LjlUjiia Sv. Petra cesia 6. priporoča popolno zolosro kratkih klavi'jev, mignonov in pianin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah Frei?rani klavirji, solidno in stanovitno prenareieni so vedno v nalogi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bbsendorfer, c. kr. dvorni in komorni i/idelovako klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr dvorna zalaga-telja r^a Dunaju Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje 2 usnjem stroKovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše. za polovico cene itim i za moške obleke o najugodnejši ceni priporoča . Miklau Ljubljana 16 I Špitsiske ulice štev. 5. e\ {Zastonj razpošiljam! navodilo za vsefone, ki trpe na kili, zaprtju telesa in ' "" zlati žili. ' 8 Dr. ]?!• lirJiiiHiiiiH, IfsTttMHtrlelit (\i#,«iTiiiNko), Poštnina za pisma 25 vin., za dopisnice tO vin. P 18 4 11. 711-9 935 C. kr. okrajno sodišče v Logatca dovoljuje vsled prošnje Jerneja Dolem-iz Goreuje vasi kot skrbnika prostovoljno dražbo zaradi zapravljivo^ preklicani Tereziji Kernc lastnega in na ir>.220 K cenjenega zemljišča, vlo/na štev. 59 davčne občine Cerkovska vas, obstoječega iz enonadstropne za gostilniško obrt zelo pripravne hiše pri „Žiberšanu" št. 2 v Gorenji vasi z velikim hlevon-in kozolcem, .*> njiv in sadnega vrta. Dražbeni narok se določi na 14. aprila t. I. ob 1 JI. uri dopoldne pri sodišču v Logatcu, soba št. 4. Izklicna cena se določi na 12.200 K, pod katero se ponudbe ne bodo sprejemale. Pravice na zemljišču vknjiženih upnikov ostanejo brez ozira na prodajnu ceno njim pridržane. Od izklicne cene se ima položiti 10". varščine pred početkom dražbe mri sodišču, kjer se bode plačeval tudi ostanek kupnine, če se glede istega ne sklene z upniki kak poseben dogovor. Dražbeni pogoji in cenilni zapisnik se smejo pri sodišču med uradnimi urami pregledati. C. kr. okrajno sodišče v Logatcu oddelek L, dne 7. aprila 1904. Resoi'roeiJopri,Zlati ribi4 lastnica Marija Rozman. Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi" vhod iz Ribjih ulic In Spitalskih ulic priporoča izborna VMta iz Dolenjske, Istre in Štajerske. Vsak dan večkrat sveže, priznano dobro 50-7 puntigamsko marčno pivo. Na razpolago imam vedno sveža jb-orlitt Iti mrzla Jedilu za zajtrk, opoldan in zvečer. Marija Rozman, restavraterka. Ueleelegantni moški in ženski prstani pristno 14karatno zlato, c. kr. puncirano. 832 : Št. lf\ Pristen 14 kar. zlat prstan s simili-bHjantom gld. 3-90. Se. 191 Pristen 14 kar zlat prstan s simili-bri* Ijantom gld 3-90. i t 2?. Pristen 14 kar. /lat prstan „Aliianz* s Kitlr-jem in simili-bnljanti samo gld 3 OO Št. 840 Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlatu s saiirjem iu sini 1j-briljanti samo gld. 3-90. Št. 175. Pristen 14 ka. zlat prstan s simili-bri-ljantom gld. 3-90. St 220. Pristen 14 kar zlat damski prstan s saiirjem in simili-briljanti samo gld 3-30 Št. 420. Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlato s simili-briljanti ali prist. bar/ kameni samo gld- 2-75 Poročni prstani, prav srebro, zlato platirano I gld. I-20, iz novega zlata gld 2-50, is prte. 14 kar. z ata gld 3*75 za k s. LSt. 42. Najnovejši damski 1 prstan, pristao 14 kar fzlato s simili-briljanti m i biserom samo gld 2 90. Kamni v teh prstanih s najboljša imitacija na svetu, prekrasnega bleska ravno brušeni: in jih tor^j od pristnih hri'jamov ni moči ločiti. Za mero sadosf papirnat trak Razpošilja po povzetja a!i Če se denar naprej posije centralni depot ALFRED FISOHER Dunaj, I., Ad!erga«»e IO sT«BBBiBVsf ■ ■ sssv %mW mu mm HM Cenik sastOBJ in ivsmine pr ffisHE^SBBnie Pozor! sK PriporoCam svojo bogato zalogo pušk tt*»jiiovrjMiii sAs^SMSSsrt si nsjss-»fjie »rMr, W9 flvsi/s w L t. d, vseh prioadajučih t*«-l*% Iclto« in munlrljr. posebno pa opozarjam na Pšrtrocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in prirodnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tuđi v svojo ssrofci spadatoos narorbr in |iopravf točno, solidno in najcen^ Z veles|>o&tt.)vaaiem Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. £mf~ lluMtroitiii f-ulk. mr puslljsi na ^uhlr%o xaalonJ. R%R Novo Novo Iiy dro - eleKiro - melioiio - terapevtsko jr«li*it» v velikem in modernem slogu : zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. svetlobne in kopeli v banjah, inhalatorij, pneumatska celica, celica za segret zrak in za par, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. Rogaška Slatina Štajersko 964-1 železnica, pošta in telegraf. ProSpekti zastonj. Znano zdravilišče za bolezni v želodcu, v črevih, na jetrih in ledvicah, za kron. zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protm, za katarje v požiralniku in na jabolku, močni zdravilni vrelci kakor v Karlovih in Marijinih va-rih; prekrasna leža, kisika poln zrak popolnoma brez prabu. Modern komfort, živahno družabno življenje. Crez 3000 letnih nagelnov >e dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, pouajvee nasaduih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se udi več vrst močnih, visokih in lepih vrtnic (gartrož). Kje? pove upravništvo ,,Slov. Naroda-. 836—3 Za razvijanje rasti las služi že tisočkrat preizkušeno in splošno odobreno sredstvo „£ovacrin" ki je nastal po temeljitem raziska-vanju odiičnega ameriškega zdravnika in ki so ga najznamenitejši profesorji in y.«lr» viitkl in tudi zdravstvena oblast znanstveno pnzaali Predvsem se svari pred vodami za glavo in lase, pomadami itd , ki jih povezujejo s sleparsko reklamo, .^liovaerin** zabranjuje izpadanje las, luskine, plešavost in prezgodnje osiverje, ravno rako zabranjuje posebno izdetno pri ctrokih in odraslih tudi vsako bolezen las I nvarrin" ie po izreku Pre* * »Vrti v nvi in mnogih zdravnikov edino resnično sredstvo za razvijanje las, čudovito pospešuje rast las in brade, celo na golih mestih, podeli :re?godno osivelim lasem zopet njih prirodno barvo. Ena velika steklenica i nvarrina" kl ?adoiča za uLuinui i siti vec mesecev K 5'—, 3 steklenice JE 12 —, 6 steklenic K 0.0'—. Po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej, razpošilja evropski depot SE« FeHIi, Dunaj VI., M Rrlahl l IVrmr. 15. — Dobiva se tudi v drogerijah, parfumeiijah in lekarnah. Mnogo prostovoljnih priznanj — medtemi te-le —— Rad Vam potrjujem izvrstni uspeh ,,Lovacrina'*, ki je doslej gotovo izmed najboljših antiseptiških in sebo-rirajočin voda za glavo, toda mil in prijeten Moji pacijenti ga rabijo in priporočajo med vrstniki Med dr L. Marguiics. Lasno sredstvo ,,Lovacrin" sem za nek primeran slučaj priporočil in potrjujem, da je po nekaj tednih res b lo opaziti viden učinek. Vsekakcr pa antiseptičnega učinka na kožo ca glavi ni taj.ti Priporočal ga bndem tudi naprej. Med. dr. Szentes Bela. Z ,,Lovacrinom", ki ste ga poslali sem v štirih slučajih prezgodnji plešavosti oziroma izpadanja las zaradi bolezni dosegel precejšn e izboljšanje in boiem „Lovacrin" v svoji praksi vsikdar rad odrejal. Med. dr. Josef Karos Nisem prijatelj zahvalnih pisem in atestov, to pot pa storim izjemo in Vam potrdim, da je ,,Lovacrin" reanično izvrstno deloval, in da ga bom rad priporočal. Med. dr. Eduard Piekarski. Niste odvisni |bS5??£S££ od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko nib stampihjah. Najno- vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avnse, cirkularje, uradna v.eJ51. 8tr°lj za J^Tf" povabila, kuverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi nJ^D^X^.l°UJ^^u^e taki tiskarski stroji in stane z vso opremo: 65 črkami fl. —-70 »O ,. „ —-85 127 „ „ P20 140 „ „ l-SO ,211 2-— 233 črk fl 2-40 354 „ „ 3'- *68 „ || 3-ao 640 „ „ 5-809 .. 6- — J. LEWINSON# tovarna štampilj in gumijevi!' tip, graverska dela. vflfi*? 7 'n za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni OI»l> \ na Ruskem, Puškinskaja 16. KnMlopnlkl »e leeejo. \eii|(Mju«e m« vzame nazaj. Onoinlkl /HMtonJ 76-14 Bratje NOVAKOVIC Ljubljana, c^, lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in O O olja na drobno in na debelo. > © C3 O v. 00 C >CX3 ca cz E rs O) o o a to o cz N C cz 3 3 O c o * cs C £3 * C O 4 O no milo v prid ,Druž. sv. Girila in Metoda' v Ljubljani IV je najboljše sedanjih kakovosti. Dobiva se v Ljubljani v sledečih tvrdkali na drobno in na debelo: Babic F., Cantoni V., J. A. Hartmann, Ilolzer C. C, JebaČin Ivan, Jebaein Josip, Jeran Leopold, Kavčič Edmund, Korbar Anton, Krisper Anton, Lilleg Alojzij, Mencinger T., Mnrnik Josip, Perdan Ivan, PlaninŠek Karol, Schiifer V., Spreitzer M., Sterk Peter, Zorman Janez. L. Cešnovar, F. Javornik, M. Jemec, F. Terdina. Ivana Tonieh, Fani Zameji*. Dalje se dobiva na deželi v špecerijskih prodajalnicah: Ajdovščina, Beršlin pri Novem mestu, Bizeljsko, Bled, Bočna pri Rečici. Bob. Bistrica, Brežice, Celje, Cerknica, Čatež, Črnomelj, Dobrniee, Dolenja vas pri Ribnici, Domžale, Gradac pri Novem mestu, Idrija, Ilir. Bistrica, St. Jernej, Jesenice, St. Jurij ob Taboru, Kamnik, Kandija, Klanjec, Kostanjevica, Kranj, Sv. Križ, Krušnjec, Lesce, Litija, Ljubno pri Celju, Logatec, Lokve pri Divači, Mar. Nazaret pri Rečici, Matenja vas, Metlika , Novo Cena nadrobno v Ljubljani za kos pol kilograma 36 vin. (18 krajcarjev). kupujte tedaj izborno perilno milo v prid ,])riiž. $v. Cirila in Jfietoda'. o o 3 3 O. O C 3 O C c r£ 2)' 3 N O 0» *o o o ca —t D 3 G) O < 5" 00 o s> o < Za čebele najboljša p a.s a sta phacella in es-parsctta, katerih seme se dobiva pri PETRU LASSMKU. Zaloga velikanske pese, vrtnih in trevnih semen. 937-2 Par Od leta, 1668. se T£q Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro t mh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem slasti proti kroničnim Usajem in paraz. izpuščajem, dalja proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam iu nji*ti in v bradi. li*-rtjr-rjr-f-,j kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega katranu, in m razlikuje bistveno od vseh dragih mil, ki nahajajo v trgovini. Pri neozdravljivih poltnih boleznih m na mesto ko-tranoveg* mila ■ uspehom uporablja Bergerjevo kotranovo žveplano milo. Kot blašje kotranovo milo mm odpravljanj« nesnage s polti, proti epuacajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kosmetično milo ta umivanje in kopanj* *a vuukdanjo rabo aluzi Bergefjevo glicerincvo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina m ki je fino parfumovano Cena komada vsakd vrste z navodilom enporaoi 70 v. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Mierffrrjrva kotraiiuva mila in pazite na poleg stoječo varstveno znamko in na predstojeći flrinin podpis G. Uril A. Co. na vsiiki etiketi. Odlikovan a častno diplomo na Duua.ui l--3^in z zlato svetinjo na svet. razstavi v Parizu l»0u. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morejo prenašati, izdelujemo iz urezbarvnctra scišcenega ko-trana atitrazoltut milss, ki jih prodajamo pod ozuun. -llt-lh,* t*>t. (iiitiiizolno bernk.Htifo milo, t nt ra:t)l no švipl milo. autrttz. zveplrHontleeno milo antiaz. i/lirrr. toaletno milo. AutrazoLna mila so se vsled zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem iu nečistosti polti. Vsak kos stane sO vin. Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah. Glavna razpošiljalnlca: G. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. V I.JiihJunl Be dobiva v lekarnah ^lllttn l.t-iiMiela. JI. »■ nrtletsjelilli« C«»r. «1. V|»%r, €». I . |tl. Triih om) in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem- 630—4 PIT Pijte -TPB Kiauerjev l Triglav nčjzdranejši vseh likerjev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" 99 Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, val at, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K l,OOO.OOd-— Zamenjava in ekskomptuji Baje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečko proti vnovCoje zapale knpone. lc-cLX5sxxi lzg-u-ToI. VinkuJuje in devinkulujo vojaSke ženitninske kavcije. Kakompt lat tuba««« metile. 1E2) ftJf Podružnica v S P LJETU. - ^= liciiHrii*' vloar« Mprrjeiiiia v tekočem račema ali na viozne knjižice proti agodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dno vloge do ine vzdiga. 39—40 Promet s čeki In nakaznicami. se slavnemu p. n. občinstvu najtopleje priporoča v velikem slogu urejeni slavnoznane trgovske zaloge blaga 61G-5 Dunaj V!., Mariahilferstr. 81-33. Zajamčeno brezhibna = izvršitev! = Krasni, ilustrovani žurnali z zaznamkom cen in popisom vzorcev volnttega, svilnatega in perilnatega blaga na za-htevanje zastonj in franko. Pri naročitvi se sklicujte na ta časopis! Modno volnato blago od 24 krajcarjevTdo o-okHnarjev 4*30 Modno svilnato blago „ 95 n \ i»„ „ 4-— Modno perilno blago 12 „ 2-50 Schmidthauer a lgmanderBifferwasser (Igmandska'grenčica) so prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. — Navodilo je pridejano. 038-6 Za čevlje najboljše čistilo na svetu! ki daje čevljem temneči— maIamJ'!' VOŠČilO Za CeVlje crn blesk in ohranjuje T GPnOIBnOT"-————— usnje stanoviti n o. ITAMatAlil-rlflt.lOŠĆilna mast za svetle čevlje, ki se po n.iej ■ tJFIlUlI/llll k\ hbhmhbmbi lepo svetijo i usnje konaervira. _(rrna losellna nalaSč za KT a MM AI An nt _ NlgTl fl kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■ d ■■UIvlIU L^mibmbihm Sagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane nepremocljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo. 18-15 Doblvi c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) C. kr. dvor- dobavitelj. Dunaj, l Schulerstrasse 21. Na razstavah : v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prixn. Štefan Fernolendt m Po visoki kralj, dežela* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejša ! ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # zdravilna voda # ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid /.late žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. Odlikovana 513 zlatimi in srebrnimi kolajnami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 457-16 Dobiva se po vseh iekarnah, drogertjah, restavracijah in gostilnah. 6*3 priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. g^F" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163.2C3 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. H Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečina in krče, pospe* sujejo in zboljsujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. LeČijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hisi. Dobiva se samo: OTestn« lekarn«, X»-greb, Zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916—2 Mestna lekarna! Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cen« Je naalednja in sicer franko dostavljena na vsako posto: -i ducate (AH «leltleiilf») 14. diirnio% <«*« Hehlemle) 14. 1 dueat (l£ Mteltleiilc) -t 14. 9 dueata (*4 Mleklenle) H 14. 3 dueate (36 ateltlenle) It 14. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic", opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! FR. P. ZAJEC urar - Ljubljana Stari trg št. 28. Nikeln&sta remontoar ura od gld. i-BO. Srebrna cilinder rem. ura od gld. . Ceniki zastonj in franko. J Milostiva gospa! Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg št. 17. \ajMolldtieJiie t»Iaff€». Važno! mm Važno! gospodinje, trgovce is morejee. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re- dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrraflrne aparate in potrebščine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itcS. — Velika zaloga najfinejšega runi a in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. Z se živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvrSajejo točno in solidno. I —*■* Drogerija h- \ Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. * N H ! M N a Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno klaco. nizke eene. Anton Presker krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporo e«* svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopio in plaščev za gospe, nepre- 15 močljivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. ^4 mm\ KAROL REBEK od c. kr. vlade potrjeni zastopnik 973-1 ,Rdeča zvezda' Ljubljana, Kolodvorske ulice4l od južnega kolodvora druga hiša na desno. Naj kraj da, najcenejša in najboljša vožnja v Ameriko je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani. = Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobi se v moji pisarni: kolodvorske ulice st. 41. Karol Rebek. Coterija zaklada cesarice Elizabete pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA. Glavni dobitek v vrednosti S15-2 kron, dalje dobitki po lO.ooo. dOOO, »OOO, 2000. lttOO. lOOO It itd., vsega skupaj 7000 dobitkov. Zna srečka velja 1 krono. Srečkanje nepreklicno 28. maja 1904 pod uradnim nadzorstvom Srečke se prodaja v LJubljani v ljubljanski kreditni banki in v bančnem podjetju «1. C Maserja. Največja zaloga, Copičev a8f"2L5*"2 I Oljnatih barv, \ mizarje. I olfnv pristnih angleških, za L-dlvvJVj ¥ozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po V, in 1 kg. Jantarjeve glazure 751 noHp Edino trpežno in a.d . najlepše mazilo za trde in menice pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenejše in najboljše. RaniHrtla Popravnega za vsa ndpiUUId, ko vrstne previaKe Dri in rt lin O za barvanje narav DI UIICIIII Id nega lesa i pohištva najboljša in najcenejša trdita za naroćetaaje ozir. nakupovanje Driznano najboJjAih. Oljnatih barv v tubah dr. Schoaielda. Pirn prirejenega iz lanenega i II llw^d olja; pristen, kranjski Steklarskega kleja pristnega, zajamCeno trpežnega Ginoo alabastrskega in ipoa, fitukatumega Karbolineja, najboij&ega Fasadnih barv »»pno Barv, suhih,kemiCnih ^r8tp- nih i rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 645—13 Olje proti i:>i**i ADOLF HAUPTMANN . .kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. M nežev, lakov in steklarskega kleja. lovama kemiskili izdelkov v Hrastniku 713 4 priporoča na gnojila. Uspehi pri različnih vrstah nasadov so presenetljivi! posebno ri hmelju, ki je zanj kal jevo-amoniakov superfosfat posebno pripraven. Prospekti zastonj in poštnine prosto. Prešernove ulico Si. > Lj ubij ar*a. Velika zaloga za gospode, dame, otroke in častnike. ZlGTsri Ji Gamase, galoše. Solidne blago. Nizke cene. Zaloga — obuval D. H, Pollak 3e Co., Dunaj. 18 Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov In navadne do najfinejšo žime. H. Pakič v Ljubljani. Nezoanln narecniKotn si BoJHia i povzetje* Ivan Jax in sin i v Ljubljani, Dunajska cesta 17 svojo bogato zalogo 01 u J vssmh koles, glasbenih avtomatov pisalnih strojev. Skoraj na polovico znižane vozne cene. JfaiveSji, najhitrejši In na}var»ft$H brsoparniki, kakor '„Kaiser >Wilhe!m I i -„Kronprinz VVilhelm", „Kaiser Wilhelm der Grosse" *4 5^ - Bremen New-York. ^ Vozne liste za vse |j| razrede in po amc-|S1 rikacskih železnicah 2 prodaja po predpisanih najnižjih cenah in da brezplačno poročila konces. glasni zastopnik za SCr&njsko prašno izbero l^onfel^eijc za dame -.n deklice kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge i. t. a. prlp9rorA X»j ubijana Spitalake ulice štev. 7. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X v Solidno blago. Q Nizke cene. Qi 5oo (8 >n K i c •m O ta N 9IH0S UBA| vaojođuđ 15 :| uaqz; i^m^a a j: u; qeuo6ej msfoAOufeu a • L m 1 • N O 3 p 0» '-t , % i,: vv v * 'JH' • i Naročajte izborao 1384-93 I ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trga. — -J Naročila sprejema J-- Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske alice št. 4. StaDJ^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^ obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 ^ V brr» oil$iitki% j r.*»tnr«H ffavltti, liHferc^ plačuje ^ po^ojiliilra *aiiitt sea vlo^nlKe* w Posojila po 5°j» in po S1^0}«, ^ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ali pa v krajšem času po dogovoru. URADNE URE: razar. nedelj in praznikov vsak dan od 3> 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4 ure popoldne. Poštnega hranilnićnega urada št 828.408. 9or> Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in Ukane fctofoiic? oprave bi suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprale ai% »aloue ^ »palue lik Jedilne »obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišč* tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arhar p ___r načeluik. i 93-14 -*~--S Kaj je in kaj obsega f ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna za vse ^S* A'- O/* w vr* w Avstrijsko obsega v io. oz. 11. zvezXin, Xt se lan^o rosamtč Kupilo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182 .6 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geogrrafičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. IJn vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13-— *v. VI. PRIM. I DALM. . K 6 60 Zv. !!. SP« AVSTRIJSKO m 14.60 Zv Vh. T.R. I PREDARL. . „ 12 — Zv III. C. A VST. I. SLCB. „ 1180 j Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — Zv. IX. MOR I. s>LEZ!JA „ 25 — 7 j. V. KOR. I. KRANJSKO i( 8 — | Zv. X. GAL. I. BUKOV. „ 27.— Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI. Dunaj IX. Horlg. 5. knkor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in^v^inozematvu. Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe? Seveda le ker rabim 82C—3 Ob S E I D mm ■ OVO uaSraJeno kosmetiško ustno vodo ki higijensko deluje na zobe in ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K. Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem otvorila od c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjeno V ti * V V obrtno aeili$ec <§> <§> zo merjenje, izdelovanje cblel<, krojne ri5onje in pri^rejeueinje. Prvi tečaj se začne dne aprila < • K. v hiši „Jfarodne Tiskar ne" — 3(naJlove ulice štev. 5 pifitli^|e ama desno« in se je za udeležbo čim preje zglasiti, ker bode sprejeto le omejeno Število učenk Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespoStovanjem 1003-1 Marija Nachtigall - Slavčeva. nton ubijana italjit« alice 769 4 pripercea novosti konfekciji za dame in deklice; bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode; voile satin, levantiit, preproge, najboljše platno, perilo in kravate ~*~' za ! $clidnc blage! }ripraTnejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je nari'ieu iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit iu pospešuje probavljanje, in prt.vzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojouje želodca. I VARILO! Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo' postavno depono vano varstv znamko. Ul»\na * lekarna B. FRAGNER-ja v Prani, C. in kr. dvornega dobavitelja = .,|»rl rrn*»m «»rl«u 1 Praga, Vala Strana, ogel Nerudove ulice. Po poeti razpošilja i« vsak din. Proti vpoSiljatvi K 9-56 *»e posije velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstr-: »gorske monarhije poštnine prosto Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg lekarjih. G. Piccoil, U. pl. Trnkoczv, M. Mar- detschlager, J. Mayr XXX XXX XXX XXX m XXV XXX XXX XXX XXX XXX xxx; XXX XXX XXX NazminilOt sem Hlav. p, n. občinstvu najvljudneje naznanjam, da prevzel od g. O. Schmidta trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, na Turjaškem trgu št 1 (KatolUkK dom) iu da jo bom sedaj osebno vodil. Povodom navedenega se slav. občinstvu najtopleje pri poročam z zagotovilom najboljše, cene in točne postrežbe z vdespoštovanjem . « __ - . - 944—3 And. Verbič. XXXXXXXXXX „ nXXXXXXXXXXXl ;*xvyyy>o I xxxxxxxxxx,, xxxxxxxxxx^xx^ xxxxxxxxxx^ *xxxxxxxx)xV Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom potresom in glivami, brez vporabe železnih opor. ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM1 FALESCIIINI «fc SCHUPPLER c INŽENIR IN MESTNI STAVMNSM MJSTEB Dalje stopnic#i rel#r. C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec. virl*» mostove, vodne In kanalizacijske naprave, 2o5—12 čistline naprave za kap- nlco, utrjevanje kleti T TTTDT proti ti,nl vod1, prosto LdUDLiJAIiA stoieče m«ivn« st«n«. cementna dela vsake vrste. NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb Velika prodaja spomladanskega blaga tirme Primožič na Mestnem trgu (prej Gofičnik & Ledenik) se prične v sredo, dne 6. aprila t. 1. I Posebno opozarjamo na dražestno svilnato blago v bogati izberi od 59 kr. do gld 4*—; lično blago za obleke 120 cm široko, meter od 36 kr. naprej ; najfinejše francoske robe 120 cm Široko, meter od gld. 2* do gld. 4*—; svilnati foulardi, imit. 78 cm široki, od 36 kr. naprej; Voile de Laines, imit. IS tm široko, od 35 kr. naprej; pralno blago, batisti, bosensko blago meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batisti, prve vrste fabrikati meter od 30 kr. naprej ; moško modno blago za cele obleke od gld. 5- naprej. Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itil. ceno. Velika zaloga narejenih bluz, juponov, srajc. — —-- PoftNU Čipke, Čipkasto blago, svilnato blago za lišp. Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago. Solnčniki se razprodado za vsako možno cen Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne da bi se ga sililo, da kaj kupi. Dobra kuharica je izšla--^=":- - je izšla v založništvu Lavoslava Sclmentner-ja v Ljubljani. Dobiva se »amo vezana; cena 6 K, po poŠti 6 K 55 h. Obneaa na b76 straneh več mm jgOO receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino kc loriranih tabel in jo trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse : kuharica b svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri Blovenskih ku-harakih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. M | L Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' JQ 15