Št. 2.
Izbaja~dvakrat »a teden, in siew v sredo in soboto
ob 11. uri pvedpolduo ter stnuo z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ol) novem letu vred po pošti pro« jomana ali v Gorici nii dom poSiljana:
vso loto    .......13 K 20 h, ali ckl GCrt
pol leta........6  » 00  »   »    »   3-30
Sotrt leta.......3   » 40  »   »    »   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. "NaroCnino sprejema upravništvo v ("iosposki ulici štev. 7. v Gorici v »OotiSId Tistem* A. GtwM5(ik--vsak datfod 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlanc naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice s^e račuuijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 fcr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta.  Večkrat  po dogodbi.   -   Vetje črko po prostoru.
—   Ki»klame in  spisi v uredniškem  delu  15 kr. vrsta.
—  Za obliko in vsnbino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
V Gorici, v soboto dne 7, jatoftvarja 1905.
----------------------1^=----------------------^ •
Tečaj XXXV.
Odgovorni urednikfin izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. ? v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gor.. *i ulici št. 7. v I.'nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj sa pošiljajo le upratništvn.               _____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče«   «sak petek in stane vb*
leto 8 K 20 h ali gld. 1-60.
.^^^^^^                 ^^^               ^^          »SoBa« in »Primorec«'^ prodajata v Gorici v to-
^                         ^^BP^                 M               HI     bakarni Schwarz  v Softi ulici in  .TeUersitz v
»Vse za omiko,^svobodo~in"napredek V*  ~Br. KLavrič.           Nunski ulici; -- v Tisiu .^ltobaiarni LavrenčiS na
_ __                    __                                                                trgu della Caserma.        **\
Telefon it, 83. —________»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Me^javec) tiska in zal.
Port-Artur.
Po celi Japonski vlada te dni nepopisno veselje, ker se je izvršila kapitulacija Port-Artur j a.
Veselijo se padca Port-Arturja, toda veseliti se ga morajo le pod tem utisom, da ni japonsko orožje prisililo trdnjave do kapitulacije, marveč Rusom je zmanjkalo streliva, padlo jih je dosti, in pa bolezni so se širile. Fizična moč je omagala in vojaka brez streliva se ne more poslati v boj, zjate-^. gadel je prišlo do kapitulacije; ali če bi bilo mogoče dati trdnjavi ojačenja, pa bi bil lahko stal Nogi še mesece in mesece pred Port-Arturjem, opravil bi ne bil nič.
V deveta nebesa kujejo razni Japoncem naklonjeni listi generala Nogija, ki je bržčas že prijahal ponosne glave na čelu svojih čet v Port-Artur,, kjer so posadili na mesto ruske zastavo države vzhajajočega solnca, da bi tako stemnili slavo ruskega generala Steslja, junaka, kakoršnih malo pozna zgodovina. Noč in dan je bil na nogah, povsodi prisoten, vojak od temena do pete, navdušen in navdušujoč, in le on je bil sposoben držati trdnjavo toliko časa. Čudeže hrabrosti so vršili vrlL-ruski vojaki, boji pa so trajali dnlje, dokler je bilo sploh mogoče. Slednjič, ko so mogli Japonci že začenjati razdejati mesto ter je bil Port-Artur poln ranjencev, vojakov, sposobnih za boj, pa Je še malo, je sklenil Steselj podati se.
Ne bilo bi opravičeno, še nadalje žrtvovati človeška življenja, zato pa je sklical poveljnike in bled kot smrt, kakor izklesan spomenik, je stal med njimi ter povedal, da hoče kapitulirati.. .
Dan 2. t. m. je velepomemben dan za Vstok, kajti sedaj se nahaja Port-Artur, ta vstočni Gibraltar, v japonskih rokah, in ni dvoma, da so Japonci potrudijo, obdržati ga za vedno. Danes je Port-Artur sicer razvalina, ali nad to
razvalino vihra zastava vzhajajočega solnca, kar pač znači, da vstane Port-Artur nov iz ruskih razvalin...
Morda pridejo kedaj Rusi oblegat to trdnjavo, kajti varal bi se, kdor bi mislil, da je s padcem Port-Arturja zaustavljeno prodiranje ruskega vpliva na Vstoku. Vpliv bo prodiral po vojni istotako naprej, kakor doslej, ker ni dvoma, da bo končni izid vojne za Japonce neugoden, in vrhu vsega bo v državi še velika odvisnost od Angležev.
Padec Port-Arturja pa tudi ne pomeni kdove" kakega preobrata v sedanji vojni. Ruska posadka gre v jetni-štvo, onih 80.000 mož pred Port-Arturjem pa odmaršira bržčas k drugi armadi v Mandžuriji, tako da bomo imeli odslej le jedno bojišče...
Potihnili so topovi na portartur-skih gričih, nehale so pokati mine, in nič več ne žvižgajo streli iz pušk po zraku, vse je tiho in mirno okoli, le rumeni Japonec hodi veselo po trdnjavi in včasih pretresejo zrak »Banzaj«-kliei, ruski junaki pa ali spijo večno spanje v zemlji, s krvjo napojeni, ali ječijo v bolnišnicah ali pa jih vedejo Japonci v ujetništvo. Ako bi imeli tisti rumenci res kaj viteštva v sebi, tedaj bi bili pač pustili te hrabre junake domov, ne pa da jih tirajo kdovekam v jetriištvo. To je barbarsko, to je res japonsko!
Ali naj jih le tirajo, junaki ostanejo junaki, in dokler bo stal svet, se bo divil hrabrosti ruskega vojaka, in Port- Artur bo nosil na vekov veke s svojim imenom združeno rusko slavo, čast in hrabrost. In z zlatimi črkami ostane zapisano v svetovni zgodovini ime generala Steslja med prvimi junaki celega sveta iz vseh vekov.
„Gorica" in novi občinski red.
Povedali smo že dovolj, kaj mislimo o gonji naših klerikalcev {»roti novemu občinskemu redu. Klerikalcem ni prav nič ležeče na tem, ali se ta občinski red sankcij onira, ali
ne. To ,«o zadostno pokazali v deželnem zbom, kjer niso storili prav n i k a k e g a resnega koraka, da bi so preprečilo sprejetje. Da, kle-riktihi s* niso- za ta občinski red tudi prav nič brigali. Novi občinski red je predložil deželnemu zboru deželni odbor takoj ob pričetku zasedanja, in kolikor je nam znano, se je slovenski prevod izvršil tik pred pričetkom zasedanja. Slovenska deželna odbornika bosta pač sama najbolje vedela, koliko sta imela pri tem opraviti! Pa tudi v pravnem odseku, kjer sedita izmed Slovencev napredna poslanca dr. Treo in dr. Turna in klerikalni poslanec Grča, je slonelo glavno delo, kakor se po sebi razume, pri ureditvi slovenskega prevoda, na ramenih prvih dveh, ker sta odvetnika. Dr, Gregorčič sam je v zbornici hvalil pravni odsek, da se je s tako veliko vnemo pečal z občinskim redom. Kdor je videl načrt občinskega reda prej in potem, je tudi lahko videl, koliko truda je imel pravni odsek z istim. Kljub temu pa je dr. Turna, ko se je obravnaval občinski red v zbornici, povdarjal, da občinski red, kakor ga je predložil odsek, ni še brez vseli pomank-ljivosti, ni še nikakor dvoršeno delo; kajti on je mnenja, da m ura biti občinski r e d, ki je v r o k a h n a š e g a k m e t a v e č je važnosti, nego m o 1 i v e n i k, tudi v vsakem o z i r u vzorno delo, kakoršno izgotoviti pa je imel pravni odsek že vse premalo časa na razpolago. Po njegovem mnenj u občinski red, kakoršen se je predložil vladi, hi za kaknršncga je glasoval tudi on, ne bo s a n k c i j o n i r a n; pač pa se je s tem dala vladi prilika, da pove tudi ona svoje pomisleke, da se bo potem na podlagi vladiue izjave moglo v prihodnjem sedanju predložiti v sankcijo v vsakem oziru dovršeno delo. Tako je govoril dr. Turna v zborni c i.
Sedaj pa poglejmo „ Gorico". V isti se nahaja notica, v kateri prinaša brzojavko, da je tudi bovško starešinstvo sklenilo resolucijo proti novemu občinska tiu redu. Ta notica kaže najbolje, da hočejo kler;,.alci le kovati politične kapitale iz tega, češ „ glasovali so za novi občinski red tudi napredni poslanci", dobro vedoč, da so naši občinski zastopi sedaj še premalo poučeni o tendenci istega. Ko priuaša „ Gorica" omenjeno brzojavko,  namreč zlobno dostavlja,
da napredni poslanci imajo pač smolo 8 svojimi volilci; kajti volilci dr. Turne sklepajo resolucijo proti novemu občinskemu redu, da si je ravno dr. Turna povzdigoval ti občinski red, kakoršen je bil sklenjen v zadnjem zasedanju, nad molitve n i k.
Iz gori omenjenih izvajanj dr. Turne in te notice v „Gorici" pač vsakdo lahko razvidi, v kaj služi „ Gorici" gonja proti novemu občinskemu redu. Obžalujemo, da je moralo ravno bovško starešinstvo dati „Goricia priliko, da se je poslužila grde laži in ž njo brcnila napredne poslance. Menda pač ni nikogar v deželi, ki ne bi bil prepričan, da je danes povsod, tako tudi v naših občinskih upravah, treba marsikaterih prememb, kakoršne so se izvršile že po vseh naprednih deželah. Da pa je dobra občinska uprava največkrat odvisna od dobrega in veščega tajnika, to ve tudi vsakdo. Dokazov imamo za to dovolj po vsej naši deželi, kjer imamo že danes dobre in vešče tajnike. Če dobimo nov občinski red, ki bode zahteval za vse občine take tajnike, bode to vsekakor le v blagor vsej deželi, ne pa v škodo. Sklicevati se pri tem vprašanju na to, da v našem deželnem odboru, ki bi po novem občinskem redu v slučaju nerednega poslovanja v občini imel pravico tajnika tudi odstaviti, vladajo Lahi, je sedaj, ko klerikalci to delajo, hudobnost. Oni dobro vedo, da bi bila vedno naloga nadziranja slovenskih občin v rokah slovenskih odbornikov. Taka je bila vsaj praksa vedno dosedaj, in upamo vsaj, da si tudi sedanja dva slovenska klerikalna odbornika te naloge še nista dala vzeti, da si vemo, da jima je Pajer vse druge referate, katera sto prej imela slovenska odbornika, že odvzel.
Klerikalci bi se danes imeli najmanj pritoževati proti novemu občinskemu redu, ker ui s tem seianja klerikalna odbornika dobila precejšno oblast tudi nad napredni mi občinami. Da bi deželni odbor iz narodnostnih principov kedaj hotel šikanirati slovenske občine, temu smo se že docela odvadili. Naj bi le poskusil! Morda pa nam bo pod sedanjim klerikalnim režimom res dana prilika, kedaj tudi to še doživeti. Da bi pa vsled tega, ker imamo danes dva statista v deželnem odboru,
— 38 —
Brez; dogme.
Roman.
Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Ali pa s! res misliš, da premoženje daje srečo. V ostalem jaz sem ti že dejala, da ne pozabim Ange-Hce in ti v to privoliš? Kaj, ali dovoliš? Midva oba imava do nje dolžnosti, moj Leon, ne govore" že o tem, da je to ljubljena stvar, katera zasluži našega varstva.«
»Iz vsega srca, moja teta. Ker pa nimam sestre, torej dokler živim, naj Angelica ne okuša gmotnih skrbi j.«
»Tako računam na to, da umrera mirnejše,« odvrne teta.
In jelu me je objemati, toda daljši razgovor nama pretrga zravnik. Z nekolikimi besedami nas je popolnoma pomiril. »Majhno živčno razrušenje, katero v ostalem v teh kopelih kaj pogostoma nastopi — pretrgati ko-P" v * za nekoliko dnij, mnogo se gibati na svežem Ziaku — evo, tega je treba. Telo je zdravo, moči dovolj in vse bo zopet najbolje.« Za te besede sem mu zamašil Žepe tako, da se je pokril še le za vrtno ograjo. Bil bi prodal nekoliko let življenja, ko bi bil mogel iti k Angelici in ji poljubiti noge, proseč jo odpuščanja za vse, kar sem ji učinil slabega. Prisegel sem sam pri sebi, da hočem biti do nje drugačen, da hočem potrpeti s Kromiokim, ne razburjati se, niti ne
godrnjati. Kes, popolen in globok kes, evo to je bilo! stanje moje duše. Ljubim pa jo vendar-le neizrekljivo. ] Proti poludnevu se je vrnil po dolgem sprehodu po Kaiservvegu Kromiuki. Takoj sem skušal biti iskrenejši do njega.
On je smatral to za sočutje ter mi je bil resnično hvaležen. Nato smo ob enem z gospo Celino prebili ves dan pri Angelici. Popoldne se je hotela obleči in iti, toda niso ji dovolili. Jaz si tudi nisem dovolil razburjati se radi tega. Ne spominjam se, da bi bil še kedaj v življenju tako premagal samega sebe. A rekel sem sam sebi: »Vse to radi tebe, moja ljubljenka!« Bil se mv kaj čudnem razpoloženju V6S tisti dan. Naj-rajše bi se bil jokal kakor kak majhen otrok. Tudi sedaj me duše" solze. Povzročil sem nesrečo, za to se jpa tudi sedaj pokorim.
Dne 5. malega srpana.
Po včerajšnjem razvnetju je sledila najpopolnejša olajšava, nalik tišini po viharju. Oblaki so odložili vso svojo elektriko. Čutim se moralno in fizično slabega. Angelica se počuti bolje. Rano sva naletela skupaj sama na verandi. Posadil sem Angelico na naslonjač in ogrnivši jo s toplim šalom, ker tu so bila jutra hladna, ji rekel:
»Moja Angelica, prosim te iz vsega srca odpuščanja za to, kar sem ti rekel včeraj. Odpusti mi in pozabi      ker jaz itak tega sebi nikdar ne odpustim.«
Namesto odgovora mi je podala svojo roko, katero sem pokril s poljubom. Moral sem porabiti vso moč svoje volje, da nisem zastokal na glas, tako veliko je bilo brezno med mojo ljubeznijo in mojo revščino. Angelica je to izborno čutila, ker kmalu mi je
umaknila svojo roko. Ona si je tudi prizadevala nadvladah" ganutje ter morda tudi nadvladati občutke, ki so pognali njeno srce do mene. Vrat in prsi so se ji tresle, kakor bi ihtenje hotelo posiloma priti na dan. čutila je vendar, da jo ljubim nad vse, da na tako ljubezen na naleti človek vsaki dan in da bi to mogel biti zaklad sreče za celo življenje.
Toda črez trenutek se je premagala in njeno lice je bilo zopet jasno. Videti je bilo na njem le uda-nost in veliko dobroto.
»Odslej bo vladala sloga med nama, kaj ne ?« je vprašala.
»Tako je,« ji odvrnem.
»Enkrat za zmerom?«
»Kaj ti naj odgovorim, moj angel j! Ti veš sama najbolje, kaj se godi v meni.«
Njej se oči zopet zakrijejo z meglo, toda znovič se je premagala.
»Že prav!« je dejala, »saj si ti tako dober...«
»Jaz ?« zakličem odkritosrčno razburjen. »Ali pa veš, ko bi včeraj ne bila nakrat zbolela, da bi se bil
Toda nisem dovršil. Spoznal sem na mah, da bi bilo podlo od moje strani, ko bi si jo hotel nakloniti s strahom in grožnjo. To ni bila pot meni primerna. Polastila se me je še tem večja sramota, ker se je takoj vznemirila in pozorro me pogledavši, vprašala!
»Kaj si hotel povedati ?«
i Hotel sem povedati to, kar bi bilo mene nedostojno in kar v ostalem za-me že nima več pomena.«
»Ne, Leon, jaz hočem vedeti to na vsak način: drugače ne bom imela niti za trenutek miru.«
morali pokopati vsako še tako  koristno pre-membo, to pač ne gre.
Opozfirjamo vsled tega naše občine, naj se ne prenaglijo"s~sklepi, za kakoršiiejugitira danes „ Gorica", ker z istimi ne napravijo drugega, kakor da gredo klerikalcem na led; kajti kakor razvidijo iz tega, kar smo povedali, jim ni za dragega, kakorjza strankarsko agitacijo.
DO P I SI.
IZ Blišča, 4 jan. 1905. (Samomor občinskega blagajnika.) — Včeraj zvečer okoli 6. ure se je usmrtil s samokresom na tukajšnjem pokopališču na grobu svoje prve žene občinski blagajnik Peter' Macpr v starosti 63 let. Pri sebi ni imel drugega ¦^SoFk^iTŠonSBSaSfenSfiigiune, žepni nožhT in 12 vinarjev v mošnjičku.
Zapustil je 3 otroke: dva sina in eno hčer. Vsi so poročeni in preskrbljeni ter so že dosegli 33 leto starosti.
Sinova sta uslužbena v Trstu, eden kot priv. uradnik, drugi kot učitelj na mestnih šolah.
Pred letom se je poročil samomorilec po dolgotrajnih letih svojega vdovstva z ireko „ženskou, ki je „živelau pred nedavnim v Gorici. Od tistega časa je nehalo vsal J razmerje sinov in tuk. bivajoče hčeri do očeta.
Vzrok samomora pa ni še znan.
Nemara so ga prisilili do tega koraka burni prizori, kateri so se [v poslednjem času vsak dan ponovljali v njegovi hiši med njim in ženo njegovo. Tudi je v poslednjem času občinska deputacija pregledovala račune, ki jih je on urejal ter pri istih konštatirala velik nered. Govori se tudi o poneverjenju, dosedaj pa to ni še potrjene, ali denar manjka. Mož je bil sicer znan kot poštenjak, ali imel je žensko gospodinjo, ki mu je v teku enega leta vse njegove prihranjene novce ujedla z raz-uzdanim^ali vže vajenim življenjem.
Omenjam še, da so novega leta dan potegnili iz zamrzle Soče nekega Antona Bon iz Gradišča.' 52 let starega, premožnega, ki se je hote" vtopil. Bil je nekoliko zmešan:
Domače in razne nouice.
Poroka. — Danes se je poročil g. Fran Z or n, učitelj v Vrtovinu, z gospodično Tončko Besednjakov o iz Gorice. Vse najbolje!
Ulit JS v sredo v visoki starosti 92 let grof G. Puppi, podnačeluik tuk. veteranskega društva.
Uwr! |e v Ljubljani g. Ivan N. Ees-man, postajenačelnik južne železnice v pokoju in slovenski pesnik. Naj v miru počiva!
»Narodna proSMfa". — Opozarjamo na ustanovni občni zbor „Narodne prosvete", ki se bo vršil drevi v prvem salonu hotela „Siid-bahn". Začetek ob 6. uri. Nadejamo se obile udeležbe.
Za pogoreloe v Čepovanu došlo do 31. dec.,
1. 1. na novo: Kuracija 'Gorenja Trebuša K 38-48; župni urad v Šeimrnsu K li); Tomaž Itutar, kurat v Števerjanu K 10; Franc Za-vadlav v Št. AndreŽu K 3; Andrej Štrekeh', žup. upr. v Podmelcu K 10; kuracija Pevma K 9; Janez Kumar, kurat v Pevmi K 0; ku-racija Log K 1096; Fran Andrvšek, kurat v Logu K 5; kuracija Mavhinje K 8-42; Lovro Ivančič, župnik v Dornbergu K 10; Josip Ši-nigoj, posestnik v Dornbergu Iv 5; Jožko Ši-nigoj, posestnik v Dornbergu K 1; Prečastni gospod Pre Caiieto K 50; vikarijski urad v Avčah K 18-50; župnija Boče KI«; Jeler Vuk, župnik v Breginju K 10; Josip Goija, župnik v Kožbani K 10; N. N. v Gorici K 8; županstvo v Kobaridu K 55'42; župni urad v Kojskem K 20; Josip Kosovel, kurat v Št. Andrežu zop^t nabral K 4; kuracija Libušnje zopet poslala K 28 ;kuraeijski urad v Logeh K 15; kurat in kuracijski urad v Nabrežim K 31-12; duliovnija Srednje Iv 35; vikar in duhovnija v Vipolžah K 22-36; dnliovnijani v Lokavcu K 14; J. Vidmar, župan v Lokavcu K 10; Neimenovan dobrotnik r Lokavcu K .20; župnija Velike Zabije K 10; župnija Št. Viška gora K 15; Gospodarski svet v Svetem pri Komnu K 10; Andrej Matejčič v Ljubnem K 5; župnija sv. Lucija K 47 50; Jos. Fer-folja, kurat v Gabrjah nabral K 1«; Gorenje-trebuški fantje poslali K 10; gospod J. Čigon, vikar na Vojščici, poslal nekaj obleke; iz Mirnega poslal neimenovan pake obleke.
Vsem  dobrotnikom kličemo:  Bog Vam povrni! A. Podgor nik,                        J. Rejec
župan.                                     župnik.
Sadovi politike ,,mož previdnosti". — Pišejo
nam: Naši klerikalci svojo hlapčevsko politiko v deželnem zboru navadno opravičujejo s tem, da povdarjajo, kako težak položaj • iu.ajo in kako velikansko mero previdnosti jim je uporabiti, da iztisnejo iz Lahov kako malenkost tudi za slovenski del dežele. Ako bi bili naši klerikalci res taki diplomatje, za kakoršne se imajo sami, in ako bi taka politika goriškim Slovencem res kaj nesla, ne bi imeli seveda taki politiki nič oporekati. Toda taka politika v rokah takih dveh strahopetcev, kakor sta vodji naše klerikalne politike Gregorčič in Berbuč, res ne more roditi drugih sadov, kakor te, katere imamo danes pred seboj. Letošnji Božič nam je rodil zopet sad, ki jasno kaže na to, kako škandalozno so zastopane naše stvari v deželnemu odboru, ako imamo tam takega „moža", kakor je naš slavni ,.mož previdnosti" profesor matematiko v pokoju Berbuč. Nikomur se niti sanjati ni moglo, da zasede kedaj mesto konceptnega praktikanta v naši deželni pisarni kak Lah, ko je že deželni tajnik Lah, in ko v deželni pisarni sedaj izven enega asistenta-Slovenca sede sami Lahi. Slovenski pravniki so bili docela gotovi, da to mesto mora pripasti enemu izmed njih. No, varali so se! Izkušnje zadnjih časov so naše Lahe preveč izučile, kakor da bi Slovencem sploh še kaj  privoščili,  ker se jim ni   bati
sploh nikakega odpora. Če so slovenski klerikalci Pajerju potrdili celo nezakonito imenovanje dr. Standingerja, potem se mu pač ni bati ničesar, ako se je touli mesto konceptnega praktikanta, ki je bilo takorekoč predestini-nirano za Slovenca, oddalo Lahu. V deželni pisarni krvavo potrebujejo slovenskega pravnika, ki pozna razmere v slovenskem delu dežele, in ki pozna temeljito naš jezik. S tem pa, da se je imenoval sedaj še na mesto konceptnega praktikanta Furlan, ki je rojen v mestu in vsledtega prav nič ne pozna razmer med slovenskim ljudstvom, in ki tudi naš jezik pozna k večjemu v pokvarjenem žargonu, ki se ga poslužujejo goriški laški trgovci v občevanju z okoličani, dobili smo v deželno hišo zopet človeka, ki je za to mesto docela nesposoben. Za ta božični dar se imamo goriški Slovenci zahvaliti ,, previdni" politiki naših klerikalcev. Da-si so taki sadovi klerikalne politike naravnost voda na mlin narodno-napredne stranke, mora nas srce boleti, ko vidimo, kako dosleduo Lahi izkoriščajo iinpotenco naših klerikalcev, ki se ne brigajo za prav nič drugega, kakor za to, da se stekajo razrn; kronice iz deželne blagajne v njihove žepe. Da, kup laškega gnoja v deželni hiši narašča s strašansko hitrostjo, da nas kar groza obhaja. In to naj traja še tri dolga, dolga leta! Pač le primerno bi bilo, da se naše slovensko ljudstvo zdrami in zahteva račun od svojih zanikernih »zastopnikov", katere je izvolilo v strahu pred peklom na onem svetu; kajti li zastopniki mu pripravijo, če poj de še kaj časa tako dalje, pekel že na tem svetih V navedenem slučaju pa nam prihaja n:t misel še nekaj drugega. Kakor znano, na Goriškem klerikalci v akademičnem naraščaju nimajo pristašev, in tako tudj med kompetenti za mesto konceptnega praktikanta gotovo ni bil nikak klerikalec. Kaj pa, ako se našima klerikalnima odbornikoma sploh ni zdelo vredno niti ust odpreti ali potegniti se za Slovenca - neklerikalca! Pri izprijenosti naših klerikalcev bi bilo navsezadnje tudi to mogoče; kajti, ako sta naša klerikalna odbornika še tako impotentna, mesto, ki je bilo že ,,a priori" določeno Slovencu, bi pač bila lahko tudi izposlovala Slovencu. Vsekakor nam je treba v tem slučaju tudi to upoštevati. S1 o-v e u s k i n o r o d e n a Goriš k e m p a sodi o sadovih, katere Ti prinašajo Tvoji zastopniki, izbrani po Tvojih du snih p a s tir j ih !
Klerikalna perfidnost ob načrtu za nor občinski
red. — Klerikalci so • periidui in podli povsodi, tako tudi pri pisarjenju o novem občinskem redu. Najnesramnejše pa je to, da pišejo, kakor da so napredni poslanci tisti, ki so naložili občinam nova bremena. — Mi smo že omenili, da če je dr. Gregorčiču in pajdašem njegovim res kaj pri srcu blagor občin, je imel izposlovati od Lahov, da se vrne načrt občinskega reda deželnemu odboru, ter popravljen in popolnjen pride spet v zbornico. Saj je pač dosti hlapčeval Pajerju ter mu omogočil in potrdil, kar je hotel; za vse to bi mu bil pač smel Pajer ugoditi toliko,   da bi
se ne bil sprejel .načrt novega občinskega reda. To smo že omeinnli, danes omenjamo pa še nekaj, kar kaže klerikalce v pravi luči. Vsi slovenski poslanci, razven Berbuča, so s po-čotka takoj povdarjoli, da vsa stvar še ni zrela, da se ne more sprejeti takega občinskega reda itd. Tudi v odseku se je to po-vdarjalo. Berbuč je bil tisti, ki jo že s po-čelka silil na sprejetje občinskega reda. ¦-¦¦-Pred sejo, na katere dnevnem redu je bil občinski red, pa so bili vsi slovenski poslanci zadovoljni s tem, da se zahteva, da se zakon čii.i. Zakon je jako dolg, in eitnuje in debatiranje bi bilo vzelo par sej. Lahi bi si bili brez dvoma premislili ter bi bili bržčas končno za to, da se vrne občinski red deželnemu odboru, ker drugače ne bi mogli do konca zasedanja spraviti v tir drugih večij. Ali glejte! Ko je padel Gregorčičev predlog, da naj se vrne občinski red dež. odboru, mu je s tem pošel tudi ves pogum, in namesto da bi se bilo zahtevalo, kakor so bili prvotno vsi zadovoljni, čitanje, n i imel < J r e g o r č ič kar nakrat nič proti predlagati e m u o. n b 1 o e - s p rej e tj u tako važnega zakona. ¦-- — ¦ — Oe že poprej ni mogel nič doseči, je bila pa tu dana prilika, onemogočiti sprejetje z zahtevo čitanja. Iladi tega pa je skrajna nesramnost od strani Gregorčičeve ..Gorice", da vali krivdo na napredne poslance, in kar nič ni sram Gregorčiča, puščati tiskati, da je glasoval za nov občinski red tudi dr. Troo, ko* vendar ve, da je glasoval p r o t i. Sama sleparija se drži teh katoliških junakov.
Služba zemljiškega knjigovodje na e. kr, okrožni
sodniji v Gorici je razpisana. Prošnje je vložiti do IG.t. m.
Poledica se je bila napravila včeraj v ju-I tro po goriških ulicah in cestah, in sicer prav , nevarna poledica, tako da so ljudje padali po , tleh ter se nekateri tudi več ali manj  poškodovali. Hoditi se je moglo le lepo počasi, pri vsakem smelejšem koraku je bil človek v nevarnosti! da mu spodrsne. Na  magistratu  seveda so se spomnili  šele kasno, da so  malce posuli prehode, dočim je bilo potreba to takoj v jutro.
Kavalerijo dobimo v Gorico.     Na mejo proti
Italiji na celi črti se postavi več vojaštva, nego ga je bilo doslej,  zlasti  se  premaknejo
, iz Galicije konjeniki. Iz povsem verodostojnega vira vemo, da pridejo v Gorico konjeniki. Mestna občina že nakupuje svet za vojašnico, in sicer od nekaterih štandrežkih posestnikov. Dalje čujemo istotako  verodostojno, da  pride
, v Tolmin bataljon lovcev.
|             Izpred SOdnije. ..... Svoj čas smo   obširneje
opisali, kako je 'napadel neki A. Concion v Gradišču ob Soči dva tamkajšnja redarja ter enega nevarno pobil. Radi tega se je vršila pred goriško okrožno sodnijo obravnava, pri kateri je dobil Concion 2 leti trde ječe s postom vsak mesec
Tečaj za krojače in šivilje otvori za nekaj
časa v Gorici društvo za pospeševanje obrti.
Veter ji je zanesel kosmiček las na čelo — vstali sem in ga začel polagoma spravljati nazaj na njeno glavo s tako skrbjo, kakor bi bil njena mati, in rekel sem:                                                                                      j
»D.-aga Angelica, ne zahtevaj" od mene, naj govorim, kar mi ni treba govoriti. Ako pa gre za tvoj mir, dam ti besedo, da ti ni treba imeti za bodočnost nobenega strahu.«
Ona dvigne k meni oči.
»Ali mi daš svojo besedo?*
»Naj/azločnejše in najsvečanejše. Kaj se neki godi v te j ljubljeni glavici!«
Daljši razgovor nama je pretrgal pismonoša, ki je prinesel celo kopico pisem. Bila so pisma na Kro-mickega z vshoda, na Angelico od Sniatinskih (poznal sem njegovo pisavo na ovitku) in zL-me od Klare. Poštena Klara mi ni pisala dosti o sebi, nasprotno pa je izpraševala kaj podrobno o meni. Povedal sem Angeli«, da sem prejel pismo od nje, vsled česar je Angelica, hot6 vprovesti očividno popolno slogo med naju, začela me ž njo dražiti. Jaz sem ji dal lepo za primerno, govori, da je Sniatinski zares v poslednjem času povsem zgubil glavo. Nekaj časa sva se oba smejala in zbijala šale. Človeška duša je podobna čebeli, katera išče strdi celo na grenkih cveticah. Najbolj nesrečen človek si prizadeva izžmeti bodisi bet-vieo sreče celo iz lastne muke, in da to doseže, poprime se vsake ugodne prilike. Časih si mislim, da je ta neukrotljiva potreba nekak dokaz, da nam še pripada nekaj po smrti. Prepričan sem, da so pesimizem iznašli tudi tej potrebi na ljubo, v tolažbo, kakoršno je mogla napraviti vprega splošne nezgode v filozo-fično formulo. To je bilo pomirjenje koprnenja po vestnosti in resnici; sreča pa itak ni nič drugega nego cela vrsta pomirjenj.
Mogoče, da je tudi ljubezen tak velik vir sreče, I da je celo najtemnejša pretkana z žarki; dovolj, da je tak žarek zasvetil danes nama obema. Niti se nisem nadejal tega. Takisto se nisem nadejal, da bi se mogel človek, ki v svojih težnjah ne pozna mej ter poželi vsega, v pravi revščini zadovoljiti s čim. Toda imel sem vzgled tega na samem sebi.
Komaj smo nehali citati pisma, kar se gospa Celina, ki že hodi po lastnih nogah, prikaže pri durih, noseča majhen stolec-podnožnik za Angelico.
»Oh, mati,« reče Angelica, »ali se to spodobi ?«
»Ali se morda nisi dosti namučila, ko sem bila jaz bolna,« ji odvrne gospa *Celina.
Toda jaz ji vzamem stolec-podnožnik iz rok, in pokleknivši pred Angelico, sem čakal dotlej, dokler ni položila nanj svojih nog — a ta sama okoliščina, da sem nekaj trenutkov klečal pri njih, me je napravila srečnega za ves dan. Tako je! Človek, ki je zelo ne-j srečen, se hrani z drobtinicami in pobirajo jih, se še celo hvaležno smehlja skozi solze.
Dne 6. malega srpana.
Imam srce potrto, todc; sposobno za ljubezen. Šele sedaj razumem Sniatinskega. Ko bi ne bil človek izpahnen, brez ravnotežja, zastrupljen po skepticizmu, kritika samega sebe in kritika te kritike, ko bi moja ljubezen bila pravilna in prava, bi bil našel v Ango-lici dogmo svojega življenja, na kar bi bilo prišlo še drugo. Toda ne vem... morda bi jaz prav ne znal drugače ljubiti, kakor krivo, morda prav v tem tiči moja nesposobnost do življenja; dovolj, da je to, kar bi imelo postati moje zdravje in rešitev, postalo moja smrtna bolezen in poguba. Čudna stvar, kako daleč ml ni nedostajalo svaril. Zdeti bi se moglo komu, da so ljudje že naprej videli to, kar me doloti. Neprestano se še  spominjam besed,' ki  mi jih je napisal
Sniatinski, ko sem bil Še v Pegli pri Davisovih: »Iz življenja mora kaj izrasti; pazi samo, da ne izraste kaj takega, kar bi bilo nesreča zd-te in za tvoje bližnje.« Takrat som se smejal tem besedam, ali vendar ni bilo mogoče bolje napovedati prihodnosti! Moj oče mi je tudi nekolikokrat govoril ravno to, kakor bi časih prodrl s pogledom ono zagrinjalo, ki zakriva prihodnost. Danes so vsi ti spomini zakasneni. Vem, da se nobeden teh spominov ne izvrši, toda ne morem se jih ubraniti, ker mi ni žal toliko za sebe, kolikor za Angelico. Ona bi bila stokrat srečnejša z menoj, nego s Kromickim. Dopuščaje celo, da bi jo bil iz početka podvrgel analizi in razkrival v njej različne hibe, bi jo bil vendar ljubil iz vse svoje duše. Bila bi moja in na ta način bi bila prišla v okrožje mojega egoizma. Na njena hibe bi bil zrl kot na svoje lastne slabosti in samemu sebi človek lahko vse odpusti, in najsi bi se kar najstrožje kritikoval, ne neham se vendar marljivo truditi v svoj lastni blagor in potem biti drag samemu sebi. Tako bi mi bila draga tudi ona — in ker je stokrat popolnejša od mene, torej bi sčasoma postala moj ponos, moj najboljši, naj plemenitejši kos duše in spoznal bi, da za mojo kritiko ni pri njej prostora — in prestopil bi na njeno vero ter bil po njej rešen.
Vse to se je izjalovilo,  se pokvarilo in se spremenilo v tragedijo za njo in zame.
(Dalje pride.)
Odlikovanje. — Gospod Anton Ivanov Pe- [ čenko, veletržee z vinom v Gorici, je razstavil v zimski in božični razstavi na Dunaju vino vipavsko, domače in druge pridelke, pi-kolit, potem trpinovec, slivovec, drožovec in figovec ter dobil za razstavljene reči zlato medaljo. Čestitamo.
Slovenska Čitalnica u Gorici je imela v četrtek
večer redni letni občii zbor. •— Zanimivo je bilo edino-le tendencijOimo poročilo predsednika-Šantjla^o preselitvi čitalnice. O tem utegnemo v „Soči" kaj povedati! -¦-. Prof. Čebular je prav dobro utemeljeval predlog, naj bodoči odbor zopet prične pogajanja s „Trgovsko-obrtno zadrugo." Predlog je bil sprejet*.*,—. Novi odbor je ta-le: predsednik prof. Čebular z 21 glasovi (prof. Šantel je dobil še vedno i) glasov!), denarničar Iv. Premrov, odborniki pa: sodni svetnik Rutar, sodni tajnik Fon, dr. Piki, dr. lirecelj, E. Sirca in po Žrebu dr. Dermastia.
V Ogenj je padel m letni Jos. Skert iz Kala na Kanalskem. Grel se je nairirefe pri ognjiSču, pri tem pa ga je vrgla božjast v ogenj. Opekel se je tako, da je na opeklinah umrl.
Burja je prevrgta na Vipavskem 49-letnega Martina Slabiča, in sicer je padel tako nesrečno, da si je zlomil jedno nogo. L^žal je na cesti, potem si pomagal naprej, kakor je baš mogel, slednjič vendar ga je našel nekdo, ki ga je spravil pod streho. Prenesli so ga v Gorico v bolnišnico.
Požar. — Iz Muškoli v Furlaniji poročajo o požaru, ki je uničil hlev in senik dedičev Bernardelijevik iz Krmina. Škode f>000 Iv. Ogenj je nastal v hlevu.
Brez sredstev, — Na tukajšnjo policijo sta prišla Iv. Otremba, ;).;5 let star, in M. Schnei-der, 19 let star, oba iz Šlezije. Bila sta brez sredstev. Poslali so ju v zapore, da se izve, kakšna človeka sta.
Redni občni zbor »Čitalnice" na Ponikvah se
bode vršil dne* 8. januarja 1905. ob treh popoldne v prostorih g. Franca Štruklja.
Spored: 1. Volitev novega odbora. 2. Slučajnosti.
Plesni klub slov. goriške mladine poživlja vse p. n. vabljene gospice in gospode, ki še ne znajo dobro češke besede in četvorke, da se udeleže plesnih vaj v nedeljo že o pol tretji uri.                                              Odbor.
Odprli lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.
Fantje V Vrtojbi priredijo ples v nedeljo 8 jan., 19. febr., 5. marca in pustni torek 7. marca.
1
Protin revmatične bolečine     •
Zolt&novo mazilo
toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva  v vsaki večji lekarni,  steklenica K 2V— Razpošilja po poŠti lekarna Zoltdn, Budimpešta,
V. Szabadsagter.
Vojna med Rusi in Japonci.
Port-Artur.
Zanimivi, sta poročili generala Steslja koncem pr. m. Brzojavka generala Steselja od dne 23. decembra 1904. se glasi: Položaj trdnjave se je jako shujšal. Najhujši naši sovražniki so skorbut, ki mori posadko, ter bombe, proti katerim ni obrambe. Le malo moštva ni oboMo na škorbutu. Ukrenili smo proti temu vse možno, a bolezen, se le razširja. Primanjkuje nam streljiva, da bi odgovarjali streljanju sovražnika. Skorbut ter množeče se izgube častnikov razrednjejo dan na dan vrste bra-niteljev. Število padlih in za službo nesposobnih višjih častnikov dokazujejo najjasneje naše grozne izgube. Izmej 10 generalov padla sta dva: Kontradenko ter Cerpickij, Rozna-tovskij je umrl; ranjeni smo trije: jaz, Nadejin »i Zorbatovskij. Izmed devet polkovnikov sta l>adla dva, umrla za ranami dva, ranjenih je četvero. Padel je tudi gardni podpolkovnik Putusov, ranjen je poverjnik tretjega rezer-v"ega batalijona ter neki poročnik kozakov. Koinpanija šteje povprečno le 60 mož. Včeraj *° vžgali mino pod utrdbo št. 5. Kakih 20 posebno predrznih Japoncev je splezalo zatem na nil!sip, a ubili smo jih s krogljami in.bajo-KPt.i. ^ V odgovor za to obstreljuje sovražnik &"*¦ in noč s topovi 11 palcev bolnišnice ter
ambulance. Tam leži sedaj 14.000 bolnih in ranjenih. Vsak dan vsprejema se tja okoli 300 mož.                               •                          !
General Steselj je brzojavil dne 29. dec. m. 1.: Včeraj ob 10 uri predpoludne so Japonci deloma razstrelili sprednje obzidje forta št. 3. Proti 3. uri popoludne so naskočili fovt in proti večeru so utlrli v močno razdejane utrdbe. Trije protinapadi naših reserv so bili brez-vspeim, *v«W jtega je,.o»taL iortje^japonskih rokak. Naše izgube so znatne, zlasti na' častnikih. Posadka forta se je zamogla rešiti. Vsled zavzetja tega forat je sovražnik gospodar nad vsemi severovztočnimi forti trdnjave. Mi se bomo zamogli držati le še nekoliko dni, ker nimamo skoraj nič streljiva. Storil bom vse možno, da preprečim prelivanje krvi po ulicah. Skorbut decimira vidno garnizijo. Desettisoč mož, s katerimi sedaj razpolagam, so vsi bolni. Generala Fock in Nikitin sta se izkazala kakor prava junaka.
Pogoji za kapitulacijo.
Kakor se poroča iz Tokia, so pogoji za kapitulacijo Port-Arturja nastopni :
1.  Vsi vojaki in vladni uradniki ruski, ki pripadajo garniziji, so proglašeni ujetniki.
2.  Trdnjave, baterije, vojne ladije, ves materijal in vsa poslopja, pripadajoča ruski vladi, se izroče Japoncem.
3.  V jamstvo za to se imajo posadke utrdeb Itenšan, Sijako-Anšušan in Ta-Anšušian dne 3. t. m. umakniti in se imajo izročiti japonski vojski.
4.  Če bi se dogodilo, da bi ruski vojaki porušili ali spremenili stanje gori omenjenih
"objektov, si pridržuje Japonska vojska svobodo akcije.
5.  Ilusi morajo izročiti Japoncem tabelo, v kateri bodo reproducirane trdnjave in njih položaj, potem pozicija min na kopnem in na morju ter družili nevarnih objektov. Potem morajo izročiti listo vojnih in družin ladij; slednjič listo civilistov.
0. Orožje, streljivo, vojni materijal, vladna poslopja, predmeti pripadajoči vladi, vojne in druge ladije z vsebino, izvzemši privatno last;:i,v,? morajo ostati na mestu, kjer se nahajajo. Komisarji ruske in japonske vojsko bodo odločili o formalnostih njihove izročitve.
7.  Z ozirom na hrabri odpor ruske posadke japonska vojska dovoli častnikom vojske in brodovja in vsem k njima pripadajočim uradnikom, da obdrže sabljo in da smejo vzeti seboj svoj privaten imetek, v kolikor je za njihovo vzdrževanje potrebno. Vsi gori omenjeni Častniki, uradniki in dobrovoljci, ki se pismeno s častno besedo obvežejo, da do konca vojne ne primejo več za orožje, dobe dovoljenje, da se povrnejo v svojo domovino. Vsakemu častniku vojske in mornarice se dovoli, da vzame seboj enega slugo.
8.  Podčastniki in vojaki vojske in morna-ice in dobrovoljci bodo smeli nositi uniformo ter se bodo morali zbrati na mestu, določenem od Japoncev. Japonski komisarji bodo določili podrobnosti.
9.  Sanitetni oddelek bodo Japonci toliko Časa zadržali, dokler bodo smatrali, da je potreben za negovanje bolnikov in ujetnikov. V tem času bo ruski sanitetni oddelek pod vodstvom japonskega sanitetnega oddelka.
11. Ukrepi glede dokumentov mestne uprave in financ se določijo v naknadni pogodbi, ki bo imela isto veljavo, kakor ta pogodba,
11. Ta pogodba stopi v veljavo, čim bo podpisana.
Kliroki res — mrtev?
Dopisnik „Bi/.. Vjedomost" poroča z dne 1. t. m. Kitajci poročajo, da je japonski general Haata došel v Dzianpan ter so mnenja, da prevzame poveljstvo japonske vzhodne armade. To bi potrjevalo vesti o Kurokijevi smrti.
Novo rusko brodovje.
Car je dovolil, da se izda drugo leto 320,000.000 mark za napravo novega brodovja. Ladje naj bi bile gotove v 3—o letih.
Ruske izgube za časa obleganja Port-Arturja,
Port-Artur je štel početkom obleganja, kakor so poročali ruski častniki v Čim, 35.000 mož. Qd teh je bilo ubitih 11.000, 16.000 je ranjenih oziroma bolnih, 8000 jih je bilo neprestano v fortih; izmed teh je bilo 2000 za boj nesposobnih.
Japonski troški
za obleganje Port-Arturja znašajo po ruski sodbi 200 milijonov jenov, to je v naši veljavi okoli 900,000.000 K.
Zadnje vesti,
luska garnizija je odšla iz Port-Arturja proti Jakutsu. Japonske čete so pozdravljale ruske Častnike, ki so nosili sablje, vojaki so bili brez orožja.,-- Steselj je imel z Negijem
dolg pogovor. Ko sta se ločila, sta si segla v roke. — Steselj je dal častno besedo, da se ne bo več bojeval v tej vojni. Vrne se v domovino. — Vseh jetnikov v Port-Arturju je baje okoli 30.000.
Razgled po suetu.
MiniStersM predsednik baron Gauts$i„yaln,k^ sebi razne voditelje strank ter se ž njimi raz-govarja o položaju. Tudi zastopniki Čehov so bili pri njem. Iz čeških listov doni, da sicer Gautschu ni nič zaupati, ali počakati hočejo, kake korake napravi v to svrho, da bi mogel parlament delati. Če pomiri Čehe, prav, če pa ve, pa brez dvoma ne neha obstrukcija, in Gautsch pojde hitro za Korberjem.
Grozovit Človek. — V andaluzijskem mestu Ponafloru so razkrili pretečeni teden celo vrsto strašnih zločinov. Oblasti se je posrečilo dobiti v roke moža, ki mu dosedaj dokazali devet umorov, toda splošno se sodi, da ima na vesti še več umorov. Okostnjake šestih umorjenih žrtev so že izkopali na nekem vrtu. Morilec je Francoz Andres Aldfje, ki pa je že od rane mladosti na Španskem. Stanoval je že več let v svoji vili zunaj mest!« ter je veljal za bogatega, neodvisnega zasebnika, ki ga ni manjkalo pri nobeni veselici in družabni prireditvi. Delal je izlete tudi v Sevillo, kjer se je seznanjal z raznimi bogataši ter vsakemu posebej zaupal, da ima v svoji vili posebno iznajdbo. Nihče izmed tistih, ki so si prišli iznajdbo ogledat, ni zapustil več njegove vile. Vsakega je umoril, oropal ter zakopal na svojem vrtu.
Poljaki na Pruskem. -¦¦ Pruska vlada je izdala strogo prepoved glede rabe poljščine. Poljski učitelji niti v svoji družini s svojimi otroci in z ženo ne sinejo govoriti poljsko. Kogar se ovadi, da govori v svoji družini poljsko, se ga takoj izbacne iz'službe. Tako prepoved more izdati samo država, ki je tako „kulturna", kakor Nemčija!
Električni tok ga Je ubil. r- Pri Matevžu
Lončarju v Tržiču na Kranjskem nastavljeni Rudolf Bathelt je napravil na božični večer v shrambi za stroje veselico, h kateri je povabil več prijateljev. Ko so bili Že vsi precej dobre volje, so si začeli ogledovati takozvani dinamo stroj. Pri tem se je pa spodtaknil in padel na električni et-voj 55-letni čevljar Josip Kogoj, ki je bil takoj mrtev.
Žaljivo Spričevalo, — Žena nekega znanega berolinskega gledališčnega igralca je potrdila svoji kuharici poselsko knjižico tako-le: »Friderika L. je služila pri lnenv eno leto — manj 11 mesecev ter je bila ves čas pridna — pri veznih vratih; skromna — glede dela, skrbna — zase, pametna — v izgovorih, prijazna — napram moškim, zvesta -— svojemu ljubčku, in poštena — ako je bilo vse zaklenjeno." —-Deklica seveda ni bila zadovoljna s takim spričevalom ter je vložila zoper hudomušno gospodinjo tožbo.
Nevesta—darilo za hrabrost. - Japonski cesar
je dal svojemu majorju Sajaši, junaku ,,Griča 203 m.", dar za hrabrost — mlado krasno Američanko kot nevesto. S tem darilom je v zvezi romantična povest. Major Sajaša, ki je bival na Manili, da prouči ameriške vojaške razmere, je ondi spoznal krasno igralko, Miss Viola Gillette. Ker je bi'a mlada dama po posebnem kontraktu zavezana, da odide za pet let v Avstralijo, sta se morala ločiti. Ko je pa Mikado hotel ustreči svojemu majorju, naj si poželi, kar hoče, in ko je zvedel o njegovem znanju, je naročil princu Sjandanura Fušimi, ki ravno sedaj biva v Ameriki, naj pretrga kontrakt igralke ter je omogočil na ta način majorju, da je dobil nazaj svojo izvoljenko.
Iščem
spretnega in vestnega delavca, vešč računstva, kateri bi opravljal obenem službo magazinerja in k temu spadajoča ročna dela. Prosilec naj se obrne s svojimi spričevali in zahtevami direktno do mene. Nastop službe takoj.
Valjčni mlin
W. Jochmann
v AjdovSdinl.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici coni?.
Nadomestek za
Pain-Expeller
ie splošno priznano kot izvrstno ' bol btažnjote mazilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se doniva v vseh lekarnah.
Pri nakupovati u tega povsod priljubljenega domačega srrd-tva, naj se jemlje le originalne steklenice v škalljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Rlcuterjc*e Jekarne, potpm se te gotovo prejelo *             originalni, izdelek,
^¦j RICHTERJEVA LEKARNA ^
K S          k ..ilatem levn" v Pragi          f*\
|       Elisabetkgasse št. 5 nova.        U I *i i               Dnevno razpošiljanje.                K^7
V. Gorici — izvozni trg.
Traberjev anatomično patalogičen muzej.
Nad 1000 umotvorov.
P. T. občinstvu so na razpolago slovenski katalogi,
Odprt vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer.
Razpis službe.
„Goriška ljudska posojilnica" sprejme takoj
ali v najkrajšem času
uradnika.
Mesto je stalno, s pravico do pokojnine. Pogoji po dogovoru. Prednost imajo prosilci izvežbani v zem-ljiško-knjižnih poslih.
\tetopi)ii)a 40 ^fi).
Obvestilo.
Uljudno naznanjam, da se nahaja moja od vetniška pisarna od
= 1. jan uvarja 1905 =
v prostorih
»TRGOVSKEGA DOMA"
o I. nadslr. (uhoti iz ulice Corso Qius. Oerdi).
Dr. Dragotin Treo.
-----Mihael  Ussai-----
<m kovaška in ključavničarska delavnica   »>
Židovska ulica S 1.7.
Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.   «r~~~**~
NAZNANILO.
Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v
Solkanu SVO)0  Veliko  lOVarilO mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm.......       ..........
pohištva useh slogou,
¦    od najprlprostejega do najmodernejšega.  ==
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem  pogledu do-
Trt«, d*.            Cene   brez   k0nkurenee.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Sreberllid, mizarski mojster.
Josip Miani sin
Gorica — na Travniku štev. 23.
vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd.
Izdela katerokoli steklarsko delo.
Izbira svetilk,   električnih,   na plin ali
petrolej. Električne žepne svetilke.
Posebnost:  izdelki  iz  aluminija za domačo rabo.
Gorica # Gorica
Hotel
ji zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — fcborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Prva koncesijonirana delavnica z motornim obratom za fino mehaniko, fiziko, raa. tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih telefonov, plina in vode.
Poprave se izvrgnjejo hitro in po ceni.
'hnMUtlHItf
Gorica, za vojašnico. Precizijska delavnica predmetov a merjenje.
Bograta zaloga                   > raznih predmetov za razsvetljavo za pILiovo in električno lač.
Oprave za kopelji, sesalke vseh  sistemov. —   p
Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvn-  I
koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje   !
— Pumpe, železne in kovinske cevi.   Zaloga   i
mesarskega o-odja, kuhi«jskih nožev, brivskih   I
britev, škarij itd,                          !
Namizno orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja z« omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni iKdeikL
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni  izdelki za  hotele,   restavracije in Kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
-      dinjstvo itd.
C. kr. dvorni založniki
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4ljt%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5l/»%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5Vi%.
Stanje 81. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.^44. — Hranilne vloge 1,416.573 66.— Posojila 1.471.650 42 — Vrednost hiš 162.162"93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Telefon St. 79.
D13'fl ITI fl ll\l\l m rezanje stekla T
Vsak komad
SSS^jiad 10,000 komadou ima o zalogi
andebd caŠAGRanDe u irstu
Telefon 994.
I Christofle & C.1 - Dunaj
I. Opcrnring 5 (Heinrichsliof).
—   Ilustrovan cenik na zahtevanje.  — V   vseh mestih  zastopano  po  prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle.
Anton Potatiky v CoiicL
Na sredi Kaštelju 7. TRS0VJNA NA OB0BNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalŠce nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje*
Svetlnjlce. — Rožni Tenel. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Po sebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kročnjarje, prodajalce po sejmih in ir#ib ter na deželi.    2    35   *
Nova trgovina y Gorici.
Olvorili srno novo trgovino, ki ima:
knjige, časopis« (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh. možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Kazgledllice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi • Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Pelar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modern vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znatistvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
.Goriška Tiskarna" A. Gabršček.
čazpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju.
= učenca =
za urarsko obrt.
Ponudbe na: Jakob Šullgoj,  tfrar v Gorici, sspoBka ulica št. 25.