219. Mo. V Ljubljani, v petek 30. septembra 1921. 11». leto IzhaSa rsak dan popoldne, Izvzemal edeljo In praznike. Inseratis Prostor 1 ml m X 5*1 ml m za male oglase do 27 m! m viSine 1 K, Od 30 m! m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, pMlano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravni** vo „S1ot. Naroda1* in nNar«č*- Jtekma" Haaflova nlica It B. pritlično. — Telefan it. 304. „Sl-*čy* a Karod" vel;* v Ljnbllaa': U »s -oatli V i»0 «. -rljii celoletno naprej plačan . K 300*— polletno. . . . . 150— 3 mesečno......75*— 1 ........25- Pri morebitnem povijanja se Novi naročniki naj pošljejo v prvič V la&*.«aaatra 1 celoletno ... . . K polletno ..... , 3 mesečao .... • • < * * • mi daljša naročnina doplačati. naročnino vedno fJ^JST po nakaznici 4S0-— 240'-120 — 40-— Na samo pismena naročila brez poslat ve denarja •£ ne moremo ozirati. Uredništvo nSlov. Narod*" Hnsflova nlica št 5, h nadstropji Te!e!on ste v. 34. Doplae sprejema le pripisano in sedostno Iranaovano. Rokopisov so na vrsta. TM Današnja številka velja 2 kroni, Poltnlna plačana v gotovini. Talte ne poide! Klerikalno * socijalistično * na* rodno * socijalistična alijanca je si* noči s pičlo večino enega odnosno dveh glasov Ljubljani postavila žu* pana in odnosno podžupana iz svo* jih vrst. Alijanca je naperjena pro* ti relativno najmočnejši stranki JDS, ki šteje izmed sedaj veljavnih 42 mandatov 18, to je 43 odstotkov. 2e samoposebi je to nenaravno, pa tudi nezdravo. Delazmožnost ljub* ljanskcša občinskega sveta stavlja v resno nevarnost. Stara parlamentarna usanca je, da dobi relativna večina prvo me* sto v predsedništvu, ostalim stran« kam, bodisi cru£i relativno najmoč* nejši stranki, bodisi niihovi skupini gre drugo ali celo tudi tretje me* Sto. To splošno veljavno parlamen* tarno načelo je novo ustvarjena zveza ovrgla :— ali s premisTekom ali brez premisleka, to pustimo za enkrat na strani — ter relativno najmočnejšo stranko s pestjo uda* rila v obraz. Ta je parirala udarec s tem, da je pri volitvi podžupana oddala prazne listke ter s tem koa* liciji ad oculos demonstrirala, da na ta način sodelovanje ni mogoče. Zbornic*, ki je s tem pričela svoje »delovanje«, se je obsodila v dela* nezmožnost, prav, obsodile so jo stranke, ki so zakrivile politično ne* taktnost prve vrste. One so za ta svoj greh odgovorne ter bodo od* govarjale za vse posledice iz tega »izvirnega greha«. Zato ie pa fari* zejstvo, ako je kleriVami govornik, predlagajoč, naj se tako preide na volitev podžupana, zavil oroti nebu oči ter obžaloval, da občinski svet ljubljanski še ni prišel do dela, vsled česar da je že toHko škode nastalo našemu mestu. Ako je bilo gospodom res za delo in za dela* zmožnost našega občinskega sveta, potem so si morali biti na jasnem, da brez sporazuma z relativno n*.*? močnejšo stranko tega ni modoče doseči. Proti stranki, ki Ima 43 oo1* stoikov vseli mandatov, nI modoče vladati. Toda gospodje, ne samo da niso iskr.li snorazuma, so se od vsei-a početka postavili na stališče, da je ignorirati najenostavnejša parlamentarna načela ter naimoč* nejšo stranko potisniti v kot. S tem so dokazali, da jim ni za delazmož* nost, da te naravnost nočeio, na magari da tirajo zbornico do raz* pusta. S svo;im postonanlem so go* spodje volilni sistem pronorca sne? I j ali do absurdnosti. Na podlagi proporca voliena zbornica mora njegovo načelo vseskozi resnekti* rati, tako pri volitvi predsedstva kakor p~i volitvi v odbore aH od* eeke. Čim fla ne onsti ve* i s ti, je no* BSMsaaaaaawai K. H. Strobl: Bila je enajst in še vedno je gorela luč ob postelji moje žene. Prav danes se ji ni dalo zaspati, in bil sem ves trd od^ strahu, da se mi namera izjalovi. Končno, šlo je na polnoč, se je sklonila še enkrat pre* ko mene, in ker sem se delal, kakor da spim, je z vzdihom ugasnila luč, in dve minuti nato že ni mogla več slišati, kako sem tiho vstal ter Icl iz sobe. Ravno ko sem stopil pred hiš* na vrata, ie na stolpu stare samo* 5tanske cerkve začelo biti dvanajst. Začul sem krik, potem topot beže* čih ljudi, nato je zletela mimo mene ženska — bila je Agata, strašne, tleče oči so me pogledale — končno ^e prišla tolpa preganjalcev.^ In jaz sem tekel za njim!. Bilo je isto polzenje m plava* nje, ki ga poznamo iz sani, hiše na levi in desni pa so se mi zdele kakor strme sct>ne, ki določajo naš *>eg. Le dvpie sem videl z vso raz* dala dokaz, da za pronore Še ni zrela, ali pa narobe, da sloji pro* pore še tako visoko, da ie zanjo ne* dosegljiv. S tem pa ie dala vladi možnost premišljevanja, da li more za tako važne korporacije, kakor so gotovo občinski odbori, še nada* Ije pustiti veljati volilni sistem, ki ogroža redno delovanje teh korpo* racij. Zlasti vlada tega de;stva ne sme prezreti v občini, k:, kakor ljubljanska, reprezentira eno izmed prestolnic naše države. Tu priha* jajo državni interesi prav zelo v poštev, in to ne samo s tega stali* šča, da opravlja občina važne posle takozvanc^a prenesenega delokro* ga. Vlada mora dosegi rc J - o ne? lovanje talcema obč. odbora aH pa mora sama prevzeti obč. gospodarstvo, dokler se ljudje ne streznijo. Z demokratskega stališča obžaluje* mo, ako se bo okrenilo mnenje gle* de proporčnega volilnega sisteme, ki ga je uprav naša stranic? uvelja* vila. Utegnilo bi obveljati nazira* nje, da ie njega uveljavi jen je bilo prezgodno ter da smo še premalo kulturni, da bi smeli in mogli uži* vati njega dobrote. Bojimo se torej, da bo prišla reakcija, a to prav po krivdi onih. ki duha rnoc^rrieea volilnega sistema niso znali umeti. Ni treba priiarnosti ali prijatelj* stva med strankami, tudi ni treba formalnega sporazuma, toda ta tihi in naravni s^orarum mora biti, da ni žaliti duha volilnega sistema ter iz njega izvirajoči}) najna^^dnejših parlamentarnih običajev. Čim se to zgodi, je z mednim delovanjem v dotični korporaciji pri kraju. Na strani pa, od katere pride prvi in* sult, leži vsa krivda. Vemo, takega zavijanja oči, kakor si ga je privošči! klerikalni leader na sinočni seji, bo še več* krat. Čuli bemo ceTo očitanja, da JDS onemočoČuie delovanje. Prav zato moramo takoj danes pribiti krivdo te gospode. To mora vendar vedeti, da si relativno najmočnejša stranka v občinskem svetu brc in klofut ne bo dala dopasti; če bo reagirala po svoje, stori to v silv branu, krivdo za posledice nosi oni, ki je uprizoril napad. Sličen dogo* dek smo doživeli v celjskem ob* činskem svetu. Ob volitvi v mestni Šolski svet so nam r.nsnrot* ne stranke ksndi !aturo JOS frivol* no prezrle. Naša stranka }e na to promptno dokazala, da brez n*e de* lovanje ni mogoče. Sedaj pn že kri* čijo, da delazmožnosti ne mara — seveda JDS. Ni li tako početje več kot farizejsko? Je že tako, proporc naravnost vabi na razkroj v več skupin, saj ima relativno tudi naj* mtmiša skupina upanje, da pride ■■aaaasasn do mandata. To smo videli v Ljubljani ob kandidaturi Samostojno kmetske stranke. V tako sestavlje* ni zbornici pa je mogoče sožitje le tedaj, ako imajo vse te skupine ali pa v;>aj tolika večina njih, da obvla* du'c vsako zahtevano kvalificirano večino, resno voljo za sodelovanje. Na tej resni volji ie pa dvomiti, čim se najmočnejši izmed onih skupin ilojalno izpodmskne pltt* forma za sodelovanje. In to se je zgodilo v občinskem svetu ljubi j an* skem napram skupini JDS. Kleri* kalno * '.ocijalistično * narodnosoci« jalna alijanca je s svojim činom ta občinski svet obsodila na smrt. Ako je to storila podzavestno, zapeljana od izvestne strani, tedaj jo pomilu* jemo; ako pa je storila svoj čin v polni zavesti, zavedajoč se vseh posledic, tedaj je bil to zločin, storjen nad Ljubljano in njenim meščan* stvom. 'oUtes llubliaiisliegfa i Zapan — cocflalBl demosrai dr. Lfađeeti Petič. Ljubljana, 28. sept, dsjnem odboru, kamor je urodna o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji pre.lložona, ne donese avtentična interpretacija v amislu člena 130 ustave. L>a pa zamore med tem časom občinski rast>p ljubljanski pričeti z rodnim delovanjem, naročam vsled gori navedene ministrska odredbe, da mestni magistrat takoj vse potrebno ukrene, da se takoj ekliće Beja občinskega 6veta, v kateri se ima voliti novega župana, t Nato je starostni predsednik Jeglia Omenil, da j« g-l«i*om naznanila pokrajinskega name-smistva odložil svoje od-borniš&o mesto g. Anton Pege k. Ker je za odložitev odb^mižkega mesta v smislu obc-inskega r^da po t rob no pritrdilo občin&keKa sveta in s i car 1© v fllucaju odložitve is posebnih o i i rov , vpraša. č» občinski svet temu pritrdi. Občinski svet je soglasno sprejel Peskov odstop na znanje. Starostni predsednik fa nato naznanil in konstatiral, da j« bil v občinski svet poklicna namestnik g. Karol Zorko (NSS.) VOLITVE. Prvi žnpan dr. Jamar odstopil Za tem je odredil predsednik volitev lupana. Skrutinatorja sta bila: K o c m u r in O r e ho k. Pred pridelkom volitve j« r*xttil obč-. svat. Tvan Kormur v imenu veČine (JSDS. £LS in NSS) izjavo, v kat«?ri protestira proti kršitvi občinskega reda, obenem pa izjnvlja, da b«p. dr. Triller (dem.) IS glasov, dr. Jamar Tono (K S S) 22 glasov; 2 glasova prazna. Oddanih je bilo 42 glasov. Izvoljen je bil za župana dr. Jamar. Dr. Jam ar, Obrnjen proti večinski levici, jo izjavil: »Večini se zahvaljujem za i-/volitev županom. S tem se je izrekla zaupnica NSS. Izjavljam pa, da isvolitv^ ne ipr e j-m e m.< Starostni predsednik g. JagUč jo tjio.i hitel pojasnjevati, da Je potreba v smislu § 48. obč. reda voliti novega, župana — najkasneje tekom osmih Dnne« cb 5. popoldne je bila seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri j» bil voljen žm>an, oziroma pod- žnps.n. Razvoj dogodkov zadnjega čara je vsakemu objektivnemu poznavalcu man. Ex - l?x.3tanie, proti kateremu se je nai list odločno boril, je na mestnem magistratu odstranjeno. Kako se bo razvila nadaljna komunalna politika, bo pokazala bodočnost. Sejo je točno ob 5. oivoril občinski odbornik g. Janko Kep. Jeglič kot na jstsrejši član občinskega sveta s kratkim nagovorom, ki pa ni aenes imel tako izrazito politično-cepar?.ti-btičnega kolorita kakor zadnjič. Za overovatelja zapisnika Je imenoval g. Ivana F r e 1 i h a in g. Frana R u p -n i k a. Nadalje je prodseduik prečital vse došla, volitev župana zadevajoča riopiso pokrajinske vlade, mod drugim dopis pokrajinskega namestnika xa Slovenijo z dne 11. avgusta 1921, ste v. 22.770. ki se glasi: >Minister za notranje zadeve glasom razpisa s dne 3. avgusta li. 349, izvolitve g. AntonaPeekasa ljubljanskega župana ni mogel predložiti na Najvišje mesto v potrditev v zrni si u § 20. obč. reda za mesto Ljubljano«, Slednjič je prečital se dopis na>-mestništva o ponovni lupano vi volitvi: >Pozimo na tukajšnje razpise s dne 12. avgusta 1921 št. 22.773, z dne 11. avgusta 1921 st 22.779, in z dne 31. avgusta 1921. et 24.800, naznanjam mestnemu magistratu, da je g. minister za notranje zadeve z odlokom z dne fi. septembra 1921, št. 379, sledečo odredil: Z Ozirom na dejstvo, da v uredbi o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji ni predvideno, ali in kako da ss imajo vršiti dopolnilne volitve sa slučaj, da je rela skupina že pravilno izvoljenih občinskih odbornikov in namestnikov eno stranke na podlagi zakona zopet razrešena svoje obČinsko-odbruTitžke dolžnosti ter i ozirom na na daljno dejstvo, da v tem slučaju niti pokrajinska uprava, niti ministarstvo ni upravičeno avtentično interpretirati navedeno uredbo, se za dan 20. septembra 1921 is razpisana dopolnilna volitev za mestni zaatop ljubljanski odloži, dokler so v sakono- dni. Občinski svet vpraša* Se jo pripravljen izvesti takojšnjo volitev. Ker s<> vsi občinski klubi pristali na ta predlog, je bila tuko] draga volitev. Pri prvem skruti niju \ o dobil g. dr. Karol Trillor i# k~la3'>v, g. dr. Perić 21 glaaoti 8-Jeglič 1 gl*s, 2 prazna. Ker ni bilo nikjer absolutno veči1-ne, je bil odrejen drugi skrutim j. Pri drugomjo bil izvoljen za lupana odvetnik dr, Ljudevit Peric (3 o c. do m.) s 2 i g 1 a s o v L G. dr. K, TrilleT ja dobi 19 glasov. Nato js bila, k-£T fB dr. L. PeriS izvolitev sprejel in obenem odložil svo* j« podžupaneko mesto, na predlog preni» tednika in na prl*Tdilo občini, ga svota odrejena volite r podžup.ina. Izvoljen je bil učitelj Jn^ip Ambrozij za podžupanA z 22 glaaorL — Praznih glasovnic jo bilo oddanih 19, za Kupni* ka pa }o bil oddan 1 pla*. Po volitvah je predsednik sejo zH-ključil. Galerija jo bila mirna, Pr*4 magistratom na trgu jo bila zbrana Ste* vilna množica. Ulica je iz voli tu v mirno sprejela* - - Ml -. - ■--- Politične nesiL *=» Pogajanja mod demokrati lq radfkalcl. Beograd, 28. sept. Glavnjj odbor radikalne stranke je odobril navodila za delegate, ki imajo izvesti podajanja i demokrati glede Drotrrama skupno vlade. Seja radikalccv, na ka* teri so bila ta navodila odobrena, j$ trajala do 12. Govorilo se je tudi o po* litičnem položaju ter so bile v tem pogledu sprejeti nekateri vaini sklepi. = Naši komunlstf prosijo za ltalf* lansko poenoč. Tržaški »Lavoratorea priobčuje dolsro pismo Iz Beograda, v katerem trdi, da se živi v Jugoslaviji zelo slabo in da pričakuje jugosloven* ski proletarijat pomoči od zunaj, predvsem od italijanskega proletarijat*. Značilno! r=r O pomirjen j n med Italijani rn Jnrosiovsni pijejo xndnf» ča^o tršaaki italijanski listi. >Edinoit< jim odgovarja takole: Ali gosjk)djo Italijani rea ne poznajo najenoetavnejs« resnieo, da pe morajo za završenj* vsake naloge ustvariti najprej potrebni pogoji? Kdor naj VTŠi nalog 3 kulturnega posredovalca, temu morajo hiti na rp„zpoln£»*> vsa sredstva za pospeševnnje svoje lastno kulture. A kako se je pospo3e-vftl in sc so pospežujo naj kulturni razvoj? Pof.gali »o nam Narodni d JIH v Trstu, Ni rodni dom pri .Sv. Ivanu, sokolsko dvorano v Rojnnu in mnogoštevilna kulturna ■rodlšea jo Istri. Zaprli po nam naSe solo, torej — svetleča kulture! Preganjsjo nafte r?^umni-ke, uradnike, učitelje, duhovnika, Ml ememo vprašati: kjo je narod na svetu, ki bi se mogel kulturu«, razvijati brez kulturnih voditeljev? Vzemi narodu kulturne delavce in vzel si mu eno glavnih sredstev za kulturno vzsroj^l Izganjajo nas f^>zik iz uradov, z ulic in vsega Javnega življenja. Mari ni jezik neizogibno sredstvo z* pospeševanje kulture. Vsak kulturni in narodni stik s brati onkraj mejs so nam HM loČnostjo. Trop preganjalcev pred seboj in nad nami nočno nebo, no* krito z mnogimi posamnimi beli oni oblačnimi kepami, kakor je pokrita reka 2 ledenimi ploščami, kadar se začne tajati sneg. In med špranja* mi in pokami oblačnih plošč se ie prikazal od časa do časa mesečev srp, čoln na temnem; brezdanjem vodovju nebesa. Zdaj je šel lov ob ograji razvalin, in zdaj so prikazni pred menoj izginile. Toda to ni bilo brezciljno tekanje tja in sem, kakor drugače, nego preganjalci so so nekako pogreznili v lijak. Bilo mi je, kakor da ne vrste In Švignejo navzgor nalik stebru dima ter da jih nato srka zemlja vase. Tedaj sem že stal pred rovom, ki so ga podnevi izkopal! na moj ukaz. Odmctana prst je ležala okoli njegovega ustja, nekaj desak in dve rdeči laterni sta svarili mimoidoče. Toda deske nad odprtino, ki je vodila v grobnico navzdol, so bile vržene na stran. Urno sem odprl dveri v ografi *er tekel — ne da bi čakal nočnega čuvaja, ki jc bil bržčas kje drugje na razsežnem prostoru — med grobljami na veliko dvorišče, ki ie bilo z ostanki okoliških poslopij še označeno. Ne vem, kakšen glas mi je dejal, da moram biti ondi; bila je sila, ki se ji nisem mogel odtegniti. Komaj sem se mogel skriti za ostankom velikega veznega oboka, ko sem že videl, kako se dvorišče polni z ljudmi. To, kar sem videl sedaj, je sko* raj nemogoče popisati. Vse je bilo kakor v sanjah in vendar Cisto razločno. Osebe so prihajale od cerkve, ki sem jo videl pred seboj v mesečini. AH so prihajale skozi vrata, ki so bila široko odprta, ali pa so vrele iz zidov, ne morem po* vedati. Zdelo se mi je, da jih je to* liko, da bi vse naenkrat no moglo priti skozi vrata. Najbolj čudno pa j« bila da sem gledal vse v živem gibanju, v migotanju kretenj, da sem videl, kako kriče drug na drugega. ksl:o se kličejo, sujejo In silijo med divjimi gestikulaciiami naprej, ne da bi ališa! kaj v«4 nego lum tnnnjih korakov. Nobena beseda, ki sem jih videl izgovarjali, ni imela glasu, noben klic ni prodrl do mene. Imel sem vtisek, kakor da gledam dogodke na odru, od katerega me loči de* bela, za glasove neprodirna stekle* na stena; tako sem mogel dejanje samo videti, a nobenega tona slišati. Ta vtisek je bil še povečan, ker so igralci teh razburjenih scen nastopali v kostimih. Nosili so večinoma prijetno in udobno meščansko obleko 16. veka, nekateri med njimi pa so bili oblečeni lahkomiselne je, kakor študentje, ali rea* nobneje, kakor mestni svetovalci. Je neka stopnja groze, v kateri izgine vsa briga za lastni jaz, in ko živi človek le z očmi, medtem ko so vsa ostala čutila nekako izločena. To stopnjo groze sem dosegel jaz in zato ne morem jamčiti, da se je vse to, kar sem videl tudi rea* nično zgodilo. Vse dvorišče je bilo polno ljudi in nekajkrat so prišli posamezniki tako blizu mimo mojega skrivališča, da sem videl iasno njih ne* kam arepe obraze. Po nekaj iasa trajajočem razburjenem beganju se je obrnila pozornost vseh k ooV prtim cerkvenim vratom- iz njih j o prišel trop mož in sredi njih so v o* dlli neko žensko. Suvali so jo i pestmi dalje, jo tolkli po obrazu iq jo vlekli za vrv, ki jo io imela okoli vratu. Videl sem, kako zrna* juje z ramami, kakor bi se hotela iznebiti nadležnega mrčesa. Neki študent pa ie odrinil drus ge, planil pred njo. Ji zabrusil meni da psovko v obraz in jo udaril i ploskvo golega meča dvakrat preko glave. Ženska je pogledala moža s temnimi, plamteČimt očmi. Bila je sestra Agata, ,zla nuna*. Med neprestanim pretepanjem in brcanjem so jo gnali na sredo dvorišča, kjer je stalo število črno oblečenih svetovalcev. Visoko vzravnano sem videl njeno post*!* vo v bledi, plašni mesečini prod skupino mož, v kateri je bila men* da utelešena vsa mržnja vse te bee* ne množice. Beli zavoj je zdrknil nuni z glave, in bila je videti taka, kakršna je na podobi v zakristiji, _ (Daljo prihod^ 2. shan .SLOVENSKI NAROD*, dne 30. septembra 1921. Štev. 2:9 jprepreSH ln venfiar zahtevajo od nas, naj U bil! posredovalci med Italijan* Ko in jugoslovensko civilizacijo! Ne-odličnl italijanski državnik je v razgovoru o avtonomiji izjavil, da se da ajlede avtonomije Goriške govoriti, da je pa glede Istre izključena vsaka beseda. Istra je v narodnostnem pogledu Ivjihova — italijanska posesti Tako trdi odličen italijanski moj o deželi, kl {e po dveh tretjinah obljudena od pasega naroda. Od k J«, ca božjo vMjo, jlb\ vzamemo mi veselje in pogum sa posredovanje, kako naf se ženemo a* toarodni sporazum?! Gospodje so storili vse, da bi nam Izbili iz glavo vsake misel na »zgodovinske naloge« primorskih Jngoalovenov. V nas so nbili prsata dobro raspoloženje. Nam Jugoslovanom mora državna oprava najprej omogočiti vero v nrano pravio-nost in svobodoljubje. Potem bi mogli mi sele tvoriti most za zbllžanje italijanske rn jugoslovemske civilizacije in si lahko delali za sporazum med obema državama*. Ni dovolj, da se sklicuje pa Masarvka in čehoslovaško državo. |>ovole naj nam sorazmerno tolikj, kolikor je dovoljeno Nemcem na Češkem, in potem bomb radi in iz polnega srca vršili tisto veliko nalogo, ki nam jo jjripisujeio. t=s Italijanske laži »PopoTo dl fjrleste« priobčiije- pisma lz Ljubljane, mr katerih kar mrgoli laži in zavijanj. Sdi se. da se je poročevalec neki U. Vrbani. informiral o naših političnih tazmerah v uredništvu »Avtonomista« iali >Novega časa«. Vse, kar sta ta dva lista premlevala in še premlevata v jsvojih jetičnih predalih, priobčuje jsPopolo di Trieste« z gesfo otročaja, n hoče vedefi stvari o katerih nima niti pojma. Na fa način skrbijo italijanski šovinistični sovražniki naše države za sistematično gonio v italijanski javnosti proti Jugoslaviji. Najbolj žalostno pri tem je seveda dejstvo, da črpajo svoja lažni iva poročila posredno ali neposredno iz naših klerikalnih in protidinastlčnih listov. ■= Italija smatra Albanijo ca svoto Interesno sfero. Svoječasno Je Italijanski zunani minister Toretta izjavil v senatu, da Italiia ne bo nikdar pripustila, da bi prišla Albanija pod iugo-slovenski upliv. V tem slučaju ss mora albansko vprašanje znova sprožiti ln sicer s stališča italijanskih interesov. Na podlagi te izjave ni težko uganiti kdo Je povzročil sedanje albanske napade na na*o državo. Rim s! i 'isti odprto pišejo. t'n je Albanija italijanska interesna si*ra in da Italii nikdar ne bo odnehala od svojih zahtev, če tudi bi Bonomijeva vlada ne mogla ali ne hotela zastopati dovolj energično italijanskega stališča. = Itallca Bde*, nnlla Uđeš. Pozor-nemu političnemu opazovalcu ni nosla uiti nova prefrigana italijanska zvijača. Potovanje italijanskega -'•'uanjegs n'lnlstra na Dunaj, napol oficijelne italijanske Izjave o skupnem nastopu proti renitentni Madžarski, albanski napad na našo državo — aH ni vse to !z kuhinje italijanske dlnlomaclje, ki skuša izrabiti vsako priliko proti naši državi? In res! Italijanski listi se Že sprašujejo, kako bo mogla Jugoslavija v slučaju potreb korakati v Madžarsko, ko ima na vratu Albance? Vedno bolj jasno se kaže, da je Italija pripravila novo prst naši državi. Caveant consules! Ehspozs finančnega ministra Okoli 4 milijarde papirnatega denarja Je v prometu. Ebspnze Češkoslovaškega fffisiisfrsitega: Bredsednlha ln zunanjega ministra dr. snela o dogodkih o Zspadn! Ciprski. Včeraj dopoldne je imel sejo finančni odsek Narodne skupščine, ki mu ja predsedoval dr. Voja Vel i kovic. Finančni minister dr. Kum an udi Je nadaljeval svoj ekspoza o finančni politiki. Govoril ie o >i?Gsanju in kolko-vanju kronskih novčanic ter o zlorabah, ki so se pojavile ob tej priliki. Govoril je tudi o kovanju drobnega denarja na Dunaju, ki se ga je nakovalo do 90 milijonov dinarjev. Zatem je govoril o devizni centrali ter o izmenjavi kronskih novčanic v novoosvoboje-nem delu Dalmacije. Zamenjava per-perov v Črni gori ie končana. Zatem je minister navajal podatke o tiskanju seda;/:!;! kronsko-dinarskih novčanic. Natisnilo se i r. čame: T. V Parizu: 1. po 1000 d lev 1,555.999 kosov, 2. po 100 dinarjev 16.493.000 kosov, 3. po 5 di» rjev 40,°Q9.990 kosov, 4. po 1 dinar 91.800.000 kosov, skupaj imjM&m k. t. j. 3.547,089.950 dinarjev. II. V Zagrebu: I. po pol dinarja 25,000.000 kos., 2. po 25 par 50,000.000 kosov, skupaj 75,000.000 kosov t j. 25,000.000 dinarjev. Beograd« 29. septembra. III. V Pragi Po 10 din. 50.399,810 kosov t j. 503,998.100 dinarjev. IV. V Novem Sadu po 25 par 200.000 t. J. 50.000 dinarjev. Celokupno tedaj 285.448.799 kosov papirnatega denarja v vrednosti 4.076,138.050 dinarjev. Novčanic po 20 dinarev, ki so bile vzete iz prometa, ie bilo natisnjenih 14,278.758 kosov. Ko so bile te novčanice vzete iz prometa, jih Je Narodna banka izmenjala za 2 milijona dinarjev manj. kar pomenja zanjo dobiček. Zatem je govoril finančni minhter o raznih falsifikacijah, izvršenih zlasti pri novčanicah po 20 dinarjev. Nato je prešel na državno imet;e in na kataster ter direkcijo državnih dolgov. Predsednik dr. Voja Veljkovič je Izjavil, da bi bilo boli primerno, da se finančni odsek razdeli na pododseke in dabi podod«eki proučili proračune posameznih ministrstev, da se orientirajo o proračunu in da ga bodo sekcfie lahko takoj sprejele, ko bo proračun definitivno gotov v ministrskem svetu. O tem se je vodila kratka razprava. Sefa se je končala ob 12.30. ministrski snet. ALiBANSKO IN MADŽARSKO VPRAŠANJE. —d Praga* 21. septembra. Na da* mSnJl seji zunanjega odseka zbornice jt podal ministrski predsednik In zunanji minister dr. Beoeš sliko položaja, ki je nastal vsled dogodkov v Zapadni Ogrski. Obenem je poskusil odstraniti bojazen, ki se v Javnosti vedno bolj javlja« namreč da bi mogla nastati vsled sedanjega položaja kaka velika nevarnost Ministrski predsednik je kratko rekapitulira! zadnje že znane dogodke v Zapadni Ogrski« kjer Je prišlo do madžarske reokupaclje, Čeprav so poizkušali zavezniki Še pred predajo zapadno - madžarskega ozemlja ln tudi še po reokupacijl doseči mirno rešitev tega vprašanja med Avstrijo in Madžarsko. Govornik je izjavit da se da ugotoviti, da ie zakrivilo zadržanje madžarske vlade, da se ■liso Izpolnili pogoji miru. V ženevi je io vprašanje blstvenovelikopripomoglo t temu, da je Madžarska sploh opustila nado, da bi bila sprejeta v Zvezo inarodov in da Je končno preklicala fcvojo prošnja Minister je omenil nato Išvojo nota ki Jo Je bil poslal zaveznikom m js rekel, da ga je zadnjo sredo obiskal neki madž. politik, ki se je udeležil tudi prejšnjih pogajanj, posebno gospodarskih. Dotični politik je obiska] ministrskega predsednika čisto •jasebno in ga Je tekom pogovora o Zapadni Madžarski neoficijelno naprosil naj vpraša, ali nima Češkoslovaška Vlada svojih interesov na tem. da bi se zapadao- madžarsko vprašanje re-Slo mirno m ako bi hotela delovati za Ja »Odgovoril sem mu,« je izjavil dr. fetnet, »da smatram za svojo dolžnost, povsod delovati za mtr. posebno še zato, ker bi lahko prišlo do represal-i, če bi se zadeva Zapadne Madžarske no rešila mirnim potom, češkoslovaška pa bi bila neposredno zainteresirana na teb represalija!:, zakaj naši državni interesi bi zahtevali, da bi se v tej aH oni obliki udeležila država do-BŽalb ukrepov, kadar bi se zavezniki sporazumeli o njih. Prvi in glavni po-sof za vsako akcijo z naše strani je izpolnjevan js mirovnih pogojev in predaja ozemlja v roke zavezniških generalov. Madžarski delegat Je naštel na to nekaj madžarskih zahtev in me ie prosil, naj jih predložim avstrilski vledi. Obljubil sem mu. da mu bom odgovoril potem, ko se informiram pri kancelarju dr. Schobru. Mislim, da io treba, ker imamo ml eminentne Interese na tem. da se to vprašanje hitro in mirno reši, da se predvsem informiraš o položaju na eni strani pri — Jn-jTOlavill, na drugI strani pri Romuniji m zaveznikih m da dosežem sporazum. Šele potem mi Je mogoče zavzeti določno stališče v tem vprašanju. Ministrski predsednik je nato omenil svoja pogajanja z zveznim kancelar- jem dr. Schobrom, čigar stahšče je naznanil tudi madžarski vladi. Pri svojem sestanku z madžarskim zunanjim ministrom Banffvjem Je vztrajal na stališču, da je prvi pogoj izpolnitev zavezniške note do določenega termina ali pa rešitev konflikta potom hitrega sporazuma« Dr. Beneš Je na-glašal, da bo sporočil zainteresiranim vladam vse, zakar sta se sporazumeli Avstrija in Madžarska, Gros BanffV je opozoril na ta da n! res, da bi bil on odklonil zavezniško noto. Nasprotno trdil ie, da Je naznanil poslaniškl konferenci da bo noto izpolnil. Izjavil je tudi, da pomenjajo tolpe v Zapadni Ogrski težek problem, za katerega madžarska vlada pod današnjimi okol-ščinami ne more biti odgovorna. Dr. Beneš fe pristavil, da zapadno - ogrsko vprašanje nikoli nI bilo taka da bi vsled njega grozila nevarnost volne, vendar pa le precej nevarno, ker se bo vsled anarhija ki je nastala v Zapad« nI Ogrski gotovo podaljšalo brezpravno stanje. Tudi promet med posameznimi drjavami se je prekinil in s tem je oškodovano fX»podarstvo sosednih držav. Neposredna nevarnost vojne zadnje dni ni obstajala. Minister je izjavil, da uoa, da tudi v bodoče ne bo prišlo do vojne, m je poudaril, da Češkoslovaška vlada nikamor ni poslala ultimata in da o kaki okupaciji po Češkoslovaških četah ni bilo nikoli zavora. Češkoslovaška vlada se popolnoma strinja z Jugoslavijo In Romunijo in je postopala s tema dvema državama v popomem sporazuma. Po poročilih iz Madžarske ni nobenega dvoma, da ie madžarska vlada Že odgovorila posla-niškl konferenci, da namerava izpolniti pogoje zavezniške note. če bi prišlo do 4. oktobra do prijateljskega sporazuma ali do definitivno prijateljskega dogovora, bi octaIo vprašanje madžarskih tolp in dobrovoljcev edina črna točka v položaju, ki bi preprečila tudi avstrijski poizkus prevzeti upravo ozemlja po evakuaciji v svoje roke in vzpostaviti mir. Pričakovati Je, da bi težkoč s tolpami in dobrovoljci tudi takrat še ne bilo konec. Čeprav bi madžarska vlada evakuirala dotično ozemlje In da bi pod takimi okoliščinami tudi neredov v Zapadni Ogrski za nekaj Časa še ne bilo konec. Možno Je torej, da se napravijo koraki s strani zaveznikov, ali pa, da se madžarska aH avstrijska vlada potom prisilnih odredb iznebi teh tolp. Končno je Izjavil dr. Beneš. da za češkoslovaško državo ne obstoja neposredna nevarnost vojne Tn da bo češkoslov. vlada Izpolnila svojo doljnost, kar se tiče miru, kajti ravno v tem vprašanju bi se dalo izogniti tudi kaki Friedrichovi akciji ali kakim prisilnim odredbam. — Beograd, 2!». sept (Irv) Včeraj popoldne od 5. do 7. je bila seja ministrskega sveta. Ministrski svet je razpravljal o važnih zunanjepolitičnih vprašanjih, zadevajočih razmejitev s Albanijo in Zapadno Ogrsko. Ministrski predsednik g. Nikola P a l i e\ notranji minister a. Pribičevl6 in vojni ministar general Z e Č "e v i Ć •so podali tajna poročila o zadnjih dogodkih ob albanski meji. Ministrski svet je soglasno sklenil, da mora ob albanski meji absolutno vzdržati red in mir in hiti pripravljen za vsake nadcljne alhanske napade. V tem ozira Je bil ■odobren vojnemu ministru primeren kredit za transporte ln oskrbo vojaštva. Prečitala so se tudi poročila naših delegatov pri Zvezi narodov b albanskem oprašanju. Ministrski svet fe nadaljo razpravljal o rapadnoogr-'-c-nn vprašanju. Predsednik g. Pas»^ }e | ">roćal o Stadiju pogajanj in o akciji češkoslovaškega r, ;-,:«fra dr. Beneša. Minirtrski predsednik pr. Pa&U je posebno poudarjal, t\n mora mala antanta nastopiti proti oboroževanju Madžarske. To oboroži ;jr.je je zelo nevarno. Ministrski svrt je soglašal, da je treba nasproti Madžarski napraviti skupne enotne korake, ne pa posameznih angažirano v. Ministrski svet ie pooblasti] r. Pa-čića, đa uvede razgovore direktno z dr. Đene&em in Romunijo o intervenciji proti oboroževanju in mobilizaciji vojaštva v Madžarski, ki postaja za sosed« nevarno. Dolgool oa£e đrlana, — Beograd* 29. *>ep{. (Tzv.) V «vo-jtra finančno ■ političnem ^kspozefu 3© finančni minister navajal tudi dolgove naše države. Finančnemu odboru je med drugim podal o dolgovih sledeče saniraive podatke. T. Posamezne pokrajine dol srn je jo: L5 Hrvatska in Slavonija 4S milijonov kron. 2.) Bosna in Hercegovina 25,780.179 K, S.) Slovenija 25.270.000 švicarskih frankov. 4.) Dal-maeija 6,152.597 kron. II. Vojni dolgovi na&e držA-v% v Franciji in -Angleški znašajo 9.16 milijonov frankov, v Ameriki pa 62 milijonov frankov, in natura dolgujemo okoli 1 milijardo. Vsi vojni dolgovi znašajo okoli 2 milijardi. TU. Notranji dolg naše država znaša 900 milijonov kron. Dalje je finančni minister omenil, da mora vlada do 25. junija prihodnjega leta plačati bosanskim in hercegovskim begom za agrar 65 mil i j mo v di-darjev. NASA VALUTA V SEJI ZVEZE NARODOV. — d Ženeva, 28. sept. Draga komisiia Zveze narodov ie izvolila, ožji odsek, ki bo izdeloval načrte za odloke skupščine Zveze narodov v gospodarskih in finančnih vpraša* njih. V odsek so bili izvoljeni 5vi* car Ador, Japonec Agacf, Francoz Hannotauz, Jugosloven Avramo* vić, Italii an Ferrari in Srazilijancc Mon tarči os. Naš 3 delcčat Avramo* vić ie na seji odseka nagisšal kata* strofalue posledice pndania valute v pc?ar^.eznih državah, ki nj opra* vičeno, kakor je to na primer v Ju« goslaviji. BIVŠI MOSTARSKI KOMAN. DANT UMRL. — Gradec, 29. sept. (Tzv.) Mrt* voud ie zadel feldcaicmaistra Šme* kala, bivšega vojaškega komam* danta v Mostaru. £mekal je med vojno slasti za časa mobilizacijo leta 1914. zelo strogo nastopal pro* ti našim bosanskim bratom. Leta 1919. je moral oditi v pokoj. rRANCOSKO - ITALIJANSKI INCIDENT. — d Pariz, 28. septembra. fRadlo GrlO Pariški listi se živahno bavilo s sprejemom francoske komisije v severni Italiji po italijanskem prebivalstvu. Brzojavke iz Rima poročajo, da js vlada proti krivcem, ki so se kompromitirali povodom sprejema francoska komisije, podvzela stroge ukrepe, zlasti pa radi Incidentov, ki so se dogodili v Milanu in Benetkah. VELIK PORAZ GRŠKE VOJSKE V ANATOLIJI. — d London, 28. septembra. Porodio, ki prihaja iz Smirne povdarja, da js grški poraz v AnatolijI resnejši, kakor se Je dosedaj mislilo. Dve grški diviziji sta bili ujeti. Izguba grških čet enljo na 25.000 mož. — d London, 28. septembra. Dl-piomatični dopisnik >Daily Telegra-? Ha* poroča svojemu listu, da ss ie T^segel med Anglijo in Italijo v vprašanju Albanijo nocoln sporazum. ^___. MEDNARODNA VALUTNA KONFERENCA. — đ London, 27* sept. Kakor poroča Reuterjev urad, dobro na* predujejo priprave za mednarodno valutno konferenco v Londonu, ki se ima po prvotnem načrtu začeti začetkom decembra. Inicijativo za to konferenco so dali ugledni an* gleški finančniki, da bi 86 na kon* ferenci razpravljalo D programu ukrepov, ki bi zvišali valute posa* meznih držav. Pripravljalni odbor konference Je pozval ministrske predsednike vseh držav, naj od» pošljejo na konferenco svoie dele* gate. Zedinjene države. Nemčija, Nizozemska, Švedska in Danska so že pristale na konferenco Snoči se ie na okrajnem glavarstvu ustanovila mariborska sekcija an-tltuberkulozne lige. Sestanka so se udeležili zastopniki raznih tukajšnjih društev, korporacli, stanovskih, kulturnih in prosvetnih organizacij. Sklicatelj docent dr. Iv. Matko je v daljšem strokovno zasnovanem govoru obrazložil namen lige. dokazal na podlagi statističnih podatkov veliko uspehe organiziranega bo I a proti tuberkulozi In naglasa! veliko važnost In potrebo, da se tudi pri nas začne voditi sistematičen boi proti tei zavratni bolezni. Omeni! le veliko število žrtev, ki jih zahteva tuberkuloza, kakor povsod tako tudi pri nas v Sloveniji, kjer sta komaj dve zdravilišči za tuberkulozne. Govornik je nato razložil načrt, kako naj bi se liga udejstvovala In širila svoj delokrog, ki mora stopnjema objeti vso državo. Namen lige bo, da izdaje poljudne knjižice in brošurice za ljudstvo. V tem pogledu se bo mnogo doseglo v sporazumnem delu s Cehc-slovakJ. ki so na tem poliu daleč pred nami. Prirejala se bodo poljudna predavanja na deželi, ki se bodo v mestih Izpopolnjevala tudi s kinematografskimi slikami. Najele se bodo usmiLie-ne sestre, ki bodo dodeljene okrajnim glavarstvom ln ki bodo imele nalogo, da obiskujejo bolnike, da čuvajo nad njimi, kakor tudi nad njihovimi družinami. Ustanovili se bodo dispenzarji in bolnice za tuberkulozne, preskrbeli se bodo hlgijenični pljuvalniki za bolnike in liga se bo zavzemala za institucijo šolskih zdravnikov za mladino. Izdatki tega velikopoteznega načrta se bodo krili iz članarine, iz ustav-nin,podpornln, raznih prireditev, s pobiranjem v to svrho določenih miloda-rov v gotovih dneh v tednu, z uvedbo n**a>ilnih listkov- cvetličnib dn^ a tu** Maribor. 27. septembra, berkuIo7nimi znamkami itd. Protektorat nad ligo prevzame mariborsko zdravniško društvo. Za predsednika širšega pripravljalnega odbora, v katerem se nahaja med drugimi župan O r č a r, soproga generala Majst ra itd., predlaga docent dr. Matko okr. glavsrja dr. LajnšiČa. Začasni Širši odbor bo imel nalogo, da pripravi pravila lige in da se nato korstituira v stalni odbor. Razen tega se ustanovi še propagandni odbor z dr. MariviČem na čelu. Člani tega odbora so večinoma novinarji. Izvajanja govornika so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Okr. glavar dr. Lajnšič je poinsnil nekatere formalne stvari, ki bodo služile zanesljivemu in uspešnemu delovanju lige. V imenu mariborskega zdravniškega društva ie izrazil dr. Jankovič svoje veselje, da se je liga ustanovila In se zahvalil docentu dr. Matku za njegovo marljivo delovanje, ki je dovcdlo do oživotvorenja lige. Izrazil je upanje, da bo kljub temu. da odhaja pobudnik te človekoljubne org. v Prago, ostal v trainlh stikih z domovino in podpiral delo lige s svojimi zvezami v Pragi. Govornik predlaga, da se docent dr. Matko, ki si ie stekel toliko zaslug na tem človekoljubnem poliu. Imenuje za častnega predsednika, kar bi se moglo izvesti s primerno stilizacijo pravil. K sklepu predlaga, naj se o priliki ustanovitve lige odpošlje udanostna brzojavka kralju Aleksandru In prosi, da g. okr. glavar to Izvede. Predlog ie bil soglasno sprejet z odobravanjem. Docent dr. Matko prečita Še pismo llmbuške občine, v katerem se naznanja ustanovitev prvega krajevnega pododbora mariborske sekcije antitu-berkulozne lige. Drž. Bvsđlfl!*) rsolflfli &2 en dan. je časa za podpisovanje 7% drž, investicijska a posojila. Kakor izhaja iz doslej znanih rezultatov, je uspeh podpisovanja nad vse povo* ljen in zadovoljiv« ne Mmo z ozij rom na visokost podpisanih svot, nego in posebno radi teca, ker se udeležujejo podpisovanja najraz, ličnejši^sloji. Sai je to tudi upravičeno. Kdor razume prav svojo ko* rist in korist konsolidirane države in razvitega prometa, bo rad nalo* žil svoj razpoložljivi densr v ob* veznicah sedanjega posojila. Nazor, ki izhaja še iz prejšnje opozici* jonalne mentalitete, da se mora prezirati vsaka drž. akcija, ki meri na zboljšanje dri. razmer in drž. naprav, pomenja danes popolnoma napačno razumevanje položaja. Vsak državljan je del države; če pomaga s svojimi sredstvi narodni državi, pomai;a sebi kot delu naro* da, kot pripadniku svoje narodne države. Procvit posnmeznilra je trdno spojen s procvitom države, kakor odsevajo narobe tudi dobro urejene državne naprave, posebno prometne, na blagostanje posamezi nika. Zboljšanje prometa v državi pomenja z drugimi besedami tudi zboljšanje položaja trgovca, obrt* nika, kmeta in konsument.^. Zato je jasno, da imajo pripadniki vseh slojev, producentov in konsumenj tov, ne samo direktno korist, ako podpišejo obveznice sedanjega drž, posojila, ki jim obrestuje naložon denar z najugodnejšimi obrestmi, namreč s 7%, nego tudi indirektno, ker uspešno emitirano in placirano notranje posojilo ustvari dobro podlago za naše Bnačno stanje v obče, za stanje in stabiliziranje nas Še valute in za ureditev tržnih cen. Dolžnost in korist ic vsakega državljana, da izrabi Šc kratki rok ki je odnrt za podpisovanje 7~ drž* investicijskega posojila in ki pote* če že s 30. septembrom t. 1. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. Kakor nam javlja Ljubljanska kreditna banka, je bilo pri centrali in podružnicah do 25. t. m. podpL sanih 4,933.800 K Todstotncga dn žavnega investicijskega posojila Med drugimi so podpisali sledeči: Hanuš Krof ta, ravnatelj Liub. kt\ banke, tu 20.000 K Matevž Hafner, Škof ja Loka 6.000 a Krsta Stopar, Ljubljana 10.000 a Dr. Karel Triller, Ljub. 24.000 a Dr. Vlad. Ravnihar, Ljub. 30.000 » Dr. Al. Kckajj, Ljubljana 4.000 a Franc Caleari in brat Škofja Loka 40.000 » Janko Bleiweis, Ljubljana 10.000 » Viktor Schriffrer, Ljub. 10.000 a »Mladika« internat, Ljub« ljana 20.000 a Ivan Krže, Sodražica pri Ribnici 12.000 » Neimenovan Notranjec 100.000 » Major L. J. Decaneva, Valjevo 8.000 » Anton Kržišnik, Bukovi vrh 40.000 a Rado Jereb, Knojice 8.000 a Emil Tonnies, Ljubljana 40.090 » Rudolf Tonnies, Ljubljana 40.000 » Aleks. Podvinec, Radeče pri Zid. mostu 50.000 a Vlastelinstvo Ghyczy, Čabar 100.000 » Andrej Jamnik, Škofja Loka 32.000 » Josip Majdič, Buchs 10.000 » Finca Hubad, tu 12.000 » Zač. ob. pok. zavod za nameščence, tu 400.000 * Neimovani iz Korotana 40.000 » Josip Vidmar, tu 6 000 » Josipina Černak, tu 10.000 » Josip Silili, tu 10.400 m Cremii trtf. v Ljubljani 10.000 » Sreč. Šircel!. Mokronog 10.fV)0 » Ant. Svet. Šp. Šiška 10.000 » Kmet Viktcriia, tu PIV) » Fran Zorć. tu 20.000 »' Andrej Volčič, tu 5.200 » J. J. Naglas, tu 40.000 » Milan Guštin, Metlika 40.000 » Neimenovan Notranjec ^ 000 » ^rrnc Mulec in drug, tu 10.009 » Robert Kolmann. tu 32.000 » Obč. hran. Vrhnika 25.000 a ZDRUŽENE PAPIRNICE. Združene papirnice Vevče so fklenile na se:i dne 27. t. m. podpL ssti 1.000.000 K 7odstotnes?n držav« nega investicijskega posojila 1921. Zvezns t?sk:srna v Celja fe I podpisala 50.000 K državnega po* sojila, 7odstotnega državnega posoli! je podpisalo Telovadno dmštv< »Sokol« na Jesenicah 12.000 K ter je 8 tem pokazalo ume vanje za go« ^spodsrske koristi naše m}aA^ dr« 219. štev. ,ouuVD\iM iiakuu', *iuc 30 septembra i^zi. siran 3 PODPI3 DRŽAVNEGA POSOJILA V ROGATCU. Državnega posojila se je tu v Rogatcu podpisalo 137.000 K. in si« ce so podpisali: ^ Okrajna hranilnica J£ 60.000 K Okrajni sastop C 40.000 » F o* tac Velikonia 10.000 » Sodni svetnik Potočnik 8.000 » Windischgratzov ravna« telj Hoiman 5.000 » Občina Rogatec 4.000 » Trafikant Stefincioza 4.000 » Nadučitelj Čenčič 2.000 » Odvetnik dr. Leščnik 4.000 » Zavedna bogata SI a t i n a, k j s s i ? — Posnemanja vreden zgled za naše Amerikance. G. Jakob Z a * mernik v LuČah, ki se je meseca junija vrnil iz Amerike v domovi* no, ie po svojem pooblaščencu Ra* sru Pustoslemšku podpisal pri Jugo* slovenski banki v Ljubljani 25.000 kron državnega posojila. V zadnjem času se je vrnilo v domovino mnogo Amerikancev z lepim imet* jem, naj bi vsi ti posnemali rodo* Ijubni zgled g. Zamernika ter vsal del svojega imetja naložili v držav* rxm posojilu, ki jim daje največjo varnost in nosi najvišje obresti! Podpisujte driauno poselilo! Naši opetovani pozivi, da na t naše rodoljubno občinstvo podpisuje državno posojilo, so našli prav lep odmev v naši javnosti. Naši tavodl in naši somišljeniki prav marljivo podpisujejo posojilo, vendar pa Še pogrešamo med njimi mnozo takih, ki razpolagajo z lepim premoženjem tn z velikimi dohodki. Pozivamo tudi te, da store v zadnjem trenutku svojo rodoljubno in državljansko dolžnost. Med podplsovateVi državnega posojila pogrešamo pred vsem one. ki so za vojno posojilo bivše Avstro-Ogrške, o katerem se je naprei vedelo, da le brezupno, žrtvovali stotisoče in milijone, dočim se sedaj niti ne eaneio. dasi jim nadt naše državno posoiilo absolutno varnost in, kar ie naiveč vredno, tudi najvišie obresti. Na te apeliramo in pričakujemo, di store v zadnjem momentu svojo državVansko dolžnost, da se Hm ne bo očitalo, da so bili pač dobri Avstrijci, da pa so slabi jugoslovensfa državljani. Hranilnice In posojilnice podpisujte! Pneone uesti. V LiubijanL 29. septembra 1921. Trs^ikomlka pri županskem vprašanju v Ljubljani. Pri prvotni volitvi novega občinskega starešin* stva v Liubljani je bil, kakor zna* no, isvoljen za župana g. Anton Pesek, za podžupana pa g. dr. Lju* devit Peric. Radi osebe g. Peska je došlo do krize, ker vlada ni predlo* žila Pcskove izvolitve v najvišje potr j en je. Nastala je takozvana »Peskova afera«, ki je na zadnje končala s Peskovo odložitvijo od* borniške£a mandata. Včeraj se je vršila nova volitev občinskega sta* rešinstva. Klerikalno * narodno* socijalno * socijalnodemokr. koali* oija je izvolila za župana prejšnje* ga podžupana g. dr. PeriČa, za pod* župana pa je izbrala izmed narod* nosocijalnih občinskih odbornikov učitelj a g. Josipa Ambrožiča. Ironija usode pa hoče, da rudi ta že kvoljeni narodno * socijalni podžu* pan ne bo mogel izvrševati svojih funkcij, kakor jih tudi ni prvoizvo* I jeni narod nosoci jalni župan An* ton Pesek. § 47. obč. vol. reda nam* reč določa: »Za župana in podžu* pana smejo biti voljeni le občinski taborniki. Izvzeti pa so: 1.) ak* tivni državni in javni za* k 1 a d n i uradnik, podurad* ni k i in s 1 u g e; 2.) duhovniki...« Včeraj izvoljeni podžupan Ambrožič je kot u č i t e 1; n i d r ž a vn i uradnik in k tisoč. Srbi jih tepo in mučijo bar* barsko. Odtirali so 700 Slovencev, katerih imena se še niso mogla ugo* toviti. Slovensko prebivalstvo beži iz strahu pred srbskimi grozod^i* stvi na Madžarsko.« — Ni treba posebej poudariati. da je vsa vest neresnična. Aretiranih ie do sedal le par ducatov madžarskih hujska* čev, ki so bili izročeni rednemu sodišču. Vest o begu slovenskega prebivalstva je plod fantazije; be* žijo le oni elementi, ki Imajo vsled izvršenega ščuvanja slabo vest in se boje pravice. — Xt previdno poročanje. Neki ljubljanski >neodvistn< dnevnik je pred dnevi pisal, da je odSsl genaral M. s tremi divisifami na madžarsko mejo — vest itak ni bila resnična — in da "e t nase strani vsa pripravljeno sa napad. Ta vest Je Ha seveda odt*m po tslefo-»n v Avstriio. kjer jo je kot prva natisnila >Montegezeitunf;<, za nja pa še drusri listi in sedai noroča italijansko časopisje iz Budimpešte, da ie madžarska vlada na nodlagi poročila nekega lfnbljanskaga lista natančne informirana o jugoslovanskih voi-Jkih pri r> ravan pod poveljstvom doti^nega gene- i rala. Nepremišljenost in rovr?r.ost niste lastnosti oravrr,» novinarja. — Naši akademPii v Za*4a v Rodiligču Tlie* 88 se porivajo, ni državni uradnik in kot tak no I čim ?reie odidejo v Zagreb, ker je citiranem paragrafu ne sme biti I l*tos zelo malo prostora na raznelaae, - „ ^ i - ,1 „ m j naval na zelo velik. Za stanovanje, se iz vol j en za podžupana. ■ ^ *' ^ ^ w r^r\m-vcerajsnja njegova izvolitev ie bi* tralflf> mffnz9 g slefV la torej protizakonita m je 1 Tnn^k* odnosno zrele vsled tega neveljavna. Voliti spričevalo o po?ožen;h Iznitfrt ali kolono torej treba novega podžupana. | kvijih. srvri^valo ?iromp*tva, domov-Pri novi volitvi prideta v poštev ! nioa, krstni list, spričevalo o vedeoiu, to" l mi nri^«r«mi: zrelostno anrio^alo, ostali nzrodnosocijalni odborniki z — TTISe. portatva *ah*«*v**'* rtri na-1 kupu. nroda'i. n nravi vefet in snret- edino izjemo dr. Toneta Jamam, j ^ n^ NaJeeTfe Vas poatre*« v vst kipa js vsako izvolitev v občinsko j tem slučafu: Dr. Tve^ ■ Oo*^o starešinstvo že odklonil, javni na« meščenci ter ne morejo priti v zmislu 5 47. obe. vol. reda v poštev pri volitvi podžupana. Vse torej kaže, da ima največ šanc za ljubljanskega podžupana g. Jakob Babnik, na katero pridobitev bo Ljubljana vsekakor upravičeno — ponosna. — R'šrrf posestniki pri ministru dr Kukovcu. Beograd, septembra. Zastopniki Udruženja hišnih posestnikov iz vse kraljevine so hili včeraj sprejeti pri ministru zi socialno po!i-tko dr. Kukovcu in so mu sporočili svoje naziranje srledo na revizijo stanovanjske naredbe v zakonodajnem odseku. — Proti draginji. Iz Beograda ogrska pisarna, LJubljana, Miklošičeva j 6 (Telefrui 87>. — MaV«rtwi ff*-r>»^ firfai»aal , laefster narodna oT-n*weritn''» j« ustavil za tvrdk> Toni Jarer-O^e h Ce« j trjrevino z r«V-;mi o**li ln n"n TM***r**>- j irintmi. vs^ie itevi!o vz'orr*v ta prti- \ čke. milio*© in bl*»«ine t**r fe f"«*otovlla | tvrdks n« n:iV r+*đl*ai r«*Ti*» r1«*!*, ki eo bril« ii v»mk vn* rTcm S- trT r> vi«oVih i sc»Mav. Fina aii*)ns^» svil^rr^ verartin ! dtjejo lepim narodnim dlllrariisii ntes* ben etr, ki je oTi razli oni n sveti o^ak dmračea. a vtdno len. T^est^^e^ tvrtko in n**na h^erk« - drufs^ni'"* s*^ gol*** ki >Pr*obude<. ki le odoljrnls r*eTa kot v nravenu naro^n^Ta »lotm i^Tii-'-a Vt-f*.efl ta rmnTotm ta vT^ro« ▼ Irlof^-^i ♦vrrlks ^i'lov*ka nlio<\ S, V:»r oet^ns izložba neispreteanfen^ r'e 10 oHohru. — Smrtna ka^a. V tior^V r^onorj ie Poročajo: Predsednik in referent tretje sekcije zakonodajnega odbrv j Tfirrl r. Aiojzii 25eare, s»d^1 sretnik rt Fehim Kurbeffović izdeluje po* | ▼ TvbibliaBi. PokMnft ja Plnfbovsl v ročilo o naredbah, ki se nanašajo ! I^blianit^#ifa. Velikih T>*^ ▼ na pobijanje draginje. To poročilo bo precej obširno in predvideva mnogo znatnih izprememb. — Madžarske lazi o PrakmurJM. Lj. dopisni urad poroča: Po pone* srnčenih poizkusih madžarskih e!e^ centov v Prekmurju, vplivati z demonstracijami na razmejitveno -omisijo, poizkušajo sedaj isti e!c* *nenti drug manever in posipajo v vet kabinalske vesti, katerih ne-temelicnost in prisiljenost mora 'a-koj na prvi pogled uvideti vsak -oznavalec razmer. Ena takih vesti, uisiranib iz Bndimnešte. se g^«si: Tz Št Gottharda se javlja: Slo* ensko prebivalstvo, ki je pri raz* ^lejitveni komisiii protestiralo pro* ti odcepitvi od Madžarske, je za* radi svojega patrlotičnega radrža* ; jtva. da aa nrimov4 Število aretiranih znaia_^_Urto JtoibUeno K^roiko. *toj»i in W»^ot1|i^?. T,*U 1ftOV Jte nrl->«1 v L|nKllaii«), kiar ja *ln*Kov*1 Jo »v^fs smrti. Bil le ©dlo**« nsro^nhk. ki !s svoia »•^ndne sii^lienia ^>dlo?no k>^i] rnf^i v T'lfme'M^vi eri. Z»ta fe bil andi zan^stavljen. Pil ia aavđu'en pa-veef ki je s^rljiv* dtlov«! zlesti v Gl«aT>a»i V»tfel. Bil ja aktiva «1»»» n#v«lr^ra Khv>ra HN^ana M»ti*»a do r»r^t>iera. Fodi r^oVoi^^lrn ">nr*V^> tra-1+n e^oirt^n! — V TifnMf*lti. P--d Trn-Umi ?t. 2*^ fe r^rla pa Tvsnn fj o r ž e-v a. N. ▼ m. n.! — Profe«*- e*r. 7*Jt* dn**» 57. t. m. ec'nnroval in ee vrn*» v novemhru. "BT;>roSlcefra nI«1.*»o*t-. P,>-lr,?n ve*» m-mdna. Izobraf^vslna in lmline*»a dm- Gospodarska organizacija sia zase^> nein ozemljila i. Zaradi še dandanes nam nerazumljiva zasedbe jujroslovenskega Primorja in sosednega dela Kranjske dežele, ki sta po temno znani rapallski diplomaciji in pogodbi pripadla najhrabreiši in najslavnejši — tako se sedal vpije in piše vse prek in dan na dan — Italiji, se je ekonomski polo.fai našesra kmeta onostran rapallskih meja — ki se imajo zapičiti — med drugim — menda tik ob Cerkniškem jezeru — zelo zelo poslabšal. O žalostni resnici se prav lahko prepriča na mah vsakdo, ki pride med naše Nntranice Pivčane. Brkine, Vipavce, Ajdovce. Kraševce. Oo-ričane. tržaške okoličane »manderijer-je«, Fstrijane. Čemu se tedai čudimo nad veliko nevarnostjo, da se izseli naše — dasi posrumno ljudstvo — posebno v Istri — trumoma in izbeže cele vasi. prepuščajoč svoo domačo jsrudo mnogobrojnim priseliencem In pritepencem iz blaženesra kraljestva. To zelo žalo*tno persnektivo titcar-ne vrhutesa še prav posebno Dosnešiti in uresničiti znana valutna — rekli bi — ironija, da naši zasedene! — k*kor se sami imenuiejo z žalostnim in bridkim nasmehom — za svoia prodrla posestva dobivajo dandanes še precej uprodne kupnine v Italijanskem denar-fu da si z visoko liro in ničnim visokim kurznm pri nas v denarno čudno *oo-tani Jtiffoslaviii nakupijo neprimerno bo!i?a in rodovitneiša posestva, cvetoče kmetije In obsežna rospodarstva — brez kra*kesra kamenfa in istrskeza skalovja. 031vidna je n;!h zavednost, ni»hova Že davno v orezovoru znana bistroumnost, njihova crloboko vknreni-njena liubezen do četudi deloma krasne svoie zemlje. Toda krušno in živ-Ijcnsko vprašan'e navdata to naše In zopet nase Hudstvo s temno zrozo skraineca brezuna. Vedno neznosnei-še razmere silijo na dan. Nacionalna italiianrka nestrpnost nostaja od dne do dne — vpričo splošno znanih Žalostnih razmer v takozvani materinski aH poprejšnji Italiji — čimdal'c smeš-nejša. na nič tem mani kruta in ogabna. Vsjed političnih anomalnosti, ki spominjajo sJasom lastne zmerneiše politične kritike v Italiii na naitemnei-še srednjeveške dobe. se širi splošno in vseobče brezpravje In brezpomočie, ki se počasi toda rotovo ziblie v DOnolno anarhijo. Vse te ^rnzne nadlnee in nesreče se počasi, toda v Jasnih znamenjih vnemaio čez naše uboeo zasedeno ozemlje in ljudstvo, ki bridke žalosti že jemlie konec in obunno za pomoč. Da se tej eori hitroma onisani nevarnosti stopi v bran na celi črti ie predvsem potrebna naiintenzivneiša hranilna srospodarska organizacija na zadružni podili. Nu'na te orsranisaciia vseh naših za dru?, ki se bavi jo z d e-narstvom in denarništvom v oŽ»em zm?s!u besede (posojilnic, hranilnic itd.) v skupni, edini in enotni Z a d r n-žni zvezi. Zadrusre pa, ki se baviio z blagovnimi posli, se nai skToniio v sknnno »Gospodarsko Zve« zo*. Obe »Zvez'« morati stomtl fn delovati v medsebojnem interesu in v naj^Hh interesnih stikih. Nekaj Članov načM^tev naj bi bilo v obeh zadrutab sknp-iih. In v^a1' za orvi Čas in začrtno delovanje bi bilo priporočlivo tudi že iz ekonomiČTrih ozirov, da bi obe za-drujri dob"li in obdržali skupnega vodjo in skTiono vod*--n rar^i'a. Pavno^ako obstoja enaka in | enakocena Instltncifa v Oorici. Po- 1 tre^-^o bi tedai bffo. da se obe *7vezi« i čimnreit združit''. bi eve"tM^1no ne kara'o r>reus*rniit? »OonsTco T\*mvo« ▼ »Podružnico Tržaške Zadružne Zveze- ie; dod^'ii« no*ebe' za^rtnni de!o,T enerz'io meer^i»fnih faktorJ-v ori-čnt n»finfCT17jvnej?e, enotno in skrpno postopen e. — Zlet »•»'•'lavf p«k?li ttLimsrn^t t Hariber. Kakor znano, se vr^i v dnevi! 20. in 50. iaptembra t Ljubljani TI. • nao-il >v<-naki z«in,,fni kontrres, knte-rera ea url«»'*7,iio |>dpoalanei Gl»«Tn^?"a 7*dru*nef;a *"?ez4 t P>eo*:r**du in veeh jujnelorenskih r*4r\iimV>y zvez. Dne 1. okfohra poMe zadrurniki na po^«-hili ljubljanskih zadrti r.nih zvez na Bled, dne 2. oktobra pa na poyaT ilo Zadružne Zreza teljfka v Maribor, da ei o*-l*Ć4*o to nBiRevfrna^le jnjo^lj-vanako mesto in UtcoUco. Mariborski 7»druifarji se prirtrarl j« jo. da svoje draae fuproel iranska ^oste najlepše •Jfreimaio. Gottja nridao ob 10. donol-dns v Maribor, ti ogledajo dopoldne risarsko in sadltrsko solo, po o'iedn v Narodnear dimu meeto in bližnjo oko-liso zvečer pa je ob 20. *lavnoetni korneri: v veliki dvorani Narodnega doma. Primerni bi Mlo, d« se bližnje zadružno ©r^aoizaciio po odpoplancih udeleže tudi tem 7l?fs. — Tpi*avan'e v tJefev 'r?nl ed-e'c »^enskffra tevarin'-ei »Tnistva v T/nb-Mani« ?e vrsi t *rc vize pri Nemški banki in noobla* ščenih bankah. Take stranke mo* rajo dobiti dovoljenje pri odborih Narodne banke. Devize dobe pri obvezi, da imoortirajo blaCo tek^m šestih mesecev. Strankam treba tu* di potrdila o nrotokoHranju financ in plačila davka za 1920 in polovico 1921. Za netraovce je možno dobiti devize v gotovih primerih do z ne* ska 3000 fr., preko s posebnim do* voljenjem Za inozemske trgovce so posebni predpisi. Osiguranje vaj Iute na strani eksporteriev je po# trebno le za sledeče blaco: moko in žito vseh vrst, živino, mast, meso: surove kože in izdelane: izdelke iz mesa; za les vobče, kuhano in suho sadje, izvzeto pekmez, jajca. Uvoz* nik bkratu izvoznik ima posebno stališče za */% devizne vrednosti* Država more kupiti H devizne svo* te po kirrzu. Krediti na podlagi va* lut in deviz niso dopi*Šč"*m. Ino* zemskim firmam ni dovoljeno da* jati kredite v dinarjih. Prevzema* nje obvez v dinarjih v irozemstvu ie tudi posebei urejeno. Odbori za kontrolo se ustanove pri Narodni banki v Beogradu. Ljubljani. Za* arebu, Saraievu. Skonlju. Bankam se more postaviti tudi posebne ko* misije. Pooblaščene banke plačajo 2^ pro mille svojega kapitala za kontrolo. Tf^fonsfe^ in hr zmmmM psrisS31^ stes. — Zagreb, 29. sept. (Izv.) »Ju* tarjni List« javlja iz Beograda, de. se v političnih in dvornih kro2ih zelo resno razprav?*« vprašan ie preatolonasledstva. Politični krogi povdartajo, da ie potrebno resiti to vpra?***n*e med kraPem in narod* no skttpščino. Na bodoči prvi seji bo baje predloženo vor?*snie v razpravo. V dvornih krofih smat* rajo kot prestolonaslednika princa Pavla K-Kraj^crsfievića. — Bro*rrad 29 sept. flzv.) Vsi beogradski listi soglasno konstatirajo, da jo Stoiin Protić v -svoiem volilnem Dkraju v Kruševeu doživel po-p ?1 e n fijasko. Dohod v hotelu *>Evropa« so kmetje iz kruševske oko- 11CO in me?čani ronolnonia blokirnli. Ko se je Prutić prikazal na ulici, so P*a i/.žvižirrili. Protić io z vso nnglico od-šrl v Požesro. Pole? demokratskih in radikalnih listov celo Proti^u naklonjeni >B a 1 k a n« danes j-ivlja, da le davni ekmžni odbor radikalne stranka v Krajeven pos!«*»l ^tojann ProH^n od'o?no pismo z re*oltic?'o. §a so mora Sfo-an Vrnjr.f odeleževati vseh S"ej na-rodne sknpselne, na katerih se bodo razpravljala važna državna vprašanfa. Hpv^čil pnril netite^ — d Pariz. 23. septembra. Ministrski predsednik ie kot predsednik vrhovnera sveta izročil nemškemu poslaniku dr M.tvru noto, v kateri se naznanja dn se gospodarske sankciic z 30. t. m ukinejo. — d Pariz, 28. septembra. fHavas) Min'str"1' predsednik Briand je mini-strsk**T^*i sveta s*"oro"iT. da ie Nemčija r"re'"'a no^c'e ki so določeni v međzav**7r»P*ketn dogovoru in ki se ti-če:o kontrole ob rore^s'i meji, ko se ukine o gospodarske sankcije. AV STRIJF IN MALA ANTANTA. — Gradec, 29. se >t. (Izv.) PcT* t:cn*» r- ■»ncsti v 'npesti so orric'*! ^~roč:Ia o vs^in1? rakovo« --.v rr»« i dr. Beneism in Bnnfvicrn. Rar^c—I se ni*n sr»no tikali vpr.is if.nTi r^otcTne O o. smnRk it bili r* w^ or-*"ni. RsT^°von so bili o ko^v;*r^ci'*i zveze M"»džar*ke z Av?t~no in Češkoslovaško. Zveza I bi ^ospod'^s7 o s politični i mvčni, I MALA ANTANTA IN MADŽARSKA* Za vzdr;Tayanje miru v Srednji Evropi. — d Lindon. 27. cCDtembra. Reu-terjev urad doznava, r'a so zavezniki preji!! noti romunske ki uisoslovcnske v'ado, v katerih Izjavllata obe dve vjadi, da sta prlpravllen! zagotoviti Izpolniiva^-Je tr?anonske ooarodbe z gospodarskim In ka^erlmkollsibod! druTacnlin sodelovanjem. Za zelo \ažno se smatra, da bo pri vsem tem sodelovala tudi čer5kor5lova^ia vlada, ker obstala v splošnem potreba, da pomaga tudi mala antanta pri vzdrževanju m* — d Beograd, 28. sentembra. Romunski poslanik Tmandi je danes pose ti 1 ministrskeia predsednika in se ie. kakor se doznava, razi-ovarinl z njim o zadržanju na?;h dveh držav napram Madžarski ter o prometni konferenci med Romunijo in naSo kraljevino. , ZOPcTNI BOH V ZAPADNI OGRSKI. — d f?ud*Linerta. 28. septembra Iz ?onronia av'ia:o: No?oi *-e ie vnel med r-"'^r'''"'!pTiyom in P^rndorfom boi me 1 avstriisko drfavno hrambo In . uporniki. Podrobnosti Se uho znane. ■ AVSTRIJSKA VLADA PRED DEMISIJO. — Dunaf, 29. sept. (Izv.) Vsled j odklonilnega stališča nemških na* t cijonalcev nima avstrijska vlada V I parlamentu glede zakona o An^Io j in Landerbanki večine. V slučajuv da nemški nacijonalci ta zakon od* I klonijo. bo dernisijonirala celokupa j na vlada. LONDON IN RIM SPORAZUMNA GLEDE ALBANIJE. — d Rim, 28. septembra. Apenzia Štefani javlja: Ko se je med kabinetoma v Londonu in Rimu dosegel sporazum fclede Albanije, je o tem Italijan* ski poslanik v Parizu obvestil francoskega min. predsednika Brianda. Briand je takoi iziavil, da se s tem strinja francoska vlada. Borze. DEVIZE. — Trst, 28. septembra. London 91.25, Zagreb 10.75, Berlin 19, Pariz 173, ZUrich 421, Newyork 24.20. — Ziirich, 28. septembra. Zagreb 2.675, Dunaj 0.35, Budimpešta 0.825, Berlin 4.601, Praga 5.075, Mi an 23 75. Pariz 41.176. London 21.59. Ne\vyork 5.7S99. — Pariz, 28. septembra. Dunaj 0.875, Berlin 11.125, Ziirich 242.25. Milan 57.75, London 52 21, Newyork 14. — Berlin, 28. septembra. Zagreb 54, Dunaj 7.90, Budimpešta 18, Praga 128.50, Ziirich 21.85. Milan 5.1750, Pariz 8.99, London 473 50, Newyork 127. — Dunaj, 28. septembra.Zagreb 11.70, Pariz 195, Ziirich 490, London 11000, Berlin 2200, Bukarešta 2230, Newyork 2850, Bud:mpešta 400. —d Curlh, 28. septembra. Devize: Berlin 4.45, tNandija 185.50, Newyork 579, London 21 58. Pariz 41.05. Milan 23.80, Praga 5 90. Budimpešta OSO, Zagreb 2.60, Bukarešta 4 55. Varšava 0.09, Dunaj 0.37, avstrijske krone 0.24. —d Zagreb, 2S. septembra. Ker vladi ?e nI določila banke, ki bodo smele Izvrševati promet 7 devizami, zagrebška borza ne posluje z devizami, temveč trguio samo z va'utam LValute se gtase: Dolarji 216 do 220. avstrijske krone 10.50—0, carski rub-li 10—22, češkoslovaške krone 225—0, 20 kron v zlatu 0—S00, napolenndor 750 do 775. nemške marke 185—190, rom. Ie jI 180 do 0, italijanske lire 905—920. —d Beograd, 28. septembra. Deviz©: London 206. Pariz 375, MIlan 228, Praga 61. BerMn 4* 75. Dunaj 270, Sofija 37.50. Bukflrešta50 50. Valute: Angleški funti 200, dolarji 54. rom. leji 50. — LjubUanskl Sokol naznanja, br. svojemu članstvu, ki se udeleži svečanosti odkritja Snko'skega doma v Radovi ici v nedel:o. dne 2 .oktobra, da dobe izkaznice za polovično vožnjo nri br. Kovaču v odborovi sobi v Nar. domu in sicer v petek in soboto od pol 7 do 8. zvečer. Gledališče. Drama: V soboto, 1. oktobra 1921: »Požar strasti«. Izven. V nedeljo. 2. oktobra ob 3. popoldne: »Razvalina življenja«. Izven. V nede'jo. 2. oktobra ob pol 8. zvečer: »Kom?d;ia zmešniav«. Izven. V ponede* ek, 3L oktobra: »Požar stra« sti«. E abon. Opora: V soboto. 1. oktobra: »Boris Godunov«, I. del. Tzven. V nedel-o. ?. oktrbra: »Boris Oodu- nov«. II del. Izven. V roncdclick, 3. oktobra: Zaprto, Olavn! urednik: Rnsto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Pudržaj« j stran. 4. aznanilo. odna trfiouinn A. JlliKOUlC, naslednik K. Som naznanja, da ae prodaja zopet vrii v popolnoma prenovljeni in na novo urejeni trgovini II Ljubljani, Mestni trg štev. 19. a Posebno priporoča svojo ni novo došlo zslogo perila za dame, gospode, otroke in novorojence. Velika zaloga pletenin, steznikov, svile i. t. d. Vse potrebščine za krojače in šivilje. — Galanterija. Postrežba točna ln solidna. im M. btDuu m m. m patina Urnim. 2!. ujMn 1921. yi 'tonatitaa piitoii (LiHle-Tom 635 mm, in zlata Igla za kravato se proda. Naalov pove uprava Slov. Naroda. 6941 Bulin stap klavir se proda. Naslov pova uprava 5Iov*n Naroda. t ±2* JHotovilčevo seme priporoma tTjr>v'na s semeni Serer & Komp., Ljubljana, WMfova ulica 12. «869 Cene priznano nizko. □ TnoirtHS pamotnika sprejme trgovina $ semeni Sevar «% Rom©, gffiaa 6908 Sprsfmelo se f,_4 gospodie aii dame na dobro hrano (farno opoldne). Naslov pove oprava Stav. Narod«. _ 6959 Gospodična vseatrmsko izobražene, sc išče k trem otrttkom-solarjem. Pran Stupica v Liubijanl, Onaposvctsjca cesta 1. 6865 >rod& s® ZiOSUa, težka, možna postava, kostanjeve barve, 5 let stara. Sv. Petra erata st. 85. 6966 Dipl. strojni inženir z inozemsko prakso (sna vač jezikov) Išče rrimefne slolbs. Ponudba pod .Strojni inženir 694S" na upravnlitvo Slov. Naroda. isMS Spretna šivilja za krznarsko in domice a>lo se spreiaje ori J. Wonokf Sv. Potro cesto io. 6S90 Mm prodaj čoln z gredeljnom (KieleooO dobro ohranjtn. Naslov pova oprava S!or. Na- roda. 6S07 g W«BJWHIjgTj a OBISK jgĐjgj MgPtMM. B| Gospodična išče meblovsno alt aamcblovano soba s hrano ali le raj* brez nje. Peaudbc po J .Priprosto 0941« na upravo Slov. Naroda. o06l U stanoienie s hrane se sprejme najraje dva dijaka (dijalcinJtV Evect. ta odda soba z dvema posteljama i oskrbo aH ares »ja. Naalov pave urr. Slav. Naroda. 69S5 Biljard (Seifert) v prav iobnm stana te ceno proda. E&vina Slon, Išče se dabra idoča sasatlaa v aaiam ali pa aa račun Ponudba pod .Gostilna aW3" na upravo Slav. Na rada. 0953 P mm sprejemu ter aff!Hf v V5I|1C' množini kroaa SVSiPl pir, tiiel, soljo, Jabol ka. Ursonlska m nosa v Lfob-IloeJ, Proioraova «L 6957 )tiša z vrtom as proda na Jeticl 8 pri Črnučah, p Jcllca pil Ljub }aal. Vač sa lave ori taatn kn ramo t««. Simon Kovači 6015 Sobarica pomagalka alt začetnica »e »prejme takoj v hotelu Slon, LJubljana. 6932 l*6e os mešalna »obn s posebnim vhodom ev«utualt.o i neJir-bo, ali pa man Je stanovanje z c* ravn ali bral oprave proti zelo dobri mjera nint. Ponudba na poitsU prodal fli. 8S. 4«0< lit ;mim bi rida v topili v kiKO trgovsko pisarno, natraje v lasno podjetje. Od^e-vore proaim na upr. Siav. Nar. p*a .Las BMs*. lontorlstlnii, velfa kni'govodatva in korespondence, ktkor t d\ atrojepiaja, sa apreime takoj nn Kar! 'u^anc, valjčni mlin, Sevrnea. Prednoit ima-o, prodajalka, vstče trgovine z irtom In moko. Cela preaktba v hi« P!a?a do dogovoru. Vstop takoj. Elegantna aoba a dvema pe>sta*}ar lov amrp-.ovega fozda SO — 40 letni 50 000 K. Lepa kmetijska ia vinogradska posestva, velenoseetva, ar***!".'', hifte, vile. min! i. t. d. Varal aVaamffc Dalja, Ztolf09oljo S. 6051 Resni ženifna ponudoa. Gospodine, trravs^s aaabrafaaa, državna naaravMeaka, brez premoženja, teli aposauKi svrhom ženitve zaafajnaaa gospo Ja, kateremu je do tefa, da dobi b ago, pleronito draJiso ter zve* e, varcaa ki skrbno žena, katara ba aisa-rati'ira'a s njim. Reaee poaudae p d .Krtssstama SOSO* na astavo Slov. Naroda. 0950 riBliiiMm iiAriti'ki Reflektira aa aanao aa mo!, ki j t v ra-fiunaajs popolnoma senee-jiva ter isnr jena v rtrojaacaja. Plaea po rlofovoro Lastnoročno slasna sroinje i tprffsvali o iolaM predli^brazbi in o dosedanjem slatbavania naj sa »»fovolilo vasstati de IS. okaobra t 1. na radadaks ravna taijstvs rkasealk. 69*4 Sjorojanojo so v dolo sprstsl ■■■FfiSani Prozno nnvs i« r** -s ureče MJotovi) t vuWI m..C.I f. m Vi mil pri ra. siae, Rnilsi nie nit. fflw. k>-'?a »St. Trebam SdM leđnu dobru kuharicu t jednu dobru sobarica ovde u moioj kuć! u Mitrov-d. on ; i a moi m alati rolto;r na jjo«n.. u Jelku Malsate, Sremska Mitrovica na Savi sa osna kom p'ače i SVJStSa Ref's-Ktira *r trnv.o na ao'idna a<»'ra ose^a Preda ss iiiSa stojfča ab e^raini cee';, 10 minut od trga in tat. postale Koni'ce. V hiti na novo moderno stanovanje, tirtieno xa druž'no, rripravn« za rokodelca ali pemljonieta. Pred hiio majbm vnek s v nako trto, njiva okrojj če.rt Joha ve-lka. S"anovan:e ixrrazn«eno pripravljeno za kupca. Cena 40.000 K. Zpniiti ie js nri r Pavel Kiulcu, obč. ta niku ob*ine trg Konjice. f3SM) sasaansl Velezanirnira hnrka iz vojaike^a življenja. Vpriaarja se z x clikim uapehom na ŠteviLnih odrih. Csna K 9. lSSSSSOBBESmW I SnSEBES Sprelmem mesto dnška E ur KOrG za iivanjo transaaiaijokih jornteziov v tovarni ..OflUl11 A. i. projo Carl PoUnk, L Inki; so a, Ss. Potro oosU it. 68. 0051 pisarniški vodja so lioo« Pogoj: samostojen bilanci st, veič enega slovanskega jezika, nemščine in po mogočnosti italijanščine. Samo samostojne moči do 40 let starosti naj pošljejo possdbo s prepisom spričeval in navedbo referenc tsrdXi „Mesna" aVztlkn so iivoi zossa, Marifcor. 6913 Konjske odeje in fise volnene odeje v največji izbiri po tovarnilkik eeaeh pri Ma Bauer, Zagreb lat os 99. Tekatflso blago as debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo bo oreorodsJalse. v večji tvrdki ali banki Jugoslavije ali pa potnika za tu in inozemstvo. Sposoben stan v govoru in pisavi slov. - hrvaškega, italijanskega, nemškega ln francoskega jezika ter za silo angleščine. Bil sem zaposlen desat let zaporedoma v tem 8voj*ivj v dve u naivečjlh trgovskih hišah v Parizu. Najboljše reference. Eventualna kavcija in spričevala na razpolago. Udeležil bi se tudi kot akti-ven dmžabnik s primernim kapitalom v kaki drugi solidni trgovini. Nastopil bi tanko takoj ali pa čez nekaj mesecev. Prijazna ponudbe naprošam direktno. Naslov pri uprav. Slov. Narcia. 6951 3 "*E=*=SS^Sr| 4-#r-4i~": Zaloga pohištva Karel Preisa 9 Karta se je preselila V Gosposko Ulito ZO, PWiino»n m Velika naloga lesenega, železnega in tapetniškega ■ pohištva. ■ Ceniki na razpolago ! SJa debelo! Eksport! Bfa drobsol □ 0 8 8 So [i Ljubljansko občinstvo se opozarja, da je vrhniška tovarna konzerv in masne industrije otvorila prodajalni paviljon na Vodnikovem trgu, v katererem bo razprodajala prvovrstna mesne izdelke po zelo nizkih cenah. banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najagodBoJaisal pofojL Beograd, Celje. Dubrovnik. Kotor, i Kren|p LJubljano, Marlbors Metković. Opatija, Sarajevo, Split, SibanSk, Zadar, Zagreb, Trst, Wžen. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. I 3C 5 Lastnina in tisi »Narodne nukamo«. Za. inseiatni del ocUo.voren Voltutln Kooitar 69