/
Studijska knjižnica
TRST, sreda 1. julija 1959
Leto XV. - Št. 155 (4309)
POŠTNI PREDAL 47 1J NOVA GORICA D
DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St 2« —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur -
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 dm — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: ZaložniStV«
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Nove demonstracije v Torre del Greco Protest CGIL proti ravnanju oblasti
Tajništvo CGIL je sklenilo posredovati pri vladi, da se spor končno reši - Sindikalni predstavniki bančnih nameščencev zahtevali sprejem pri ministru za delo-Nadaljuje se vsakodnevna dveurna stavka kovinarjev - Tudi železničarji napovedujejo stavko
Danes v Beli hiši nov Eisenhowerja s Frolom
razgovor
Kozlovom
NEAPELJ, 30. — Po včerajšnjih popoldanskih incidentih v Torre del Greco so se okoli ene ure po polnoči incidenti ponovili. Prišlo je do novih spopadov med demonstranti in varnostnimi organi. Ranjenih je bilo okoli 20 ljudi, od katerih 8 karabinjerjev.
Po 22. uri, ko se je ozrač-
je nekoliko pomirilo, se je pred kasarno karabinjerjev zbrala velika množica, ki je čakala na izid posredovanja posebne delegacije, ki so jo sestavljali poslanci in občinski svetovalci mesta in ki so zahtevali od kvestorja in karabinjerskega poveljnika izpustitev aretiranih demonstrantov.
Delegaciji je uspelo doseči, da so izpustili samo 4 demonstrante. Ostale so pa prijavili sodišču.
Ker je množica demonstran. tov glasno protestirala, so jih začeli varnostni organi razganjati, kar je demonstrante še bolj razburilo. Prišlo je do novih spopadov in demonstranti so se branili z metanjem kamenja na varnostne organe, ki so jih napadali. Metali so kamenje tudi v okna karabinjerske kasarne. Aretirali so 72 demonstrantov, od katerih so pozneje obdržali 69 in jih poslali v zapore v Neapelj. Med včerajšnjimi demonstracijami so varnostni organi tudi streljali.
Danes je ves dan bilo v mestu zelo napeto, popoldne Pa se je na glavnem trgu znova zbrala večja množica, ki je sprejela z žvižganjem varnostne organe, ki so spet pridrveli s kamioni in jih z&čeli razganjati. Ves dan je večina trgovin zaprta. Po ulicah in v bližini javnih poslopij stražijo večje skupine karabinjerjev in policijskih agentov. Nocoj so aretirali drugih 7 ljudi, ki jih obtožujejo žalitve varnostnih organov. Nekaj po 19. uri je prišlo do novega spopada v neki stranski ulici poleg glavnega trga, pri čemer so aretirali dva demonstranta.
Torre del Greco je eno najvažnejših velikih pomorskih centrov v Italiji. Stavka pomorščakov se med prebivalstvom močno občuti in zato je prebivalstvo solidarno s stavkajočimi, ki jih je podprlo tudi z demonstracijami. Prebivalstvo je demonstriralo, ker vlada s pomočjo svojih u-pravnih in varnostnih organov odločno podpira brodarje, ki so zaradi tega še bolj zaostrili svojo nepopustljivost in odrekajo najbolj elementarne pravice in zahteve pomorščakom, med katerimi so na pr. tudi zahteve za imenovanje notranjih komisij na ladjah. Sam minister za trgovinsko mornarico Jervolino je s svojimi večkratnimi izjavami, da se ne misli pogajati, dokler stavka traja, močno podprl brodarje. Prav tako jih podpira ves desničarski tisk, ki oporeka pomorščakom pravico do stavke. In to še ni dovolj. Ponekod so stavkajoče s pomočjo policije odstranili z ladij, drugod so šli celo tako daleč, da so jih prijavili sodišču. Zato je razumljivo, da je prebivalstvo v Torre del Greco zgubilo potrpljenje in šlo na ulice, da pokaže ves svoj srd proti takemu ravnanju.
Tajništvo CGIL, ki se je danes sestalo, da prouči nastali položaj, je odločno protestiralo zaradi včerajšnjih dogodkov v Torre del Greco in iz-
reklo vso solidarnost z ranjenimi in aretiranimi delavci.
Tajništvo poziva vse sindikalne organizacije, naj bodo solidarne s stavkajočimi pomorščaki, ter potrjuje, da bo jutri sestanek med izvršnim odborom zveze pristaniških delavcev in sindikalnih organizacij pomorščakov, da odločajo o zaostritvi borbe na eni strani ter o razvoju solidarnostne akcije pristaniških delavcev ,ki se je že začela v Trstu, Genovi in Neaplju s strani pristaniških delavcev.
Poleg tega je tajništvo CG IL sklenilo posredovati pri vladi za celotno proučitev vseh vprašanj, ki so v zvezi s sedanjim sporom, zato da pride do pravične rešitve.
V začetku tretjega tedna stavke bančnih nameščencev javljajo sindikalne organizacije, da je odstotek stavkajočih prav tako visok kakor d0 sedaj. Tajništva sindikalnih organizacij javljajo, da so zahtevale sprejem pri ministru za delo, da zvedo o iizidu njegovega zanimanja za rešitev spora.
Tajništvo FIOM (CGIL) izjavlja v posebnem poročilu, da z zadoščenjem ugotavlja popoln uspeh vsedržavne stavke kovinarjev 26. in 27. junija in prav tako se v vseh tovarnah v veliki meri izvaja sklep o vsakodnevni dve-urni stavki. Za 3. julija zjutraj je tajništvo FIOM sklicalo sejo izvršilnega odbora v Milanu, da se sporazumejo o nadaljnji akciji, o kateri se bodo nato dogovorili z drugimi sindikalnimi organizacijami na sestanku, ki bo istega dne popoldne.
Glavni tajntk CISL Storti je sporočil, da bo imel v četrtek zjutraj tiskovno konferenco, na kateri bo govoril o sedanjem sindikalnem položaju in obrazložil stališče CISL s tem v zvezi.
Poleg omenjenih stavk se nadaljuje tudi stavka delavcev, nameščenih v kamnolomih in delavnicah za klesar-ski material.
Sindikalne organizacije delavcev prehrambene stroke so potrdile za jutri 1. julija no-
Tudi železničarji, nameščenci cestne železnice in avtobusnih prog, včlanjeni v CG IL so sklenili, da bodo v juliju proglasili prvo vsedržavno stavko, kakor bo pozneje določil centralni odbor federacije. Akcija se bo začela, ker namerava ministrstvo za transporte ukiniti postranske železniške proge in tramvajske proge izven mest ter jih nadomestiti z avtobusnimi progami. Poleg tega se pritožujejo, ker so opustili načrt zakona o izboljšanju položaja nameščencev na avtobusnih progah.
Naser o Izraelu
KAIRO, 30. — V dolgem intervjuju, ki ga objavlja danes
«A1 Ahram», napada predsednik Naser Izrael in poudarja, da je Izrael «nevarnost številka eden vseh držav, ki se borijo za svobodo in neodvisnost«, ter dodaja, da spor z ladjo «Inge Toft« ni bil incident, pač pa ((premišljeno spletkarjenje«. Kakor je znano, so oblasti ZAR 21. maja ustavile dansko ladjo «Inge Toft«, ki je skozi Sueški prekop prevažala v Hong Kong tovor izraelskega blaga.
((Spletkarjenje z ladjo «Inge Tot«, dodaja Naser, ima tri smotre:	likvidacijo palestin-
skega vprašanja (Izrael misli, da bo ohladitev odnosov med SZ in ZAR onemogočila sovjetski veto proti morebitni resoluciji Varnostnega sveta proti ZAR); izolacija ZAR
predvsem z oškodovanjem njenih odnosov s SZ in ŽDA ter infiltracija izraelskih elementov v afriško-azijske države z namenom, da se med njimi in ZAR povzročijo spori.
«ZAR bo ostala odločno na svojem stališču proti izraelski plovbi po Sueškem prekopu, poudarja Naser. Zadeva z ladjo «Inge Toft« nima nič opraviti s svobodo plovbe po Sueškem prekopu, pač pa gre za pravice palestinskih Arabcev in za napadalne ambicije Izraela. Prava nevarnost, dodaja Naser, ni Izrael, pač pa države, ki so za to državo.«
To izjavo so objavili malo pred današnjim prihodom tajnika OZN Hammarskjoelda, ki se bo razgovarjal s predsedniki ZAR o palestinskem vprašanju.
Še prej se bo Kozlov sestal s Hertcrjem - Sinoči sla Nixon in Kozlov poudarila važnost teh razgovorov za medsebojno sporazumevanje - Hertcr izjavlja, da so izjave Gromika o Ženevi «zanimivc»
WASHINGTON, 30. — Podpredsednik sovjetske vlade Kozlov je odpotoval danes popoldne iz New Yorka v Washington. še prej si je ogledal tovarno igrač v predmestju New Yorka. Iz New Yorka je odpotoval z avtomobilom v Camden v državi New Jersey, kjer si je ogledal 'adjedelnico, v kateri gradijo prvo ameriško tovorno ladjo na atomski pogon. Od tu je Kozlov s svojim spremstvom odpotoval v Filadelfijo, nato pa z letalom v Washington, kamor je prispel okoli 22. ure.
Na letališču sta Kozlova ~
sorejela podpredsednik Nikon in pomočnik državnega podtajnika Murphy. Ob prihodu na vojaško letališče v Washingtonu, je imel Kozlov kratek govor po mikrofonu ameriške televizije.
Odločno se je zavzemal za obnovitev prijateljstva, ki je vezalo SZ in ZDA v drugi svetovni vojni.
Kozlov je poudaril, da je sovjetsko - ameriško prijateljstvo odločilen činitelj za ohranitev miru v svetu, in pripom-
iitiiiiiMilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllfiMiiiliiiliiMiiiiimiiMiiiiiniiiiiittiiiiiiilMUHiiiiltlMiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMmiiliiiiiiilliiiiiiimiitmiitliiliiimtniMiiniiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiil
Bolj razgibano politično življenje v Rimu
Hudi očitki opozicije ker noče izvesti	de
Vlada je sprejela podrobnosti glede razpisa državnega posojila - Segni in Pella sta za konec septembra povabljena v Washington - Aktivnost posameznih struj KD pred bližajočim se kongresom
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Danes je bila napovedana seja ministrskega sveta. Ministri so najprej na predlog ministra za proračun in zaklad Tambronija potrdili zakonski odlok ki pooblašča vlado zti izdajo zakladnih bonov z zapadlostjo 1. oktobra 1966 za znesek, ki ne bo presegal 300 milijard.
Nadalje je vlada odobrila osnutek zakonskega odloka
za program investicij, ki jih bo mogoče finansirati z državnim posojilom, na raznih področjih gospodarstva.
Po seji, ki se je končala ob 14,15, je dal minister Tambroni časnikarjem nekaj izjav. Povedal je, da bodo vsako leto izžrebane
vo vsedržavno 24-urno stav-1 premije, in sicer bo prvi
ko za nameščence v tovarnah izžrebani prejel 10 milijonov, testenin, v mlinih in rižarnah. I štirje naslednji po 5 milijo-
		
Letalo padlo na šolo 16 mrtvih,90 ranjenih
NAHA (Okinava), 30. — Neko ameriško vojaško letalo je padlo na šolo v Nahi, pri čemer je nastal požar. 16 ljudi je zgubilo življenje, 90 pa »jih je bilo ranjenih.
Pilot letala je ugotovil motnje v motorju. Najprej se je skušal vrniti na letališče, od koder je odletel. Ko pa je imel s tem težave, in ker je v letalu nastal požar, je usmeril letalo izven mesta. Toda nenadoma je v letalu nastala eksplozija in pilot se je spustil s padalom. Letalo, ki je
ostalo brez pilota, je tedaj padlo prav na šolo, kjer je bilo več otrok. Okoli 30 hiš je bilo uničenih. Bojijo se, da bodo našli še druge žrtve pod ruševinami hiš.
Sneg v Alpah
LJUBLJANA, 30. — Na Triglavskih in Kamniških Alpah je danes ponoči zapadel sneg na višini nad 2000 metrov. Na Kredarici (2500 metrov) je sneg visok 20 centimetrov.
Protest Pankowa zahodnim državam zaradi današnjih volitev v Berlinu
Britanski odgovor na sovjetsko noto v zvezi s današnjimi predsedniški m i voli Iva m i
BERLIN, 30. — Vzhodnonemško zunanje ministrstvo javlja, da je vzhodnonemška vlada danes izročila note zahodnim državam in odločno protestirala, ker so izbrali Berlin kot sedež za volitve predsednika Zahodne Nemčije, ki bodo jutri.
V izjavi, ki jo je izročil časnikarjem, pravi zunanji minister Vzhodne Nemčije, da so note izročili s posredovanjem češkoslovaškega zunanjega mi. nistrstva diplomatskim predstavništvom zahodnih držav.
Note poudarjajo, da predsedniške volitve v zahodnem Berlinu kažejo, da skuša Zahodna Nemčija s pomočjo zahodnega Berlina nadaljevati izzivalno politiko proti Vzhodni Nemčiji in drugim evropskim državam.
«Zaradi tega vlada Vzhodne Nemčije odločno protestira
proti tem ukrepom in poživ-lj
ljavci te politike, nadaljuje izjava, bodo morali nositi vso odgovornost za vse, kar bo sledilo.#
Jutri bo v vzhodnem Berlinu zborovanje predstavnikov ljudske fronte. Glavni govorniki bodo zunanji minister
Lothar Bolz in predsednik ljudske fronte prof. Correns.
Kancler Adenauer je prišel v zahodni Berlin davi z letalom. V Berlinu bo ostal do jutri zvečer. Spremljalo ga finančni minister Etzel, obrambni minister Strauss in predsednik demokristjanske parla-mentarne skupine Krone. Kakor je znano, so bili za novega predsednika republike izbrani trije kandidati. Demokristjani so izbrali sedanjega ministra za kmetijstvo Lueb-keja, socialdemokrati prof. Schmida, liberalci pa podpredsednika Bundestaga Beckerja.
Na podlagi ustave voli novega predsednika «zvezna skupščina«, ki jo sestavlja 519 poslancev Bundeslaga in ravno toliko drugih delegatov deželnih parlamentov, ki so sorazmerno razdeljeni med dežele na podlagi rezultatov zadnjega ljudskega štetja. Tako bo Porenje-Vestfalija, ki je največja dežela, poslalo 147 delegatov, Posarje, ki je najmanjša dežela, pa 10. Po prvem ne. uspešnem glasovanju se lahko pismeno prijavijo novi kandidati. Takoj po izvolitvi pred-
sednika se skupščina razpusti.
V zvezni skupščini, ki bo volila predsednika, ima demo-kristjanska stranka 517 glasov. Ce bodo njenega kandidata podprle druge manjše skupine, bo lahko izvoljen pri prvem glasovanju. Socialdemo. kratski kandidat Schmid lahko računa na 386 glasov svoje stranke, medtem ko razpolaga liberalni kandidat Becker s 85 glasovi liberalcev. Obe stranki sta sklenili, da bosta do kraja podpirali svojega kandidata.
Nemška stranka, ki je v koaliciji z demokristjani, ima 24 glasov, toda sklenila je, da ne bo podprla nobenega od sedanjih kandidatov.
Pozno popoldne sta zahodno-berlinski senat in mestni svet priredila sprejem na čast članom zvezne skupščine.
Predstavnik Foreing Officea je v Londonu izjavil, da bodo
britanski odgovor na sovjet sko noto o predsedniških volitvah v Zahodni Nemčiji izročili danes v Moskvi. Ni pa bilo sklenjeno, ali bo vsebina note objavljena.
nov ter nadaljnjih 20 vsak pp 1 milijon.
Tambroni je nato navedel, kaj se vse namerava narediti s sredstvi posojila. Tako bodo med drugim dokončali dela, ki so bila prekinjena v Reg-giu Calabria in v Messini in ki se nanašajo še na posledice potresa 1. 1908, pa tudi na posledice zadnje vojne. Obnovili bodo pristanišče v Genovi, nadaljevali dela za zaščito tistih krajev, ki so ogroženi zaradi plime in morske erozije, dokončali pristanišče v Fiumi-cinu in še razna druga dela.
Na področju poljedelstva je določeno finansiranje del v Padski delti, kjer je tudi treba zemljo zaščititi pred poplavami in morskim preplav-ljenjem. Nadalje nameravajo izvesti razne izboljšave v korist gerskih krajev itd. Na področju železnic je Tambroni navedel več izboljšav raznih prog, vendar gre z nekaj izjemami predvsem za proge na jugu.
Določeno je, da bodo znatne vsote uporabljene tudi na znanstvenem področju, za razvoj turizma itd.
Kakor je bila danes vladna seja vredna zanimanja o-pazovalcev, tako je pritegnila njih pozornost vest, da ie veleposlanik ZDA Zellerbach izročil Segniju in Pelli vabilo, naj prideta v dneh od 30. septembra do 2. oktobra v VVashington. Seveda je predstavnik zunanjega ministrstva, ko je sporočil to vest, takoj dodal komentar, v katerem poudarja važnost tega stika na visoki ravni med italijansko m ameriško vlado. To naj bi obenem potrjevalo, kako italijanska vlada sodeluje pri oblikovanju zahodne zunanje politike.
Zdi se pa, da je to rabilo prišlo Segniju in Pelli zelo prav bolj zaradi tega, da se s tem prikrije ne preveč u-godno sprejeta francosko-itali-jariska zahteva, da se skliče zahodna konferenca pred nadaljevanjem ženevske konference. London je namreč na to zahtevo že negativno odgovoril, pa tudi v Ameriki ne kažejo posebne vneme zanjo.
V senatu, kjer so razpravljali o proračunu notranjega ministrstva, se je govorilo o dogodkih v Torre del Greco. Govorilo pa se je tudi o deželnih avtonomijah in tu je zlasti Gianquinto (KP1) izrekel na račun vlade mnogo očitkov. Dejal je, da vlada zopet navaja vzroke zgolj tehničnega značaja, ce še do sedaj ni prišlo do izvajanja tistih ustavnih določil, ki se nanašajo na lokalne avtonomije in deželno ureditev. Taki vzroki, ki so sicer že zastareli, se pa sedaj zagovarjajo na način, ki kaže pravi prezir do dela ustavodajne skupščine in do določil v ustavni .listini. Parlamentarna večina poudarja, da je treba biti pri izvajanju ustave silno previden, kakor da bi to, kar zahteva italijansko ljudstvo, predstavljalo nepopravljivo nevarnost za državo. Gian-quinto je poudaril, da ie treba iskati pravih vzrokov, da ne pride do deželnih avtono
Segnijevo vlado položila des-: svet zunanjih ministrov NA
ničarska večina, ki je protire-gionalistično usmerjena.
Glede istega vprašanja je vlado kritiziral tudi socialist Busoni, medtem ko je Peile-grini predložil resolucijo za ustanovitev dežele s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina.
Na področju strankarskega življenja vlada velika živahnost zlasti v Krščanski demo-' kraciji. Vzrok za to je bližnji kongres stranke. Sestajajo se razne struje in strujice. V četrtek se bodo v Rimu sestali deželni in pokrajinski tajniki stranke. Tajnik KD Moro bo ob tej priložnosti pozval vse k enotnosti, to se pravi, naj $e vsi strnejo o-krog njega. 'Vprašanje pa je, koliko ga bodo poslušali.
Danes sta se sestala oba demokristjanska načelnika parlamentarnih skupin, Piccioni in Gui Predvsem sta govorila o izvolitvi naslednika prof. Braciju v ustavnem sodišču. Zvečer So se zaradi tega vprašanja sestali načelniki vseh skupin, da bi se ugotovilo, če je možnost, da pride do sporazuma o novem sodniku ustavnega sodišča, ki ga bo moral parlament izvoliti.
Skupna seja, ko bo zadevno glasovanje, bo v četrtek.
A. P.
 «»—-
Francoski parlament zgubil bitko proti vladi
PARIZ, 30. — Skoraj soglasno so poslanci francoske skup. ščine odobrili nocoj tako imenovani «načrt Pinay» o gospodarskih ukrepih v državi, Ki predvidevajo 1.330 milijard frankov izdatkov v treh letih.
Na drugi strani pa se je zvedelo, da je parlament dokončno zgubil svojo bitko z vlado. Ustavni svet je namreč zavrnil zahtevo, ki bi dovolila parlamentu pravico, da se formalno izreče enkrat tedensko o politiki vlade.
Socialisti in druge opozicijske stranke so zahtevali pravico predlaganja resolucij in glasovanja o njih, in sicer po odgovorih, ki jih vlada enkrat tedensko daje o svoji politiki na vprašanja parlamentarcev.
V Parta je danes prišel maroški ministrski predsednik Abdalah Ibrahim, ki se zavzema za sporazum o ustavitvi vojne v Alžiriji. Pred prihodom v Pariz se je Abdalah Ibrahim razgovarjal s člani alžirske vlade v Kairu. Njegovemu obisku v Parizu bo prve dni avgusta sledil obisk maroškega kralja Mohameda, ki se bo sestal z de Gaullom.
V Parizu je danes član alžirske osvobodilne fronte u-strelil nekega alžirskega izdajalca. Ustrelil je zatem še policijskega agenta, ki ga je skušal aretirati. Uspelo mu je nato zbežati.
TO.
Belgijski predlog je do sedaj sprejela luksemburška vlada, medtem ko se nizozemska vlada še ni odločila in čaka na prejšnji sestanek stalnih predstavnikov NATO v Parizu, na katerem bodo govorili o tem.
V Washingtonu pa izjavljajo v nekaterih krogih, da se bodo 12. julija prav gotovo sestali v Ženevi zunanji ministri ZDA. Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije in Italije. Pripominjajo, da bi sklicali sestanek vseh zunanjih ministrov NATO. če bi imeli čas pripraviti ga.
Predstavnik Foreign Officea pa je v Londonu izjavil, da sedaj proučujejo italijanski in francoski predlog o sestanku petih zunanjih ministrov
Danes odgovor de Gaulla Mac Millanu
PARIZ, 30. — V poučenih krogih se je izvedelo, da bo general de Gaulle uradno odgovoril jutri na vabilo Mac Millana v imenu kraljice Elizabete, naj prihodnjo pomlad obišče Veliko Britanijo. Zatrjuje se, da bo de Gaulle vabilo sprejel, toda ne bo določen datum obiska.
0 zahodnem sestanku pred 13. julijem
BEAUFORT, 30. — Sodišče v Beaufortu v Južni Karolini je priznalo nekega 19-letnega ameriškega mornarja za krivega zaradi nasilja nad 47-let.no črnko. Porota ni priporočala pomilostitve. Zato bo sodišče zelo verjetno izreklo smrtno obsodbo proti mornarju. Toda njegov zagovornik je zahteval nov proces.
nil, da se mu zdi, da je potrebno premagati nekatere nepotrebne nesporazume, ki so nastali ob koncu vojne, ter vzpostaviti odnose prijateljstva in sodelovanja, ki so obstajali med obema državama med vojno proti skupnemu sovražniku.
Kozlov, ki je govoril v ruščini, je nadaljeval, da je med I>rvim stikom v ponedeljek popoldne s predsednikom Eisen-hoiverjem in z drugimi ameriškimi osebnostmi med obiskom sovjetske razstave v New Yor-ku, ugotovil, da se tudi v ZDA želi, da bi se našla govorica medsebojnega prijateljstva in razumevanja s SZ.
Zaključil je z besedami, da se odnosi med SZ in ZDA morejo in morajo razvijati v prijateljskem duhu in to v interesu svetovnega miru.
Pred Kozlovom je Nixon izrekel prepričanje, da bodo razgovori, ki jih bo Kozlov imel v Washingtonu z Eisen-howerjem in z drugimi vladnimi osebnostmi, koristni in da bodo prispevali k iskanju rešitve medsebojnih vprašanj.
Ameriški državni tajnik Her-ter je danes izjavil, da dvomi, da bi jutrišnji razgovori s Kozlovom lahko premaknili razgovore med Vzhodom in Zahodom o Berlinu z mrtve točke, na kateri so obtičali.
Ko so ga časnikarji vprašali, ali pričakuje, da bi med jutrišnjimi razgovori, ki jih bosta on in F.isenhorver imela s Kozlovom, prišlo do nečesa bistvenega, je odgovoril: «Niti ne vem, ali bo Kozlov razpravljal o vprašanjih zunanje politike. Sicer pa kakor veste, to ni njegovo področje.«
Na vprašanje, kaj misli o Gromikovih izjavah v zvezi z ženevskimi razgovori, je Her-ter izjavil, da hoče te iziave bolie proučiti, preden jih v podrobnostih komentira. Vendar je pripomnil, da so izjave «zanimive».
General Pacheco je odstopil
BUENOS AIRES, 30. — Danes so uradno javili, da sta državni tajnik za vojno general Hector Solanas Pacheco in podtajnik za vojno general Rosendo Fraga odstopila.
General Pacheco je bil že enkrat ponudil ostavko predsedniku Frondiziju, in sicer takoj v začetku spora s številnimi višjimi vojaškimi voditelji. Toda Frondizi ni ostavke sprejel.
Kot morebitni naslednik generala Pacheca se omenja general Hector Lombardi.
Razgovori v Moskvi Hrusčev-Selasi
MOSKVA, 30. — predsednik sovjetske vlade Hruščev se je danes razgovarjal v Kremlju z etiopskim cesarjem Selasijem. Navzoč je bil tudi sovjetski zunanji minister A. Gromiko. Se prej se je Haile Selasi sestal z maršalom Voro-šilovom, medtem ko je Gro-
miko sprejel etiopskega zunanjega ministra
Opoldne je prezidij vrhovnega sovjeta SZ priredil v Kremlju kosilo na čast etiopskemu cesarju. Med kosilom je Hruščev v svojem govoru poudaril, da je Etiopija edini otok narodne neodvisnosti in svobode v Afriki, ki je v verigah kolonialistov.
»Sovjetska zveza, je dodal Hruščev, hoče neodvisno in procvitajočo Etiopijo. Sovjetska zveza nima posebnih interesov niti v Etiopiji niti v drugih deželah.
V svojem odgovoru je cesar s hvaležnostjo omenil, da Sovjetska zveza ni hotela sprejeti in priznati izvršenega dejstva, ko je Italija leta 1936 zasedla Etiopijo. Prav tako se je s hvaležnostjo spomnil sovjetske pomoči Etiopiji v preteklosti.
Po kosilu je imel Haile Se-lasi nov razgovor s Hrušče-vom ob navzočnosti Vorošilo-va in Mikojana.
Izraelski parlament odobril dobave orožja N
JERUZALEM, 30. — Izraelski parlament je nocoj zavrnil s 57 glasovi proti 5 in 37 vzdržanimi resolucijo o nezaupnici, ki so jo predložili komunisti in ki je zahtevala preklic dobav izraelskega o-rožja Zahodni Nemčiji.
Predsednik vlade Ben Gu-rion pa je predložil resolucijo proti razveljavitvi pogodbe o dobavah orožja Zahodni Nemčiji.
Tudi parlamentarna komisija za obrambo in zu zunanje zadeve je sklenila z 9 glasovi proti 6 zavrniti vse predloge za razveljavitev dobave orožja Zahodni Nemčiji.
Dva ministra stranke #Ah-dut Avoda« nista bila navzoča na današnji jutranji seji vlade.
iiitiiiiiMiiimiiHiHiiiMiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimHimiiiHiiiimimiHiiiiiitiMiiiiimiiiinii
Poročilo Svelislava Stefanoviča
Zavarovanje kmetovalcev
in spremembe kazenskega zakona
Zaključek zasedanja zvezne skupščine FLRJ
BEOGRAD, 30.	—	Zvezna	|	ko	imenovanih	političnih	kriv-
ljudska skupščina je končala danes svoje zadnje zasedanje pred poletnimi počitnicami, ki bodo trajale do 31. avgusta. Skupščina je med drugim sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazen, skega zakona, s katerim se ne izpremeni kazenska politika v svojih osnovah .temveč se teži k nadaljnji humanizaciji pri izvajanju represivnih u-krepov. Državni tajnik za notranje zadeve, Svetislav Stefanovič. je v svojem poročilu poudaril, da kazenska politika Jugoslavije izhaja od predpostavke, da je kaznovanje nujno zlo in da je potrebno to sredstvo uporabljati, ko druga sredstva preventivna in vzgojna — ne zadostujejo za pobijanje tistih aktivnosti, ki so za družbo nevarna.
Smrtna kazen je ohranjena, toda izrekala se bo samo za izredno hude zločine. Omejen je tudi obseg izrekanja kazni odvzema svobode, a čas trajanja strogega zapora je znižan od 20 na 15 let. Kazenska dejanja proti ljudstvu in državi se bodo kaznovala tako kot doslej, ne glede na to, da se je število takih kazenskih dejanj zmanjšalo in so kazenska dejanja proti državi in ljudstvu zelo redko ali pa se sploh ne pojavljajo.
«Mi se ne moremo odpovedati kazenskemu pregonu in obsodDi kot sreostvu v borbi za neodvisnost in varnost naše države, ker so nas dosedanje izkušnje naučile, da moramo biti v tem pogledu še prav posebno budni,» je dejal Svetislav Stefanovič. »Število kazenskih dejanj proti ljudstvu in državi pada. Toda istočasno moramo ugotoviti, da sovražna dejavnost proti naši državi ni prenehala in da se še vedno srečujemo z zelo različnimi oblikami napadov na našo ljudsko oblast, na našo družbeno ureditev in varnost države.«
Glede kritike politike do ta-
cev, je Stefanovič dejal, da so v tej kritiki neresnične trditve, da se v Jugoslaviji posamezniki kaznujejo samo zaradi kritike sistema. Tu gre za pozivanje na načelno rušenje sistema oblasti kakor tudi o zlonamernem prikazovanju naših družbeno-političnih razmer.
Skupščina je na tem zasedanju sprejela tudi zakon o socialnem zavarovanju kmetovalcev. Na ta način se praktično uresničuje zdravstvena zaščita vsega prebivalstva Jugoslavije.
Jugoslov. parlamentarci v Foreign Officeu
LONDON, 30. — Člani zvez ne ljudske skupščine dr. Vladimir Bakarič, dr. Aleš Bebler in Dragi Stamenkovič, ki se nahajajo na privatnem obisku v Londonu, so obiskali danes državnega ministra v Foreign Officeu, Ormsby Gorea, s katerim so se razgovarjali o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
 «» ------
liMlliiliiiiiiiiiiiiiiiliiminliiiiiiililllMHillliiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiillilliiiiiimiliiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiitliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Mc Millan o veliki možnosti uspeha konference o jedrskih eksplozijah
Misija dobre volje FLRJ prispela v Mehiko
MEXICO CITY, 30. — Ves mehikanski tisk objavlja na prvih straneh vest o prihodu jugoslovanske misije dobre volje pod vodstvom dr. Vladimi-ra Popoviča, člana zveznega izvršnega sveta FLRJ. «Tito pošilja Mehiki poziv na mirno koeksistenco«, poudarjajo ča sopisi. Misija bo bivala v Mehiki pet dni.
Člane misije je danes sprejel predsednik republike, kateremu je Popovič izročil Titovo osebno pismo. Med razgovorom je prišla do izraza obojestranska želja, da se sodelovanje med obema državama poglobi.
Člani misije so obiskali tudi zunanjega ministra in ministra za finance. Ob tej prvi izmenjavi mišljenj, so soglasno u-totovili možnost razvoja sodelovanja med obema državama, zlasti na gospodarskem področju.
Sovjetska zveza pripravljena na nove koncesije
LONDON, 30.
Angleški
LONDON, 30. — V poučenih krogih izjavljajo, da ni nobene spremembe v britan-skem stališču glede predlogov za sklicanje zahodne konference pred 13. julijem Zato je verjetno da angleška vlada ne misli sprejeti belgijske uradne zahteve, naj se še
mij,
v hipoteki, ki jo je us pred omenjenim dnem skliče
ministrski predsednik Mac Millan je izjavil danes v spodnji zbornici, da je še vedno mnenja, da so za ženevsko konferenco o nadzorstvu nad jedrskimi poizkusi »široke možnosti uspeha«. Na razna vprašanja je Mac Millan pripomnil:	((Konferenca počasi
toda odločno napreduje. Utegnila bi priti do točke, ko bo potrebno sprejeti življenjsko važne odločitve. Se vedno mislim, da so široke možnosti uspeha. Ce se bo to zgodilo, bomo dosegli najvišjo nagrado, po kateri težimo, ker bi nam to dalo ne samo ustavitev poizkusov, kar je zelo dobra stvar, pač pa tudi prvikrat sistem mednarodnega nadzorstva. Mnenja sem, da je za to nagrado vredno čakati in delovati, ker je največja od vseh.«
Se prej je neki laburistični poslanec- pozval Mac Millana, naj predlaga Eiscnhovverju in Hruščevu, da bi sedaj podali izjavo o tej zadevi. Ta izjava bi morala poudariti, da ZDA, SZ in Velika Britanija ne mislijo obnoviti jedrskih poizku-
sov med pogajanji za uvedbo
učinkovitega nadzorstvenega sistema.
Mac Millan je odgovoril: «Naš glavni namen je doseči splošen sporazum, ki naj ga spremlja dejanski sistem nadzorstva. Medtem se' konferenca nadaljuje in ne delajo se poizkusi.«
Voditelj opozicije Gaitskell je vprašal Mac Millana, ali misli na to, da bi bilo potrebno podati predlagano izjavo. Mac Millan je spet odgovoril, da ne verjame, da bi tak predlog v sedanjem trenutku bil najboljši način za pozitiven zaključek pogajanj.. Dodal pa je: «Vendar ne izključujem, da bi to bila ena od metod, ki bi se lahko uporabile v nekem stadiju razgovorov.
ŽENEVA, 30. — Uradno poročilo o današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov javlja, da so delegacije proučevale vprašanja, ki se tičejo glasovanja v nadzorstveni komisiji, in o potovanjih premičnih nadzorstvenih skupin.
Voditelj sovjetske delegacije Carapkin je na tiskovni konferenci izjavil, da SZ želi sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki naj predvsem u-pošteva njeno željo da se zagotovi njena varnost. V zvezi z vetom pri glasovanju v nadzorstveni komisiji je Carapkin izjavil, da je SZ pripravljena na nekatere koncesije: SZ ne bi več vztrajala pri načelu soglasnosti, kar pomeni pravico veta, če bi zahodne države sprejele naslednje sovjetske predloge: 1. Število osebja v nadzorstvenih postajah. 2. Število premičnih inšpekcij. SZ bi bila pripravljena odpovedati se pravici veta v zvezi z naslednjimi točkami: 1. Zbiranje nadzorstvenega osebja. 3. Proti sprejemu sklepa, da se pošlje nadzorstvena skupina v primeru sumljive eksplozije. 4. Proti sleherni obtožbi kršitve pogodbe.
Zahodni delegati so odgovorili, da bodo skrbno proučili te predloge. Carapkin je odgovoril, da se o tej ponudbi ne da diskutirati ter da jo morajo sprejeti ali pa zavrniti.
V Benetkah se je povečala radioaktivnost
BENETKE, 30 - V dežju, ki je padel v Benetkah včeraj in nocoj, so ugotovili višji odstotek radioaktivnosti kot normalno. Pri merjenju s števcem ((Geiger« so ugotovili, da se je radioaktivnost od normalne povprečnosti 75 udarcev na minuto dvignila na več kot 100.
Danes se začnejo X. dubrovniške igre
DUBROVNIK, 30. — V Du-brovnik je prispel danes Rodoljub Colakovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, ki se bo jutri udeležil svečane otvoritve letnih iger kot zastopnik predsednika Tita. Na naravnih odrih bodo letos v dveh poletnih mesecih, kolikor bodo trajale X. dubrovniške letne igre, izvedli 88 glasbenih, dramskih in folklornih nastopov. Sodelovalo bo okrog 1500 izvajalcev. Med drugim bodo tudi letos predvajali Shakespearovega «Hamleta» na trdnjavi Lovrijenac.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22.3, najnižja 14, zračni tlak 1008.9 se dviga, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 54 odst., ne-bo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno temperatura morja 21.8, padavine 25.8 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 1. julija
Bogoslav
Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 1.22 m zatone ob 15.42. Jutri, ČETRTEK, 2. Julija Marija
mature
Po dolgoletni enotni borbi lonierskih in padriških kmetov
Tamdiu. ducendum
quamdiu vivas
Seneca
Danes pričenjajo letošnji naturanti slovenskih sred-ijim šol — dan prej kot ijihovi italijanski tovariši — jismeno maturo. y življenju eh mladih ljudi je to do-rolj resen trenutek, ki se ja nekateri bolj nekateri nanj zavedajo, ki so se nanj lekateri bolj nekateri 'manj jripravili in ki končno na-idaj a nekatere z večjo ne-catere z manjšo zaskrblje-tostjo. Mislimo, da je bolj trav, če imajo v tem trenut-:u dijaki tisto resnobno zalest, da so prišli k začetku :relostnih izpitov s tisto žalostno pripravljenostjo, ki o-jravičuje realno upanje, kot ta če pridejo k nalogam in jotem pred komisijo s tisto itgotovostjo ,kjer postane vse idvisno od srečnega slučaja. 3repričani smo, da spadajo naturanti slovenskih srednjih tol v pretežni večini v prvo tkupino.
Res je, ni lahko biti «po-oolnoma pripravljen». Toda ieresno bi bilo, če bi kdo >d maturantov pričakoval to, lesar jim današnja šola ni lala in jim, takšna kot je, ti mogla dati. Gotovo je, da je nameravamo delati apolo-jije neznanja. Prav tako ne mislimo, da so osi, ki so prispeli do zrelostnega izpi-p, že tudi szreli«. Res pa je jendarle, da bi moralo v do-jršni meri tako biti. e-Zre-ostis ne more dati sama ma-ura, temveč mora kandidat ■e priti «zrel» k maturi Ce na je prišel k maturi sne-irelš, tedaj pada precej od-j ovornosti na druge; na tiste, ki so ga pripravljali in ja ne dovolj pripravljenega pripustili k maturi.
Tukaj ne gre za zvračanje krivde navzgor ali navzdol. Rekli smo, da današnjim ma-lurantom sedanja šola ni dala, česar jim ni mogla dati. roda bilo bi popolnoma zgrešeno, če bi kdo to razumel tako, kot da gre zgoli za slabost enega samega elementa, tu konkretno učečega o-sebja. Pomanjkljivosti so na tem področju — o tem ni treba nikakega prikrivanja — toda krivično bi bilo, jih posploševati. Vendar je za sta-nie današnje šole še toliko negativnih elementov, da nima nobenega smisla ustavljati se ob njih v tem priložnostnem članku Toda gledati na dijaka-ma-luranta povsem izolirano od vseh teh okoliščin — to bi bilo zgrešeno, bilo bi neživljenjsko in bi kazalo na nepoznavanje vseh tistih elementov, ki bi jih morali tisti, ki bodo imeli opravka z maturanti — konkretno: čomisije — najbolj poznati.
Prepričani smo, da bodo kandidati stopili pred komisije z zadostno prtljago zaokroženega znanja, ki naj iz-nriča, da dijak ni izgubljal -.asa in let brezplodno in da ie iz gore manj važnega pod pametnim vodstvom profesorjev odbral to, kar se sme od s jr ga brez formalistične pe-lantnosti zahtevati.
Matura še daleč ne pomeri kakega zaključka katerega coli študija Ljudje, ki ima-io pred seboj kandidata in o upoštevajo, delajo končno :udi sami neki izpit. Presoje pred ni niso samo odgovori, em več včasih še bolj vpra-lanja, ki jih kdo stavi. Res ti lahko posameznemu eksa-ninatorju v nekaj vprašanjih spoznati in realno presoditi candidata, toda na splošno nora veljati, da je treba o--.enjevati človeka v celoti. 'Zato gotovo ni najboljši st-dem komisij, ki imajo pred seboj kandidate, katerih ne joznaio. Pogosto je namreč l„ mature kak dijak na tem sli onem področju zrel, medlem ko se je od nekaterih jo dročij že oddaljil. Tu ne >i bili v zadregi imenoma lavajati primere, ko je šlo -a ljudi, ki so postali um-jerzitet.ni profesorji in znan-ttveniki.)
Namen mature torej ne mo-■e. biti ta, da kandidat pokale, kaj vse zna, temveč bolj,
la pokaže sposobnost roj znati, ali z drugimi besedami:	pokaže naj, da je
sposoben i a E e t i kak re-.-_ -fudij. Znanja v življe-ak nikoli nihče ne bo ireveč, kajti učiti se a vse. življenje. Toda je kandidat pokazal, da z ceniti, kar mu je mogla ti srednia šola. kot o »noža bodoče življenje, pori j e o tem že precej zreti. In predvsem to ocenje-ti bodi naloga tistih, ki bo-v kratkem imeli pred se-j naše maturante.
 «»------
Poziv kmetovalcem
Kmečka zveza in Zveza ma-, posestnikov obveščata vse letovalce, da bo v četrtek, julija ob 18 uri skupni o-■d razstave »uravnovešena mila«. Kmetovalcem bo na zpolago strokovnjak KZ in »P, ki jim bo nudil podrob-ijša pojasnila. Vsi, ki si že-
0 ogledati razstavo, naj se erejo nekaj pred 18 uro na roti glavnega vhoda na veie-Jera (na koncu Ul. Ro5**;,,, oti konjskemu dirkališču)
1 pa ob 17.30 v uradih Kmeč-s zveze in Zveze malih pomnikov v Ul. Geppa 9 P° [ledu strokovne razstave si jdo kmetovalci lahko ogledi tudi velesejem, pri če-er bodo imeli na razpolago »opilite po zuižanih cenah.
Vojaške
zasedena
oblasti derekvirirale zemljišča na Hudem letu
Ukrep je stopiI v veljavo včeraj - Vprašanje nepremičnin na teh zemljiščih bodo rešili sporazumno lastniki in predstavniki vojaških oblasti
el
Od včeraj so lonjerski in padriski kmetje zopet v posesti svoje žemlje na Hudem letu. Vojaška oblast, in sicer ravnateljstvo za dela pri vojaškem tehničnem uradu v Trstu, je namreč vsem lastnikom zemljišč na Hudem letu poslala pisma, v katerih jih obvešča, da so t dnem 30. junija 1959 vsa zemljišča derekvirirana. V obvestilu je tudi rečeno, da bodo vprašanje nepremičnin, ki so bile zgrajene na teh zemljiščih z državnim denarjem, rešili sporazumno s prizadetimi zemljiškimi posestniki in pristojnimi višjimi vojaškimi oblastmi na osnovi zakonskih dQločil, ki urejajo tovrstna vprašanja.
Zemljišča na Hudem letu, ki so jih najprej rekvi-nrale ameriške vojaške oblasti, po letu 1954 pa italijanske, so torej zopet v posesti pravih lastnikov. Zgodba Hudega leta je znana. Ko so ameriške vojaške oblasti
rekvirirale zemljišča na Hudem letu ,so brez dovoljenja lastnikov zgradile na njem igrišče za golf, za katerega menijo, da je eno najlepših, če ne najlepše v Evropi. Po prihodu italijanske uprave so igrišče rekvirirale italijanske vojaške oblasti, ki so skušale doseči razlastitev celotnega kompleksa ter so ponujale kmetom smešno nizko ceno, ki pa so jo ti seveda odklonili.
Ker je bilo očitno, da bi kmetje s tako prodajo utrpeli veliko škodo, saj so imeli Lonjer-ci in Padričani na Hudem letu najlepše travnike in pašnike, so se kot en mož uprli nameravani razlastitvi, odklonili ponujeno ceno ter zahtevali, da jim vojaška oblast zemljišča vrne. Tu sta jim priskočili na pomoč Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, katerih predstavniki so storili vse, kar je bilo v njih moči, da bi nameravano razlastitev preprečili ter dosegli vrnitev zemlje lastnikom. Znano je, da so imeli predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov glede tega številne razgovore tudi z najvišjimi predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter da niso zamudili nobene prilike, da ne bi to vprašanje sprožili v primernem času in na primernem mestu.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta lahko u-spešno nastopali predvsem zaradi tega, ker sta uživali zaupanje in soglasje vseh prizadetih kmetovalcev, ki so lani tudi izvolili odbor z nalogo, da jih zastopa in do pokrene akcijo z namenom, da se zemljišča derek-. imajo. Tu moramo ugotoviti, da je bilo to doseženo predvsem zato, ker je med prizadetimi zemljiškimi posestniki vladala enot-
 um  .......................................
nost, ki je bila — kot se je sedaj izkazalo — osnovni pogoj za uspešno, čeprav dolgoletno borbo.
Toda za rešitev vprašanja Hudega leta se nista zanimali samo Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Znano je na pr., da sta obe kmečki organizaciji o tej zadevi zainteresirali tudi poslanca Vi-dalija, ki je potem interveniral v parlamentu, znano je, da je o tem vprašanju večkrat govoril v občinskem svetu svetovalec dr. Jože Dekleva, znano je tudi, da je koristi lonjerskih in padriških kmetov zastopal v pokrajinskem svetu svetovalec Marij Grbec. Vse te intervencije so končno le rodile uspeh in zemljišča na Hudem letu so zopet v rokah pravih lastnikov.
Z naše strani lahko samo čestitamo enotnemu nastopu vseh prizadetih Lonjercev in Padričanov, ki v tolikih letih borbe niso izgubili vere in zaupanja v pravico ter s svojim enotnim nastopom dosegli, da je pravica zmagala. Prav tako moramo izreči priznanje Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov za njih neumorno delovanje v korist kmetov kot tudi vsem drugim predstavnikom, ki so na kakršen koli način pripomogli k rešitvi tega perečega vprašanja.
 0 9
Nova hitra pomorska proga Trst-Benetke
Danes dopoldne bo začela obratovati nova in zelo hitra pomorska proga med Trstom in Benetkami. Moderni čoln, ki bo vozil na tej progi, ima ob strani krila in drsi po morju. Zaradi tega lahko do-
seže hitrost tudi do 80 km na uro in porabi malo goriva. Motorni čoln, ki so ga krstili «Jadranska puščica«, je zgrajen iz «peralumana», to je iz zlitine aluminija in magnezija. V njem bo prostora za približno 70 potnikov. Število moštva je zelo omejeno, saj so poleg poveljnika le še motorist, mornar in vajenec. Za potnike bo na razpolago mali bar, v čolnu pa je tudi radiotelefonska naprava za zvezo s kopnim.
Omenjeni motorni čoln bo za sedaj vozil v Benetke dvakrat na dan, dvakrat pa iz Benetk v Trst. V Trstu bo pristajal ob pomolu «Audace», v Benetkah pa pred Trgom sv. Marka.
Za sedaj bo direktna proga, brez vmesnih postajališč; ni pa izključeno, da bodo v nadaljnjem vnesli spremembe in vključili v progo druge obmorske kraje med Trstom in Benetkami, Spočetka je bilo govora, da bo ta proga sa-
mo sezonskega značaja; zagotovili pa so, da bo proga med Trstom in Benetkami obratovala redno skozi celo leto. E-nosmerna vožnja bo stala 2 tisoč lir, s povratkom pa skupno tri tisoč lir
Prvič bo motorni čoln ((Jadranska puščica« odpeljal v Benetke iz Trsta danes ob 9. uri ter bo prevozil 110 Km morske razdalje do Benetk v eni uri in 20 minut. Zaradi tega je pričakovati, da se bo s tem sredstvom peljal v Benetke, oziroma iz Benetk v Trst marsikateri turist, pa tudi domačin: sai bo vsakogar privabila tako hitra in zanimiva vožnja po morju.
Tržaška kvestura je z odlokom od dne 30. junija 1959, ki stopi v veljavo danes, prepovedala igranje s «flipperji» v javnih lokalih Istočasno je ukazala, da se odvzamejo lastnikom lokalov obrtne dovolilnice za igro.
S sinočnje seje občinskega sveta
Sprejeti sklepi za gradnjo šol in občinskih naprav v Bovedu
Ali 'je pravilnik o osebju Acegata nezakonit ? - Aeegat noče znižati cene vode za namakanje vrtov, češ da «tega ne dopušča bilancam
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so odobrili nekaj upravnih sklepov, med katerimi so konvencija z združenimi bolnišnicami glede u-pravljanja dispanzerja proti spolnim boleznim, sklepi o plačilu hranarin v bolnišnicah, ki se ne dajo izterjati, ter sklep o spremembi sestava neke komisije za notranje natečaje. Bolj važna je bila odobritev sklepa o izdatku 190 milijonov lir in o dodatnem izdatku 60 milijonov lir za gradnjo šole v naselju San Sergio, drugega obroka del šole v Ro-colu ter za gradnjo otroškega vrtca na Greti. Za te šole bodo najeli posojilo pri blagajni za naložbe in posojila. Del izdatkov pa bo kril vladni komisariat. Razen tega pa so o-dobrili tudi sklepa o jamstvih za posojilo 750 milijonov lir za gradnjo raznih občinskih naprav na Bovedu in za posojilo 170 milijonov za gradnjo šol. Dolgo so razpravljali o sklepu za natečaj za imenovanje ravnatelja naravoslovnega muzeja, toda ker se niso mogli
■llllillliillllltlltltlllllliilllllltlllliltliitilltiif iiintllltltlllllltlliililllllMiillIlllllllllMIIllllllliilllMitiHtliiiillllliillillf liltllllllltliiilllllllil illlllllim
Stavkovno gibanje kovinarjev Nadaljevanje stavke pomorščakov
Množično zborovanje pomorščakov na Trgu Venezia - Odločni protesti proti vladi, ki podpira brodarje - Solidarnost z delavci v Torre del Greco - Nabiralna akcija PSI
Včeraj sta se sestali tajništvi kovinarjev, ki sta v zvezi z odločitvijo vsedržavnih sindikalnih organizacij soglasno sklenili:
Se nadalje ostane v veljavi sklep o stavki za nedoločen čas za nadurno delo.
Od 1. do 4. julija bodo delavci kovinarskih podjetij zapustili delo dve uri pred zaključkom normalnega delovnega urnika. Ta sklep velja tudi za različne izmene.
V podjetjih ILVA in ATLAS pa bodo stavkali delavci 24 ur v soboto 4. julija.
V zvezi s tem sporočilom obeh sindikalnih organizacij je FIOM-GGIL izdala krajšo izjavo, v katero ugotavlja izredno dober uspeh stavke preteklo soboto in poudarja, da
mo na prvi strani. V tretji in četrti brzojavki, ki sta naslovljeni ministrskemu svetu in predsedniku republike, pa
pomorščaki izražajo svoj protest zaradi intervencije policije ter pozivajo predsednika republike, da posreduje v zaščito pravic delovnih ljudi.
Včeraj je federacija PSI izdala uradno poročilo, v katerem izraža vso podporo in solidarnost s stavkajočimi pomorščaki, ki so toliko dni prisiljeni, da se bore za svoje pravične zahteve. PSI tudi pro. testira proti stališču vlade, ki odkrito podpira brodarje.
Zato, da bi stvarno pomagali stavkajočim, je PSI sklenila razpisati nabiralno akcijo za stavkajoče in bodo sprejemali prispevke v Ul. Mazzi-
morajo delavci tudi v tem no- ni 32, od 18.. do 20. ure. Poleg
Iz sodnih dvoran
Potrjene obsodbe zaradi kraje in nenamernega umora
Pred prizivnim sodiščem sta se včeraj zagovarjali 24-letrfa Concetta Abbondanza poročena Metris stanujoča v Ulici Battera 28 in njena sestra 31-letna Grazia Abbondanza por. Scender. Obe sestri je kazensko sodišče že 21. junija 1958 obsodilo na en mesec in 10 dni zapora pogojno ter na plačilo 3000 lir kazni kot tudi na plačilo sodnih stroškov, in sicer Concetto zaradi kraje, Grazio pa, ker je sestri pri kraji pomagala
Bilo je 27. 9. 1954 ko sta se namenili obe sestri v kino «Marconi» , v Ulici del Rivo. Pred blagajno je bilo precej ljudi, med temi Umberto Ma-terozzoli iz Trsta. Ker ni imel drobiža, je Materozzoli položil na blagajno 5.000 lir. Concetta Abbondanza je to priložnost izkoristila ter pograbila pettisočak, ga vtaknila v žep in hitro smuknila v dvorano. Tam jo je že čakala sestra Grazia. kateri je ukradeni denar izročila. Medtem ko je Grazia takoj zapustila kino dvorano, se je Concetta mirno vsedla, pripravljena da si do konca ogleda film.
Njun načrt se P« ni posrečil. Policiji je namreč uspelo ugotoviti, da »t» bili prav oni dve v vrsti za Materozzo-lljem ter sta lahko samo oni dve izmakni* denar.
Na včerajšnji razpravi »ta obe sestri izjavili, da sta nedolžni, vendar je sodišče u-poštevalo ' vse prvotne dokav.e njun« krivde ter je v celoti potrdilo obsodbo, ki jo je izreklo že kazensko sodišče.
Prizivno sodišče jp včeraj obravnavalo še drugi primer, v katerem je §lo za obtožbo nenamernega umora. Na zatožni klopi so sedeli 5.1-letni Giovanni Balbinot stanujoč v Vittorio Veneto Ul. Foscolo 12, 53-letni Pietro Dei Svaldi iz Fara d’Alpago in 50-letni Antonio Casagranda iz Sorpla-go di Cavazzo Carnico. Vsi trije so obtoženi, da so povzročili smrt delavca Sante Tavana, ker niso poskrbeli za varnostne ukrepe pri delu, ki ga je Tavan vršil. Balbinot je namreč lastnik podjetja, ki je imelo nalogo popraviti kabino na mostu preko reke Celina. Dei Svaldi je bil asistent podjetja, Casagrande pa delovodja. Tavan je usodnega dne pomagal pri podiranju stare kabine. Po nesreči se je pri tem preveč približal zaščitnemu zidu, ki je bil na več mestih podrt ter je padel 18 metrov globoko v reko in se ubil. Casagrande je baje še tisto noč po nesreči dal popraviti zaščitni zid kar pa ni premotilo preiskovalnih organov, ki so ugotovili, da je bil zaščitni zid prvotno porušen. Zato te sodišče v Porde nonu še ti. maja 1958 obso-
dilo Balbinota in Dei Svaldi-ja na 4 mesece zapora in 6000 lir denarne kazni, Casagranda pa na 6 mesecev zapora in 8 tisoč lir denarne kazni. Zaporne kazni so bile samo pogojne. Prav tako naj bi omenjeni trije plačali zasebni stranki 500.000 lir odškodnine. Včeraj je prizivno sodišče prvotno razsodbo v celoti potrdilo.
* * *
Pred kazenskim sodiščem se je včeraj nadaljeval proces proti 51-letnemu industrijcu Guidu Gridelliju iz Vidma, obtoženemu goljufije. Kot ravnatelj konzorcija ribičev Tržaškega področja, naj bi v letih 1949 in 1950 ogoljufal Konzorcij za varstvo ribištva v Trstu za večje vsote denarja, ki naj bi bile šle v korist zasebnega konzorcija.
Na včerajšnji razpravi so govorili odv. zasebne stranke Pacia, odvetnik obrambe Mor-purgo in pa državni tožilec Maltese. Tožilec je zahteval, naj sodišče obsodi Gridellija zaradi goljufije na 3 leta in 2 meseca zapora ter na plačilo 50.000 lir denarne kazni. Obramba je seveda zahtevala popolno oprostitev obtoženca, ker da ni izvršil nobenega kaznivega dejanja. Razsodba bo izrečena jutri.
■Illllllll Hill Mlllllllllllllllll
tega poziva PSI tudi druge stranke, da prično s podobno akcijo.
Federacija pomor. FILM-CGIL pa je včeraj poslala tri telegrame naslovljene; FILM-CGIL v Torre del Greco ministrstvu za trgovinsko mornarico in notranjemu ministru. V telegramih izražajo svojo solidarnost prizadetim pomorščakom in energično protestirajo proti brutalnemu ravnanju policije z neoboroženimi delavci, ženskami in otroki.
V tržaškem pristanišču se položaj v zadnjih dneh ni nič spremenil ,ker ni odplula nobena nova ladja. Pač pa poročajo tako iz New Yorka kot iz Melbourna (Avstralija), da so tamkajšnje sindikalne organizacije sklenile podpreti stav. 'ko italijanskih pomorščakov. Koordinacijski odbor je namreč prejel iz New Yorka telegram, ki sta ga podpisala predstavnika pristaniških delavcev in v katerem sporočajo, da so pristaniški delavci ZDA sklenili bojkotirati vse ladje z italijansko zastavo zato, da podpro pravično borbo pomorščakov.
 «»----------
Zlobno
potvarjanje
Običajni člankar v listu sMessaggero Veneto« se je v kurzivu pod naslovom uEmpie-ta» zopet lotil našega lista ter zopet streljal v prazno. Z možem načelno sploh ne polemiziramo, kajti upoštevati je treba, da je v letih ter da so že stari Slovani (ki so zanj seveda barbari) prav tako kot Grki in Rimljani učili, da je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
vem stavkovnem gibanju biti prav tako enotni in odločni kot doslej. Zlasti poziva uradnike, da izvajajo sklepe obeh sindikalnih organizacij.
Z današnjim dnem se bo torej pričel drugi del stavkovnega gibanja kovinarskih delavcev, ki se bo zaključil v soboto. Takoj za tem se bodo ponovno sestala tajništva vsedržavnih organizacij in bodo razpravljala o nadaljnji akciji, če medtem časom ne bo prišlo s strani delodajalcev do popuščanja.
Včerajšnje javno zborovanje, ki ga je priredil koordinacijski odbor stavkajočih pomorščakov na Trgu Venezia je privabilo veliko število stavkajočih in drugih prebivalcev. Na zborovanju so govorili dr. Teiner, De Cillis, Valenti in kap. Nordio, ki so podrobno orisali sedanji položaj pomorščakov in zlasti podčrtali nujnost, da pomorščaki ne klonijo nobenemu pritisku.
Nato sta govorila predstavnik Nove Delavske zbornice — CGIL Calabria in Delavske zbornice dr. Novelli, ki sta zagotovila stakajočim podporo sindikalnih organizacij in prav tako ugotovila, da je treba nadaljevati z borbo, vse dokler se ne dosežejo pričakovani rezultati.
Ob zaključku zborovanja so prečitali in odobrili štiri brzojavke. Prva je naslovljena vsedržavnim sindikalnim organizacijam in v njej tržaški pomorščaki pozivajo na konkretno podporo njih borbi. Druga brzojavka je naslovljena organizaciji FlOM-CGIL iz Torre del Greco in v njej pomorščaki izražajo vso solidarnost v zvezi s tragičnimi dogodki, o katerih podrobneje poroča-
Zahodnonemški konzul na velesejmu
treba starost spoštovati in zakaj bi možu kvarili zdravje! Pa določenega pisanja tudi ni treba jemati preresno ,kajti kaj naj bi pričakovali od ljudi, ki so vedno obračali plašč po vetru in postali iz republikancev fašisti, nato pa desničarski liberalci v službi Conf-industrie.
Toda mož jo je vendarle zinil predebelo. Naš list je objavil neko vest, ki jo je razširila nAgenzia diplomptica« iz Rima glede cerkve, posvečene Mariji na Vej ni, ah bolje, kot pravi strokovnjak, Kontovelski Rebri. Tej vesti ni dodal niti vejice svojega. «Messaggerov» člankar pa je vest kratkomalo pripisal nam, češ da zaradi svojega iišovinizma in brez-božnosti» ne maramo omenjene cerkve. Na koncu svojega članka pa je celo izrazil upanje, da se bo s pomočjo Marije zgodil čudež, da se bomo nekega dne popravili in pokesali. Mislimo, da bi se moral res zgoditi čudež, da bi postal uMessaggerov« novinar nekoč, če ne zaradi drugega že iz strahu pred ebožjo sodbo«, vsaj malce objektiven. Zato potrpežljivo počakamo, da zgradijo ono cerkev ter da poj. de mož na «božjo pot« po kolenih ali z žičnico v upanju, da ga fatimska Madona usliši in mu vsaj na stara leta podari dar resnicoljubnosti. Vprašanje pa je, kaj poreče potem Confindustria.
sporazumeti, so stvar odložili.
V začetku seje pa je bilo na vrsti mnogo vprašanj svetovalcev in odgovorov odbornikov tudi na prejšnja vprašanja. Svetovalec Lonza je vprašal župana, ali mu je znano, da so nekateri inženirji vložili na državni svet priziv proti novemu organičnemu pravilniku Acegata, češ da .je nezakonit. Novi pravilnik je bil namreč sestavljen in sprejet za časa komisarske uprave. Svetovalec je zahteval od župana in pristojnega odbornika pojasnila ter ju vprašal, ali namerava občinski odbor predlagati globljo proučitev novega pravilnika, da se sprejmejo potrebne spremembe. Nadalje je vprašal, ali ne namerava odbor suspendirati novi organič-ni pravilnik in s tem tudi sklepe. s katerimi so že odredili napredovanje osebja.
Prof. Lonza je tudi vprašal, ali je občinski odbor seznanjen s kriteriji obnovitve delovne pogodbe v Acegatu. 8. in 9. julija se namreč sestanejo sindikalni predstavniki in predstavniki mestnega podjetja. Ce bi predstavniki Acegata zopet vztrajali na tem, da se skleneta . za osebje ločeni pogodbi, utegne priti do podobnega položaja kot marca 1957. leta, ko smo bili priča dolgotrajnim stavkam. Končno je Lonza vprašal župana, ali ve za članek v avstrijskem listu «Die Presse«, ki neugodno o-cenjuje tržaški gospodarski položaj. Kar se tiče Acegata. je župan rekel, da ne more odgovoriti takoj, glede omenjenega lista pa je dejal, da smo v Trstu že vajeni takega pisanja.
Odbornik Geppi je odgovoril na neko staro vprašanje glede del za vzdrževanje šol. Rekel je, da bodo za popravilo in vzdrževanje šol porabili med počitnicami 90 milijonov lir. Med temi šolami so tudi šole pri Sv. Ani, v Križu, na Katinari in v Trebčah.
Na vprašanje dr. Pincherleja je odbornik Visintin odgovoril, da Acegat ne namerava znižati cene vode za namakanje vrtov, češ da tega ne dopušča bilanca. Dr. Pincherle je pripomnil, da Acegat ne upošteva, da je tukaj zemeljska posest zelo zdrobljena ter da imajo nekateri kmetje in vrtnarji zaradi tega po več števcev, tako da ne dosežejo na nobenega tiste ravni uporabe vode, za katero se predvideva popust. Zato bi moral Acegat upoštevati tukajšnji posebni položaj vrtnarstva in kmetijstva sploh. Dr. Pincherle je dejal, da bo glede tega predložil interpelacijo.
 *»-------
Danes stavka v tovarnah testenin in v
Danes se bo pričela stavka delavcev tovarn testenin, rižarn in mlinov in bo trajala
24 ur. Stavko so enotno napovedale vse tri sindikalne or-kanizacije in bo stavkalo po vsej državi okoli petdeset tisoč delavcev. Kot vse druge stavke, so tudi to napovedali v zvezi z obnovo delovne pogodbe, saj je stara delovna pogodba zapadla točno pred letom dni, in sicer 1. julija 1958.
PRIMORSKE PRIREDITVE
Koper
Španski folklorni ansambel
Fiesta Flamenca
iz Pariza
Danes 1. t. m. ob v KOPRU
21.
in jutri 2. t. m. ob 21. uri v PIRANU
Predstave na prostem na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU V petek 3. julija ob 20.30 MARIJA HOLKOVA
PEPELKA
V nedeljo 5. julija SREMAC KOSAR:
Pop Čira
v
in pop Spira
komedija v treh dejanjih 5<^«c)<»coccococa^^
c
I N O
J
Al llllllllll lit II Illllllll IIIIII Illllllll IIIIIIIIH Muli || tiiiitiHii umi n || tiitiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiinm,,,,!!
Neznanec ukradel pastirčku uro
Včeraj dopoldne si je generalni konzul Zahodne Nemčije v Milanu Ponschab uradno o-gledal velesejem v spremstvu predstavnika berlinske trgovinske zbornice Gaffkeja in delegata tržaške trgovinske zbornice v Frankfurtu dr Ha-chemanna. Nemškemu predstavniku sta med obiskom ve-
lesejma dala vsa pojasnila taj. nik velesejma ing. Chiarutti-ni in tajnik trgovinske zbornice dr. Addobbati. Popoldne je obiskal generalni konzul trgovinsko zbornico, kjer se je zadržal v daljšem razgovoru s predsednikom dr, Caidas-sijem,
Današnji dan velesejma bo posvečen Cipru in bo ob tej priliki obiskal velesejem predstavnik oddelka za industrijo in trgovino ciprske vlade Ali Beha, ki bo imel ob 11. uri tiskovno konferenco. Zvečer bodo ob 21.30 predvajali v sejni dvorani velesejma turistični dokumentarni film o Cipru.
Leteča policija iz Trsta vodi preiskavo ,da bi zasledila neznanca ,ki je v ponedeljek o-krog 9.30 z nožem v rokah prisilil 13-letnega Darija Perčiča doma iz Boršta štev. 48, da mu je izročil svojo uro.
O zadevi je obvestil policijske organe v Miljah sam Perčič, ki je povedal, da je v ponedeljek zjutraj kot po navadi pasel krave pri Štoru. Z njim v družbi je bila tudi 12-letna Maria Loredana Fa-bris, prav tako iz Boršta 47. Nenadoma se jima je približal neznanec. V rokah je držal nož s katerim je zagrozil Perčiču in zahteval naj mu izroči takoj uro. Brž ko je imel v rokah uro, je neznanec zbežal, otroka sta pa stekla obvestit policijo.
Nesreča Boljunčana
Včeraj ponoči se je na poti iz Boršta proti Boljuncu ponesrečil 31-letni Edvard Ota, doma iz Boljunca 77. Okrog j 1. ure se je vračal s svojo vespo proti domu, ko je vozilo zdrsnilo ter je Ota padel I na tla. Pri tem si je ranil ustnice, čelo, roki in levo koleno. Zateči se je moral v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni.
Zastrupitev s torto
63-letna Natalia Tonet por. Bosio, stanujoča na Trgu del-1’Ospedale 4, si je v ponedeljek zvečer privoščila kos torte, ki jo je tisti dan kupila v neki slaščičarni. Ze ponoči ji je postalo slabo ter je začela bruhati. Ker se ji je stanje včeraj še poslabšalo, se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 6—7 dneh sprejeli na III. notranjem oddelku.
 «»-------
Hudo ranjena ženska
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so sinoči pripeljali 53-letno Adele Fedele, por. Degrassi, stanujočo na Istrski cesti 13, ki ima zlomljeno desno nogo in močan pretres možganov, Degrassije-
vo je pol ure prej povozil v Ul. Timeus s svojo vespo 19-letni Franco Rupena, stanujoč v Ul. Meuci 10 in to v trenutku ,ko je ženska prečkala ulico. Rupena je ostal nepoškodovan. Degrassijeva pa se bo morala zdraviti od 50 do 70 dni.
(	IZLETI	)
Prosvetno društvo v Barlcovljab
priredi	celodnevni	izlet	s pro-
pustnico z avtobusom v Trnovski gozd v nedeljo 12. julija. Vpisovanje do sobote 4' julija v društvenih prostorih, Ul. Ceretto 12, od 20. do 21. ure vsak dan.
Prosvetno društvo «S. Škamperle«	priredi 5.	julija	izlet	v
Kobarid, Bovec, g	izviru	Soče	in
na Vršič. Pohitite z vpisovanjem Od 20.30 do 21.30.	Odbor
• lllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllltll   IIIMIII MIH IIIIII IIIIII
Lxcelsior 16.00 «Priča očividec«, Efrem Zimbalist, E. 0'Brien.
Fenice 16.00 ((Poslednji izmed Ko-mančov«, Mc Nally, J. Adams.
Arcobaleno 16.00 »Prostor na son. cu», Elizabeth Taylor, Montgo-mery Clift, Mladoletnim prepovedano
Supercinema 16.00 »Ne želi si tuje žene«, M. Ci'tt.
Filodrammatico 16.00 «Potn,i Ust za pekel«, E. Constartine, D. Dors
Crattacielo 16.00 ((Dekleta v uniformah«, R. Schneider in L. Palmer.
Crlstallo 16.30 »Pustolovščine železne roke«.
Capltol 16.30 »Usta resnice«, Alec Guiness,
Asira Roiano 16.30 »Pariš holi-day», A Ekberg, Fernandel.
Alabarda 16.30 »El Hakim«, N. Tiller.
Aldebaran 16.00 »Benetke, luna in ti«, Alberto Sordi, Marisa Allasio. Technicolor.
Ariston 16.00 Glej poletni kino.
Aurora 16.00 »Zadnji mož za obesiti«, T. Conway, E. Sellars.
Garibaldi 16.00 »Dekleta prihajajo«, B. Hope, A. Dahi, R. Clooney.
Ideale 16.30 «Tot6, Peppino in fanatične ženske«.
Impero 16.30 »Revni milijonarji«, L. De Luca, A. Panaro, M. Arena.
Italia 16,30 »Dojilec brez mleka«. Jerry Levvis.
Moderno 16.00 »Bojni bobni«, Lex Barker
S. Marco 16.00 »Salemske device«, S. Signoret, Y, Montand.
Savona 15.00 »Aleksander Veliki«, Friedrick March
Vlale 16.00 «Pošast vsemlrske ladje«, M. Thompson, S. Smith.
Vittorio Veneto 16.30 «Gospe imajo raje mambo«, E. Constanti-ne, P. Robert.
Masaimo 16.30 «Pluto, Pippo in Paperino v napadu«.
Novo cine 15.00 »Sonce bo še vstalo«, Tyrone Povver, Ava Gardner.
Odeon 14.00 »Usoda cesarice« (Sissl, 3. epizoda).
Radio. Zaprto.
LETNI
Arena dei Fiorl 20.30 «CilJ Pariz«, G. Kelley, B. Laage
Arena Diana 20.30 »Huk! Krik, ki ubija«, G. Montgomery, M Freeman.
Ariston 20.30 »Svet bo naš«, J. Mlstral, M De Liza.
Paradlio (Ul. Mollno a VetHo 11) 20.30 »Zadnja karavana«, R. Wldmark.
Marconi 20.15 »Ljubezni preteklo-sti«, N. Taranto, R. Giannuzzi.
OD VČERAJ DO DANES
RAKOVI IN PUINPEVKI
V počastitev spomina pok. Maksimilijana Pertota daruje družina Fonda 2.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob svojega brata Mirkota, daruje Savo San-on 1000 lir za Dijaško Matico.
KAZNA OltVKNTILA
Slovenski fotoklub v Trstu ima
svoj redni sestanek danes zvečer ob 20.30 v Ul. Roma 20. Na dnevnem redu dogovor o tehničnih pripravah za razstavo, ocena slik in določitev izleta v juliju.
 «»-------
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. in 30, Junija se je rodilo 10 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 9.
POROČILI SO SE; pomorščak Giovanni Bertoli In uradnica Use Brandenburg, dijak Travis Richard Montgomery in gospodinja Giovanna Stabile, prodajalec Lu-ciano Tenente in uradnica Egidia Morucchio, mehanik Glaudio Stel-la in gospodinja Luciana Baidas-si, težak Mario Giberna in gospodinja Caterina Torciietti, me-hanik Luciano Vodisca In barlst-ka Teresa Cavaliere, pomorščak Giuseppe Ulcigrai in gospodinja
a I Concetta Surace, mehanik Albino 11 Barreca in pletilja Gordana Po-/ povlč, električni varilec Enrlco Stibilj in gospodinja Antonia Flora.
UMRLI SO: 69-letnl Vlncenzo Gtglio, 54-1 etn« Maria Zzalaun por. de Vergottini, 55-letni Alberto Scroeco, 53-letna Vilma Va. lentini vd. Peruzzi, 78-letni Maksimilijan Pertot, 19-letni Gaeta-no Primosi, 85-letna Ana Sedmak vd. Verbec, 71-letnl Giovanni Va-lacchl, 84-letna Irene Cramer vd. Devescovi, 73-letni Arnaldo de Maitl, 71-letni Federico Sancin, 76-letna Giulia Crassovlch vd. Alzetta, 70-letni Abramo Mene-goni, 73-letna Caterina Marco-cich vd. Craighero, 78-letna Anna Miani vd. Degrassi, 37-letni Igi-
Ponzlana 20.15 «Mali bandit«, W. Disney.
Secolo (Sv. Ivan) 20.30 »Pustolovščina na Kitajskem«, E. & Brien, B. Sullivan.
Stadio 20.00 «Egipčan Sinuhe«, J, Simons, V. Mature.
Valmaura 20.15 «Dekle za nagrado«, D. Dors, V. Gassman.
MILJE
Verdi «La loi», Lollobrigida.
Europa «Valerija, neresno dekle«, M. Arena.
Roma »Bojna sekira«.
( RADIO J
SOBOTA, 1. julija 1959 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod;
12.10 Za vsakogar neka,; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Trovajoli; 13.30 Lahka melodije; 17.30 Plešite z nami;
18.00 Radijska univerza; 18.10 Liszt: Koncert št. I v Es-duru za klavir m orkester; 18.30 Slovenski instrumentalni ansambli; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znana melodije; 21.00 »Beneški trgovec«, drama v petih dejanjih; 22.45 Lepe melodije, lepi glasovi; 23.30 Nočni ples
TRST
11.30 Kanadska glasba; 12.10 Tretja stran; 12.30 Glasbeni al. bum; 16.15 Ritmi in pesmi, nata prihod na cilj v La Rochella etape kolesarske dirke po Franciji; 17.40 Pesmi brez besed; 17.50 Rdeča roža — roman, druga oddaja; 21.00 Koncert čelista Jano. st Starkerja in pianista Eugenia Bagnolija
II. PROGRAM
10.00 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Tekmovanja med znanimi pevkami in pevci;
22.00 Luč na stopnišču — radijska drama.
KOPE H
Poročila v italijanščini; 12.30,
17 15, 19.15 22.30.
l-oročila v slov.: 7.30.	13.30,
15.00.
5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.50 Operna glasba; 13.15 Turistična listnica; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Narodni odmevi; 15 40 Igra godba Zagrebške vojne oblasti; 16.00-17.00 Prenos RL;
17.00 Igrajo «Seven Dixis» iz Ljubljane; 17.30 Ritmi in pesmi;
18.00 Naša žena; 18.20 Baletna glasba; 18.50 Obzorja; 19.00 Poje Doris Day; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Ted Heath in njegov orkester; 22.40 R. V. VVilliams: «Flos canvpi«, suita za violo, zbor in orkester.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00	8 00,
10.00,	13.CI,	15.00	17 00.	19.30.
22 00. 22.55
8.05 Enrique Granados: 3 špan-sk, plesi; 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Kruss: Srečni otoki v zavetrju; C,35 Mladi pevci in godci v preteklem šolskem letu; 9.00 Lahka glasba; 9.15 Skladbe za razne instrumente; 9.45 Hammond orgle v ritmu; 10.10 Nekaj manj znanih opernih melodij; 10.30 Zabav, ni intermezzo; 10.40 Emil Adamič; suita; 11.00 Zborske skladbe in priredbe Matije Tomca; 11.20 Me. lcdije od tu in tam; 12.00 Dva zr.ana orkestralna operna odlomka — J. Massenet: Meditacija iz opere Thais — G. Puccini: Intermezzo iz opere Madame Buiter-fly; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju; 12.25 Šopek narodnih; 12.45 Lepe melodije; 13.15 Obvestila in zabavna giasba; 13.30 Skladbe Rudolfa Matza in L. M. Škerjanca igra violončelist Vlado Požar, pri klavirju Tanja Štrukelj; 13.50 Zado. voljni Kranjci in Veseli planšarji; 14 10 Gobčeve in Tomčeve pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Internacionalne koračnice; 15.15 Reklame; 15.30 Aleksander Skrjabin: Koncert za klavir in orkester;
56.00 Naši popotniki po tujih de. želah — Polde Pristavec: V štirih dneh iz Ljubljane v sredino Finske; 16.20 Izbrali smo za vas;
17.10 Glasbena križanka št. 5;
18.00 Zdravnik vam svetuje — Dr. Ivan Bonač: Kam z otrokom v počitnicah; 18.10 Zabavna ruleta; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Novosti iz naše diskoteke — Novi posnetki orkestra RIAS — Berlin p. v. Wernerja Miillerja; 20.30 Popevke, ki Jih radi poslušate;
21.00 Dve skladbi za violino P. I. Čajkovskega: 21.15-23.00 Opera tega tedna; 23.10 V plesnem ritmu.
RTV JUGOSLAVIJA
18.00 Pionirski mozaik: Obisk v narodnem muzeju — pionirski ob. zornik — Pošta — Ljubljana; 18.45 Oddaja za družino in dom Beograd; 20.00 TV dnevnik — Beograd: 20.20 TV tribuna — Na vseh morjih — Zagreb; 20.40 Operetni portret — Ivo Tijardo-vič: «Da nije ljubavi« — II. del
— Zagreb
TELEVIZIJA
14.00 Eurovision — prenos med. narodnega teniškega prvenstva v VVimbledonu; 17.00 Oddaja za otroke; 18.15 Poročila; 18.30 Arnaldo Vacchierl:	«Ribiči»; 20.30
Poročila:	21.00 Poletno potova-
nje; 22.00 Potovanje televizijske, ga vestnika; 22.30 Cinelandia;
23.00 Televropa: 23,20 Poročila.
( MALI OGLASI )
MOTOGUZZI: »La Lodola 235 cc Granturismon je motocikel odličnih lastnosti. Novi tovorni motocikel »Ercolino« 5 stotov. Obiščite zastopstvo Cremascoll, Trst, Ul F. Severo 18. tel. 38903
nio Del Gos, 32-1 etnI Carlo Milani.
Valute
Milan		Rim
Zlati funt	5900 —	6050 —
Marengo	4325 —	4425 —
Dolar . . .	617 —	621 —
Frank franc	123 —	126 —
Frank švlc. .	143.—	144,-
Sterllng	1725.—	1750,—
Dinar	»B.—	84 —
Šiling	23.75	24.25
Zlato .	702 —	704,—
Zah. n, marka	148.—	149,—
+
Po dolgi bolezni je po prejemu sv. zakramentov 30. junija za vedno zatisnila oči naša draga mama in nona
MARIJA BOŽIČ vd. DANEV
gostilničarka, stara 78 let.
2alostno vest sporočajo otroci DANILO, PEPI (odsoten), ERMINIJA, IVANKA in VALERIJA, snahi HILDA in VIOLETA (odsotna), zetje IVAN, MILAN in IVAN, sestre, vnuki in ostali sorodniki.
Pogreb bo jutri, četrtek, 2. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti v Narodni ulici štev. 194 na Opčinah.
VOLITVE	PREDSEDNIKA
Tri j e
——
—
Volitve se vrše v palači «Vžhodna Prusija» v za-padnem Berlinu; medtem ko zapadni Nemci sma-
trajo to okoliščino za simbolično gesto, jo vzhodni Nemci in Sovjetska zveza smatrajo za provokacijo
Danes se bodo v zapad-nem Berlinu vršile volitve novega predsednika Zapad-ne Nemčije. Za to mesto kandidirajo krščanski demokrati sedanjega ministra za poljedelstvo dr. Heinricha Luebkeja, socialdemokrati sedanjega podpredsednika Bundestaga prof. Karla Schmida, svo-bodno-demokratska stranka pa ar. Maksa Beckerja.
Prof. Karl Schmid, ki je hkrati docent javnega prava na vseučilišču v Tue-bmgenu in se zanima za književnost (prevedel je v nemščino Baudelaira, Mac-chiavellija in Calderona), je v Zapadni Nemčiji zelo popularna osebnost.
Drugi kandidat je' sivi, umirjeni in skrbno zlikani inženir Heinrich Luebke.
O njem ne vedo povedati nič boljšega kot to, da je zmožen na javni tiskovni' konferenci spretno žonglirati delo uro s kalkulacijami cen mleka, jajc, ku- j retine, masla in moke ter dokazovati, da podražitev morda ni večja od desetinke pfeniga — da bi na ta
združena Nemčija, ko se nekoč uresniči «Wieder-vereinigung« (ponovna združitev), bo imela svojo prestolnico tu v nekdanji prestolnici Reicha.
Za Zapadne Nemce je to simbolična gesta. Za Vzhodne Nemce in za Sovjetsko zvezo pa je to provokacija: najpomembnejši državni akt Zapadne Nemčije se bo izvršil na ozemlju, ki de jure ne pripada državi, ki voli svojega državnega poglavarja.
Treznejši zapadnonemški elementi so imeli glede tega pomisleke: morda bi ne bilo potrebno voliti predsednika v sedanjem poostrenem položaju vprav na žrelu berlinskega vulkana. Odločili pa so manj trezni. .
Predsednika republike voli 519' članov zapadnonem-škega parlamenta in prav tolikšno število predst
način ovrgel trditve tistoi o podražitvi življenjskih
stroškov. Ime ministra za poljedelstvo izziva v Nemčiji samo asociacije na mleko in jajca. 65-letni kmečki sin iz Westfalena je svojo skromno politično kariero izvršil na področju poljedelstva in v zvestem služenju Cerkvi. Kakor piše neki časopis, se za palačo predsednika Zapadne Nemčije kandidira osebnost, ki v rezidenco šefa države ne more prinesti nič drugega, razen svojih sivih las, svoje poštenosti in svoje žene, ki popolnoma obvlada pet jezikov.
Tretji kandidat, dr. Maks Becker, je odvetnik in notar iz Hersfelda, poslanec svobodnih demokratov in eden od štirih podpredsednikov parlamenta. Rojen je bil leta 1888 in je torej najstarejši med kandidati. Kot politik ni • poznan v širših krogih, toda v 48 letih, odkar pripada liberalcem, je igral pomembno vlogo v strankah nemških meščanskih naprednjakov.
Ena od teh treh osebnosti bo danes dobila naslov prvega meščana Zapadne Nemčije.
■ Točno 1038 zveznih in republiških poslancev, vsaj toliko novinarjev in cel, regiment tehničnega osebja se premešča za volitve v bližino meje, zraven Brandenburških vrat, v dvorano «Vzhodna Prusija«. Izvolitev državnega
Eoglavarja enega dela emčije v Berlinu je simbolična gesta Bonn je le začasno glavno mesto, *- a
tajnikov deželnih skupščin. Od skupnih T088 c|anqv volilnega telesa je 517 krščanskih demokratov, 385 sojiaidetnpkrat^v, |5
bodnih demokratov, 25 jih pripada Nemški stranki, od Bloka beguncev in Bavarske stranke, ki imata predstavnike samo v deželnih skupščinah, sodeluje pri teh volitvah 20 oz. 6 volivcev.
Glasuje se poimensko, če pri prvih dveh volitvah nobeden od kandidatov ne dobi absolutne večine, je pri tretjem glasovanju zadostna navadna večina glasov. Na prejšnjih volitvah, pred petimi leti, je sedanji	predsednik	Theodor
Heuss dobil 871 glasov (od 987 možnih). Težko bi katerikoli od treh kandidatov mogel računati na tak triumf v prvih glasovanjih. Nobena' stranka ne razpolaga z zadostnimi lastnimi silami, da bi zagotovila izvolitev svojega kandidata. Po ostrih sporih in konfliktih v vladni koaliciji sami ni moč z gotovostjo računati na popolno enotnost med krščanskimi demokrati in Nemško stranko, kar zadeva izvolitev predsednika republike.
svo-■
milji m kii i m i m ut m ti tu in i m i ii ni m umi 1111111 u 111111111111111 ii i ii i m 11 mn 11111 n i m ni 1111 m mii
Mar je njemu...
VIL LJUBLJANSKI FESTIVAL SE JE ZAČEL...
Razgovor z režiserjem Jamnikom
o ((Botru Andražu)) Držica-Rupla
vA' uekun hotelu v Rimu se je pojavila Zsa Zsa Gabor, kar je takoj privabilo fotografe z njihovim bliskanjem — toda
privabilo jotografe' z njihovim bliskanjem sprtči gost se tudi fca tolikšno zvezdo ni zmenil
(Poseben dopis)	,
LJUBLJANA, 30. junij a. — ' Sel sem po opravkih skozi Križanke, ta zadnji čudež mojstra Plečnika. Videl sem vaje za neko igro in več znan ih igralcev ljubljanske Drame, med njimi režiserja Franceta Jamnika. Povedali so mi, da pripravljajo za o-tvoritveno predstavo Ljubljanskega jestivala Držičevo komedijo »Boter Andraž».
Nekaj besed za uvod. Dubrovnik je v XVI. stoletju bogata republika v visoki renesansi. Pustolovec, duhovnik in poet Marin Držič napiše komedijo »Dundo Maro je« leta 1550, leto dni pred izidom prve slovenske knjige in kako poldrugo desetletje pred rojstvom Cervantesa in — Shakespeara. Odkrijejo ga v naši dobi, hrvaški dramatik dr. Marko Fotez posodobi komedijo »Dundo Marojen in dopolni izgubljeni konec petega dejanja. Delo prelije že pred vojno v slovenski jezik, jezik Janeza Svetokriškega iz Vipave (okrog leta 1650) dr. Mirko Rupel.
Tu sva začela z režiserjem Jamnikom najin razgovor.
«Povedali so mi, da je tvoja koncepcija Botra Andraža za uprizoritev na prostem precej svojevrstna.n
»V marsičem. Dati ji mislimo nekako generalno primorsko barvo. Glavne osebe niso zdaj več Vipavci, temveč Goričani in Tržačani. Dogaja se seveda še zmerom v Rimu kot v originalu, in sicer v času rimskega karnevala. Tudi jezik je zdaj neko splošno primorsko narečje in ne več toliko vipavska dolenjščina Janeza Svetokriškega. Premik pa ni samo geografski in jezikovni, pač pa tudi po temperamentu, ki je povsem mediteranski, stil pa naj bi bil čim bolj renesančen. So pa tudi druge spremembe. Rimska kurtiza-na Lavra na primer ni več Nemka, pač pa Španka. Na odru boš slišal nič manj kot pet jezikov; poleg slovenščine še italijanski, španski, nemški in francoski. Kurtiza-na Lavra — igrala jo bo Du ša Počkajeva — poje n. pr. francoski šanson in staro špansko popevko. Oba teksta sta originalna. Posebnost — ko ona poje, govori njen ljubimec tekst popevke v reci-tativu v slovenskem prevodu.»
«Praviš, da nam boš pričaral na oder rimski karneval.»
«Da, o Ljubljani, na prostem in v poletju. Vse bo v karnevalskem okviru — prosta skica rimskega karneva la.«
«Slišal sem še o nekih posebnih režiserskih in scen skih prijemih...«
«Prostor bo že pred predstavo razsvetljen s pravimi baklami in kakimi 250 lam pijončki. Druge razsvetljave ne bo. Ko bodo prihajali obi-
skovalci, bo pri vstopu vsakdo prejel masko z željo, da si jo natakne. Na maski ho napis: Za spomin na rimski karneval v Ljubljani. Nu-meracije sedežev ne bo. Obiskovalci se prosto posedejo okrog sodov...«
«Okrog sodov?*
#Kajpada, okrog sodov, o-krog katerih bo po pet ali šest sedežev. Vsak obiskovalec naj si izbere družbo, ki mu prija*.
«Sijajno. Kakor nalašč za poletno vročino. In dalje?«
«Ko občinstvo posede, se prikažejo vsi sodelujoči, i-gralci, godci, balet in statisti; zaigrajo in zapojejo marš komedijantov ter vstopijo na oder. Tedaj razsvetlijo nebo od vseh strani umetni ognji, rakete, svetlobna kolesa, fontane in tako dalje. Sodelujoči zarajajo —- vsi so kajpada v maskah, pomešajo se med publiko, balet zapleše baletne kače med njo in vabi navzoče k udeležbi.«
«Kaj pa naj počno igralci med občinstvom?«
«Vsak bo že pred začetkom predstave zaigral svojo vlogo. Boter Andraž, naš Janez Cesar bo med občinstvom j-skal svojega sina Drejčeta — Andreja Kurenta, kurtizana Lavra bo vabila moške, Dre j-četova nevesta — Majda Potokarjeva — bo letala za svojim zaročencem. Večno žejni in lačni Simen — Stane Sever — bo cedil sline okrog navzočih, Zid Sadi — Maks Furjan — bo ponujal svojo robo, D.rejče pa looil okrog svojo kurtizano. Skratka, vse nastopajoče osebe bodo živele med publiko svoje življenje...«
»In zdaj začetek...?«
»Ples se sčasoma umiri, pred občinstvo stopi naša kurtizana in zapoje pregrešni francoski šanson v originalu — naslov mu je »Mea culpa«, izgovori se seveda po francosko: med kiilpa — in njen ljubimec spremlja njen tekst, kot rečeno, v slovenskem recitativu.v
«Vidim — novosti je na pretek. In dalje...?«
«No, po odpetem šansonu izgubi ljubimec potrpljenje in odpelje svojo kurtizano. Tedaj nastopi Medež, sluga, ki je motor komedije — igra ga Drago Maku c — in začne komedijo z znanim monologom ali prologom. Predstava bo potekala brez premora, brez pavz, med dejanji nastopa balet s plesnimi inter-mezzi, ki ponazarjajo dogodke. Prizorišče ni samo eno; jih je več:	osrednje, dve
stranski, dva balkona. Tako prizorišče je na primer fontana v obliki kompozicije A-morja in Fortune z vodometom in z razsvetljavo od spodaj... nato pa finale, ki ga osi zapojejo in zaplešejo ter skušajo vanj pključiti čim peč občinstva, kar zaključi odhodni marš komedijantov«.
»Zares, pravo renesančno
razkošje. Vsekakor učinkovit zaključek.«
«In vendar to še ni pse. Režiser ponuja prirediteljem nadaljevanje večera, da bi povabili vse navzoče občinstvo na gala ples pod vodstvom mojstra Jenka na vi-teško dvorišče, ki naj ne bi trajal več kot eno uro. Vendar se mi zdi, da so tu še neki pomisleki...«
»No, zdaj mi pa pop*}, kdaj se je vse to skuhalo v tvoji glavi...«
»Na zdravljen ju v Laškem. Slučajno sva bila tam istočasno z direktorjem festivala prof. Gobcem. Bilo je ob šestih zjutraj, tičala sva oba do brade v vodi, ki je bila vroča nad 37 stopinj. Takrat se mi je začel porajati v glavi ves ta načrt, pripovedoval sem ga profesorju Gobcu m oba sna se pri tem krohotala od navdušenja. Laško mi sicer ni ozdravilo revme, pač pa mi je dalo idejo — upajmo, da ne bo zato predstava revmatična.«
VLADIMIR BARTOL
Prizor iz »Botra Andraža« v uprizoritvi ljubljanske Drame t režiji B. Stupice
ZAKAJ JE RAKASTIH OBOLENJ VEDNO VEČ?
Kobaltna	bomba
trenutno še glavni sreistv
Na zadnjem kongresu v Salzburgu so islandski kancerologi prišli na dan z novo teorijo, da je tudi v dimu sušeno meso možen nosilec kancerogenih agensov - Trezni, toda upravičeni upi
• Pred dnevi sem srečal nekega zdravnika, 'Ki je pravkar prišel iz mestne bolnišnice. Ker se je bil dlje časa zadržal v mrtvašnici, je njegova obleka še zaudarjala po formalinu in vseh kemikalijah, ki jih uporabljajo za ohranitev mrliča pred seciranjem. Zdravnik je bil vidno slabe volje. Ko sem ga vprašal, čemu se kislo drži, mi je kar brez obotavljanja rekel, da ga muči strah pred rakom.
Cernu se mu je vsilila ta misel, sem ga še vprašal. Odgovor je bil zelo prepričljiv; «V mrtvašnici leži pet mrličev, štirje od raka*.
Zdravnik je bil torej pod vtisom tega sorazmerja. Hkrati pa je tudi res, da je rak ♦zamenjal* vrsto bolezni, ki so nekoč žele veliko življenj in se na lestvici najnevarnejših bolezni pomaknile daleč nazaj, dočim se je rak, skupno z boleznimi krvnega obtoka, prerinil na prvo ali vsaj v prva mesta. Zato ni nič čud-
nega če se o raku povsod govori, če o njem razpravljajo ♦ botre pri črni kavi*,, sociologi v svojih razpravah, zdravniki na svojih kongresih in tisk, ki sproti spremlja razvoj borbe proti tej grozni bolezni.
In vendar e tudi res, du s.-	"a’
je' medicin.-k« zTranOTT^^ro- k*
bi že nekaj let in najbolj pri- r Ob koncu komo dodal de v poštev radioaktivni ko- I dve zanimivosti, v kolikoi
		
CIRIL	KO
DV
3.
Naposled je le minila neskončna ura. Učiteljica ni ni-'ti pogledala naših zvezkov. Se preden je prišel naš stari učitelj, je brez besede odvi-jhrala iz razreda.
I Učitelja smo sprejeli s svetlimi očmi. Dali smo mu šmarnice in medvejke ter mu povedali, kaj se je bilo pripetilo. Otožno je zmajal z glS-vo in stopil k Jerici. Božal jo je po laseh in nam govoril s svojim mirnim, prepričljivim glasom;
«Otroci moji, ne nosite več v šolo!... Treba bo počakati, treba bo potrpeti. Treba bo še dolgo potrpeti... in nemara tudi veliko pretrpeti... h* treba je potrpeti tudi z u-čiteljico. Ali mislite, da je srečna, ker so jo v takšnih časih poslali v naše kraje?... )n nemara, kdo ve, se ji bodo nekoč odprle oči in bo spoznala, da smo tudi mi ljudje:«
Takšne in podobne besede o učiteljici smo že slišali iz njegovih ust. Zmeraj smo jih sprejemali z zadržanim začudenjem in molkom. Tako nekako je z mojim očetom in Temnikarjem govoril tudi Mlinarjev Cene, a tudi njemu moja razžaljena in jezna o-troška duša ni mogla verjeti
Učitelj se je obrnil k tabli. Nekaj trenutkov je stal nepremično, potem pa je vzel gobo, zbrisal osovražene italijanske besede, se spet obrnil k nam ter rekel mirno kakor Ptej:
»Dragi otroci, zdaj je na vrsti računstvo, potem pa lepopis. Toda da se pomirite, bomo danes obrnili. Najprej lepopis.«
Odprl je omaro in razdelil
Potem je vzel kredo in začel pisati s svojo lepo pisavo, k* smo jo vsi tako občudovali: Prišla bo' pomlad.
Zime so mile in hudi,
krajše in daljše. Tudi pto
najnujši
in najdaljši zinii mlad. Pomlad pri-
pride pomlad de v vsako deželo. V nekatere pride prej, v drage kasnfejč. "S" pomladjo
-pride * nsjlepši *“tm*ser —- ' mesec maj. Maj je mesec prebujanja, upanja in ljubezni. Ljubimo naravo! Ljubimo človeka! Ljubimo svojo domovino!
Polglasno, toda napeto smo s črne table brali bele besede, ki so veselo prihajale izpod učiteljeve roke v lepi. ravni vrsti kakor četa mladih vojakov. Razumeli smo jih, zato smo jih tudi skušali prepisati, kolikor smo le mogli lepo.
V razredu je bila tišina. Slišalo se je samo škripanje peres in posmrkavanja nemirnih otroških nosov. Zunaj je bila majska pomlad, ki pa zdaj ni bila več nema in tiha. Prebudila se je, ker so se prebudila tudi naša srca. Ptice so pele, čebele so brenčale, pisani metulji so prikt'1-lili v razred, še velike rože na obledelih zavesah so oživele in se pozdravljale z rožami, ki so cvetele na oknih učiteljevega stanovanja. Dihali smo sproščeno, ker smo mislili, da je za danes vse hudo že zn nami.
Pa ni bilo.
Nekaj trenutkov pred koncem pouka je učiteljica spet prišla v razred. Odprla je veliko omaro, ki je bila skoraj prazna, ker so nam slovenske knjige požgali, in vzel« iz nje italijansko zastavo, ki
itimo J° tako sovražili, (otopila
je k učitelju ter začela govoriti vanj zelo naglo in mrzlo. Učitelj se je bolj in bolj globoko' sklanjal nad mizo, kakor bi legalo nanj težko breme. Brisal si «je očala in komaj vidno prikimaval. Slutili smo, da bo spet nekaj hudega. Ko ie učiteljica povedala svoje, j. je učitelj dolgo brisal čelo. Potem je vstal, se obrnil k rtam m spregovoril z globokim, nalomljenim glasom:
«Otroei moji... otroci moji... fiišel je nov ukaz... Od danes naprfej boste morali vsak dan P° Pouku pozdraviti zastavo... Postavili se boste v vrsto... pred šolo... šli boste mimo zastave in jo pozdravili.z vzdignjeno roko...«
Obsedeli smo nepremično in t:ho. Samo srca so nam glasneje utripala.
Učiteljica je široko odprla dvokrilna vrata, stopila na stopnišče pred šolo in razvila zastavo.
Nihče se ni ganil. Sedeli smo kakor pribiti in gledali 'v učitelja kot v odrešenika.
«Alzatevi!» je ukazala učiteljica.
«Vstanite!» je nekam odsotno rekel učitelj, kakor bi samo prevedel njen ukaz.
Ubogali smo ga, ker smo Vedeli, da ga moramo ubogali Počasi smo šli iz razreda ter se pred šolo dolgo postavljali v vrsto. Molče smo se prerivali, ker ni hotel nih-
Č
je biti prvi. Tako nas je bilo sram, da smo gledali v tla. Se danes vem, kako strastno s,,m želel, da bi se z jasnega neba usula ploha, da bi se •z,(bliskalo in da bi strela u-darila v zastavo in v učiteljico.
Ljudje, ki so bili na cesti, ro izginili v hiše. Izginili so tudi A oken, fctimu Celarjev
Benito je s prekrižanimi rokami obstal za svojim oknom, bled in nepremičen kot prikazen.
«Avanti! Avanti!« je zakričala učiteljica
Spet smo se začeli prerivati. S pogledi smo iskali učitelja, toda učitelja ni bilo. O-stal je v razredu.
»Farabutti! Mascalzoni! A-vanti! Avanti!« je divje zakričala učiteljica.
Tedaj se je oglasil Grapar-jev Justin.
«Bom pa jaz začel!« je tudi on skoraj zakričal s čudnim, mrzlim glasom. «Jerica!» je poklical. «Ti pojdeš z mano, da se ne boš bala!« ji je rekel, jo prijel za ročico in sto-t.il z njo na čelo vrste.
Učiteljica se je zdrznila in ga divje premerila. Odprla je usta. da bi nekaj rekla, a se je premislila. Začutili smo, kako se boji, da bi se kaj zgodilo. In tudi prepričani smo bili, da se bo res nekaj zgodilo.
Učiteljica je zajela sapo. se izprsila, vzdignila zastavo, stegnila roko v rimski pozdrav in vzkliknila fašistični vzklik:
»Eia, eia. alala!«
Justin je stopil naprej, se tudi sam izprsil, počasi vzdigni roko, pokazal zastavi figo in prav po oslovsko zarigal:
«I-a, i-a, i-a-aa!»
Vsa vrsta za njim je vzvalovila kakor bi švignil skoznjo električni tok; Zadržali smo dih in čakali, kaj bo.
Tudi učiteljici je vzelo sapo. Spet je odprla usta, toda zakričati ni mogla.
Justin se je ostro obrnil kakor nas je učitelj učil pri telovadbi, in z Jerico mirno odkorakal po cesti. Vsi smo sit usuli iu niim. ue da bi se
sploh zanimali za učiteljico. Stekli smo nekaj korakov, toda razkropili se nismo. V naših srcih sta gorela ponos in nenavadna kljubovalnost. Zde-io se nam je, da slavimo veliko zmago in da zato še ne moremo domov. Ustavili smo se sredi ceste in se izzivalno ozrli v učiteljico, ki je s svojo zastavo še zmeraj stala na stopnišču pred šolskimi vrati, kakor bi tam okamenela. Nekaj trenutkov je bila popolna tišina, potem pa se je učiteljica zganila in zakričala: «Benito! Benitooo!«
Hitro smo se ozrli v Celar-jevo hišo. Benito je stal v svojem oknu, bled, mrk in nepremičen. Justin se je obrnil proti njemu, vzdignil roko, mu pokazal figo in kakor prej zarigal:
«I-a, i-a, i-a-aa!»
Zgrnili smo se okrog njega, vzdignili roke in v zboru za-r:gali:
«I-a, i-a, i-a-a!»
Benito je stisnil čeljusti, skočil od okna in se takoj prikazal s svojim velikim, črnim samokresom
Spomnil sem se očetovih besed, zato sem zakričal: «Streljal bo! Streljal bo!« Tedaj pa se je za nami o-glasil tudi učitelj. Stal je poleg učiteljice ter nas odganjal z besedo in z rokami: »Otroci! Otroci moji, pustite nesrečnika pri miru! Pojdite domov!«
Počasi smo se odmikali in se ozirali v Benita, ki je s samokresom v roki gledal za nami. Nanacloma Pa )e učiteljica spet zakričala, toda zakričala je s tako nenavadnim glasom, da smo obstali in se ozrli. 1- roko je kazala za nami, tolkla s peto ob stopnico in se divje drla v Benita;
«Spara!... Špara!... Vigliacco!
Sparaaa!...«
Učitelj je vrgel roke kvišku in nam zavpil na vse grlo: «Bežite! Bežite!...«
Stekli smo, se pognali s ceste in za hišne vogale.
»Vigliacco! Vigliacco!... Spa ra! Špara!« so za nami udarjali strupeni učiteljičini kriki.
Graparjev Justin, ki je še zmeraj držal Jerico za roko, j» skočil pod cesto za veliki Ustinarjev bezgov grm, kjer je bilo polno kopriv in odslužene vaške posode. Pognal sem se za njim, se spotaknil in padel v koprive.
Tedaj je počil strel. In takoj še eden, še eden in še eden. Potem je nastala tišina dolga tišina. Pobral sem se ln se splazil k Justinu.
«Učiteljico je ustrelil!« je zahropel in nepremično gleda: proti šoli.
Učiteljica je z glavo navzdol ležala na stopnišču. Učitelj se je sklanjal k njej, potem pa se je sunkovito ozrl v B*1 nitovo okno, skočil in začel teči po stopnicah navzgor. Be-r to se je prikazal v oknu in nameril samokres. Vzdigoval ga je više in više, nato pa ga je obrnil in pritisnil na svoje bledo čelo. Počil je strel Benito se je zamajal, padel naprej in obvisel čez okno.
»Mrtev je!« je zahropel Ju slin, prijel nemo Jerico za roko in jo potegnil za sabo na cesto. Splazil sem se za njim. Izja hišnih vogalov se je prikazalo še nekaj fantov Tedaj je iz šole stopil učitelj. Z razširjenimi rokami je hitel proti nam in hropel: «Domov, otroci! Domov!. Bežite! Bežite!«
Obrnil sem se in stekel, ko-l.kor so me nesle noge,
KONEC
lezni ToTTIa~v vec" pTaTT‘in <Ta' je danes že vrsta najrazličnejših načinov zdravljenja rakastih obolenj, pač v smislu dejstva, da je tudi rakastih obolenj zelo veliko. Med najenostavnejše, hkrati pa med natu-činkovitejše metode zdravljenja rakastih obolenj štejemo kirurško-operativno metodo in metodo zdravljenja s pomočjo žarčenja oziroma obsevanja. Včasih se ti dve glavni metodi kombinirata v enotno zdravljenje.
Včasih zdravljenje uspe, najpogosteje pa odpove. Najtežje pri raku je to, da se bolnik bolezni prepozno zave. Nekatera rakasta obolenja pa so že v samem svojem začetku težko ozdravljiva ali bolje povedano težko dostopna. Sem pridejo predvsem tista rakasta obolenja, ki začno izpodkopavati težko dostopne organe Včasih ni potrebno niti to Tudi zdravljenje, j,i se je začelo že od samega začetka, pogosto ne da rezultatov, ki bi jih od zdravljenja pričakovali Rak je namreč še vedno ma lo poznana bolezen. Res je, da so se v zadnjih letih strokovnjaki vrgli na to bolezen vso vnemo, vendar je vsa znanost v marsičem odpovedala. Poznajo se sicer vzroki, poznajo se simptomi in na razpolago so tudi sredstva, ki začetek bolezni odkrijejo^ vendar to še ni vse, ker ni še ti-
balt, ki se uporablja v obliki kobaltne bombe. Kobaltna bomba je prišla v rabo pred kakimi petimi, šestimi leti. Kljub temu jih je danes v vsem svetu komaj kakih 200. rav« j«* namreč dokaj dra-Vri&ifo —* in bolnišnice -sr je me morejo zlahka privoščiti. Na srečo prihaja iz ZDA vest, da bodo tam začeli serijsko proizvodnjo kobaltne bombe in da jih bodo samo za svojo deželo do 1963 napravili kakih 1000.
Kako se pravzaprav zdravi s kobaltno bombo?
Močan izvor radioaktivnega kobalta je nameščen v napravi, ki je napravljena iz volframa, jekla in svinca in to tako, da morejo žarki radioaktivnega kobalta izhajati iz bombe le v eni smeri in snop teh žarkov se usmeri na obolelo mesto, na oboleli organ.
Kot vidimo, je stvar dokaj enostavna, vendar le v principu. In kobaltna bomba v principu niti ni nova. Nekaj podobnega so izdelali že leta 1912., le da je tedaj kobalt zamenjal radij, ker radioaktivnih izotopov še ni bilo.
Vprašanje je, kdaj naj se kobaltova bomba uporablja, oziroma kdaj je najbolj učin kovita. Bombo, kdor jo ima, jo uporablja v vsakem primeru. Tudi tedaj, ko je obolenje že močno napredovalo. Zdravnik se namreč potrudi rešiti kar se rešiti da in včasih tudi v bolj težkih primerih zdravljenja več zaleže kot v razmeromu blažjih primerih. Vsekakor pa je bolj logično, da se kobaltna bomba uporabi že v samem začetku obo lenja. Žal pa je, kot smo že
stih sredstev, -ki bi b*. <•*-■■*<«*ijr-iC6ba7Tnth bomb razme-
prav ne stoodstotno pa vsaj v vseh primerih kolikor toliko zanesljivo učinkovita.
Ta pa ne bo slika tako na, bomo rekli, da so
stveniki že na včč pot :li
temin
več ali manj učinkovitim stvom, ki bi mogla pren agat! to bolezen tudi brez operacij skega tloža in brez žarkovN^^ sti od tem prihajajo iz Sovjet, ske zveze in tudi iz Amerike in tisti, ki se z zadevo ukvarjajo, menijo, da noVa sredstva dajejo veliko upanja, pa čeprav smo še daleč od univerzalnega sredstva. Strokovnjaki so glede tega še vedno previdni, ker povsem upravičeno me. nijo, -da je bolje vsako vest vzeti z določeno reze. o kot pa razbobnati nekaj, kar bo jutri odpovedalo.
Kot najbolj učinkovit način zdravljenja je zato še vedno (poleg kirurških posegov, seveda) smatrana kobaltna bomba oziroma radioaktivni iaoto-pi, ki v glavnem zamenjujejo z?lo drag radij.
Pred leti so smatrali, da je radij najbolj učinkovito sredstvo. Sedanji rezultati pa pravijo, da so radioaktivni izo. topi boljši od radija. Razen te. ga so količine radija zelo (u tajene, medtem ko se dajo radioaktivni izotopi proizvajati v mnogo večjih količinah in brez večjih težav.
, Radioaktivni izotopi »o x ta-
tu potrebna opreznost in za-ščitna arefistva.
roma malo. Pri tem bomo do-
dali še to, da kobaltna bomba ni nevarna zdravniku in oseb-
ju, ki z njo upravlja, kot se je o tent* trdilo. Seveda pa »o
remo tu o zanimivosti govoriti. V začetku smo l da je rakastih obolenj in liovih žrtev vedno več. kovnjaki pa niso povsem ga mnenja. Povečanje rak obolenj je po njihovem 1 lativno. Z napredkom m ne medicine se je smr zaradi drugih bolezni rr zmanjšala. Kuga n.pr. s že v zgodovino. Tuberki e prav tako potisnjena nazaj. Nekoč je veliko umiralo od teh bolezni, je še slepič pogosto t smrt. Posledica vsega teg da se je povprečna živi ska doba podaljšala in s so se ustvarili pogoji, d rak loti ljudi, ki bi bili pred desetletji ali stolet mrli od drugih epidem ali nalezljivih bolezni, ima torej vedno več *kan tov*, ker namreč posega med ljudi srednje in višji rostne dobe.
In še nekaj: Kongresov cerologov je veliko. Zadr bil v maju letos v Salzb Na tem kongresu so isla strokovnjaki prinesli na novo teorijo, ki so jo po pili tudi z dokazi. Ne bak, pač pa tudi sušeno lahko prinaša v orgat kancerozne agense. V suš mesu, ki se je seveda na primitiven način v dir tako kot na našem pod« še vedno sušijo svinino verjetno tvarine, ki pov: jo rak. Zanimivo pri te dejstvo, da je že pred leti s to teorijo prišla ni skupina zagrebških kane gov, le da tedaj še niso na razpolago podkrepi analiz.
Se več bi mogli pisati nesrečni bolezni, zaključi pa z ugotovitvijo, da se nost vendarle prebija v bolezni in zato je upati, bodo prišli do korena in bodo postavljeni temelj uspešnejše zdravljenje.
HOROSKOP
__ZA	DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) I 10.) Prijatelj vam bo Neka zavistna oseba bo skuša, svojo dušo: skušajte ga
la iz koristoljubja škoditi nekemu vašemu prijatelju.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne išmljite dobesedno tega, kar vam bo pripovedovala neka oreha z bujno domišljijo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. b.) S svoio nenadno kritičnostjo boste prizadeli predvsem svoje najbližje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pomena vdane ljubezni ne znate ceniti kot zasluži; svojo slepoto boste dojeli prepozno.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Majhni spori v družini: vsakdo bo mislil le na svoje privilegije.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S pismom, od katerega si toliko obetate, bodo nastala le nova kočljiva vprašanja.
ammiGA .(ud 23. it, 4« aa,
meti in mu pametno
vati.
ŠKORPIJON (od 24.
22. 11.) Več boste dos* prijaznostjo kot z nep ljivostjo; vsekakor pa rosite le nase.
STRELEC (od 23. 11. 12.) Izpostavljate se ne sli, da se boste zaman čili z nepomembnimi st KOZOROG (od 21. 12 20. 1.) Imejte potrplje ljubljeno osebo, tudi danes skrajno muhasta VODNAR (od 21. I. 2.) Napori, da bi ohran glasje v družini, ne bo* dili zaželenega učinka.
RIBI (od 20. 2. do Po nekaj dneh vzajemn všečnosti boste prežive Kaj veselih dni z ljublj asbo,
1. julija 1959
Goriško-beneški dnevnik
Zanimivi podatki trgovinske zbornite
tako v zadnjih letih ihajo cene pridelkom
'šenica in koruza težita k pocenitvi, žlahtno Wo in navadno cmo vino pa k podražitvi
-ri roki imamo podatke o <prečnih cenah mehke pše-bele koruze, žlahtnega s?ga in navadnega črnega ;rla na italijanskem trgu v de. šcetjih od 1948 do 1957 in 1949 do 1958. Ker bodo šte-o;e, ki jih povzemamo iz Lečnika trgovinske zbornice ,^maj, prav gotovo zanimale ;„e čitatelje, jih bomo v iz-rjiku objavili.
ulovprečna cena za stot meh-n pšenice v desetletju od 1 do 1957 je znašala 7.273 . Cena je bila še visoka *jf. leta (9.833 lir stot), kar [Qvobče najvišja cena od ti-tija leta do danes. 2e leta p je padla na 7.429 lir, naj-‘Jia cena je bila 1960. leta P96 lir).
^ desetletju 1949—1958 je j šala povprečna cena 6.944 ■a stot, kar je veliko manj ni v prejšnjem desetletju, ptec je treba pripisati dej-?■1 da je odpadlo leto 1948, ^eje bila cena zelo visoka 3°:er je lani stal stot pšenice ;uo 6.538 lir.
jiudi koruza se je precej po-n ila. Od leta 1948 do 1958 do imeli najyišjo ceno 1953.
(5.740 lir stot), najnižjo p2lani (3.838 lir stot), i ovsem nasproten pojav tu zasledili pri vinu. Zlaht-*ebelo in navadno črno vino m vedno večjo ceno. Belo je šlo od 10.250 lir hi j 1. leta na 15.167 lir hi v pkem letu. Povprečna cena teesetletju 1949—1958 je zna-os za belo vino 12.780 lir. ;avadno črno vino se je .jdajalo 1948. leta po 7.442 ^ lani pa že po 10.208 lir hi.
,prečna cena v desetletju :n»—1958 je znašala 8.107 lir. »naključki, ki nam jih dajejo ?ratki, so naslednji; pšeni-in koruza se cenita, vino 'y^e draži kljub krizi, v ka-e je zašlo, k	----«»----
|S(avka kovinarjev
r'ovinarji CRDA, Krenterja ’0<Meteorja na Trziškem so *^raj stavkali od 15. do 17.
HIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIt IIIIIIIIIIIIIM .
e
ndOGA ST. 1: Standrež, ko-idvor, svetogorska postaja. t b delavnikih
1et Standreža- 5.25 (kolo-5'rV), 5.56, 6.10, 6.30, 6.50, 7.05,
°ar 7.30 (do 20.07 vozi vsakih ,, ninut), 20.20, 20.35, 20.55.
21.35, 21.50, 22.20, 22.45. tuietogorska postaja:	5.35,
je, 6.40, 7.00, 7.10, 7.25, 7.38 20.07 vozi vsakih 9 mi* ati, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, /S, 21.35, 21.50, 22.05, 22.30 d!3-10. n b	praznikih
;oi Standreža; 5.25, 5.55, 6.10, tir,	6.50, 7.10,	7.30,	7.50,	8.08
br 20.26 vozi vsakih 9 mi-b't, 20.35, 20.44, 20.53, 21.05, IStJ, 21.35 , 21.55 , 22.15, 22.30, ‘egj, 23.20, 00.15. lui>etogorska postaja-, 5.35, id.	6.30, 6.50,	7.10,	7.30,	7.50,
■>M	8.22, 8.33,	8.44	(do	20.44
an	vsakih 9	minut),	20.54,
21.15, 21.35, 21.40, 22.00, 23.40
ure. Udeležba je bila nad 95-odstotna. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije z namenom, da se doseže od delodajalcev obnova delovne pogodbe, ki je zapadla konec lanskega leta.
——«» ----
Izlet SPD v Škocjanske jame
Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje, da organizira v nedeljo 5. julija enodnevni izlet z avtobusom v Matavun in razsvetljene škocjanske jame, kjer bo tradicionalni praznik z obširnim programom.
Odhod iz Podgore ob 6.30. Odhod s Travnika ob 6.45. Cena vožnje za člane 450 lir, za nečlane 500 lir.
Vpisovanje v kavarni Bratuš. Pohitite z vpisovanjem! Naročilo kosila 100 lir.
 «»------
Tombola preložena
na prihodnjo nedeljo
Tradicionalna tombola, ki bi morala biti na praznik sv. Petra in Pavla, je zaradi hudega naliva, ki je trajal ves popoldan, odpadla in bo šele prihodnjo nedeljo okoli 19. ure.
— — k»---
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21,2 stopinje ob 16. uri, najnižja 11,6 stopinje ob 7. url. Vlage 80 odstotkov.
 s*------
Kino v Goriči
CORSO. 17.00: «Kako poročiti hčerko«, R. Harison, K. Ken-
dal.
VITTOR1A. 17.15: »Robinzonove dogodivščine«, R. Schnei-der, v barvah.
CENTRALE. 17.30:	«Rudnik
kralja Salomona«, D. Kerr, S. Granger.
Drevi nagradijo štiri zaročence
Danes ob 21. uri bo televizijski napovedovalec Mike Buongiorno sporočil občinstvu na Trgu Cesare Battisti (ob slabem vremenu v dvorani Ginnastica) imena štirih zaročencev, ki jih je predvčerajšnjim izbralo razsodišče na podlagi pisem, ki so jih poslali številni zaročenci naše pokrajine. V njih so opisali svoja doživetja, vse zapreke, ki jim jih je postavilo življenje, da bi preprečilo njihovo združitev. Razsodišče jih je proučilo in že izbralo dvojici, kateri bodo obdarili skupno z zakoncema, ki sta poročena petdeset let.
Spremembe na progah s podeželjem
Novi vozni red mestnih avtobusov
Pričel je veljati danes na podlagi sporazuma z občino
Z današnjim dnem prične veljati novi vozni red avtobusnega podjetja ATA, tisti vozni red, ki ga predvideva nova pogodba med občino in županstvom, sprejeta prejšnji petek po dolgi in izčrpni obravnavi na seji občinskega sveta. Kljub nekaterim negativnim stranem (pretirana obremenitev voznikov in sprevodnikov ter odpustitev nekaterih u-službencev — vprašanja, ki spadajo v pristojnost sindikalnih organizacij) bodo imeli
Izpred sodišča
Oče je «posredoval» v prepiru med sestrama
Mladenič zbežal z doma v Gradež, kjer je okradel lastnico bara
Franka Peca iz Ul. Trieste stanuje s svojo sestro Štefanijo in 72-letnim očetom Alojzijem v hiši št. 1 na Tržaški cesti. Med sestrama je prišlo ill. maja do hudega prepira, k. se je končal s pretepom. Ko je oče zaslišal kričanje, ie planil v sobo in ju hotel ločiti. Pri tem je s polenom udaril Franko po glavi. Privoščila si jo je tudi Štefanija tei jo udarila s čevljem.
Stvar je prišla na ušesa redarjem ki so prijavili sestro in očeta sodišču, češ da sta jn namenoma poškodovala. Čiče se je izgovarjal, da je hotel »posredovati«, toda sodniki mu niso verjeli. Obsodili so ga na mesec in 23 dni zapora. Štefanijo pa so oprostili, ker ni storila dejanja.
# * *
Sergio Beltramini iz Ulice Pradamano v Vidmu ima komaj 17 let, pa je že prišel navzkriž s sodiščem. Lani poleti je 12. avgusta nenadoma izginil z doma, ne da bi staršem povedal, kam se je
MODERNO. 17.00: »Rop z orož-i odpeljal. V dobri uri je bil jem«,	I	v Gradežu, kjer je hotel pr-
Vozni red avtobusov ATA
naši okoliški prebivalci, kot na primer skoraj vsi prebivalci sovodenjske občine (ra-
'. 0, 22.30, 23,00, 23 20 *>30.
,rjavadni vozni listek stane iti iir, povratni 35 lir, po 22. lot 35 lir, ob praznikih 35 ve ponoči 40 lir. atROGA ST. 2: Kolodvor --tJSlnice. fcp delavnikih
10 olodvor: 9.00, 10.20, 13.45. ituolnice; 9.15, 10.35, 15.00. enb praznikih
to olodvor: 9.10, 13,45, 14.20 -U 16.40
\ltiolnice: 9.25, 14.15, 16.56. l(jjavadni vozni listek 30 lir, Pfrznični 35 lir. ki .ROGA ST. 5:	Pevmski
lerost, pokopališče, Sovodnje. i t
!) '*** '■*“
"fl,ŠKO KRANJEC ?
yer t Ul
Ob delavnikih
Od pevmskega mosta: 7.15*, 9 25, 12.30, 14.55, 16.00**, 17.00 in 19.00.
Iz Sovodenj: 7.50, 10.00, 13.00, 15.25, 16.45**, 17.45, 19.45*.
Ob praznikih
Pevmski most: 9.50, 14 50 15 in 50, 17.30, 19.00 in 21.00.
Sovodnje: 11.00, 12.25, 16.25, 18.05. 19.45*, 21.35.
* vozijo Po Podturnu #* vozijo do pokopališča Navadni vozni listek 30 lir, povratni za pokopališče do 8.30 3' lir, nato 50 lir; ob praznikih 35 lir, povratni 50 lir. Vozni listek do letališča ob delavnikih 35 lir, povratni do E 30 45 lir, ob praznikih 40 lir. Vozni listek do Sovodenj ob delavnikih 40 lir. ob praznikih 45 lir.
TRAVNIK - LOCNIK Vozi: Travnik, Ul. Oberdan, Korzo Vtitli, Korzo Italia, Ul. Aquileia, Most IX, avgusta, Ul. Brigata Re, Ločnik (trg), S. Rocco di Luzzinis, Ločnik (trg), Ul. Brigata Re, Madon-nina del Fante, Ul. IV no-\ embra, Ul. Brigata Cuneo, Grojna, pevmski most, Drevored XX. septembra, Ul. S. Chiara, ui. Mameli, Travnik. Ob delavnikih
Travnik; od 7.00 do 20.00 vozi vsako uro.
Ločnik: od 7.20 do 20.20 vozi .vsako uro.
Ob praznikih
Travnik:	9.00,	10.00,	11.00,
12.00 in od 15.00 do 24.00 vozi vsako uro.
Ločnik: 9.20, 10.20, 11.20, 12 iti 20, od 15.20 do 00.20 vozi vsako uro.
Navadni listek do mosta 30 lir, čez 35 lir; povratni do mosta 35 lir, čez 45 lir. Ob delavnikih do mosta 35 lir, čez most 40 lir; ponoči; ob delavnikih 35 lir, 40 lir, ob praznikih 40 lir ter 45 lir.
TRAVNIK - STRA2ICE
Vazi; Travnik, Ul. Oberdan, Korzo Verdi, Korzo Italia, Ul. IX, avgusta, Ul. Brigata Ca-sale, Ul. Montecucco, Drevored Colombo, Trg E. Toti, Ul. Brigata Pavia, Drevored XX. septembra, Ul. S. Chiara, Ul. Mameli, Travnik.
Ob delavnikih
Travnik; od 6.45 do 21.45 vozi vsako uro.
Ob praznikih
Travnik: od 8.45 do 12.45 ter od 14.45 do 22.45 vozi vsako uro.
Navadni vozni listek 30 lir, povratni ob delavnikih 35 lir, po 22. uri 35 lir. Ob praznikih 35 lir, ponoči 40 lir.
TRAVNIK - LOCNIK
Vozi; Travnik, Ul. Mameli, Ul. S. Chiara .Drevored XX. septembra, pevmski most, Grojna, Ul. Brigata Cuneo, Ul. IV. novembra, Madonnina del Fante, Ul. Brigata Re, Ločnik,
vič v svojem življenju poskusiti. kako je človeku, kadar seže po tuji lastnini.
Stopil je v bar Cester, ki jc last Mapie Deimestri, por. Guerritoni iz Gorice. Opazil je, da je ženska pustila na mizi listnico jn odšla v klet. Stegnil je roko, pograbil listnico, v kateri je bilo 43.500 lir jo vtaicnil v žep in se (fidalfil. Ko še 'je Tasthita vrnila, je takoj opazila tatvino Stopila je na cesto in spoznala tatu, kajti drugega človeka ni bilo takrat v lokalu;' Mladenič se' je prestrašil in Ji vt-nH ukradeno blago, obenem p_a jo je prosil, naj mu oprosti in nikomur ne pove, kaj je storil. Vtem jb prišel k Ženski agent in jo slišal, kako se je pritože-v»la nad sedanjo mladino. A-gent je stekel za Beltrami-r.ijem in ga dohitel na avtobusni postaji. Fant se je malce prestrašil in povedal, da je zbežal z doma in da je o-kradel lastnico Cesterja.
Včeraj so ga obsodili na o-sem mesecev zapora in šest tisoč lir globe pogojno.
S. Rocco di Luzzinis, Ločnik (trg), Ul. Brigata Re, Madon-r.,na del Fante. Most IX avgusta, Ul. Aquilea, Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik.
Ob delavnikih
Travnik; od 7.30 do 20.30 vezi vsako uro.
Ločnik: od 7.50 do 20.50 vozijo vsako uro, zadnji ob 22. uri.
Ob praznikih
Travnik: od 13.30 do 22.30 vozijo vsako uro.
Ločnik; od 13.50 do 22.50 vozijo vsako uro.
Navadni vozni listek čez mosta 35 lir, povratni čez mosta 45 lir, ob ->raznikih čez mosta 40 lir. Ponoči ob delavnikih 40 lir, ob praznikih 45 lir.
* vozi od kolodvora
TRAVNIK - STRA2ICE
Vozi: Travnik; Ul. Mameli,
Ul, S. Chiara, Drevored XX. septembra, Ul. Brigata Pavia, Trg E. Toti, Drevored Colombo, Ul. Montecucco, Ul. Brigata Casale. UL IX. avgusta, Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik.
Ob delavnikih
Travnik: od 6.30 in od 7.15 do 22.15 vozijo vsako uro.
Ob praznikih
Travnik: od 8.15 in od 14.15 do 22.15 vozijo vsako uro.
Navadni listek 30 lir, povratni ob delavnikih 35 lir, po 22. uri 35 lir. Ob praznikih 35 lir, ponoči 40 lir.
LETNO GLEDALIŠČE V STANDRE2U
lO., 11. In 12. julija
zen Vrha), Standrešci in Podgorci, z novim voznim redom ugodne zveze z mestom, ker je družba do zadnjih možnosti izkoristila svoj vozni park in osebje.
Novost, ki smo jo že omenili, je ustanovitev proge št. 5: Pevmski most, Gorica, letališče, Rupa, Gabrije, Rubije, Sovodnje in nazaj; s tem bodo imeli ti kraji po šest voženj ob delavnikih ter prav toliko ob nedeljah in praznikih.
Proga štev. 1 se bo podaljšala do štandreškega trga. Avtobusi bodo imeli zvezo z vsemi vlaki, ki prihajajo ali odhajajo z glavnega kolodvora; ne bodo pa imeli zveze z nočnimi vlaki, ker so se temu uprli lastniki taksijev.
 «»------
DE2URNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
'OK
Kolesarska dirka po Franciji
Riviere, Baidini, Anquetil v prvi etapi na kronometer
Cazala ohranil rumeno majico in še povečol svoj naskok
NANTES, 30. — V prvi etapi letošnjega Toura na kronometer je na 45.330 km dolgi progi od Blaina do Nantesa zmagal Francoz Roger Riviere pred svetovnim prvakom Baldinijem, Francozom Anque-tilom, Grafom, Saintom, Gau-lom in ostalimi. Cazala (Fr.) je ohranil rumeno majico prvega v splošni klasifikaciji in celo povečal svoj naskok pred neposrednimi zasledovalci. Riviere, Baidini in Anquetil so tudi znatno izboljšali svoj položaj v splošni klasifikaciji, zaostal pa je Bobet.
Današnja proga je veljala za prvo resnejšo preizkušnjo Bila je nižinska, vendar lahno valovita. Startalo je 118 kolesarjev v razmaku po 2 minuti, prvi pa se je P°dal na P°* Anglež Hewson ob 11.36 . Vreme je bilo oblačno in lahno vetrovno.	..	.
Med prvimi 25 kolesarji, ki so dosegli cilj, ni nihče do segel časa izpod ene ure, kar je kot prvemu uspelo sole Italijanu Bonu s časom 5943 s povprečno hitrostjo 45,545 km na uro. Njegov rezultat je kmalu nato izboljšal Belgijec Brankart z 58'47” in s povprečno hitrostjo 46,268 km, ki' je tudi ostal najboljši vse dokler ni dosegel cilja francoski pokrajinski vozač Samt,^ ki je prevozil progo v 57 58 s povprečno hitrostjo 46,921 km.
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiuuuiiiiiiiiiinuiiniiiiiiiiiKiiKniiiiiiHiiiiiii Nogometni turnir «Kvarnerske obale>
Nepričakovan poraz Rijeke proti moštvo Eintracht
Še ena visoka zmaga Hajduka
REKA, 30. — V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja "Kvarnerske obale« so bile danes odigrane tekme v reški in puljski skupini.
Poraz Rijeke proti Eintrach-tu predstavlja precejšnje presenečenje. Reška enajsterica je zaigrala v prvem polčasu še dokaj dobro, v drugem pa je popolnoma popustila in gostje so po zaslugi Schamer-ja in Urija dosegli tri gole. Normalni so ostali rezultati, predvsem pa uspeh Hajduka, ki je, sodeč po dosedanjih igrah, glavni kandidat za naslov prvaka turnirja.
Današnje tekme so se končale z naslednjimi rezultati: REKA
Eintracht - Rijeka 3:0 Dinamo - Bronshoj 2:1
Dinamo	2	2 0	0	5:2	4
Rijeka	2	10	1	7:5	2
Eintrach	2	10	1	4:3	2
Bronshoj	2	0 0	2	3:9	0
PULJ
Hajduk - S. Olivi 4:0 Lugano - Bayern 3:2
Hajduk	2	2 0	0	14:0	4
S. Olivi	2	10	1	4:6	2
Lugano	2	10	1 13:12 2
Bayern	2	0 0	2	4:7	0
Današnji program:
Reka: Dinamo - Reka, Bron-shoi - Eintracht
Pulj: Hajduk - Bayern, S. Olivi - Lugano
Opatija: Opatija - Boldclub-ben, ,C. zvezda - Austria Labin: Partizan - Wien, Rudar - Virtus.
 «»------
NOGOMET V KOPRU
Rudar - mladinski prvak Slovenije
Mladi koprski nogometaši drugi
V nedeljo je bilo na spore' du zadnje kolo finalnega tekmovanja za naslov mladinskega nogometnega prvaka Slovenije. V odločilni tekmi je trboveljski Rudar premagal Maribor z 1:0 (0:0) in si tako že tretjič priboril najvišjo lovoriko. Edini gol tekme je zabil iz enajstmetrovke Ži bert.
Toda tudi Saintov rezultat magal Zara (APT) p. t.; Bo-
i	vzdržal dolgo. Najprej ga	Isehi (APT) Rossija (Ig.)	p.	t.;
;	izboljšal Riviere, nato Bal-	petelinja kat.: Locatelh
in končno še Anque|il,	m	/T“	~ *	°
V tekmi za drugo mesto je Koper igral neodločeno s kranjskim Triglavom 0:0. Koper je bil sicer v premoči, vendar so bili igralci preutrujeni, da bi si zagotovili dve točki.
Kočna lestvica tekmovanja je naslednja:
Rudar	3	3	0 0	7:2	6
Koper	3	111	3:4	3
Maribor	3	1	0 2	3:3	2
Triglav	3	0	12	1:5	1
Vsa moštva • so dobila lično izdelane plakete. Posebna priznanja pa so dobili še zmagovalec Rudar (krasen prehodni pokal), Koper kot najbolj disciplinirano moštvo in vratar Maribora Vabič kot najboljši vratar.
Tekmam je prisostvovalo povprečno po 800 gledalcev, zadnji dan pa nad tisoč.
V prihodnjih dneh se bodo začeli najboljši mladi nogometaši pripravljati za bližnja srečanja mladinskih nogometnih reprezentanc ljudskih republik. Kakor smo zvedeli, se bodo priprav udeležili tudi trije nogometaši primorskih klubov: Furlanič (Koper), Gabrijelčič (Izola) in Černič (Nova Gorica).
 JC«------
KOŠARKARSKI POKAL
Riga tudi letos evropski prvak
SOFIJA, 30. — Košarkarski prvak SZ in branilec pokala evropskih prvakov ASP Riga je v povratni tekmi v finalu evropskega pokala premagal včeraj na stadionu Levski prvaka Bolgarije in lanskega finalista Akademika z 69:67 (31:34). Ker je Riga zmagala tudi v prvem srečanju z 21 točkami razlike, je tudi za letos ostal dragoceni naslov v Rigi.
Akademik je bil v tej povratni tekmi boljši, vendar pa ni mogel prodreti hermetične obrambe Rige, pri kateri se je odlikoval 218 cm visoki Kru-minc.
Pokal je zmagovalcem izročil generalni sekretar FLBA g. William Jones.
ni
je
dini ...	-,-1
močno pa se mu je približal tudi Gaul.
Robert Cazala se je z zaostankom 3’45” za Rivierom u vrstil na 17. mesto. Svoja di; rektna zasledovalca v splošni klasifikaciji Gauthiera in Ver-meulina je prehitel za 1’ oz. za 30” in je tako ohranil rumeno majico.
Riviere je bil v veliki formi. Vodstvo je prevzel že takoj v začetku etape in na pol proge ie imel 20” naskoka pred Baldinijem, 24” pred Saintom, 27” pred Angladejem. Tudi v drugem delu proge je bil Riviere najhitrejši, vendar pa je zadnjih 22,500 km prevozil Bandini v skoraj enakem času kot svetovni prvak v enourni vožnji, kateremu je pustil samo 1”, medtem ko se je zaostanek vseh ostalih močno povečal.
Baidini je bil v finisu izreden in mnogi menijo, da bi Riviera vsaj dohitel če ze ne tudi prehitel, samo če bi bila proga še nekaj km daljša.
Izmed nefavoritov se ie z dobrim časom uveljavil bivši svetovni prvak v zasledovalni vožnji diletantov Bono, ki se je uvrstil na 9. mesto.
Vredno je omeniti tudi dejstvo, da je prva četvorica vozila s povprečno hitrostjo nad 47 km na uro in da se je Riviere celo približal 48 km na uro.
VRSTNI RED V 6. ETAPI BLAIN-NANTES (45,330 KM), izidi individualno na kronometer: 1 Riviere (Fr.) 56’46 s p.h 47,011 (z odbitkom 55'46"),
2 Baidini (It.) 57’07” (z odbitkom 56 37”),	3. Anquetil
(Fr.) 57’44”. 4. Graf (Sv.-Nem.) 57’51”	5.	Saint (OSO) 57’5S”,
6. Gaul (Niz.-L*uks.) 5»’22”, 7. Brankart (Bel.) 5*’47”. t. An-glade (CM) 5*'57", 9. Bono (It.) 39’43”,	10. Bahamontes (Sp.)
59’44”	11 Plankaert (Bel.)
59’47”[ 12. Van Est (Niz.-Luks.) 59’51”. 13. Ernzer (Niz.-Luks.)
1 00’t0”,	14. Galdeano (Sp.)
t 00’13”, 15. Suarez (Sp.) 1.00’ in 19”.	16. Forestier (CM)
1.00’25”, 17. Cazala (Fr.) 1.00’ in 31”, 1*. Otano (Sp.) 1.00’34” 19. Lebuhotel (OSO) 1 00'39”, 20 Bobet (Fr.) in Schmitz (Niz.Luks.) !.00’42”.
SPLOSNI VRSTNI RED PO 6. ETAPI:	1. Cazala (Fr.)
33.59’45”, 2. Gauthier (CCM) z zaostankom 1’27”, 3. Annaert (PNE) 2’11”,	4. Vermeulin
(PNE) 2T2", 5. Desmet (Bel.) 32’7”,	6.	Schell*mberg (Sv.-
Nem.) 4’02”. 7. Pirot (OSO) in Pauvvels (Bel.) 4’23”, 9. Sta-blinski (Fr.) S’26” 10 Batista (Med.) 7 04”. 11. Riviere (Fr.) 8'01”	12	Baidini (It.)	0 52
13 Graf (Sv.-Nem.) 9'56”, 14. A.iquetii (Fr ) 9'39”. 15 Gra-czyk (Fr) 10’JA”. 16 Fav-ro (It.) 10’19”. 17. Darrigade (Fr.) 10’29”, 18. Bahamontes (Sp.) 10’30”! 19. Galdeano (Sp.) 10' in 31”. 20. Saint (OSO) 10’32” VRSTNI RED MOŠTEV: 1 Francija	(Cazala, Stablinski,
Riviere) 102.13’42”,	2. Pariš
nord-est	(Annaert (Annaert
Vermeulin, Lefebvre) 102.17’ in 29”,	3. Belgija (Desmet.
Paulwels, Plankaert) 102.19’ in 08”. 4. Centre-Midi (Gau-tier, Anglade, Forestier) 102.25’ in 12”. 5. Svica-Nemčija (Schel-lemberg, Graf,	Friedrich)
102.26,23”, 6. Ovest-sud-est (Pi-cot, Saint, Pibelin) 102.26’51”, 7 Italila (Baidini. Favero. Bono) 102.3U39”.	0. Niz.Luks.
(Gaul. Van Est, De Groot) 102.32’29”,	9 Španija (Baha-
montes. Galdeano, Suarez) 102.32'50", 10. Mednarodno m. (Batista Elliot.	Robinson)
102 35 04”.
f))  -
Rezultati dvoboja APT - Ignis v Miramaru
Izidi sinočnjega boksarskega dvoboja diletantov Ignis in APT (Akademia	Pugilistica
Triestina) na stadionu «Ferro-viario« v Miramarskem drevoredu:
Mušja kat.: Sardo (Ig.) pre-
Terrenija (Ig.) p. t.; lahka kat.: Benvenuti II. (APT) Ab-bateja (Ig.) p. t.; lahki welter: Mariani (APT) - Stocchetti (Ig.) neodločeno: svelter: Romano (APT) Messorija (Ig.) p. t., Callegaris (APT) Persia-nija (Ig.) p. t.
NOVINCI — mušja kat.: Le sich.(APT) Mignanija (Ig.) p. t.; petelinja kat.: Del Degan (APT) Rienteja (Ig.) p. t.
plavanje”V SPLITU
FIAT - Jadran 83,5:63,5
SPLIT, 30. — Plavalni dvoboj med moštVom FIAT iz Turina in splitskim Jadranom se je končal z zmago gostov z izidom 83,5—63,5. Italijanka Faidiga je na 200 m hrbtno postavila v 50-metrskem bazenu nov italijanski rekord s
BOKS
Pravisani v Milan
Tržaški boksar Pravisani o4> potuje danes zjutraj v spretn« stvu svojega menažerja Fabris sa v Milan, kjer se bo v če* trtek pomeril z Giordanom Camparijem za italijansko prvenstvo peresne kategorije; Tržaški boksar je včeraj zaključil s svojimi pripravami in je dosegel najboljšo formo.
S Pravisanijem odpotuje ^ Milan tudi Burlovich (lahka kat.), ki se bo v okviru ista prireditve boril s Fioravante* jem iz Bočna.
 «» ------
ZASLUZENO PRIZNANJE
Boschini odlikovan s palmo za zasluge
Ennio Boschini član CRDA iz Tržiča, ki je v nedeljo postavil na tržaškem stadionu M kladivu rezultat evropske vred* nosti za juniorje, je bil včeraj zvečer med kratko slavnostj® na sedežu Fidal odlikovan a palmo za zasluge, katero mu je izročil predsednik deželnega odbora Fidal Petraco sl| znak priznanja za njegove Ve spehe v prejšnji sezoni.
Boschini je prejel tudi znač* ko verjetnega olimpijca 1960«   ««----------------
O BORAAS, 30. — V prija* teljski tekmi je Inter premagal selekcijo drugorazredni« moštev «Elfsborg» in «Norrby»
časom 2’47”6. Gledalcev 1500. j s 3:2 (2:1).
Teniski turnir v Wimbledonu
Pietrangeli in Sirola polfinalista v dvojicah
V mešanih dvojicah Pietrangeli z Brasherjevo v četrtfinalu
LONDON, 30. — Mednarod- | nus):	1.	Pietrangeli-Brashe*
no teniško prvenstvo v Wim- (It.-VB) - Jacques-Armstronj
bledonu se je danes nadaljevalo s četrtfinalnimi igrami posameznic, s četrtfinalnimi i-grami moških dvojic in s tretjim turnusom mešanih dvojic.
V konkurenci moških dvojic sta se Pietrangeli in Sirola kvalificirala v polfinale z zmago nad Špancema Arillo in Gimenom, Pietrangeli pa je skupno z Angležinjo Brasher prebrodil tudi tretji turnus in se uvrstil v četrtfinale.
Tehnični rezultati:
Posameznice (četrtfinale) : Raynolds (J. Afr.) - Mortimer (VB) 7:5, 8:6, Bueno (Braz.) ■ Buding (Apol.) 6:3, 6:3, Hard (ZDA) - Haydon (VB) 6:4, 7:5, Moore (ZDA)-Ramirez (Meh.) 6:3, 6:2.
Moške dvojice (četrtfinale): Pietrangeli-Sirola (It.) - Arilla-Gimeno (Šp.) 6:4, 10:8, 6:3, Le-genstein-T. Ulrich (Apol.Dan.) - Forbes-Segal (J. Afr.) 6:3, 8:6, 6:4, Emerson-Fraser (Avstralija) - Couder - Santana (Šp.) 6:3, 16:14, 6:4, Laver-Mark (Avst.) - Ayala-Krishnan (Cile-Ind.) 6:4, 6:8, 8:6, 6:2.
Mešane dvojice (tretji tur-
(Avst.-VB) 2:6, 6:3, 7:5.
 ({# —
Kvote T0TIP
RUM, , 30. •— Ravnateljstvd TOTIP sporoča kvote zadnjega stavnega stolpca TOTIP:
12 točk — 636.855 lir, U točil — 31.926 lir, 10 točk — 4.671 lir.
Odgovorni ureonm STANISLAV RENKO T‘ska Tiskarski zavod ZTT . Tra|
KINOPROSEK-KONTOVEl
predvaja 'danes 1. t. m. ob 20. uri Warner Bros barvni film;
LOVCI Z MEJE
Igra RANDOLF SCOTT
Tutte na (fnčii
Wk
predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 18. uri Metroscope barvni film:
«KOČICA»
Igrajo: AVA GARDNER, STEWART GRANGER, DAVID NIVEN in WALTER CHIARI
Povest o dobr
sre.
van je že sam mnogo razmišljal o tem. Pravzaprav ne razmišljal, kot da ne bi vedel, kaj naj napravi s Katico, j pri njem je bilo to nekaj samo po sebi umevnega, da e Katica z njim po svetu. Razumljivo je bilo, da ima do dolžnosti, ki jih je bil nekoC vzel nase s tem, da se je po-z njeno materjo Marto. Ce se je Marta otresla dolžnosti troka, se jih Ivan ni mogel, pa tudi ne hotel. Razmišljal smbolj o predlogu, ki sta mu ga stavila stara Koštrčeva, naj bi dekle ostala pri njima do jeseni, ko se bo Ivan tako ,ako vrnil iz sveta. V tem ni bilo nič čudnega, saj se Je i pobotal z Jožefom za kos zemlje, kjer si bo postavil hišo. i bo ostal v tem kraju in Katica bo ostala z njim. Prevzela a po starima Koštrčevima samoto tega kraja in vso nje-> lepoto. Ivan ima poleg tega že v načrtu, koliko zemlje
LepiPso ti načrti, vredni malih ljudi, ki čutijo, da je v u vse tako razdeljeno in urejeno, da se majhni ljudje ne jo ukvarjati z ničimer velikim, Ce naj ne zagazijo v polom, yr je zagazila Marta, ki se je odločila za velike stvari. Nekoč bodo ti mali načrti poplačani z lepoto, ki je ni *od na svetu. Prišli bodo časi, ko bosta s Katico sama tu, ;e bo kakor zdaj vračala pomlad z vsem nemirom in z vso lošnostjo. Mura bo večno šumela in njeno šumenje se bo alo s pesmijo slavcev, sinic, ščinkavcev in še mnogih dru-ptic.
In to bodi plačilo za mnogo trpljenja, ki ?a mora človek
stati v življenju.
S Katico sta dva dni pred njegovim odhodom sedela pred
hišo na soncu in načela pogovor o tem.
«Ali pojdeš z mano?« jo je vprašal Ivan.
Katica je poslednje čase mnogo razmišljala o tem in se ni mogla odločiti. Svet sam ni bil več mikaven kar ni bilo matere in kar je bil oče tako zamišljen in otožen
»Ne vem, Ivan,» mu je odvrnila, kakor ga je vedno klicala. »Ali ne bi bilo bolje, če bi ostala tu? Saj ti bom v svetu samo v napotje. Tu pa bi pri Koštrčevima že kako živela. Rada me imata. Tu bi te počakala. Saj se boš jeseni vrnil.«
»Vrnil se bom,« je pritrdil Ivan. «Kam pa naj grem? Saj sem kupil zemljo in k letu, ako bog da, začneva s hišo. Tam boš ti gospodinjila!« Hotel jo je razveseliti. Katica pa je samo odmajala.
»Gospodinjila bi ti že, če bi mogla,« je rekla «Sedela bom kakor zdaj in ti bom samo v napotje.«
»V napotje, Katica!« je vzkliknil in ta vzklik mu je prišel res iz srca. Potem jo je prijel za roko: «Spominjala me boš nečesa, kar je bilo, pa je minilo...« Obmolknil je za trenutek in se Ji zagledal v obraz, ki je postajal čudovito podoben Martinemu.	.
«Matere?» je vprašala. Nasmehnila se je. «Potem se bos samo jezil name. Ne bi te rada spominjala nanjo.«
Odmajal je in kakor zase rekel: «Nikdar se nisem jezil nanjo... rad sem jo imel. In rad bi jo imel vedno, da je le hotela ostati pri nama. Le ona naju ni imela rada. Naveličala se je... Vedno je ljubila svet.«
Te dni, ki so jima še ostali, sta presedela pred hiso na soncu, in vsakdo, kdor je hotel na ta kraj, da bi se grel na soncu, se je umaknil, da ju ne bi motil, zakaj videti je bilo, da imata toliko tehtnih pogovorov.
Pogovori niso bili bog ve kako pomembni, saj se ni moglo nič več odločiti. Toda potrebno je bilo, da sta obujala marsi-kak lep spomin na nekdanje življenje in da sta se vedno znova oklepala svojih malih načrtov.
»Razmišljal sem na vse strani,« je rekel Ivan, »in se ukvarjal z mislijo, da bi te odvedel k svojini staršem, ki bi skrbeli zate. Pa se nisem mogel odločiti: tam bi jim bila le v napotje. Poznam svojo sestro in svaka, ki bi zaradi tebe pretepali svoje otroke. Samo dvoje imava, ali greš z menoj in
bova živela v tistih krajih kakor lani, ali pa ostaneš res tu. Jaz zase bi rajši videl, če bi šla z mano. Da ne bom tako sam.«
«Ne, Ivan, naj ostanem tu. Bom že kako živela. Ti boš pa lahko več prištedil, če hočeš, da bi drugo leto začel s hišo.«
»Da, to nameravam. Potem ne boš jezna, če ostaneš tu?«
«Ne, vesela bom... in čakala te bom. Ko bo jesen, boš prišel?«
«Prišel bom, Katica.«
Do jeseni naposled ni tako daleč. In če gre za velike stvari, je docela v redu, če ostane tu.
Samo enega si ne upata nikdar naravnost dotakniti: Marte. Oba čutita, kako ju to mori, pa se vendar izogneta temu, prav zato, ker se bojita, da bi si prizadejala samo novih bolečin. Marta je skorajda pozabljena, vsaj tako bi lahko kdo sodil. In vendar je Marta tista, ki neprestano vzbuja trpke misli, katerim se ne moreta ogniti.
Toda Marta je tačas daleč v svetu. Kje, tega nihče ne ve. Marta se ne vrne več. Tak je njen značaj. Rajši bi napravila karkoli, samo vrniti se ne bo hotela. In vendar bi ji Ivan in Katica vse odpustila, če bi stopila zdaj med njiju in se ju dotaknila z roko.
Naposled je prišel dan, ko je začel Ivan pospravljati svoje stvari v pleteno košaro. Položil jo je na mizo in razvrstil v njo tiste malenkosti, ki jih je imel, in se skušal domisliti še tega in onega.
Katica je sedela za mizo in kakor bi opazovala njegovo delo. Mislila je na pot, na katero pojde danes oče. Ta pot je dolga, Katica se je dobro spominja, čeprav ni ničesar videla; najprej dobri dve uri peš, ako ne ujame kakega voznika, da bi prisedel na voz, potem sede na vlak in se bo vozil skoraj ves dan. Naposled bo na kraju. Tam je isto sonce kot tu, poleti isti moreči zrak, vzduh po jarkih in vonj polja. Samo tam druge ptice skoraj da ne pojo kakor škrjanci, ki jih lahko slišiš ves dan nekje visoko pod nebom.
To poletje Katica ne pojde z Ivanom. Ostala bo tu. Delala bo družbo dedku in mamici in tu bo poslušala, ko bodo škrjanci peli nad njivami. Saj tudi tu živijo škrjanci. Jeseni pa se bo Ivan vrnil in potem pridejo spet tisti lepi večeri, ko bodo sedeli okrog Koštrčeve peči, ki so jo zdaj že vsi zapustili, in
tedaj bo Ivan vzel v roke kitaro in rekel Katici;
— Katica, zapoj.
»Do vasi te pospremim,« je rekla Katica, ko je bil Ivan z vsem gotov in je prišel čas, da pojde. Poslovil se je bil o<S Jožefa in Ane in jima priporočil Katico, pri čemer se ni mogel vzdržati, da se mu ne bi oči nekoliko zameglile, kar je spravilo v zadrego tudi Jožefa Koštrco, ki mu je zategadelj stisnil roko in rekel:
«Ne boj se. Kakor najin otrok bo. kar si lahko misliš. Saj razen nekega razbojniškega vnuka nimava nikogar. In ako bog hoče tako, ki tudi ne more zapustiti siromakov v revščini, nama bo podaljšal življenje, čeprav je že nemara imel namero, da naju še to poletje pokliče k sebi. Počakal bo, kakor sem trdno prepričan, da se vrneš ti.»
Potem sta stopila s Katico na pot.
Ljudje v hiši so zrli za njima, kako sta se po ozki poti bližala tistemu prehodu med jarki, dokler ga nista prešla in Ju je zakril gozd. Lep je bil svet in Ivan si je želel, da mu zdaj ne bi bilo treba hoditi od tod.
»To je poslednjič, da grem,« je rekel Katici »potem bov* ostala vedno skupaj. Nekako bova že živela. Saj tudi Koštrčeva živita in midva bova imela tudi toliko zemlje.«
«Da,» je pritrdila Katica, ne da bi do kraja povedala, kav misli. Saj je bilo tako grenko, kar je mislila, in bi preveč bolelo, če bi izrekla.
Na nasipu se je Ivan ustavil. »Dalje ne pojdeš,« je rekel. »Vrnila se boš.« Stala sta na nasipu in Ivan »e je še enkrat ozrl po svetu, ki je ležal tu pred njim. Za gozdom je bilo slutiti tisti prelepi otok, ki je v mnogih letih prinesel toliko lepega, a prinesel je tudi največjo bolečino, ki pa kljub temu ni mo-gla ubiti v človeku vere v življenje. Tam dalje, kjer zelenijo topoli, kjer stoje visoke zelene vrbe, je Mura, katere šumenje tako lepo odmeva do sem. Preko Mure je še kos ravnine, dalje so hribi z njivami, gozdovi in z vinogradi in s klanci; bele hiše se bleščijo v soncu in na vrhu enega izmed hribov čepi cerkev, skoraj skrita v drevju. Nad vsem tem pa visi sinje nebo, jasno in toplo, brez meglic. Nekje še vedno poje piščal, čeprav je tisti čas že davno minil.
(Nadaljevanje sledi)