Ste v. 79. V Trstu, sobota 20. marca 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniiiv« : Ulica Sv. Frj:iafi.a AsiSkcg.i SL 20. L nadstr — Vsi dopisi rnj — Za ncdeljs »» :: d j j ? za cek> leto.......520 za t** !cU................. 2 60 Posamezne številke „Kdinosti* se prodajajo po fi vinarje.* zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm pi> 1 • vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarni!) zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. - vsaka nadaljna vrsta.............>*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in s c rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno Is upravi „Edinosti". — Plača «n toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. S11.05J. Srdit! boli u jugovzhodni Galiciji. Ruski isapaCi v Kur ru k upadi ob reki Orzgt In severno od Pnisaigm »vel odbttL - Motu • okraju Hemel Se nepoji ;njen. - Ob Vlsli situacijo nelmenjeng. U Oianpgni in o nižini CHoevre francoski napadi odMti.-HooitraJi v Dardanelah. - Due m§MM KrilirKi potopi: DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19, marca opoldne. V Karpatih, v ozemlju pri Lupkowu in Smolniku živahen artiljerijski boj. Na višinah jugozapadno od Baligroda izvršeni ponoćni napad Rusov je bil odbit po kratkem boju. Močnejše sovražne sile so napadle dopoldne nase postojanke severno cd Uzoškega prelaza. Kakor dne 14. t., so bile tudi včeraj odbite ob težkih izgubah. Na bojni ironti v jugovzhodni Galiciji so se vršili včeraj srditi boii. Mnogoštevilni poročni napad*, ki jih je izvršil sovražnik tokrat proti sredini in levemu krilu naše postoionke. so se vseskozi ponesrečili ob trdnem in vztrajnem nastopu naših čet. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Bojišče je pokrito z mrtveci. 5 oficirjev in 500 mož sovražnika je bilo razoroženih in ujetih. Nemško vojno posojilo. BEROLIN, IS. (Kor.) Wolffov urad poroča: Rok za podpisovanje vojnega posojila izteče v petek ob l uri popoldne. Vendar pa v očigled velikega števila posredovalnih mest, ki so prevzela podpisovanje, ni pričakovati razglasitve natančnega vspeha pred ponedeljkom. nemški parlament. BERLIN, 19. (Kor.) Kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, bodo socijalisti glasovali za proračun. BERLIN, 19. (Kor.) Državni zbor je nadaljeval danes drugo čitanje proračuna, rešil celo vrsto proračunov brez debate in pričel nato razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Zbornica je razpravljala najprej o vpra- v c-« ^.u n^ii^m Drti: šanju prehranitve naroda, pri čemer je Na frontah v zapadn. Gal.c.,. m na PoU- bj,o ^lienih polno resolucij in sicer gle- skem nobene iz premem be. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Kofer, fm I. de splošne določitve kolikor mogoče cenenih maksimalnih cen za kruh, moko in krmo, glede zagotovitve zalog ječmena Posebna določila glede moratorija za Ga- !" koruz* f .^eško rabo slede ome- jitve produkcije piva za uadaljmii ćO/o ob določitvi maksimalnih cen za pivo, licijo in Bukovino. DUNAJ, 19. (Kor.) Glasom ministrskih naredb z dne 8. oktobra 1914 drž. zak. štev. 271 so bili roki, do katerih ima upnik pravico giede vspodbijanja škodljivih rau pravnih postopanj od strani dolžnika, podaljšani za čas od l. avgusta do 31. decembra 1914. ker je bilo dolžniku za časa občega odloga dolžniku skoraj odvzeta možnost uveljavlienia vsps/dbijevalne pravice. S tem. da so se sedaj zaukazali plačilni obroki glede zahtev, ki so bile prej popolnoma odložene, ie odpadlo obče podaljšanje določil uavedne naredbe za čas po 31. deccmbru 1914. glede prepovedi napravljanja žganja, glede prepovedi vporabljania žita, sadja in sladkorja za napravljanie špirita in končno glede najhitrejše dobave prešičev in krompirja. BERLIN. 19. (Kor.) V proračunski komisiji državnega zbora se je razpravljalo o nekem predlogu glede odprave posameznih izjemnih določb. Zahtevala se je zlasti odprava jezuitskega zakona in kritizirala politika jezuitskega zakona in ne govore nemškega jezika. Notranji minister dr. Delbrueck jc po-i udarjal, da se bo zamoglo razpravljati o Obratno na je vzrokov, ki so POVZTO-IT—*—* T" ZZt ....."T," , *" vr čili. da se ie izdala naredba c dne h. okto-jtem vprašan,uselepo vojnu Jezmtsk, za- bra 1914 in sicer vzrokov glede Galicije j in Bukovine, ker je tam odlog še vedno v polni veljavi. Vsled tega se glasom naredbe pravosodnega ministrstva z dne 17. marca 1915 izrka, da se v roke glede vspodbujenša pravnih poslov dolžnikov v Galiciji in Bukovini ne vračuna tudi čas do 31. maja 1915. Z nemšlio-rusKeša bojišča. kon se more smatrati kot izjemna določba, ki ie ostala še iz kulturnega boja, o katerega vzdržljivosti se bo moralo še razpravljati po vojni in ga izpremeniti Komisija je sprejela nato predlog, da naj se naprosi zvezni svet, da naj izjemna določila odstrani kolikor mogoče hitro. Prvi socijalni demokrat na berolinskem magistratu. i BEROLIN, 18. (Kor.) Zbor občinskih k ........ zastopnikov je izvolil socijalnega demo- BERLiN, 18. (Kor.) \c:žki glavni skUM krata Sassenbacha neplačanim magistralnim svetovalcem Bcroli. a. Sossen-bach je prvi socijalen dcmftkrat ki prihaja na berolinski magistrat. 19. marca 1915: Vzhodno bojišče. Položaj pri Memelu ie še nepojasnjen. Dozdevno so vpadli le slabejši ruski oddelki. Protiodredbe so odrejene. Vsi ruski napadi med Piskom in Or-zvcom, kakor tudi severo-vzhcdno in zapadno od Przasznvsza so bili odbiti, deloma ob težkih izgubah za sovražnika. Položaj južno od Visle se ni izpre-■Ml. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: V provinciji vzhodne Prusije in še preko nje. so se v zadnjih dneh zopet razširile nesmiselne vesti, da so Rusi zopet zasedli del province vzhodne Prusije. Na podlagi uradnih |>oročil je za vsakega treznega človeka razvidno, da take vesti ne odgovarjajo dejstvu. Naša vzho Zapjenjeni sladkor v Hamburgu. BERLIN, IS. (Kor.) Wolftov urad poroča: Vlada namerava neko v Hamburgu se nahajajočo veliko množino surovega sladkorja v kratkem zapleniti in io izročiti v gospodarsko v porabo. Halil bej v Berlinu. BERLIN. 19. (Kor.) »Tagblatt« objavlja intcrwic\v s semkaj došliin predsednikom turške zbornice Halil beicm. ki jc izjavil, da jc namen njegovega berlinskega obiska ta, da stopi v zvezo z vodilnimi osebnostmi zunanje politike. Dalje hoče poročati o vtisih, ki jih je dobil na svojem poti »vanju po balkanskih državah. Halil bej dna linija se razteza od začetka do konca 'f poudarjal, da m niti najmanjšega izgle-izključno na sovražnih tleh. V najskrajno i b' zavezniki kdaj zavzel. Darda- severni del vzhodne Prusije, v ozemlje L,st objavlja dalje poročilo turske- severno od Menicla, so vpadli dne 17. marca, torej potem ko so nastale g"ri imenovane vesti, slabejši ruski oddelki. Lkrenjene so odredbe, da sc prežene te tolpe, ki se jih zamore imenovati, le po-žigalce. Nemški drž. kancelar v glavnem stanu. BEROLIN. 19. (Kor.) Državni kancelar Bethmann Hollv eg se ie podal v veliki glavni stan. Krutosti Rusov. KO EN i (iS BERO, 18. (Kor.) Wolnov a ga finančnega ministra Djavid beja, glasom katerega je bila njegova tukajšnja finnčna misija rešena v popolno zadovoljstvo obeh interesentov. Z ZGpadnefti bojitia. BERLIN, 19. (Kor.) Veliki slavni stan, 19, marca 1915: Zapadno bojišče. V Champagni sta se zopet izjalovila dva francoska delna napada severno od .----- - vv * ■ „ „ Le MesnOa in severno od Beaaseioyrja. 2 pisarna poroča: O stanju v okrožju <>Je-i^rj. ^ ?0 rnmemm ^ w|o Bjctn, f^ cko doznajemo od pristojne strani n*»-|težkiSl ^gubah se je nmaknll od«ll so- stopno: V okrožju OKxko so Rusi pri svojem; vpadu jk>rušili kakrti pristav. 2M poslopji s stanovanji in 570 hlevov in sked-njev. Božje hiše so ohranjene. V kolikor je ugotovljeno dostdaj. so Rusi odtirali iz okrožja 450 oseb. med temi 52 žensk in 60 otrok. Poizvedclo se je, da so Rusi ubili 32 m< ških in Z ženski. Žal. da se jc bati. da se te številke po nadalinih poizvedovanjih še izdatno pomnože. Število vseh, ki se sedaj nahajajo v okrožju, se ceni na 40U0. Poljedelske stroje so Rusi skoro vse ugrabili. V Filipovi se je našlo SO*) takih strojev, ki so jih Rusi skupaj zvlekli. Stroji so se razdelili med poljedelce. \ražnik v našem uspešnem ognju v svoje postojanke. - • Jugovzhodno od Verduna so napravili Francozi več izpadov v ravnino VVoevre. Bili so odbiti. 1 Na vzhodnem robu višin ob Mozi se vrše še boji. Vrhovno armadno vodstvo. Blokadu 0BfWkf9i vofovjo. LONDON, 19. (Kor.) Pamik »Olenart-ney«. ki je bil na potu iz Bangkonga v London, z rizem na krovu, je bil danes zjutraj v Rokavskem prelivu torpediran. Ladja se je potopila tekom po! ure. En potnik je utonil. ROTTERDAM, 19. (Kor.) »Niew Rot-terdamsehe Courant« prooča: Angleška parnika »Avocat« in »Lest^s«, ki sta bi!a v Severnem morju zasledovana od nemških podmorskih čolnov, sta včeraj priplula semkaj. Kapitan »Avocata je izjavil, da je srečal nemški podmorski čoln štiri milje od holandskega obrežja. Angleška nima tako velicega tipa, kakor je bil ta nemški podmorski čoln. Obstreljevanje nemškega podmorskega čolna v Irskem morju. BEROLIN, 19. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Angleška admiraliteta je priobčila dne 13. marca razglas, ki se nanaša na znano obstreljevanje nekega nemškeg podiii^rskga čolna od strani neke angleške parne jahte v Irskem morju dne L februarja 1915. Nasproti nemškemu priobčevanju pov-darja admiraliteta. da je parna jahta »Vanduare«, katero se smatra kot oboroženo pomožno križarko, razobesila vojno zastavo, predno je začela streljati na podmorski čoln. Ta trditev angleške ad-miralitete ni pravilna. Jahta je obstreljevala podmorski čoln, ki je vozil nad vodo, nedavno iz razdalje 5000 do 6000 m. Jahta ni razobesila zastave niti takrat, ko se je začelo streljati, niti pozneje med deset minutnim obstreljevanjem. Ko se je čoln pomaknil nižje, je poveljnik nekemu drugemu opazovalcu naročil izrecno, da naj dožene, da jahta niti takrat ni imela nobene zastave. Smrtna nesreča angleškega admirala Grogana. LONDON, 19. (Kor.) Angleški kontre-admiral Grogan, ki je bil že sedem let v pokoju in ki je ob izbruhu vojne zopet nastopil službo, jc padel preko krova in utonil. Tretji kanadski ormadni ziser. O TAVA, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Tretji armadni zbor kanadskih pomožnih čet je sedaj polnoštevilno pripravljen. Pričelo se je z izvežbanjem čet. istotako se je pričelo nabiranje četrtega armadnega zbora. Vlada namerava stalno vežbati po 50.000 oseb in pošiljati vedno ojačenja v Evropo. Uradni dokument o konferenci med 6reyjcm in ameriftim poslanikom. LONDON, 18. (Kor.) Konferenca med Greyjem in ameriškim poslanikom je bila obi javljena kot uraden dokument. Grey je odgovoril na vprašanje poslanika, da ste izvršili Anglija in Francija blokado nemških pristanišč s kordonom križark šeic potei»t. ko jc Nemčija poskusila preprečili dovoz blaga v Anglijo in Francijo. Grey je pristavil, da je ta odredba naravna in potrebna posledica nezaslišane metode vojevanja Nemčije. Angleška vlada jc, ko sc je zatekla k blokadni politiki, dvomila, če naj določi tudi za nevtralne ladje vse za kršenje blokade namenjene kazni. Anglija in Francija ste se odpovedali pravici konfisciranja ladij in blaga nevtralnih držav, pravici, ki jo ima vsaka vojskujoča se država. Anglija in Francija se hočete omejiti zgolj na pridržanje ladij z blagom za sovražne dežele. O vprašanju min je izjavil Grey, da je Anglija položila mine šele potem, ko lili je j polagala Nemčija že več tednov. Vse angleške mine so konstruirane tako, da postanejo neškodljive, kakor hitro sc odtrga io. Francosko zbornico. PARIZ, 18. (Kor.) Zbornica jc sprejela zvišanje izdajnih zneskov državnih zakladnih izvidnic na 4¥p. milijarde. Finančni minister Ribot je izjavil, da vspeh državnih zakladnih izvidnic prekaša želje vlade. Navajal je dalje, da bodo nastale še velike težkoče, toda državna zakladnica je gotova, da jih bo zmagala. Minister je razlagal pomen vojnih izdatkov, kojih prekoračenje je treba pričakovati vsled novih potreb, posebno vslcd dradanelskih operacij in vsled podpiranja I prebivalstva v zasedenem (»zemlju. i Minister je dalje konstatiral z za do volj-i stvom. da kupčija zopet narašča in izsto-i tako tudi davčni dohodki. Ribot je pon-! darjal politično in finančno poštenost Francije in zaključil: Mi smo povedali občinstvu polno pesnico, in^ nimamo vzroka, da bi zakrivali petažaj in izdajanje papirnatega denarja. Ministrov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem. Zbornica ie sprejela nato predlog giede predujmov zveznim nt prijateljskim deželam. Na neko vprašanje i* odgovoril Ribot, da ste Belgiia in Srbija edini driavi, ki jima je dovolila Francija predujem, kar gotovo ni napačno. Minister je pristavil, da so bile izdane za Rusijo brezobrestne državne zakladne izvidnice. TurOJo proti trosporazumu. Bombardiranje Dardanel. CARIGRAD, 18. (Kor.) Glavni stan javlja: Ob 11 uri popoludne je začelo štirinajst sovražnih oklopnic obstreljevati Dardanele. Ob 3. uri popoludne se je del oklopnic umaknil našemu ognju, dočim je družili pet nadaljevalo z obstreljevanjem do pete ure popoludne, ali v velikih presledkih. Razun francoske oklopne križarke »Bouvvet« je bila potopljena tddi ena sovražna torpedovka. Neka angleška oklopna Isd»a tipa Irresistible je postala nesposobna za boj, neka druga tipa Corn-v/alles je bila poškodovana in prisiljena, umakniti se. Cve anyl£ški križa:ki notoiilleni. CARIGRAD, 19. (Kor.) K včerajšnjemu bombardiranju Dardancl se poroča iz velikega glavnega stana še sledeče dopolnilne, oziroma popravljene posameznosti: Sovražno brodovje je obstajalo iz 16 oklopnih križark. 3 križark in več tor-pednih rušilcev. Bombardiranje utrdb po-uiorske ožine, ki se je pričelo ob Mj12 dopoldne, je bilo končano šeie okoli šeste ure zvečer, nakar se je sovn no brodovje oddaljilo. Angleška oklopuica tipa »IrresistibHe«, ki je bila resno poškodovanja, se je nagnila tako močno, da je pljuskala voda na topove ladje. V tem položaju je obstala ladja, ne da bi zainogla izvršiti kaka gibanja. Druga, na enak način poškodovana križarka je bila » Africa«, ki pa se je kljub temu, da se je močno nagrnla na eno stran, zamogla oddaljiti, škode, ki so jo napravili naši topovi, ni bilo mogoče konstatirati. Razven teh obeh tipov je bilo zadetih od naših strelov še več drugih ladij. Ta srditi, sedemurni boj, tekom katerega sta se, kakor je bilo že poročano, potopili francoska oklopnica »Bouvet« in neka sovražna torpedovka, se je končal z zmago naših utrdb. Izvzemši dveh oklc-nov in delov nekaterih strelskih jarkov, ki so biii lahko poškodovani, nimamo nobenih nadaijnih škod. CARIGRAD, 19. (Kor.) »Agence tel. Mtffl« poroča: Obe angleški oklopni ladji, ena tipa »IrresistibHe« in druga »Airica«, ki ste bili že poškodovani, ste bili danes ponoči vsled ognja naših baterij potopljeni. BERLIN. 19. (Kor.) VVolffov urad poroča iz Aten: Iz otoka Teneda se poroča: V Mudrosu .ie pod poveljstvom francoskega generala d* Amadeja zbranih 50.0D0 mož avstralskih, angleških in francoskih kolonijalnih čet, ki se jih namerava izkrcati pri Dardanelah. CARIGRAD, 18. (Kor). Glavni stan javlja: Danes predpoludne ie en del naše flote obstreljeval in zažgal ladjedelnico in vežbališče torpedov k zapadno od Teo-doziie na poluotoku Krimu. CARIGRAD, 19. (Kor.) Že od »Agence tel. Ottomane Milli« objavljeno vest o potopitvi angleških vojnih ladij »Irresisti-bilei: in »Africa«. potrjuje sedaj tudi turški glavni stgin, ki poroča o dogodku sledeče: Angleški linijski ladji »Irresistibile« in »Africa«, ki ste bili označeni v včerajšnjem poročilu kot težko |>oškodovam, ste bili • opolnoči vsled ognja turških baterij potopljeni. CARIGRAD, 19. (Kor.) »Agence tel. MiK« poroča: Neki letalec je konstatiral, da je bila tekom včerajšnjega bombardiranja poškodovana oklopnica tipa »Corn-waHls« odpeljana od več ladij proti otoku Tenedu. .CARIGRAD, 18L (Kor.) Da se z opazovanjem nepristranskih in kompetentnih prič ovrže jo od. Reuterievega urada in časopisja tripleentente razširjena lažnjiva poročila o dosedanjih rezultatih bombardiranja Dsrdanel, je vojni minister povabil poslanika Združenih držav Morgen-taua. avstrijskega vojaškega pooblaščenca generalnega majorja Pomiankovvske-ga. justičnega ministra Ibrahim beja, senatorja maršala Fuad pašo. poslanca Ali Hajdar Midhat in več drugih osebnosti, da si ogledajo Dardanele. Imenovane osebnosti, ki so se vrnile s potovanja v Dardanele, so si ogledale vse važnejše obrambne ofefetke in konstatirale, da so vse utrdbe »n baterije brez iz~ jeme, vstevši vse topove, popolnoma nepoškodovane, oficirji in voiaki silno nav-duSeni m polni neomajnegazaupanja glede zmagovite obrambe pomorskih ožin in giede bodočnosti. K obstreljevanju Smirne. CARIGRAD, (Kor.) Tajna poročila in nevtralnih virov v Smirili KonsUitirajo vnovič popolni neuspeh zadnjega obstreljevanja utrdb Smirne od strani sovražnega brodovja. Izmed 500 strelov, ki so jih oddale francoske iti angleške ladje, so dosegli svoj cilj le štiri. Turške utrdbe so odgovarjale na ogenj hrabro z uspehom. Prebivalci mest so šli mirno svojo pot in so se le smejali nespretnosti sovražnega brodovja. Zavzetje Daruanel in španski interesi. PARIZ, 19. (Kor.) »Temps« poroča i/ Madrida: Listi razpravljajo o postopanju, katerega bi se morala Španska glede na izjavo Kartagene I. 1907 držati in na podlagi katerega jc stanje v sredozem-kem morju pripoznano, za slučaj, če zavezniki prodrejo Dardanele. Ministrski predsednik Dato je izjavil na tozadevno vprašanje, da trenotek še ni prišel, da bi se bilo treba pečati s tem vprašanjem. Ako bi potek dogodkov ogrožal Špansko r.oscže diplomacija vmes, da varuje španske interese. Obupni gospodarski položaj Srbije. PETROGRAD, 18. (KoiJ »Rječ« poroča iz Niša: Oospodarske razmere Srbije so vsled vojne popolnoma uničene. Bivši izvoz in uvoz v vrednosti 100 milijonov frankov, je popolnoma ponehal. Močno sc občuti pomanjkanje moke. Japonsko-kitajskl spor. KOPENHAGEN. 19. (Kor.) Glasom poročila petrograjske brzojavne agenture iz Tokija se doznaje: Iz pristojnega vira vojnega ministrstva se časopisju naznanja, da bi dejstvo, če bi se čete na Kitajskem in v Mandžuriji zamenjale sedaj, lahko imelo zle posledice in to v slučaju, da bi pogajanja s Kitajsko ne potekla uspešno. Govoričenje razglaša, da se ladje prve in druge eskadre sedaj zbirajo v Sassedo in da se hlastno spopolnujejo njih posadke. _______ Bolgarska. SOFIJA, 18. (Kor.) »Agence tel. Bulga-rc;c označuje od »Kreuzzeitunge« mi-nisterskemu predsedniku Radoslavovu podtaknjeno izjavo, da bi Bolgarska v slučaju, če bi Rusi zasedli Carigrad in morske ožine, stopila na stran Turčije, kot neistinito. Radoslavov ni imel nobenega razgovora z zastopnikom »Krez-zeitunge«.__ Henrik grof Gudenus umrl. DUNAJ, 19. (Kor). Dedni ud gosposke zbornice Henrik grof Gudenus je danes po daljši bolezni tukaj umrl star 76 let. ad plokada Konferenca članov predsedstva avstrijske zbornice. DUNAJ, 19. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila konferenca članov predsedstva poslanske zbornice. Domača ggg gj -f- Monsig. Anton Rogač. | V Hrušici pri Podgradu je včeraj za večno zatisnil oči mož, ki zasluži, da se mu globoko klanja vsak, komur je blaginja našega ubogega istrskega naroda v resnici sveta stvar. Umrl je tamkajšnji župnik in dekan, prečastiti gospod mnsgr. Anton Rogač. — Kaj je bil pokojnik našemu narodu v Istri, ve le tisti, ki je poznal vso revščino ljudstva tam doli na našem neplodnem kršu, preden je prišel med nje mož, ki se je z vso vnemo, z vso ljubeznijo lotil dela za naše ljudstvo in je tudi v tem delu vztrajal, dokler mu ni ustavila njegove dobrotvorne in blagodejne roke neodvrnljiva smrt Posojilnica in hranilnica v Podgradu, po vsem Primorskem in posebno pri nas v Trstu znana mlekarna »Hrušica« in pa »Gospodarska zveza« za podgrajski o-kraj: to je deca, ki jo zapušča pokojnik, pravi dobrotnik vsega okraja v narodnogospodarskem oziru. Podgrajski okraj ga mora posebno v tem pogledu zapisati z zlatimi črkami v svojo zgodovino. Pokojnik je bil idealno narodna duša, ki ni poznal nobenega strankarstva, uzo-ren duhovnik - narodnjak, ker mu je tako govorilo njegovo narodno srce, ker mu je tako veleval njegov vzvišeni pastirski poklic, t njim lega v prezgodnji grob SIran 11. .EDINOST- štev. 79. V Trstu, dne 20. marca 1915, laž Vi jra Ui Ko /-« vznr v veji Zupana v Crno vic ali, ki so ua Rusi obka: na koti se posreči! nepričakovan a«r»w..x • it^i in ptrsvelni imeli- drugem xascdenju tcjja mesta odpravili v ruski naskok- Rusi so v razseznosti štiri- r» i -________I »I..*- -ititi ...l.i: «• >i'ili> mož naši ffc Sedaj, ko siiit) prejeli le kratko »'bve-stik* o njegovi Mnrl:. ne moremo napisati o možu in njefnvein de'ovanju vsega in tako. kak' r zasluži: a vendar naj v ozra notranjost Rusije, so zopet izpustili na desetih korakov vdrli v nase vrste, svobodo in ie že na potu na Dunaj. [Močno, kakor na vajah, jasno in kratko je ________j prejel poveljnik rezerv povelje za oiaee- fll2f»A i« imiMii }nie* Kar se natn odigravalo v grozni uuto. KaK- r zasi«,. - u.,-, , SlICIlB IZ VOJlIB. * bil boj na življenje in smrt. Po- čele i*k<* il a dares raveden,« ^ino z|oben odgovCr. v pariškem pariamen-1^dnT^ak le to - le: Poko^k .e bil najzvestejs. pn- se je te odigral med poslancem ^ll® to k tako %iri **tjin pobratim nepozabnega buu.telp, Iem Aeunierjem in ministrom Vi^em I^^^J^ * » dru- govorniški dvobo,. Me u mer je napadel vlado L a nJ drujre urc jc divja, b()j na Velika svota denarja SiUŽbO se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja : : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi Edinost:. ln-J j o.-trežniča /.a par ur uu dan išče ubo^-a žec-ka. Naslov pove Ins. oJil, 200 |2Z*Mf dobro ohraojeni že rabljeni parni kotel Ijiclll 10—l*i UP. Ponndbe naj se potikajo ime K Kofol, 1'eline, pošta Slap ob Idriji, Tolminsko. pokojnikove prsi danes, ko leži na mr- j vsak; prvj boljši tepec tvaškeni odru. da ga ponesejo za njego-; odlašal z odgovorom: „Dobro, pripravljen vini pobratimom, viteški križec Fran Jo- sem vam takoj prepustiti svoje mesto." žefove-a reda v znak priznanja zaslug |gralci_kavamarji. Lvovski igralci, ki se za lian J. \isoku priznan ec to a se K ' po Ru^iso izselili višje je ono. ki ga je pokojnik \zel ;s se- r .. . . - , boj tja na oni svet: otroško vdana ljubezen vseli, ki so ga poznali po njegovem delovanju. Umrl je mož! Slava njegovemu spo- iz mesta z ravnateljem Kelierjem, ki je odpotoval z ostalo igralačko družbo na Dunaj, so se pozneje našli v zelo kritičnem položaju. Da bi se imeli s čim preživljati, so ustanovili kavarno, kjer so igralke stregle gostom, igralci pa so bili plačilni natakarji. To O ranjenih, odnosno bolnih vojakov., podjetje je uspevalo tako dobro, da obstoja V mestno bolnišnico so bili sprejeti Ivan §e sedaj. Pozneje je igralec Lebwitz orga- • m i* * _ J rt a^mIA m m A r\ #1 n I I»o 4/ir __ •___f _ t _ I _ 1? » I__ _1___ZL. t - 2 M . ■<■> j \ ma v « m mmu! Martinuzzi, od 9. saniteinega oddelka ter črnovojnika Alojzij Simšič in Karel ( esnik. Odpuščen je bil iz mestne oolnišnice črno-▼ojnik Julij Khomberg, a umrl je Anton Lav-zunić od vojne mornarice. — V pomožno niral gledališko družbo, ki z vedno večjim uspehom igra v mestnem kazinu. Sedaj se v kratkem otvori mestno gledališče. Vojno sodišče v Belgiji. »Associated «,Ufl£ SSSSZZ'vM F.bioSe-1 Presž. oipsuje francosko sodišče v Bel- _ _ ___ . g r Lr i kiiI i i'nriLn L-i n^hfciiili nred vero so bili sprejeti Ivan Rodella od 27. domobranskega pešpolka, Karel Kaligar od 27. domobranskega pešpolka, Alojzij De-rossi od 97. pešpolka, Josip Majcen od 27. domobranskega pešpolka, Ivan Meže od 97. pešpolka, poročnik 97. pešpolka Alojzij Sot-tlar, Ivan Delise od 20. lovskega bataljona, Alojzij lpavic od 97. pešpoika, Ivan Damijan o vlc od 37. pešpolka, Josip Bimšek od 17. pešpolka ter črnovojniki Ivan Ferfolja, Josip Stepančič in Rudolf Maver. — V poni žno bolnišnico v zavedu „Avstro-ameri-frane* so bili sprejeti črnovojniki Anton Zora vic, Josip Novotny, Anton Gutschi, Jakob Dež.man in Anton Lončarje. Odpuščeni so pa biii iz te pomožne bolnišnice orožnik Josip Vlah. Ivan Vesnaver od 87. pešpolka, Ivan Majcen od 5. domobranskega pešpolka, Fran Kobal od 5. domobranskega pešpolka, Hermangild Furlani od 17. pešpolka, Anton Frašelj od 3. topničarskega polka, Anton Marc od 5. domobranskega pešpolka (doma z Vrdele), Matej Vaceck od 21. pešpolka, Ivan Chicco od 5. domobranskega pešpolka, Leopold Hafner od 27. domobran skega pešpolka, Hermangild Wassermann od provijanta ter črnovojniki Ivan lvič, Anton Klapel, Fran Tomšič, Josip Ples, Anton Mijadrušič, Andrej Bralnitz in Milo Prosic. Čuden slučaj. Nesrečen ali skesan tat? Josipina Bizjakova iina čevljarnico v u-lici delie Sette Fontane št. 34. a stanuje v uiici Dante Aiighieri št. 9. Predsnočnjim }e neznan tat vlomil v čevljarnico Bizja-kme in tam ukrade* štiri pare čevljev. Iti glej. kaj se je pripetilo: tat se je najbr-£e bal nositi seboj, ker bi ga laliko ustavil kak redar, in zato jih je lepo zavil v papir in jih skril v veži hiše — št. 9 v ulici Dante Aligliieri, to je namreč v veži hiše, v kateri stanuje Bizjkaova. Včeraj zjutraj je vratarica te hiš našla zavoj s čevlji in koi spoznala za svojo lastnino. Se je li pripetilo tatu po nesreči, ali se je pa morda tat skesal in ponesel sam čevlje v ono vežo. da jih tako vrne okradenki? Najbrže bo prvo. Vlom v >.buffe«. Predsnočnjim so tatovi ulomili v r.buffet« Siksta Albinija v ulici D. Rossctti št. 54. Sneli so namreč ok-nice z okna. ki je ima »buffet« na ulico in potem šli v >buffet«, kjer so ukradli en salam, kovinasto uro in 6 kron drobiža. ;— Albini jc to prijavil policijskemu koini-sarjatu v ulici dei Bacchi in funkcionarjem tega ke misarjata se je posrečilo, da so izvohali in aretirali enega vlomilcev. Ta je 27letni dninar Riliard tjelsomini. stanuu>č v ulici A. Vittoria št. 1. Policija je pa tudi že na sledu njegovim tovarišem. — Nezanesljiv dečko. Trgovec z moko Leopold Strekelj je dal predvčerajšnjim popoldne aretirati svojega uslužbenca. Ibletnega Antona Colja, ki je doma iz Ri-henberka. Gospod £trekelj je bil namreč poslal Coljo inkasirati 12M kron, Colja je pa ta denar res iztirjal, a ga ic pridržal zase. In policiji jc pa dečko, kakor tudi prti svojemu gosj^KJarju, trdil, da ie denar izgubil. Tatvina z viommn. Virgilij Passinato, ki ima tovarno zrcal v hiši št. v ulici del Solitario. je včeraj dopoldne prijavil na policijskem koinisarjatu v ulici dei Bacchi. da so neznani uzinoviči vlomili v njegovo delavnico in mu ukradli — ker niso našli drugega — mnogo kovinastih oken-sih garnitur, v skupni vrednosti 120 K. Umrli so: Prijavljeni dne 19. t/ m. na mestnem fizikatu : Vod )pivec Alojzija, leto dni, ul. sv. Marka št. 33; Jarc Marija, sedem ur, ul, delle Sette Fontane št. 17; Pal-mieri Palmira, 18 dni, Carbol« zgornja št. 106; Mahne Josip, 37 let, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 514; Kermol Fran, 63 let, ul. del Molino a Vento št 66; Jazbec Ana, 85 let, ul. di Romagna št. 26; Kozulič Margarita, 27 let, Greta št. 165; Gašperšlč, Jo*ip, 7 let, ul. L. Ghiaerti Št. 6 ; Arming giji, ki sodi vojake, ki so pobegnili pred sovražnikom. Prvo vprašanje predsednika sodišča se glasi: Ali je bil obtoženec pred svojim pregreškom dober ali slab vojak? Ugoden odgovor je več vreden nego najboljši branitelj. Pr>rfi slučaj, o katerem sc je vršila razprava, se je tikal treh vojakov, ki so zapustili strelske za-kope in šli spat v neki senik. Ko so se zjutraj hoteli vrniti k stotniji, je ni bilo več in našli so jo šele po nekoliko dneh. »Vi ste pobegnili?« Orrni polkovnik, »zapustili ste svoje tovariše, ki so bili napaden ponoči in ste se skrivaj splazili v hlev!« Obsojen so bili v petletno ječo, ki jo odsede šele po vojni. Dobro in hrabro ponašanje izpreminja kazen. Druga dva vojaka sta bila obtožena, da sta v prazni hiši v Nieuportu ukradla maslo in srajce. Prisegala sta, da sta hotela plačati. Zastopnik jc zarohnel nanju: »Zakaj pa nista šla k trgovcu?« Predsednik polkovniku se je posmejal in vprašal obtožitelja: x Ali je bil gospod avditor tisti dan v Nieuportu? Bil sem slučajno tedaj sam tak, ko se je mesto bombardiralo. Morem vas zagotoviti. da v mestu ni bilo niti enega trgovca, da. niti uradnika, da bi bil potrdeil sprjm streliva.« Na to nepričakovano obrambo sta bila seveda oba oproščena. Drug slučaj: Od stotnije je odšel vojak, da bi prinesel piva iz pivovarne. Pivovarna pa je bila za belgijsko fronto. »Sa-pramiš! Sestedesettisoč Nemcev pred vami in vi hočete po pivo za fronto. Tak osel zasluži kazen!« In bil je tudi obso-jen. — Razprava se vrši v francoščini, prisega včasih tudi po flanisko, tožitelj govori francoski, polkovnik pa v obeh jezikih. VII ltwi (ll\ 1'IV.VJ % /O \ V/JV-IIMIII I uoillllll I>I>U|'|. Končno je prišla odrešitev. Brzojavka: Štabni narednik Rudenjak domobranskega pešpolka s peščico mož obeli polkov predrzno prisilil Ruse iz okopov. Stotniia za stotnijo je sledila njegovemu zgledu - končno vendar zmaga! Ujeti smo štabnega kapitana, nadporočniku, praporščaka in 130 mož. »Zlata-- je bila narednikovo plačilo. Jutranji mrak je zakrival ostanke bežečega sovražnika. Mrtvaško polje grozovite jasnosti se je začelo polagoma kazati. Vsi kažejo bledo, veličastno lepoto v obrazu, ti junaki z obal sinje Adrije. Ena skupina f:>a mi je ostala neizbrisno v spominu: Eden naših je globoko zasadil bodalo sovražniku v prsi. Drug Rus ga je zabodel in ta Rus je zopet dobil krogljo v sence. Složno leže vsi trije, združeni -v smrti — zadnja posledica njihove vojaške vrline. Tako je noč od 8. na 9. februarja pomnik za domobranski in pešpolk. priča poguma do smrti za vse narode Avstro - Ogrske, ki ga je pokazala pehota z juga. Iz Karpatov. Crtica iz bojev pešpolka hi bran skega pešpolka. Nadporočnik D pl. V našega domačega primorskega domo- častnik domo- branskega pešpolka št. piše v graški »Tagesposti«: t. m. je bil naš polk nameščen v pozicijo bratskega polka skupne armade, pešpolka. Slučaj, ali bolje rečeno, taktični položaj je bil povod, da ste tesno združeni vedno izmenoma po ena stotni-ja enega zamenjavala stotnijo drugega polka v čuvanju neke zelo važne točke, in so se tako zeleni našivi menjavali z rdečimi. Nikdar ni bila zvezna in sporoče-valna služba tako točna, nikdar ni bila častnikom služba vkljub pomešanim četam tako lahka, kakor tedaj. Znani dovti-pi iz tržaškega obmestja so krožili med moštvom. Znanci in sorodniki so sc našli slika starega voišakega tovarištva, ki smo ga skoraj pozabili v štiridesetletnem miru. Ledeno mrzlo je in ruski okopi in zakopi zahtevajo protiukrepov, ki pretvarjajo kopalo v orožje. Naše ljudi je treba občudovati. Večinoma iz južnih krajev, pa vendar kljubujejo tudi karpatski zimi (14 dni že niso v bivališčih, temveč vedno na zračnih višinah in delajo, puško ooleg sebe pripravljeno za strel — fti se še morejo šaliti. Kar naenkrat... pok! Sovražna artiljerija začenja svoje uničevalno delo. Komaj se morejo ljudje zakriti, kajti šrapneli se vsled gostega gozda razleta-vajo previsoko. Sicer pa delo prav lepo napreduje. V gozdu je nastala cela trdnjava. Do večera se je pomirilo. 2goči dim taboriščnih ognjev se vrže po molčečem gozdu. Posamezni streli in praske med patruljami se čujejo v megleni zimski noči. Malokdo se že meni za ta hrup in moštvo se vlega v oddelkih k počitku. Naše poveljništvo pregleduje uspehe poizvedovanja in javlja divizijskemu po-veljništvu; to se čuje v telefonu. Potein povprašuje poikovno poveljništvo za položaj. Odgovor se glasi: Mir pred vi-! čudno, kaj zaikriva ta svinčeni j- »r, ■ -v, barjem. ----- —--------- — ---------- Rajmond, 56 let, Korzo št. 3 ; Codignotto; molk. Ure minevajo počasi. So trenutki, Josi^>, 7 mesecev, ul. del Coroneo št. 29. - V mestni bolnišniči dne 19. t. m.: Grgič Marija 31 let. Lauzunič Anton, 20 let; Krištof Calabrenzo, 75 let. Razne politične vesti in pol—c« Masaryka ____ _____ umrl te dni češki slikar tlerbert Masaryk, sin vseučiliŠčnega profesorja ta drtavnega poslanca Masaryka. Sla profesorja umri V Pragi je ko se čuti bližanje napada v živcih. Polnoči. Na desnem krilu streljajo. Najprej daleč in enako boječe, sedaj pa že prcej pravilno. Vmes ropotajo rnske salve. Moje strojne puške, pomaknjene nekoliko v ospredje, prijemajo napadajoče od strani v gozdu. Ooed presevano, to se pravi obsipamo ga s krofljaori, kakor bi jih vlival iz ikropilnice. Napad se zdi odbit, ogenj molči. Sedal prihajajo Vesti iz Goritte. V goriški okolici je sedaj glavni čas oranja in spomladanskega obdelovanja. Seveda je treba za to dobrih kmečkih delavcev, ali teh manjka. Kar jih je, je premalo in umevno da so dragi. Štirinajstletni dečki dobivajo na dan za svoje delo po 2 K 40 v in par kozarcev vina. Kdor ima par junčkov«. zahteva za par živine in dva delavca na dan 30 K. To so težke razmere. Naš kmet iih upošteva, računa ž njimi in dela pridno, ali boji sc, da trud ne bo poplačan tako, kakor zasluži. Tu treba kaj ukreniti in urediti delo in plačilo, kajti kmetijstvo na noben način ne sme trpeti škode; to bi bilo katastrofalno v mnogoterem oziru. Iz Lok pri Krombergu tik Gorice je padlo dosedaj na bojišču 8 vojakov, za nekatere se nič ne ve, kje so. in to že precej časa. Iz vojaške bolnišnice v Tržiču so odšli: Ivan Malesić s Krka, Fran Blatnik iz Brežic na štajerskem, Josip Škabar iz Trsta. Peter Tatzer, vsi ozdravljeni, črnovojniki bataljona š. 152. Umrl ie Anton Špić iz Vcrtcnelja. Za oslepelega vojaka Markiča iz Pod-gore je nabranih 4000 K, katero svoto sc jc hotelo nabrati. Nabiranje je s tem končano. Po šestih mesecih se je oglasi^ iz ruskega ujetništva Albin Pintar iz Št. Fer-jana. Pismo je rabilo 80 dni, predno je došlo na naslov Pintarjcve družine 1(>. t. m. Nekdo je bil že pisal, da je Albin Pintar padel in da mu je 011 v Galiciji postavil križ na grob — vendar je Albin Pintar še živ in želi še videti Št. Fcrjan. Gospejnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa t v Sežani so darovali: g.a Frančiška Križmanova, po g. dr. Rumerju 0 K: potom c. kr. okr. glavarstva v Sežani: občina Selo 15 K 2<> vin. in občina *>ba /. /.mnicami K — Yi:» Fonflera 12, 1 SIJ družinske pea K ine-lena obešala za zaveso K 3ml\ prodaja C ESC A, Tr>t, nI. < aserma stev. 11. '_>!) (Sv. V.nr. Mapi. Zgornja 77) I so toči dobro črno in belo j domače koluiikovško vino in kraški teran v steklenicah. Postrežba točna. Cene zmerne. 11'^ „Pri Tirolcu" August »tular, 2 nanj a, da je zoj.et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po naj zmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 1-7 Potrtim, srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša preljubijena mati. oziroma stara mau ji ! roj. Kuret v starosti let dane- min.-j v tlospodu y.a>nr»la. Pogreb preJrage pokojnice se bo vršil, jutri v nedeljo, u ca Ins. odd. Edinosti. 14S Hnnflimnn (Potrošno) obrtno društvo v Tlu-AUIIAUinilU zetu išče gostilničarja za Narolni dom. Nastop takoj. Informacije pri predsedništvu društva. 145) flHflAlIHVtin solj' 'u kuhinja1 odda se takoj alUIlUVlinjIS Ulica degH Artisti 17 (K'ojan;. -Obrniti se je na upravništvo ul. S. Nicolo 32, II. n adstropj e. 130 ICfotnf riorolr ubo«e'radi voJne pri^>dete Jvlwllll UCiwH družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 20l! Vlrfnniv r,osi dobrosrčno drnžiuo da bi )>otela VUUVU vzeti kot svoja otroka (eden 10, drug illeten). Naslov pove In-». otld. Edinosti. 201 Tužnim srcem naznanja razžaloščena hči vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen oče, gospod IVAN FON danes popoldne previden Sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v nedeljo, dne 21. marca ob 3 popoldne iz hiše žalosti ul. Torre bianca št. 22. TRST, dne 19. marca 1915. Žaiujoti ostali. Ta oglas velja kakor direktno obvestilo. Veliko Poprebno podjetje Capellan. lanskega ! rice, Fran sitaacijska sporočila. Naenkrat brzojav- Trliča. Kotac te OoffcvjMfc KoegaaOč iz Oo- t „Gospodarska zadruga za sodni okraj Podgrad v Podgradu" javlja vsem članom prettižno vest, da je njen predsednik prečastiti gospod Monsignor Anton Rogač vitez Franc Jožefovega reda, župnik-dekan v Hrušici itd. danes opoldne, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Hrušici pri Podgradu v Istri. HRUŠICA, dne 19. marca 1915. ODBOR. Starešinstvo „ANekarne44 v Hrušici pri Podgradu javlja svojim članom pretužno vest, da je njen ustanovitelj in predsednik prečastiti gospod Monsignor Anton Rogač vitez Franc Jožefovega reda, župnik dekan v Hrušici itd. danes opoldne, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Hrušici pri Podgradu v Istri. HRUŠICA, dne 19. marca 1915. STARESINSTVO. JL T „Podgradska posojilnica in hranilnica" javlja vsem članom in znancem pretužno vest, da je njen ustanovitelj in predsednik, prečastiti gospod Monsignor Anton Rogač vitez Franc Jožefovega reda, župnik-dekan v Hrušici itd, danes opoldne, po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Hrušici pri Podgradu v Istri. PODGRAD, 19. marca 1915. STAREŠINSTVO.