PoStmna oiafana v gotovini LCtO LVII. V Uublteni, v petek, dne 1. februarja 1929 St. 27 z. irda a 2 om Naročnina Dnevna izdnjo za državo SHS mesečno 25 Din poileino ISO Din celoleino 3* 0 Din za inozemsivo meteino tu Din nede |ska izdaia ceiole no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slo.p peui-vrsia mati oglasi po 130 ln 2 D, ved i oglasi nad 43 mm v Sine po Din 2-30, vellKJ po 3 m 4 Din, v uredn Skemdelu vršilca po io Din o Pr vcero o noro • iu popust Iz de oi> t ziuii al razen ponaeliKo in dneva do orožniku VreanISivo /e v Kopitar,cul ulici Si. 6 III Kolcoplal se ne vraCafo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo j- t> mani šiva telelon SI. 30S0. upravnlSIva Si. 2329 Političen lisi x cl slovensRi narod j 1 Oprava le vKopliatlevi ui.ši.U čekovni račun: Llubt/ana štev. IU.6SU In 10.349 za Inseiaie. Saia/ei oši.7Sb3, Zagreb 1 SI. 39.011. Prago In Dunai SI. 24.797 Protidržavno delo Naš vladar je tako v svojem manifestu kakor v izjavah francoski ter angleški javnosti z nedvoumno jasnostjo povedal, da smatra sedanje stanje le kot nujno potreben provizorij v naših nenormalnih razmerah zato, da se vpostavi resnična demokracija in da pri tem reformnem delu računa na podporo delovnih in rodoljubnih množic, kojih obupno stanje hoče izboljšati. Edino to je in more biti namen sedanje vladavine: da se doseže to, česar se ni radi nesposobnosti in mentalitete gotovih strank in iz drugih vzrokov moglo doseči pod parlamentarno vladavino. Zdaj pa prihajajo gotovi »gospodarski krogi« in z neverjelno predrznostjo podtikajo kralju in njegovi vladi čisto druge namene, lioteč v ljudstvu s silo ustvariti čisto napačno mnenje, da je monarhično samovladje identično s politično in socialno reakcijo! Z neko skrajno neokusno vsiljivostjo se vladarju in njegovim ministrom imputira, kakor da se je pieokret v naši državni politiki storil samo zato, da se sploh uniči demokracija, da se uvedejo po inteligenčnem in premoženjskem cenzusu zastopstva privilegiranih slojev in da se inavgurira razredna vlada velekapitalistov — da bi se torej razmere poslabšale, namesto da bi se izboljšale! To početje stvarno ne pomeni ničesar drugega kot indirektno, zato pt>. nič manj učinkovito podpiranje boljševi-ziranja mas s tem, da se podkrepljuje to, kar komunisti v sedanjem trenutku z neugnano vztrajnostjo itak skušajo delavstvu direktno dopovedati, da namreč hoče sedanji režim odvzeti neposedujočim množicam s trudom pridobljene socialne pravice, da pomeni skrajno reakcijo in da se mora zato množica proti njemu odnašati negativno in sovražno! Na tak način te vrste »gospodarski krogi«, čeprav nehote pomagajo vsem protidržavnim, defe-tističnim in revolucionarnim elementom razdirati in spravljati ob vspeh velikodušne in-tencije in delo našega vladarja ter njegove vlade, ki gre za zadovoljitvijo naroda, vseh njegovih slojev, ne pa samo enega razredal Ali je mogoče še bolj vznemirjati ljudstvo, mu jemati zaupanje v sedanjo vladavino in širiti deprimirano ter prevratno razpoloženje kakor s takim podtikanjem ultrareakcionar-nih namenov vladi, katerih le-ta nima in imeti ne more?! Skrajna dssnica gospodarskih krogov zakriva svoje reakcionarne, delovnim in redoljubnim množicam sovražne namene pod pretvezo, da treba dati našemu gospodarstvu, ki da je s socialnimi dajatvami v prid delavstva preveč obremenjeno, več svobodnega razmaha, da treba dvigniti produkcijo, da so pri nas ponekod gospodarske razmere preveč primitivne, da bi prenesle moderno socialno zakonodajo itd. itd. Seveda so to prazni izgovori, za katerimi se ne skriva nič drugega kakor želja izvestnih krogov, da bi jim država z odpravo na podjetnikih slonefega dela socialnih bremen pomagala na stroške delavskega življenjskega položaja delati čim večje profite. Toda drŽava je tudi za delavca, ona je obvezana napram vsem stanovom in zasleduje obči interes, ne pa interesa enega samega sloja. Kdor jo hoče udinjati le sebi, le enemu faktorju gospodarskega procesa in napredka, ta dela faktično proti državi, in to so ravno oni gospodarski krogi, ki zdaj delajo razpoloženje proti delavski zaščitni zakonodaji in si brez vsakega upravičenja dajo videz, kakor da so njihove želje in namere identične z vladnimi. Industrija je napredovala in napreduje samo tam, kjer je dostojno preskrbljeno za delavca. Dvig industrije gre povsod vzporedno z dvigom socialnopolitične zakonodaje, kakor v Angliji, Franciji, Nemčiji, ali z dvigom življenjskega standarda delavstva, kakor v Ameriki. Tega načela se drži celo Mussolini, ki Je delavske sindikate samo pofašistil, socialnopolitične zakonodaje pa ni odpravil, marveč jo v tem ali onem oziru še izpopolnil; celo parlament je postavil na večalimenj korporativno podlago. Gospodarsko dobro postavljen in kulturno visoko stoječ delavski stan pomeni močnega konsumenta, dočim tam, kjer je večina naroda obsojena na be-raško eksistenco, tudi industrija ne more pro-spevati. Zadovoljen in zasiguran delavec je tudi edino pravi sočinitelj modernega proizvajalnega procesa, ki za svoj napredek zahteva inteligentnega in dobro postavljenega delavca, ne pa iafno paro. Tak delavec je končno tudi nacionalen in državen element, element reda in miru, dočim so zatirani sužnji prn'eteri naravno naihujši revolucionarji. Kdor torej dela »a zasužnjeni© delavca, ia de- Strokovna komisija za izdelavo načrta ze imenovana Belgrad, 31. jan. (Tel. Slov.) »Slovenec« je že poročal, da se pripravljajo v socialnopolitični zakonodaji velike spremembe. Naglasih smo, da se je sestavila komisija, ki naj pregleda invalidski zakon in v glavnem očrta, kaj se namerava v novem zakonu ukiniti. Danes smo dobili v ministrstvu za socialno politiko potrdilo naših trditev, ko minister za socialno politiko uradno objavlja: »Po triletnem uporabljanju invalidskega zakona od 17. nov. 1925 se je pokazalo, da je treba invalidsko vprašanje nanovo in temeljito proučiti in izvršiti korenite preosnovc našega invalidskega vprašanja. Pri izvedbi teh preosnov je treba računati z razmerami in z načeli proračunskega varčevanja in načeli, da se priznavajo kot invalidi samo t.sti, ki so v resnici za gospodarsko delo nesposobni, in da se enako razporede, kakor tudi, da se pravice na prejemanje invalidnine priznavajo samo tistim, ki so je v resnici neobhodno potrebni. Te preosnove bi obstojale v tem, da se sprejme novi invalidski zakon, čigar izvrševanje bi napravilo finančni efekt sorazmeren našim gospodarskim in finančnim vprašanjem. V namenu, da se vse priprave za te preosnove čim hitreje in sigurneje izvrše, odrejam na podlagi § 7 zakona o osrednji upravi in § 4 uredbe o ustroju socialncpolitičnega ministrstva to-Ie: Sestavi naj se komisija, ki ima dolžnost, da invalidsko vprašanje temeljito obravnava in da na podlagi konkretnih predlogov o najugodnejšem načinu rešitve tega vprašanja izdela načrt novega invalidskega zakona ter načrt o spremembah in dopolnitvah uredbe o pregledu invalidov. Za člane strokovne komisije za proučevanje invalidskega vprašanja imenujem te-le osebe: Radoslav Krstič, div. general, kot zastopnik predsednika ministrskega sveta, Jovan Jova-novič, kasacijski sodnik, predsednik I oddelka višjega invalidskega sodišča v Belgradu, Milu-tin Stanojevič, brigadni general, načelnik adju-tantskega oddelka, kot zastopnika verstvenega ministra, Miloš Stojilkovič, član glavne kontrole, kot njen zastopnik, Ljubcmir Hofmanovič, načelnik splošnega oddelka, Nikola Vtličkovič, načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko, kot zastopnika tega ministrstva, Milutin Pelivanovič, sodnik sodišča I st. za belgrajski okraj, član I. oddelka višjega invalidskega sodišča v Belgradu, Božidar Misikovič, šef pokojninskega oddelka v finančnem ministrstvu kot zastopnik tega ministrstva, Milan Ko-sanovič, inšpektor socialno-političnega ministrstva v pokoju, kot zastopnik Društva vojnih invalidov, osrednji odbor v Belgradu. Za strokovne zdravniške referente te komisije imenujem te-le osebe: Dr. Gregorije Jovovič, upravnik or-topedičnega zavoda v Belgradu, za referenta pa Dragotina Gorupa, tajnika invalidskega oddelka v ministrstvu. Iz novega kazenskega zakonika Smrtna kazen - Odprava plodu - „Kanzelparagral" Belgrad, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Poročali smo že, da vsebuje novi kazenski zakonik smrtno kazen. Smrtna kazen je določena in se izvrši na vešalih. Zakon določa smrtno kazen za te-le delikte: Za usmrtitev kralja, prestolonaslednika, kraljevega namestnika, ne glede na to, ali gre za umor ali uboj. Smrtna kazen je določena po § 167. Nadalje se določa smrtna kazen za umor, če kdo po premišljenem naklepu koga usmrti. To se lahko kaznuje tudi z dosmrtno ječo. Toliko je torej novi zakon milejši od dosedanjega avstrijskega, ker je stari poznal le smrt in se je zločinec le tedaj rešil smrti, če je sodni dvor predlagal pomilostitev in če je bila ista odo-berna. Sedaj bo lahko sodnik izrekel dosmrtno ječo. Dalje se določa smrtna kazen, če kdo koga usmrti, pa poleg tega ogroža tudi življenje drugih. Omenja se tudi roparski umor. Uboj, to jc usmrtitev v sovražnem namenu, ne da bi imel namen, koga usmrtiti, se kaznuje z ječo do 10 let. Tudi v tem oziru je I novi zakon milejši od dosedanjega avstrijskega, ker more sodnik znižati kazen tako nizko, kakor hoče. Zakon določa kazen do 10 let. Odprava telesnega plodu, §§ 170 in 173 govorita o odpravi telesnega plodu. Zakon pravi v glavnem: Noseča ženska, ki odpravi telesni plod, sc kaznuje z ječo do treh let. Gotove olajšujoče okolnosti lahko kazen ublažijo. To zakon v tem slučaju izrečno navaja. Če nezakonska sama odpravi telesni plod, se lahko tudi oprosti vsake kazni. Kdor da noseči ženski na njeno zahtevo kako sredstvo za odpravo telesnega plodu, sc kaznuje s strogim zaporom. Zdravniki, lekarnarji in babice, ki to izvršujejo proti nagradi, se kaznujejo z ječo do 5 let. Zdravnik iti babica, ki že zapoceto odpravo telesnega plodu dovršita in o tem ne obvestita pristojne oblasti v roku treh dni, se kaznujeta z ječo do 1 leta. Kdor da noseči ženski kako sredstvo za odpravo telesnega plodu in ga nasproti njej sam uporabi brez njene volje in s tem povzroči odpravo telesnega plodu, se kaznuje z ječo do 5 let. Ako ženska radi tega umre, se storilec kaznuje z ječo najmanj 5 let. Nekazniv pa je zdravnik ,ki noseči ženski po prejšnji prijavi oblasti in na podlagi mnenja zdravniške komisije povzroči prenehanje nosečnosti ali izvrši splav (pobačaj), da ji reši življenje ali odstrani neizogibno nevarnost za njeno zdravje, kadar to na noben drug način ni moifoče. Kdor pa javno ali s tiskom objavlja oglase, s katerimi se prikrito ali naravnost ponuja in javno izlaga (razstavlja), ali hvali gotova sredstva ali orodje za splav (pobačaj), ali ponuja svojo ali tujo uslugo za to, sc kaznuje s strogo ječo do 1 leta. Razlika med prejšnjimi in sedanjimi določbami jc torej v glavnem ta- Prejšnji kazenski zakon jc tudi zdravnikom prepovedoval odpravo telesnega plodu, kazni jih je oprostil le, čc so izvršili odpravo pod pri«tisnom rie-odoljive sile, to je, da rešijo življenje. Novi kazenski zakon izrečno določa, da zdravnik v takih slučajih, kakor tudi v primerih, da bi odvrn:l nevarnost za zdravje, ne bo kaznovan. V § 400 je takozvani kancel-paragraf. Zakon dolola: »Verski zastopniki, ki uporabijo svojo duhovno oblast v strankarske namene, ko izvršujejo svoja verska opravila, ali z razglasi verskega značaja ali sploh z izvrševanjem svojih uradnih opravil, sc kaznujejo z ječo do 2 let ali tudi denarno.« Določba je torej precej splošpa in dopušča široko razlago, zlasti pri uporabi kazni. Proračuni ministrstev sestavljeni Belgrad, 31. jan. (Tel. Slov.) Ministrstva so na podlagi okrožnice finančnega ministra, da naj proračun piedlože najkasneje do konca januarja, svoja dela dokončala. Iz gradbenega ministrstva smo prejeli to-le obvestilo: . »Gradbeno minislrstvo je dokončalo dela na proračunu 19..9-30. Proračun je predložilo finančnemu ministrstvu. Izdelan jc na podlagi ministrovih navodil. Izvedlo se je načelo največjega varčevanja ne srmo v osebnih, ampak tudi v materialnih izdatkih. V proračunu ni kreditov za nove investicije. Določeni so samo krediti za dovršit v pričetih del. Med materialnimi izdatki so najpotrebnejše vsote z ozirom na težko gospodarsko stanje naše države. Nasproti tekočemu proračunu so se dosegli veliki prihranki. Posebna pozornost se jc posvetila kreditom za redno vzdrževarje ccst in mostov. Radi tega so ss znižale druge postavke do skrajnih možnih mej. Glede osebnih izdatkov jc ministrstvo žč reduciralo uradništvo. V predloženem proračunu so samo krediti za neobhodno potrebno strokovno in upravno osebje v zvezi z nadzor-niško in potniško službo, ki se mora z ozirom na sedanji promet čimpreje preosnovati in postaviti na popolnoma nov temelj.« Enako so izdelrla proračune tudi druga ministrstva. Splošno jc opaziti, da so proračuni gospodarskih ministrstev višji, upravna ministrstva pa so jih več ali manj znižala. Preračun kmetijskega ministrstva se je izdatno zvišal. Vprašanje je, v koliko bo finančni minister na zvišanje pristal. Čujemo, da se bo splošni proračun znižal za okrog 30 odstotkov. Zopet zahteve »gospodarskih krogov" Belgrad, 31. jan. (Tel. Slov.) Na zborovanju plcnuma telgrajskih zbornic so bile sprejete resolucije, v katerih pravijo, da jc bistveni pogoj za dvig gospodarstva dobro organizirano delo v državnih cblrsteh in ustanovah ter dobro uradništvo. Zahtevajo, da se čimprej izvede stroga redukcija uradništva in da se na i njihova mesta postavijo samo strokovno sposobni ljudje. Pravijo, da je naia narodna gospodarska produkcija pripresta in nesistematična ter da silno težko konkurira z zunanjim svetom, ki ima visoko kvalificirano industrijo. Zato je treba našo produkcijo standardizirati, največjo pezernost pa je treba posvetiti predvsem našemu kmet jskemu gerpodarstvu, ki se mu mora omogočiti potreben in zadosten kredit. Zahte-vajo, da se naj prometna sredstva uredijo in da se mora izenačiti vse zakonedajstvo. V resoluciji govorijo končno o izobrazbi našega naroda in pravijo, da ni dovolj kulturen (!) Nepismenost se mora energično pobijati, odločno pa so proti sedanji prosvetni politiki in zahtevajo, da se ukine večje število rirnnazij. Namesto njih pa naj se ustanovijo strokovne, kmetijske in obrtne šole. Milijon nriman*k1'ata v < • w. I v v . • btvst snunsemt Belgrad, 31. jan. (Tel. »Slov.«)-Pc^obna komisija, ki je bila določena za Pkvidacijo skupščine, je končala svoje delo. Na podlagi njenega pregleda skupščinskih računov se je ugotovil primanjkljaj okro du dobrohotečim intencijam našega vladarja, ki si je vzel za zgled in se poziva na svcje~a blagopokcjnega očeta, kateri je bil eden najbolj demokratičnih in socialno misleJih vladarjev moderne Evrope. Zato mirlimo, da jo čas, da se ta državo rušeča kampanja neha. Predsednik našo vlade pa, ki kot vojak ume in-pozna težnje in potrebe naroda, bo tem 1 rogom uaj iostoj-nejše odgovoril, če bo, kakor je to storil veliki B is m a rek s svojo poslanico od 17. novembra 1881 vsem junkerjem vkijub, inav-guriral napovedano ero našega gospodarskega dvi^a s poudarkom in potre' no izpopolnitvi«) delavske zaščitne zakonodaje. Kajti brez te ni ir ne bo tudi ne gospodarskega dviga! Kaj se godi v Rusiji? Vodilni sovjetski krogi so vidno \iwemir-jeni in iz njihovega delovanja odsevata strah in bojazen pred raznimi opozicijskimi stru-jami, ki v zadnjem času pridobivajo na moči. Pristaši Trockega razvijajo velikopotezno tajno propagando in iz številnih, deloma od oblasti zaplenjenih letakov in brošur proti Stalinu in njegovi skupini je razvidno, da obstoja zelo razširjena nezakonita organizacija, ki ima svoje celice v vsakem večjem podjetju. Dokazano je, da imajo narodni socialisti prav ozke zveze s temi celicami in da se trudijo zbrati in organizirati vse nezadftvoljne elemente. V Ukrajini vodi sled temi zvezam na deželo, v vasi in v inozemstvo k emigrantskim organizacijam. Ravno to dejstvo pu pevzroča vodilnim krogom največ skrbi, ker sc najbolj bojijo okrepitve protikomunističnega razpoloženja med kmetskim prebivalstvom in ker hočejo za vsako ceno potlačiti vsako politično osamosvojitev in probujenje podeželskega prebivalstva. Lakota in pomanjkanje, ki vladata v mnogih pokrajinah ogromne mane države, dobro »lužita tajni propagandi Važno je tudi io, da so uradne oblasti v Moskvi zelo slabo informirane o dogodkih v posameznih pokrajinah. Ce se zgodi kaj »izrednega« so lavno le oblasti najbolj presenečene Na najmanjši pojav zato one reagirajo z odločnimi ukrepi, videč vse povsodi zarote in tajne upore. Celo v najvišjem političnem uradu vodilni člani nimajo več medseboj zaupanja. Sloga in edinost je samo zunanja: vsak poskuša okrepiti svoj osebni vpliv in pridobiti čimveč pristašev. Do podrobnosti izpeljano vohunstvo onemogoča vsak razgovor med tovariši. Vsakdo mora mišljenje vodstva sprejeti brez vsake rezerve. Tako imenovani kontrolni odbor stranke, ki mora paziti na to, da se ohrani čistost programa, dobiva v zadnjem času številne dopise, v katerih se posamezne skupine medsebojno obtožujejo, da so nezaupne in vero-lomne. Stranka ima pač preveč pristašev, ki so samo iz materialnih osebnih koristi in dobičkarstva njeni člani. V-ičina čUiov misli samo na »sigurno eksistenco-;: pravih revolucionarjev je prav malo. Komunistična mladina :>a se poskaša uveljaviti in zato se da lahko speljati v to ali ono smer. Razne verske -Iružbe in t-»ine organizacije so dobile mnogo prisjišev •z vrst te mladine. Prostozidarstvo jc precej pridobilo, dasiravno se ne sme javno pojaviti Iz tega se ravno vidi, kako močno si mladina Ieli osvoboditve izpod jarma stra-ikarske diktature. Današnji položaj je tak, da bi bilo razpoloženje za prevrat narodnih socialistov prav n£6dno; vendar ni nobene vodilne osebnosti, ki bi mladino zbrala in jo vodila. Diktator Stalin in njegovo društvo d"bro poznajo nevarnost in zato gledajo da mladino čim bolj jpoflijc Ona vodi vso akcijo za pomoč gladnini. vodi kontrolo v uradih in podjetjih in celo \olivno propagando. .}«:."jfc posebno v vojnem zrakoplovstvu, organi-ira ia vodi tečaje zt, pobijanje neoisiuenosti Vse te akcije se izvršujejo pod krepkimi vojaškimi gesli, za kalere ima mladina »e!\: > dopa-dajenja. Delavstvo je kljub desetletni vzgoji v duhu naukov pokojnega Ljenma še vedno »nepoboljšljivo dete«. Sklenitev kolektivnih pogodb, ki bi morale biti sprejete že v prvih dneh januarja, se še vedno odlaša. Strokovne zveze •o dosegle, da se plača delavstva od časa do £aSlov.c) Vreme se Je nenadoma poslabšalo. Okrog 5 popoldne je pričel lahno naletavati sneg. Pričakovalo se je, da bo danes v Liki nastopilo lopo vreme in da bo mogoče progo očistiti. V resnici pa se je vreme nenadoma obrnilo in je zopet zapadlo veliko snega, tako da ie zametlo še tisti del prog, ki je bil že očiščen in sposoben za promeL Sedaj je stanje tnko, da ni mogoče napovedati, kdaj se bo lahko otvoril na liski orogi železuiški promet. Hendaye, 81. jan. (Tel. »Slov.«) V madridske zapore Je prišlo 100 aretiranih larot-- nlkor. Policija po vsej .Španiji mrzlično dela, da odkrijo popolnoma načrt zarote. Povsod vlada s« burno razpoloženje. Položaj popolnoma spremenjen. Skupno z Guerro. bivšim predsed. vlade, je bil aretiran tudi njegov širi Rafael. Oba sta dospela pod napačnim imenom s francoskim parnikom od Porta vehdr&sa v ValencIJo. Bila sta odvedena v vojaške zapore. London, 31. jan. (Tel. Slov a) Reuter poroča iz Henda.vu, da se je vstaja, razen na Ciudad Real, raznesla tudi nn druga mesta. Natančna poročila 'Semanjkajo. Pariz, 31. jan. (Tel. Slov.) -Intrasigeant« • •• v aparufi z< Arelirani voditelji - častniki bodo strogo kaznovani poroča glede Ouerre, ,da pojasnila španskih oblasti glede njegove aretacije nikakor ne odgovarjajo popolni resnici. Ouerra se je bil zedlnit s topničarskimi častniki v Valenciji glede sodelovanja pri revolti in se je potem podal v Ciudad Real, da bi se postavil na čelo vstaje. V zadnjem trenutku pa so častniki odstopili ter so pdsilali povelje, naj bodo vojaki pri miru. Guer-ra si je vzel to tako k srcu, da se je samovoljno i predal vladnim oblastem. Baje je izjavil, da' je le on kriv zarote. Med delavskimi sloji; v ladji radi aretacije Guerre veliko vznemirjenje. Madrid, 31. jan,,(Tel. Slov.) Vlada, je ofici-elno izjavila, da ne bo kaznovala vstašk* častnike prestrogo, čeprav mora čistiti armado. Kazni bodo odvisne od izjav vrhovnega sodišča. Ponarejanje sovjetskih bankovcev Pustolovski načrti emigrantov - Politično ozadje alere Berlin, 30. jan. Že 1. 1927 so v Berlinu odkrili ponarejevalce červoncev, sovjetskega denarja. Ta že skoraj pozabljena afera, ki je v mnogem slična ponarejevanju francoskih frankov od strani »madžarskih plemičev in prvakov«, je v zadnjem času znova stopila v ospredje javnega zanimanja. Najvažnejši akti o sodni preiskavi so namreč bili fotografirani in v Angliji objavljeni. Kakor je dosedanja preiskava dognala, so bili aretirani osumljenci: emigranti iz Georgije in bavarski »Hackenkreuzlerji« v zvezi z nedavno umrlim generalom Maksom Hoffman-nom. To odkritje ni nikogar presenetilo, kajti general Hoffmann je bil znan sovražnik sovjetske Rusije in je celo poskušal proti njim organizirati vojni pohod. V teh njegovih stremljenjih so mu seveda bili dobrodošli zavezniki vsake vrste. V Nemčiji obostojata — kakor znano dve vojaški in industrijski skupini. Ena bi hotela skupno s sovjeti se maščevati nad Francijo in an-tanto, druga pa bi hotela skupno z antanto podjarmiti sovjetsko Rusijo. Prvo skupino vodi polkovnik Nikolai, znani diktator nemškega časopisja med vojno, drugo Bavarska proti Prusiji Mfincheh, 31. jan. (Tel. Slov.) Bavarski mi-nislrsKi predsednik Heil je imel danes pred zastopniki tiska govor, v katerem jč ostro napadel politiko Prusije v nemški državi. Prasija,' da hoče podvreči telo Nemčijo pod svojo nad-oblast. Trocki se naseli v Nemčiji Moskva, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da se vesti o prognanstvu Trockega in njegove rodbine potrjujejo. Baje je dospel že na turško ozemlje. Gre za varnostne ukrepe vodstva stranke ter vlade, da bi onemogočili vedno močnejše delovanje Trockega, ki je v zadnjem času imel na svoji strani vedno več pristašev. Vodstvo stranke upa, da bo z izgnanstvom Trockesra z lahkoto potlačilo gibanje njegovih pristašev. Berlin, 31. jan. (Tel. Slov.«) Kakor je zvedela >Gerniania<, je Trocki odpotoval iz Moskve pod neobičajnimi varnostnimi ukrepi vlade. Turčija mu je baje zagotovila dovoljenje za prehod skozi njeno ozemlje. Trocki pa namerava baje podati se iz Turške v Nemčijo, kjer hoče v bližini Berlina živeti v nekem zdravilišču. Nemški vladi pa dosedaj še ni dospela nikaka tozadevna prošnja. Carigrad, 21. jan. (Tel. »Slov.;) Kakor izve Vaš poročevalec, je turška vlada žc izdala zrt Trockega vizum, tocla ne za bivanje, temveč le za prehod preko njenega ozemlja. Romunija dobila posojilo Pariz, 31. jan. (Tel. Slov/) Pogajanja /a romunsko zunanje posojilo med romunskim finančnim ministrom Popovicijem ter bančnimi skupinami so se nadaljevala. V zadnjih urah so se pa kvote bistveno spremenile. Francija prevzame tretjino, Anglija in Italija tretjino, zadnja tretjina je pa razdeljena med Nemčijo, Italijo ter švedskim vžiga -ličnim trustom. Obrestna mera se je določila na 7 odstotkov. Sprejemni kura bo v posameznih državah različen, kar se bo določilo po- vsakokratni denarni vrednosti. Bukarešt, 31. jan. (Tel. »Slov. ) Zastopnik finančnega ministra Popovicija minister Madgearu je dal pojasnila glede doseženega zunanjega posojila. Emisijski kurs za francoski del bo 92, za ameriški in angleški del pa 88, Pogodba se bo najbrže podpisala ?utri- Vremenska poročila Vremensko poročilo iz Bohinja od 31. jan. 1. 1929 ob 17: Baiometer 758. tendenca čvrsta. Termometer —$°C. Nebo jasno. Sneg povsod pršič, zato smuka ugodna. Sanjnec, sankališče in drsališče urejeno. Dunajska vremenska napoved: Deloma jasno, sem pa tja megleno. Temperatura bo l>udln, nagnjenost k sneženju. Novnsadska vremenska napoved: Oblačilo, mirni vetrovi, zmeren mraz. Ponekod sneg. pa veleindustrijalec Rechberg. Njegov vojaški svetovalec je bil general Hoffmann. General je igral ulogo posredovalca med ponarejevalci sovjetskega denarja in neko angleško kapitalistično skupino. Ugotovljeno je, da je bil general Hoffmann 1. 1927 z voditelji georgijanskih emigrantov v Londonu in da se je tam pogajal o možnosti finansiranja vstaje v Georgiji. Zamišljeno je bilo, da bo vstajo finansiralo podjetje Royal Duch, ki bi v slučaju uspeha dobilo koncesije za eksploatacijo petrolejskih izvorov v tej deželi. Ker so voditelji tega podjetja odbili te avanturistične načrte, zato so se Hoffmann in emigranti v zvezi z nacionalističnimi organizacijami odločili, da falzificrajo sovjetske červonce. Bili so kmalu razkrinkani in obsojeni. Z amnestijo 1. 1928 pa oproščeni. Med tem so se akti nahajali par dni v Monakovem, kjer so jih doslej še neznani vohuni fotografirali. Vsi, ki so bili svoj čas obsojeni, so ponovno aretirani. Vsa nemška javnost z napetostjo zasleduje razvoj te velike afere, ki ima politično ozadje in so vmešane angleške osebe. Amerika in reparacije Newyork. 3i. jan. (Tel. »Slov,«) Pred odhodom ameriških zastopnikov Morgana in Younga jima je izjavil v svojem in Hooverje-vem imenu Coolidge: 1, Določitev nemškega dolga je čisto evropski problem. 2. Reparacij-ski dolgovi in dolgovi aliiraricev sor ločeni problemi. Oficielno se pa te instrukcije deinan-tirajo. Aman Ulah priznan za kralja London, 31. jan. (Tel. »Slov.«) Reuter poroča, da je afganistanski poslanik v Moskvi izjavil, da so bile čete Habib Ulaha obkrožene od vojaštva kralja Aman Ulaha. »Splošno priznanje Aman Ulaha za kralja se pričakuje v kratkem času. Inozemski poslaniki Afganistana sprejemajo, poročila le od kralja Aman Ulaha. Vsa večja mesta in večje vasi so prisegle kralju zvestobo. Pred obč. volitvami v Bolgariji Prihodnji mesec se bodo vršile v Bolgariji občinske volitve in vse stranke živahno agiti-rajo. V mnogih občinah je prišlo do sporazuma med opozicijskimi strankami za skupen nastop proti vladnemu »Demokratičeskeinu zgovoru«. Najagilnejši v organiziranju opozicije je bivši predsednik vlade Malinov, ki se nadeja, da bi složen. nastop opozicije dokazal, da je vlada med ljudstvom v manjšini in da se morajo vršiti tudi nove volitve za sobranje. Dočim je opozicija tako složna, pa vladajo v »Demokratičeskem zgovoru« velike diference med posameznimi skupinami. V mnogih krajih, predvsem v večjih mestih, je prišlo do nesporazuma o razdelitvi mandatov. Kljub naporom vodstva bo vladina stranka v mnogih krajih imela deljene liste. Drobne vesii Zaroka angleškega princa. »The Daily Newsin*' točnosti »Jutrovega« poročila in isto so sto- -rili tudi drugi listi in ie taka moralo »Jytro« vedeti za vse netočnosti svojega poročila. Ugotovljeno je namreč bilo to-le: Fran Markovič, po redovnem imenu fr. Teodor, je bil res preoblečen za frančiškana v zagrebški redovni okrajini, a ga je sredi meseca junija 1927 redovna okrajina sama odpustila iz reda. Nadalje je ugotovljeno, da je bil Fr?n Markovič samo bogoslovec 2. letnika, nikakor pa ne patfr in duhovnik. Zato je čisto jasno, da je absolutno nekorektno spravljati Markovičevo dejanje v zvezo s frančiškanskim redom. Je to še večja krivica, kakor če bi katero sokol-sko društvo odpustilo kakega svojega člana in bi ta pozneje napravil kako kaznivp dejanje, nasproten časopis pa bi potem pisal o veliki slepariji bivšega Sokola in bi potem objavilo še njegovo fotografijo v sokolskem kroju. ln vendar ve vsak, da se vsa stvar Sokole niti najmanj ne tiče. Kljub vsemu temu pa se je »Jutro« včeraj spozabilo do tega nelepega dejanja, da še enkrat objavilo sliko Markoviča v frančiškanski redovni obleki. S tem so gospodje pri »Jutru« prikrili vso svojo malenkostnost, a obenem podali vzoren primer, kako objektiven list ne sme poročati. In zato je za vsakega objektivnega in kulturnega človeka jasno, da je v »Jutru« prioL-čena Markovičeva slika v prvi vrsti nad vse revna fotografija »Jutrovega« poročanja, za katero mu mi prav gotovo nismo zavidai. Številne obsodbe po fls-kovnem zakonu v Zagrebu Zagreb, 81. jan. (Tel. »Slov. ) Urednik »Novosti-: Aldo Mandl je bil obsejen radi prestopka po § 47. tiskovnega zakona na 14 dni zapora in 1500 Din globe. — Slavko Ci-hlaf je bil obsojen na 2500 Din globe rodi prestopka proti § 46. tisk. zak., ket je priobčil neresnične vesti, ki bi mogle vznemiriti javno mnenje, t; ko da bi postala nevarnost, da bi se napravil kak zločin. — Dntgotln Sa-kulj je bil obsojen po tisk- zak., ker je usta-nbvii »Zabavno biblioteko«, ker 7,e obstoja v Zagrebu druga »Zabavna biblioteka«. — Zi-van Berčič je bil obsojen, ker jff v »Hrvatu« napisal članke, v katerih se je bavil % umorom od 20. junija, na 14 dni zapora in 1500 Din globe. Dučič poslanik v Kairu Za p*«!an!ka r Kaira bo imena«* Isan DUšič, bivši1 konzul v Madridu. Herman \Ven-del, častni doktor belgrajske univerze, je prijavil svoj prihod v Belgrad za mesec marec.