.  Èlovek je bitje odnosa. Odnos je tisti, ki ga omogoèa oz. sploh dela èloveka `ivega. Prvi in najpristnejši odnos se vzpostavi med otrokom in materjo. Prav prva tri leta tega razmerja navadno posameznika globoko zaz- namujejo. Vendar se v èasu pubertete zaène osamosvajanje in izvijanje iz vedno bolj prete- snega objema primarne dru`ine. Mladostnik se vedno bolj zaveda lastne osebnosti in na- vezuje nove odnose z osebami nasprotnega spola, ki se posledièno razvijejo v bolj ali manj trajno zvezo, lahko tudi zakon. Tako si posameznik oblikuje nov dom, novo okolje za polno `ivljenje. Takšna je zelo okrnjena geneza èloveko- vih odnosov. Vsako `ivljenjsko obdobje pa nosi v sebi številne radosti in stiske. Graditev medèloveških odnosov je pogosto te`avna in naporna. Posebej globoko pa se`e odnos dveh, ki si izpovedujeta ljubezen, zvestobo in skupno pot. Partnerski odnos med moškim in `ensko je tisti kraj, kjer se vsak posameznik `eli ure- snièiti in se v celoti izpolniti. To je kraj èlo- vekove najgloblje intime, ki posreduje tudi novo `ivljenje. Ta medosebna intima se ob- likuje postopoma, ko mladostnik skozi sim- patije in zaljubljenost odkriva predvsem svoj èustveni in spolni svet. V iskanju drugega od- kriva lastno identiteto. Tako je vsaj v teoriji. @ivljenje pa prinaša zaèetke in tudi konce takšnim odnosom. Ko med fantom in punco izgine zaljubljenost in se kemiène reakcije upehajo, nastopi prelom- ni èas. Odloèa se o prihodnosti mladega para. Je bila to ljubezen, iskrena podaritev drug drugemu, ali pa so bili v ozadju drugi interesi, drugaèna motivacija? A zaljubljenost je ven- darle nekaj lepega, zato jo marsikdo `eljno išèe — tudi s pogostim menjavanjem partner- jev in zgodnjo spolnostjo. Prav spolni odnos je danes pogosto tisti, ki naj bi odloèil, ali sta “dva za skupaj” ali ne. Zakaj ravno spolni odnos? V današnji dru`bi se spolnost prodaja na vsakem koraku. Vidimo jo na televiziji v obliki reklam, v glasbenih spotih, filmih … Prav tako je zelo prisotna v èasopisih, kot raz- na svetovanja pri prvem poljubu, kako ohra- niti posteljne radosti in še mnogo podobnih stvari. Skozi to ogledalo se vidi mlad èlovek le kot spolno bitje, ki paè mora to èim prej preizkusiti, da se bo lahko poistovetil s tistim, kar je v dru`bi sprejemljivo. Ne pomisli pa na to, da je spolnost le en vidik odnosa med partnerjema, èeprav gotovo najbolj intimen; in kot tak bi sodil h koncu verige spoznavanja dveh, ki se ljubita. Za dobro zvezo in ure- jen odnos je vsekakor potrebno upoštevati stopnje odnosa, ki ti nekako omogoèajo, da spoznaš èloveka, da se mu lahko zaupaš in posledièno tudi na spolnost gledaš skozi oèi ljubezni. Stopnje odnosa naj bi si sledile ne- kako takole: prijateljstvo, zaljubljenost, lju- bezen in morda posledièno tudi zakon. Zakaj se dva odloèita za zakonsko zvezo, pa v sebi skriva predvsem mnogo psihološ- ko pogojenih vzrokov. Nekateri se na zakon posebej in dalj èasa pripravljajo, spet drugi pa dogodke kar pospešijo. Vendarle brez vprašanja “Kakšen je namen za najino skupno `ivljenje?” navadno ne gre. Po odloèitvi za partnerski odnos nastopi vsakdanje `ivljenje, katerega glavna lastnost je medsebojno pri- lagajanje in komunikacija. Posameznik se mora kar naenkrat nauèiti razmišljati v dvo- jini. Pogosto je takšno usklajevanje med part- nerjema naporno, saj je vsak v sebi `e izob- - ; "*   !    (  # likovana osebnost, ki ima svoje nazore in pri- èakovanja. Ravno zaradi tega je mogoèe pri- èakovati neskladja in reševanje zapletov s po- slušanjem in razumevanjem. Z odloèitvijo za otroka pa v njuno intimo vstopi še tret- ji dru`inski èlan, ki prinese veselje pa tudi nove obveznosti. Leta minevajo in osebni problemi, te`ave v komunikaciji, èustvena praznina in podobni stresni dogodki postavljajo odloèitev za zve- stobo pod vprašaj. Je vredno, ali je to še lju- bezen, zakaj vztrajati? Dogodi se, da vsaj eden od partnerjev v krizi poišèe zatoèišèe drugje. T. i. skoki èez plot so lahko razlièni in jih vsak posameznik drugaèe dojema. Za nekoga je `e kakšen bolj prijazen pogled varanje, za dru- gega spet ne. Posameznik `eli pogosto na tak naèin zapolniti èustveno praznino in si poišèe èustvenega partnerja. Takšna nezvestoba ima seveda številne razloge, ki jih tisti, ki varajo, vèasih niti ne znajo razlo`iti. Pogosto je razlog nekakšno obèutje dolgèasa oz. navelièanosti ali pa mišljenje, da se za ljubezen ni treba od- loèati in truditi, marveè pride kar sama od sebe. Velikokrat s tem dejanjem partner hoèe tudi opozoriti, da je v zvezi nekaj narobe, hoèe opozoriti nase, da še obstaja. Da mašèevanja kot razloga sploh ne omenjamo. Posledica nezvestobe je pogosto loèitev. Leta 2004 se je v èlanicah Evropske unije zgo- dila povpreèno ena loèitev na dve poroki. Slo- venska statistika ka`e, da se z loèitvijo konèa `e vsaka tretja zakonska zveza, najpogoste- je po šestih letih zakona. V zadnjih petind- vajsetih letih je število porok upadlo skoraj za polovico, medtem ko se skupno število lo- èitev ni bistveno spremenilo. Vsaka loèitev pa prinaša s seboj dramo vsakega èlana dru- `ine, a še posebej zaznamuje otroke. Zdi se tudi, da je postala loèitev nekaj obièajnega in dru`beno bolj sprejemljiva, èeprav je raz- polo`enje do nezvestobe v veliki meri nega- tivno. Loèitev je za veèino moèno travmatièna izkušnja in potrebno je, da preteèe veliko èa- sa, da se rane zacelijo. Vendarle pa èlovek ohrani hrepenenje po ljubljenosti, ki ga `ene v novo — zvesto — partnersko zvezo. Študentke in študenti Teološke fakultete smo v sodelovanju s Študentsko organizacijo in Študentskim svetom Teološke fakultete v okviru projekta Nosce te ipsum pripravi- li èetrto okroglo mizo z naslovom Ko zvestoba skoèi èez plot. Okrogla miza je potekala 27. februarja 2007 ob 19.30 v veliki dvorani Teo- loške fakultete v Ljubljani in je bila zelo do- bro obiskana. V našo sredo smo povabili Bar- baro Simoniè, specialistko zakonske in dru- `inske terapije na Franèiškovem dru`inskem inštitutu, in jezuita p. dr. Jo`eta Puclja, s po- moèjo katerih smo poskušali iskati odgovore na vprašanja o zvestobi. Nosce te ipsum ali Spoznaj samega sebe, je projekt, v katerem se študentke in študentje Teološke fakultete ukvarjamo z aktualnimi temami, ki jih v obliki okroglih miz posre- dujemo širši zainteresirani javnosti. Program okrogle mize je sestavljen iz vodenega pogo- vora z gosti in iz projekcij posnetkov na ve- liko platno. Študentje pripravimo uvodni ra- ziskovalni prispevek in intervjuje s strokov- njaki z razliènih podroèij. Z okroglo mizo Ko zvestoba skoèi èez plot smo se `eleli dotakniti obèutljive teme zve- stobe. Vprašali smo se, èe je danes zvestoba še nekaj, kar visoko vrednotimo ali ne. V da- našnji dru`bi, kjer se vse tako hitro giblje in spreminja, se zdi, da se zelo lahkotno poj- muje tudi prestop iz ene zveze v drugo. @eleli smo oblikovati nekakšen pregled pojmovanja zvestobe v razliènih starostnih skupinah. Za- èeli smo z dru`inskim dogajanjem v otroš- tvu in vplivu le-tega na sklepanje kasnejših odnosov, v katerih si dva èloveka izpovedu- jeta ljubezen. Ugotovili smo, da ni mogoèe potegniti nekih jasnih sklepov, a vpliv gotovo obstoja. V poplavi razliènih reklam, ki izko- rišèajo èlovekovo spolno dimenzijo za pro- dajo tako pralnega praška kot novega modela .    avtomobila, smo se spraševali o dru`beni pri- sili glede spolnosti na najstnike. Naša gosta sta opozorila na kompleksnost spolnega od- nosa, ki nikakor ne vkljuèuje zgolj èlove- kovega telesa, ampak je zanj potrebna pre- cejšna psihièna in duhovna zrelost. V nasprot- nem primeru lahko pusti spolni odnos na mladem èloveku tudi veliko ran. Odprli smo tudi vprašanje vzdr`nosti pred poroko, ki — kakor smo ugotovili — ni sama sebi namen, temveè slu`i boljšemu spozna- vanju mladega para. Marsikdaj namreè spol- nost postane beg iz realnosti, nekakšni zasilni izhod, ki navidezno rešuje probleme. Tu ni- smo mogli obiti vprašanja izvenzakonskih skupnosti oz. partnerjev, ki si ne odloèita za podelitev zakramenta svetega zakona, niti si ne uredita skupnosti pred dr`avo. Število po- rok nezadr`no pada in tu se odpira povsem novo vprašanje o vrednotenju zakonske zveze. Vsekakor je v ozadju upadanja porok veè de- javnikov in med njimi ni zanemarljivo vpra- šanje boljših finanènih mo`nostih, ki jih po- nuja ena ali druga opcija. Nadalje smo na okrogli mizi govorili o ob- vezni pripravi na zakon, ki je v katoliški Cerk- vi na Slovenskem doloèena za obdobje enega leta. Gotovo je, da lahko priprava utrdi zvezo, a mora za to odpirati prava vprašanja. Sicer lahko pretirana zaljubljenost, ki je pri mla- dem paru prisotna, na primer zamegli do- loèene partnerjeve lastnosti, ki postanejo èez èas zelo moteèe. V okviru tega smo iskali tudi razloge za nezvestobo med zakoncema, saj raziskave ka`ejo, da je nezvestoba najpogo- stejši razlog za loèitev. Razlogi za nezvestobo so velikokrat spremenjeno èutenje do zakon- ca, nesoglasja, nezadovoljiva spolnost in tudi obèutje dolgoèasja. Gosta sta predvsem pou- darila potrebnost stika s samim seboj in iskre- nosti do partnerja, ki lahko prepreèita iskanje odgovora na lastne potrebe drugje. Zvestobe se moramo priuèiti, zanjo se je po- trebno prizadevati oz. jo je potrebno izgraje- vati. Komunikacija, iskren pogovor je meto- da, ki vodi do izgrajevanja zvestobe. V zako- nu ni dobro neèesa obdr`ati zase, saj lahko zaène prav tista “malenkost” rušiti pristen odnos. Pri iskrenih izpovedih lahko pridejo na dan tudi zelo boleèe stvari, ki jih je te`ko sprejeti. Go- sta sta opozorila na pomembnost vloge stro- kovnega spremljevalca oz. terapevta. Vèasih je namreè preprosto prenevarno za odnos, da za- konca probleme rešujeta na svojo roko. Tudi vprašanje pre`ivetja zakonskega od- nosa po nezvestobi je v temeljih povezano z vprašanjem zaupanja. Po prevari je na pogo- rišèu zakonskega odnosa potrebno graditi na novo; obièajno ob pomoèi terapevta. Pri pre- varanemu partnerju se pri tem pojavljajo tudi obèutki manjvrednosti, neljubljenosti. Skupaj z gosti smo ugotovili, da teorija o tem, kako skoki èez plot krepijo odnos, nikakor ne dr`i. Nasprotno. S prevaro se morata partnerja sooèiti, saj je prvotno zaupanje zagotovo èe `e ne izgubljeno, pa vsaj moèno omajano. Zaupanje je torej potrebno graditi povsem na novih temeljih. Vsekakor pa je od trdnosti vsake posamiène zakonske zveze odvisno, ali bo pre`ivela nezvestobo ali ne. Veliko parov se zaradi nje tudi razide. Ob zakljuèku okrogle mize smo dali be- sedo vprašanjem iz publike. Veèina vprašanj se je sukala okrog tega, kako ponovno pri- èeti odnos, ki je zaznamovan z nezvestobo. Vprašanja in velika obiskanost prireditve so nas nagnili k zavedanju, da smo odprli `goèo problematiko, ki ji sicer niti v Cerkvi niti v širši dru`bi morda ne posveèamo dovolj po- zornosti. Èe pogledamo zgolj cerkvena so- dišèa, lahko vidimo veliko obremenjenost s primeri niènosti zakona. Tudi vprašanje pa- storale med loèenci ostaja odprto. Seveda v tako kratkem èasu nismo uspeli obdelati vseh vidikov problema zvestobe oz. nezvestobe, a èe niè drugega, smo `eleli obiskovalcem sporoèiti, da je zvestoba nekaj lepega; nekaj, za kar se je treba in se je vredno truditi. .