Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	801)
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	
Leto X. - Štev. 40
Gorica - četrtek 9. oktobra 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Neozdravljiva slepota
V	nedeljo so imeli komunisti svoj volilni shod na trgu Garibaldi, kjer sta govorila v italijanščini senator Scoccimarro in poslanec Vidali, v slovenščini pa bivši občinski svetovalec Gombač. Zadnja dva sta protestirala, ker je vladni generalni komisar na pritisk italijanskih nacionalističnih strank prepovedal, da bi se ta shod vršil na Velikem trgu (piazza Uni-ta). Prepoved je generalni komisar utemeljil s tem, ker je ondi bil na sporedu Gombačev govor v slovenščini in ker je »v širokih krogih prebivalstva nastal trden sklep, preprečiti z vsakim sredstvom to manifestacijo,« namreč rabo slovenščine na Velikem trgu. Človek bi pričakoval, da bi oblast kaznovala tiste, ki grozijo z vsakim sredstvom, to je tudi z nasiljem, preprečiti slovenski govor na tem trgu. Kaznovati bi morali urednike časopisov, ki k temu ščuvajo, enako voditelje tistih strank, ki pozivajo prebivalstvo k nezakonitosti. Saj prebivalstvo je doslej vedno ostalo mimo, ko se je glasila slovenska govorica po vseh mestnih ulicah, ko je prihajalo na tisoče Slovencev od onstran meje s prepustnico, ko so trgovci po trgih in trgovinah radi govorili s kupci v slovenščini. Tržaško Prebivalstvo se zaradi tega nič ne vznemirja, ker se zaveda, da to mestu ni v nobeno škodo. Ljudje so večkrat bolj pametni kot njih prenapeti politični voditelji, brez katerih bi bilo že kdaj prišlo do mirnega sožitja med slovenskim in italijanskim mestnim prebivalstvom.
Nič ne velja izgovor, da je komunistična zahteva, govoriti na Velikem trgu v slovenščini, samo propagandna gesta, češ da so vnaprej vedeli, da bo oblast to prepovedala in da bodo tako lahko nastopali na shodih kot žrtve nasilja. Do tega je komunistom pripomogla oblast, ko je shod prepovedala. Če bi bila oblast shod pustila na miru, bi se komunistom načrt ne bil posrečil. Zato je bila ta prepoved samo voda na komunistični mlin.
Načelno pa vsak Slovenec obsoja, da se prepoveduje na tem prostoru raba slovenščine. Ta prepoved je proti enakopravnosti slovenskega prebivalstva z italijanskim. Ta enakopravnost pa je zajamčena v italijanski ustavi in posebej v manjšinskem statutu londonskega dogovora.
Premirje na Daljnem Vzhodu
V	razvoju krize v formoški o-žini beležimo dve novi dejstvi, ki sta nekoliko razjasnili ozračje o-krog Kvemoja. — Ameriški zunanji minister Dulles je na konferenci pretekli torek pojasnil ameriško politiko do Formoze, ki hoče biti odločna in popustljiva o-benem. Odločna v tem, da ZDA ne bodo nikoli klonile pred silo, popustljiva pa v kolikor so pripravljene na pameten kompromis, če komunistični Kitajci prenehajo z bombardiranjem obalnih otokov. Seveda bi bilo premirje le de facto, ker ne marajo prejudicirati pravnega položaja Kvemoja.
V	bistvu je Dulles dal razumeti, da bi po prenehanju ognja lahko Vplivali na Čangkajška, da bi vsaj delno umaknili vojaštvo z otoka. Ministrova izvajanja je naslednji dan še odločneje potrdil Eisen-hower.
Drugo pomirljivo dejstvo je pa odločitev Pekinga, da prekine obstreljevanje Kvemoja. Sklep je začel veljati v nedeljo ponoči. Izjava s tem v zvezi trdi, da bo pre-rnii'je s topovi trajalo sedem dni, da se civilno prebivalstvo medtem oskrbi z živežem. Ali je to odgovor na ameriška namigavanja, bomo videli. — Razgovori v Varšavi se nadaljujejo.
»Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Pomenek s tržaškimi volivci
Trst, 6. oktobra 1958.
Nekaterim se je zdelo potrebno, med volilno kampanjo napasti tudi »Slovensko listo«. Toda ti napadi niso bili nič drugega kot neslane osebnosti in prazne čenče. Zato se na tiste stvari ne splača niti odgovarjati in v Kat. glasu skrbno pazimo, da se pri volilni agitaciji ne spuščamo v osebne napade. Slovenskim volivcem ne gre za to ali ono osebo. Ne bodo glasovali za »Slovensko listo« zato, ker jim je simpatičen ali nesimpatičen ta ali oni človek, temveč zato, ker hočejo manifestirati za slovensko in demokratično idejo. Tudi bi bila nespamet, domišljati si, da bo kaka stranka brez napak. Take stranke ni na svetu. Če nam očitajo, da smo v preteklosti zagrešili kako nedoslednost, nam niti na misel ne pride dokazovati, da to ni res. Kdor hoče narodu koristiti, gleda v bodočnost in se lahko celo iz svojih lastnih napak-uči, da narodu bolje služi. In kot katoličani ter demokrat j e se zavedamo, da ne moremo sklepati kompromisov s komunisti in socialisti. In to je največji razlog, zakaj ne moremo Slovenci dati glasov komunistom, Neodvisni socialistični zvezi in Italijanski socialistični stranki, četudi je na njihovi listi kak slovenski kandidat.
Pri volilni agitaciji je potreben tudi velik obzir do volivcev. V mnogih družinah so mnenja deljena. Znano je, da nosijo v mnogih krajih Jugoslavije h krstu v sosednje župnije in tudi izven države, da se marsikak par cerkveno poroči izven domačega kraja. Otroka včasih krstijo tako, da se oče dela, kot da bi za to nič ne vedel. Tako je tudi pri nas ob vo-lityah. Družinski člani se med seboj ne marajo o tem razgovarjati. Delajo se, kot da bi glasoval vsak za svojo listo. V resnici pa bodo volili morda vsi za »Slovensko listo«. Marsikdo, ki je v preteklosti šel za komunisti, je izjavil: »Saj nam zdaj res ne preostane nič drugega kot »Slovenska lista”.«
Nekaterim delajo težave preferenčni glasovi. Te težave v resnici ni. Kandidati »Slovenske liste« so si med seboj prijatelji. Kandidature niso sprejeli zato, ker bi pričakovali od tega kako osebno korist, temveč iz velikega idealizma, da pripomorejo k zmagi demokratične in slovenske ideje. Po volitvah se bodo izvoljeni kandidati prijateljsko dogovorili, kateri stopijo^ v občinski svet, in pri tem upoštevali zlasti, komu dejanske možnosti dopuščajo posvetiti potreben čas za delo v občinskem svetu. Med nami namreč ni poklicnih politikov in si morajo naši kandidati vsak s svojim delom služiti vsakdanji kruh. Na čelo liste smo postavili g. dr. Josipa Agneletta, ker ima kot občinski svetovalec največ izkušenj in je doslej tudi največ svojega časa in drugih vrednot posvetil slovenskim koristim v okviru tržaške občine. Mnogi naši volivci so izjavili,^ da imajo namen dati preferenčni glas prvemu in drugemu kandidatu na listi, to je napisati v prvo vrsto na desni od znaka številko 1, v drugi vrsti številko 2. Toda ni rečeno, da skušamo komu omejevati demokratično svobodo. Komur se zdi za slovensko in demokratično stvar bolj koristno, lahko odda preferenčni glas kakemu drugemu kandidatu, ki bo mislil na svoje volivce s toplo hvaležnostjo za izkazano zaupa-
nje. Po volitvah pa bodo to zadevo, kot rečeno, kandidati uredili sami med seboj. Med nami ni borbe za stolčke za to, da se demokratični Slovenci na teh volitvah kolikor mogoče uveljavimo.
Pri zadnjih volitvah je bila mar-sikaka glasovnica neveljavna. Večina volivcev se malo bavi s politiko, ker imajo preveč skrbi s svojimi stanovskimi posli. Zato ni čudno, ako si niso na jasnem glede vseh podrobnosti volilne tehnike. Takim volivcem svetujemo, da prečrtajo samo volilni znak, to je lipo na vrhu stolpca na glasovnici, pisanje preferenčnih glasov pa naj opustijo. Glavno je, da so glasovali za »Slovensko listo«.
Pretekli teden smo objavili tudi volilni program »Slovenske liste«. V njem so glavne smernice,
po katerih se bodo ravnali naši izvoljeni kandidati po volitvah. Poleg tega imajo naše politične demokratične stranke pogoste skupne seje, na katerih se proučujejo možnosti, kako bi se mogli demokratični Slovenci na najbolj koristen način uveljaviti pri upravi tržaške občine.
Mi smo demokrati, ki se nismo odrekli ideji resnične svobode. Po svobodi hrepeni mnogo milijonov ljudi, ki jih tlači komunistični jarem. V imenu vseh teh ljudi bomo manifestirali, ko bomo glasovali za »Slovensko listo«. Mi smo katoličani. Krščanstvo je bistven del slovenske kulture. Zaklad krščanskih idej je temelj programa »Slovenske liste«. Mi smo Slovenci na zapadni meji slovenske zemlje in branimo tu pravice, zajamčene po ustavi italijanske republike in manjšinskega statuta londonskega sporazuma. Zato bomo vsi resnični Slovenci glasovali za »Slovensko listo«.
Peta repu
V	nedeljo so v Parizu slovesno proglasili peto francosko republiko. Prva republika je namreč zaživela leta 1792, druga 1. 1848, tretja 1870, četrta 1946 in peta 28. sept. 1958. Nova septembrska ustava se v glavnem razlikuje od prejšnje po tem, da prehaja največjih političnih prerogativ, ki sta si jih doslej lastila vlada in parlament, na predsednika republike. Ta je bil doslej samo reprezentativna figura, brez dejanske o-blasti; toda odslej dalje bo krojil bodočnost države. Imenuje ministre in predsednika vlade ter vodi vladne seje, podpisuje zakone ter vodi in podpisuje mednarodna pogajanja in sporazume. Lahko razpusti parlament in v slučaju potrebe prevzame polno oblast v svoje roke.
S temi pooblastili in z zaupanjem, ki mu ga je dalo ljudstvo, lahko postane neomejen gospodar Francije. Čudno se to danes v povojnih razmerah sliši. Vidi se, da se Francozi v bistvu niso dosti spremenili. Kot nestalni sentimen-talisti so danes svojo usodo zaupali narodnemu heroju iz odporniške dobe, jutri morda spet množici ali kakemu novemu sistemu. Preizkušanja z različnimi državnimi oblikami to samo potrjujejo.
Z zmago De Gaulla pa še niso rešeni vsi problemi Francije, še najmanj alžirsko vprašanje, ki bo preizkusni kamen za De Gaullovo politiko; ali mu bo v padec ali v rešen je, ker v tem se bo izkazala njegova moč ali šibkost. Referendum je samo pripravil ugodna tla za primerno ukrepanje. 92. člen nove ustave daje generalu polna pooblastila za štiri mesece.
FRANCIJA IN PREKOMORSKA OZEMLJA
Takoj po zmagi se je gen. De Gaulle odpravil v Alžir in na Korziko; to pot ni šel tja na poziv padalskih upornikov, ampak ga je poslala prav tista Francija, ki je ob njegovem prvem odhodu v Alžir trepetala. Z milijoni alžirskih (2.914.045) in francoskih glasov (17.666.828) lahko diktira svojo voljo skrajnežem, ki so se zato tudi precej ohladili do generala. — Z druge strani pa je ljudsko glasovanje pokazalo, da dober del zmernih Alžircev še zaupa v De Gaulla. Sam predsednik alžirske vlade v begunstvu Ferhat Abbas je izjavil, da se rajši poga-
ja z De Gaullom kot z Guy Mol-letom. Evropski napredek še vedno predstavlja mik za afriške narode. Zlasti velja to za ženski svet, ki se pod privlačnim vplivom zapada odločno usmerja k osamosvojitvi in enakopravnosti. Poročajo, da so mnoge ženske šle na volišča, da to priliko izkoristijo za zdravniški pregled zase in za svoje otroke. Odločile so se za Francijo, ker so v njej videle pogoje za uresničitev svojih teženj po napredku. Zato so bili glasovi prekomorskih ozemelj v glavnem oddani v tem smislu. Poleg tega je gospodarsko-socialna struktura teh dežel takšna, da bi jih osamosvojitev lahko težko stala. Izjemo tvori le Gvineja, ki je šla svojo pot. Neodvisnost te države so slovesno proglasili v četrtek. De Gaulle je držal besedo ter ji priznal neodvisnost.
Med svojim obiskom v Alžiriji je De Gaulle govoril v Constan-tini ter obrazložil svoj petletni načrt za gospodarsko obnovo Al-žira. Glavne točke so: razdelitev 250.000 hektarjev zemlje Arabcem, izenačenje njihovih plač z onimi Francozov, stanovanja za en milijon oseb, sprejem Alžircev
v	vse državne urade v Franciji v razmerju 1:10, nove industrijske objekte, šole za vse itd. Pri splošnih volitvah, ki bodo čez dva meseca, jim je obljubil dve tretjini sedežev v občinskem parlamentu.
Glede politične ureditve se ni jasno izrekel; dejal je le, da je bodočnost Alžira v tesni solidarnosti s Francijo. Prvič je priznal avtonomno osebnost Alžira, vzklikajoč: »Živela Alžirija in Francija!«, in ne francoska Alžirija, kar je vsekakor zanimivo. — In končno je pozval pristaše alž. o-svobodilne fronte na premirje: »Prenehajte z boji in vrata zaporov se bodo odprla in vsepovsod se bo vrnilo upanje.«
Besede so dobro premišljene in njih smisel je mogoče razlagati na več načinov. Razočaral je one, ki so mislili, da bo odkril celoten svoj načrt, vendar je dal razumeti, da bo dokončna rešitev za Alžir prišla postopoma.
Končno je značilno, da general ni maral imeti nobenih stikov z odbori za javno blaginjo. Po tem sklepajo, da francoskim ekstremistom ni všeč generalov načrt za Sev. Afriko. Iz tega se vidi, da De Gaulle ne bo imel lahkega posla, čeprav so mu Francozi dali proste roke.
Vesoljni svet žaluje zaradi smrti sv. očeta Pija XII.
V soboto je sv. oče sprejel v posebni skupni avdienci udeležence kongresa za plastično kirurgijo in imel nanje nagovor. Vendar se je že ta dan govorilo o slabem zdravju njegovem. Pojavilo se je namreč hlipanje, ki je sv. očeta mučilo že leta 1954. Vendar bolezen ni povzročala posebne zaskrbljenosti, ker je bila milega značaja. V ponedeljek zjutraj ob 8.30 pa je sv. očeta nenadoma zadela lahna krvavitev v možganih. Zdravniki, ki so takoj prihiteli, so visokemu bolniku pomagali, kot je v sličnih primerih običajno, vendar v strahu, da se krvavitev ne ponovi. Sv. oče je bil več ur v nezavesti, pozneje pa se je obrnilo na bolje. Zvečer je radio že poročal, da je papež zopet pri zavesti in da je že nekaj užil. Na bolje je šlo tudi v torek, v sredo zjutraj okrog 7. ure pa je sv. oče imel novo možgansko krvavitev. Ves dan je krščanski svet z nestrpnostjo čakal nadaljnjih vesti o papeževi bolezni. Od vsepovsod so prihajali telegrami, vatikanski radio je organiziral posebne oddaje. Pri umirajočem papežu so bili poleg štirih zdravnikov le njegova sestra in nečaki ter najožji sodelavci. Medtem so v Rimu in vsepovsod po svetu napovedali posebne molitve za zdravje sv. očeta.
V	molitvi so se pridružili tudi judje in protestanti, zakaj vsi se zavedamo, kaj je bil za vesoljni svet papež Pij XII.
V četrtek ob 3.52 se je zgodilo, kar je bilo pričakovati. Vsemogočni je svojega zvestega služabnika poklical k sebi. Z globoko žalostjo stojimo vsi ob njegovem grobu in se klanjamo božji Previdnosti, ki po svojih potih vodi Cerkev in narode.
(Ker se je naš list že tiskal, prinesemo daljše poročilo v prihodnji številki).
Položaj na Srednjem Vzhodu
Dag Hammarskjoeld je predložil OZN poročilo o svojih mirovnih prizadevanjih na Srednjem Vzhodu v skladu z arabsko resolucijo od 21. avgusta. Glavni tajnik je povedal, da se bo umik britanskih čet iz Jordanije začel v oktobru in se zaključi tako hitro, kakor bo pač položaj dopuščal.
Medtem je zapustila Libanon že polovica ameriškega vojaštva. V deželi je še kakih pet tisoč ameriških vojakov.
V	Beirutu so se obnovili neredi med vlado in falangisti, t. j. pristaši bivšega predsednika Šamu-na, ki so si takorekoč zamenjali vloge. Ozračje je napeto, ker hočejo falangisti po vsej sili imeti svojega zastopnika v vladi. —
Sovjeti obnovili atomske poizkuse
Po šestmesečnem molku so Sovjeti obnovili atomske poizkuse. Za uvod so sestrelili dve vodiko-
vi	bombi. Prva je to ugotovila meteorološka postaja v Tokiju. S tem v zvezi so Sovjeti poslali ZDA noto, s katero uradno pristopajo na razpravo o prekinitvi atomskih poizkusov v Ženevi, zahtevajo pa, naj pogajanja vodijo zunanji ministri in ne posebne komisije strokovnjakov.
NAŠ TEDEN V CERKVI Višarska vzpenjača
12.10. nedelja, 20. pob.: sv. Peter Alkant., spozn.
13.10. ponedeljek: sv. Edvard, kralj, spozn.
14.10. torek: sv. Kalist, papež, m.
15.10. sreda: sv. Terezija, dev.
16.10. četrtek: sv. Hedviga, vd.
17. 10. petek: sv. Marjeta Marija Alakok, d.
18.10. sobota: sv. Luka, evangelist
*
SV. KALIST (f 222) je bil rojen kot suženj. Imel je trdo mladost; bil je na prisilnem delu v kamnolomih na Sardiniji. Ko je postal svoboden, se je odločil za duhovniški stan. Bil je desna roka papeža Ceferina.
Na Petrovem prestolu se je mnogo trudil, da je zatrl razne krive nauke, ki so jih širili krivoverci.
Ker je kot papež zahteval milo postopanje z velikimi grešniki, je naletel na odpor pri onih, ki so bili za strogo ravnanje. Tako da so izvolili celo protipapeia, ki seveda ni imel nobene oblasti.
Skrbel je zelo za katakombe na Apijski cesti. Te se sedaj imenujejo po njem.
Mučili so ga z lakoto in mnogim bičanjem; končno so ga vrgli v vodnjak.
Papež sv. Kalist je odličen dokaz, da je Cerkev demokratična: suženj-osvobojenec je postal — papež.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je bil neki kra-( /^ Ijevi uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnau-mu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga. prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Kraljevi uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!« Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. A že na poti so mu naproti prišli služabniki in sporočili, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je popustila mrzlica.« Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on in vsa njegova hiša.
*
Zgled kraljevega uradnika, njegova uslišana prošnja in čudežno ozdravljenje težko bolnega sina nas vzpodbuja in vliva pogum, da se še mi zatečemo k dobremu Jezusu v vsaki naši potrebi: v bolezni, stiski in nesreči. Zveličar po navadi ponižne prošnje ne o-dreče. On je vedno enako dober in usmiljen do vernih, ponižnih in dobrih ljudi. In kot Bog je vse-
mogočen, zmožen ozdraviti vsako bolezen in pomagati v vsaki stiski in nesreči. Jezusa gotovo boli človeška nevera, človeška pozaba in nehvaležnost, človeško nezaupanje in malomarnost. Mi ljudje smo šibki in nebogljeni, neprestano potrebni božje pomoči. Vsak dan nam prinaša svoje križe in težave, pogosta razočaranja in bolečine. Zaradi tega potrebujemo, vsi brez izjeme nujno potrebujemo Jezusa, njegovo milost, njegovo dobroto, njegovo naklonjenost, njegovo ljubezen, njegovo rešitev in pomoč. On mora biti vedno z nami, On naš vodnik, On naš varuh, On naš trajni pomočnik. Kdor ima Zveličarja na svoji strani, tak je vedno močen in zmagovit. Tak v življenju ne bo omagal. Takega ne bo premagal hudi duh, tak ne bo umrl v grehu. Jezusov prijatelj ne bo pogrešal hrane ali obleke, imel bo vedno vse potrebno. Zatorej ne pozabljajmo na Jezusa! Mislimo veliko nanj, obiskujmo ga radi v cerkvi, povejmo mu naše težave in želje, zatekajmo se stalno k njemu v mislih, v besedah, v molitvi in v vzdihljajih! Tudi pri delu in na poti mora biti z nami, povsod, doma in izven doma! I-mejmo veliko zaupanje vanj, ki je neskončno usmiljen in dobrotljiv ! On nas ne bo nikoli zapustil in nikoli prevaral. — Prijatelj, v tabernaklju biva tisti Jezus, ki je tvoja edina rešitev in najboljša pomoč. Koliko ga ljubiš?
gjz življenja CerU
Irci pojejo pred sv. očetom
Sveti oče je ugodil prošnji irskega cerkvenega pevskega zbora iz Dublina, ki je 'želel izvajati nekaj del pred sv. očetom. Izvajali so oratorij Edvarda Elgarja »Ge-roncijeve sanje«. Pesnitev je zložil znani angleški konvertiti kardinal John New-mann leta 1865, trideset let kasneje pa je prej omenjeni skladatelj pesnitev u-porabil za glasbeni oratorij.
Sklep italijanskega soc. tedna
Preteklo nedeljo so zaključili v Bariju italijanski socialni teden. Na letošnjem socialnem tednu so obravnavali važno vprašanje o razvoju socialne ureditve življenja. Prihodnji socialni teden bo v Trstu; na njem bodo obravnavali vprašanje uporabe prostega časa.
Težave poljskih katoličanov
Poljska vlada izvaja zadnje mesece vsakovrstni pritisk na katoličane. Leta 1956 je vlada dovolila pouk verouka v šolah, sedaj pa to svoje dovoljenje omejuje tako, da se more verouk vršiti šele po končanem pouku drugih predmetov in da v šolah ne smejo	poučevati	re-
dovniki. Zelo boleča je zadnja omejitev, da redovniki ne smejo poučevati verouka.
Prileten novomašnik
V benediktinski opatiji Svetega Pavla v Oosterhout-u na	Holandskem	bo	v
kratkem prejel mašniško posvečenje 74-letni redovnik Lucassen. Ta ne več mladi novomašnik je bil prej občinski svetnik in ravnatelj paroplovne družbe. Pred petimi leti, ko mu je umrla žena, je vstopil v benediktinski samostan. Je tudi oče petnajstih otrok.
»Večnost in čas«
V Argentini je izšla knjiga »Večnost in čas«. Vsebuje članke in dopise pokojne-
ga prelata Alojzija Odarja zbrane iz raznih revij, kier jih je priobčil. Knjigo je uredil prof. dr. Ignacij Lenček. Vsebuje naslednja poglavja: Bog - Cerkev - Krščansko življenje - Dom in domovina -Baraga. Knjigo bodo s pridom uporabljali duhovniki in tudi drugi izobraženci. Na razpolago je tudi v Trstu in Gorici.
Portugalci v Lurdu
V Lurd je dospelo veliko portugalsko narodno romanje, ki ga vodi lisbonski patriarh, kardinal Manuel Cerejeira. Romanje spremlja tudi osem portugalskih škofov.
Misijonski teden v Amsterdamu
Od 18. do 26. oktobra bodo imeli v Amsterdamu na Holandskem »Misijonski teden«. V napovedanem tednu bodo v vsaki župniji posebne prireditve, pri katerih bo sodelovalo 3000 laičnih apostolov.
Zanimivo spreobrnjenje
V Washingtonu je prejel sveti krst Noh Kum Sok, severnokorejski pilot, ki je leta 1953 pobegnil s sovjetskim reakcijskim letalom, vrste Mid. Krstil ga je njegov rojak Chvang.
Nesreča v jugoslovanskem rudniku
Jugoslovanske oblasti so izdale uradno poročilo o številu mrtvih pri strašni rudarski nesreči v Podvišu. Življenje je izgubilo 60 rudarjev. Do nesreče je prišlo, ker je v rudniku eksplodiral električni transformator in povzročil velik požar, katerega so šele po 24 urah napornega dela pogasili. Od 188 rudarjev, ki so se
v	trenutku nesreče nahajali v rudniku, v globini 600 m, je našlo smrt 60 rudarjev, 15 pa je bilo težko ranjenih. Ostalim se je posrečilo, da so se rešili.
To je najtežja rudarska nesreča, ki je zadela Jugoslavijo.
Kdor je letos poromal na Sv. Višarje in obiskal nebeško Zavetnico, se je gotovo, če je bil dan lep in sončen, podal po opravljeni pobožnosti na vrh za cerkvijo ali pa k Beraškemu križu. In prav tam je opazil neko stavbo, ki je gotovo pritegnila njegovo pozornost, če je povprašal kakega Višarčana, je mogel zvedeti, da je to končna postaja bodoče vi-šarske vzpenjače.
Da, te vzpenjače. Ob njej so si bila mnenja deljena, že ko se je zvedelo za načrt gradnje, in so še sedaj različna: ali je prav ali ni prav, da ima romarski kraj takole moderno napravo; saj potem to ne bo več romarski kraj, ampak letovišče in zabavišče, in oskrunjena bo vsa idila planinskega kraljestva.
Gotovo je, da so tehtni razlogi za in proti, toda rekli bi, da je treba iti s časom naprej, in če bodo znali in hoteli merodajni cerkveni in svetni krogi urediti in poskrbeti, vzpenjača sama ne bo v škodo in ne bo prav nič motila svetosti romarskega kraja in idiličnosti planinskega kraljestva. V kolikor bi motili in skrunili, bi bili to ljudje, ljudi pa se da vzgojiti ali pa — prisiliti!
Ker se sliši, da se delo pri vzpenjači, vsaj v glavnem, bliža koncu, smo se pozanimali, kako je s stvarjo. Iz razgovora z ing. Gnadlingrejjem, ki je napravil načrte in nadzoruje delo (napravil je načrte že za mnoge vzpenjače v Italiji in drugod), moremo postreči z različnimi podatki.
Računa se, da bo vzpenjača stekla čez kak mesec. Te dni so potegnili prvo nosilno vrv, sedaj bodo pa začeli nategovati drugo. Pogonski motor na elektriko pa je že delj časa na mestu in električna energija je že od lani na vrhu in je pomagala pri delu. Vsaka vrv je dolga 2460 m, debela 45 mm, vsak meter tehta 8.8 kg (težo cele vrvi pa sami izračunajte). Ljudje se bodo vozili v dveh kabinah, ena se bo vzpenjala, druga pa spuščala, in prostora bo v vsaki za 24 oseb (23 potnikov in en sprevodnik). Vožnja bo trajala, tako predvidevajo, 6 minut pozimi in 7 minut po-
0 VPLIVU TELEVIZIJE NA OTROKA
Mednarodna katoliška zveza za radio in televizijo je izdala zbirko navodil, ki naj bi bila v pomoč staršem pri vzgoji otrok. Navodila se v prvi vrsti nanašajo na razmerje otroka do televizijskih predstav in nazorno kažejo, kako lahko starši porabijo televizijo k samostojnemu odločanju. Starši so na splošno danes preveč zaposleni in premalo vplivajo na otroke pri vzgoji za samostojno življenje, čezmerno gledanje televizijskih predstav napravi otroka preveč odvisnega od zunanjih vtisov televizijskih predstav. Potom televizije se otroci seznanijo neredko s stvarmi, ki za njihovo starost niso primerne. Tako se pogosto dogodi, da otrok dozoreva v napačno smer. Seznani se s stvarmi, ki jih ne zna prav presojati. Otrok tako ne spoznava življenja pod vplivom vodstva svojih staršev, ki so pr-
vi	vzgojitelji, ampak pod vplivom najrazličnejših televizijskih predstav, ki so morda primerne za odrasle, ne pa za otroke.
Navodila, ki kažejo staršem, kako naj uredijo otrokom gledanje televizije, med drugim svetujejo:	Pred devetim letom
naj otrok ne gleda televizije več kot eno uro in pol; otroci nad devet let pa ne nad dve uri zaporedoma. Toliko jim zadostuje za dnevno razvedrilo in pouk, seveda le, ako je predstava moralno neoporečna in ne razburja otrokovih nežnih živcev. Starši tudi ne smejo pustiti, da bi otroci gledali televizijo med kosilom.
V	teh zadevah morajo biti starši dosledni. To doslednost morajo pa prikazati otroku z mirnimi besedami in s takimi nagibi, ki jih bo otrok lahko razumel. Tako nudi lahko prav televizija staršem priložnost, da poučujejo in vzgajajo svoje otroke v premagomanju radovednosti in jih privadijo ubogljivosti. S tem je že dosti doseženo za poznejše samostojno življenje otrok.
leti; ker računajo za izkrcanje in vkrcanje po 3 minute, mislijo, da bodo v četrt ure napravili dve vožnji. Vrvi so napete na dveh vmesnih železnih nosilcih, eden jevisok 30 m, drugi pa 24 m; kabine bodo visele 5-6 m od tal. Pogon bo, kot je rečeno, na elektriko, zraven pa bo še za rezervo motor na nafto. Stroški so preračunani na 150 milijonov lir.
Za nas, ki se bomo morda posluževali te žične železnice, pa je važnejše vprašanje, koliko bo stala vožnja. Po neuradnih vesteh (vozne listke že tiskajo) bomo plačali 500 lir sem in tja, samo v eno smer pa 300 lir. Možni pa bodo razni popusti za skupine itd., poseben popust bodo i-meli Zabničani, še večjega pa Višarčani (cerkev, prodajalci itd.). Baje bo vozil iz Trsta poseben avtobus, ki bo imel v ceni vključeno vožnjo z vzpenjačo. V načrtu je asfaltiranje ceste od postaje Ovč-
ja vas (Valbruna) pa do začetne postaje vzpenjače, ki je kakih 400 m proč; v načrtu je seveda tudi prostor za parkiranje vozil. Poseben avtobus bo vozil iz Zabnic oziroma iz Trbiža do začetka vzpenjače.
Vzpenjača ne bo samo za poletni čas, ampak tudi za zimo, za smučarje. Marsikdo, ki je sedaj moral gaziti sneg 3 ure, da se je mogel spustiti navzdol v Žabni-ce, bo sedaj lepo sedel ali stal v kabini. Znano smučarsko progo z Višarij že popravljajo oziroma sekajo drevesa, da bo proga širša. V načrtu pa je tudi »skilift« s Planine do vrha, da se bo mogoče smučati tudi na Višarjah samih oz. na Planini (in prav Planina je primerna za začetnike, ki bodo tako imeli tudi za božič sneg na razpolago, kajti tam gori je vedno dovolj snega od novembra do aprila, do-čim ga v dolini za božič večkrat manjka). In ljubitelji zimskih izletov: pomislite, da boste mogli sedaj v enem dnevu obiskati Lovce!
Upajmo, da bo jesensko vreme ugodno, da bodo mogli vzpenjačo še letos dokončati.
K. M.
Tržaška mladina na Barbani
CIGANSKI ORKESTE R
Cigani, ki so nedavno romali v Lurd, so postavili svoje taborišče pred mestom. Iz raznih evropskih dežel se jih je zbralo 6.000. Kadar so šli k lurški votlini, je šel pred sprevodom orkester, ki je štel 50 violinistov. Igrali so lepe nabožne melodije. Njihovemu romanju je predsedoval lurški škof Theas.
Nad sto petdeset mladih tržaških deklet in fantov je imelo na roženvensko nedeljo svoje prvo skupno romanje. Romarji so bili v glavnem iz sedmih župnij. Kakšno bi bilo število, če bi bile zastopane vse naše podeželske in mestne župnije!
In kako je bilo? To vas zanima. Tako lepo je bilo, da pojdemo drugo leto zopet na skupno mladinsko romanje! Ta sklep je ob navdušenem ploskanju predložil g. prof. Peterlin, ko je govoril mladini pri kosilu. V njegovem govoru sem čutil živo nadaljevanje cerkvenega govora, v katerem je msgr. dr. Škerl mladini vernim Tržačanom tako jasno razlagal, da je življenje brez vere prazno in nično. Božja beseda v cerkvi, kakor prijateljska beseda pri mizi je našla široko pot v mlada srca.
Kako smo peli? Res mi je žal, da ni naš romarski voditelj g. Zorko vzel s seboj onega čudnega motorčka, da bi tako lahko to nedeljo vsi po radiu slišali, kako smo prepevali v cerkvi in obednici. Kljub oblakom in popoldanskemu dežju je bilo \’ nas polno sonca in veselja in mogočna slovenska pesem je bila samo izraz naše sreče ob Marijinem oltarju. Če bi nas slišali vi starejši prijatelji našega lista, bi pozabili za več dni svoja leta in svoje križe! Orglal nam je g. Mamolo, petje pa je bilo skupno, in to je bila do- , bra rešitev, prvotno smo namreč mislili na zborno petje. Največ mladine je bilo iz Rojana in Mačkovelj. Romanja se je udeležilo pet duhovnikov.
Še nikdar pri vseh številnih romanjih nisem videl ne slišal, da bi potniki, ki pridejo prvi v avtobus, izbrali sami zadnje prostore. Vsi zasedejo takoj prva mesta... In sedaj čujte: Mladi romarji iz Mačkovelj so prišli prvi v naš podeželski avtobus in so si sami izbrali zadnje prostore. Dolinčani so izbrali sredino in prva mesta so čakala vesele Bazovce, ki so se tolikšni prijaznosti nemalo čudili in bili zelo zadovoljni. Za takšno obzirno ravnanje ni bilo nobenega navodila. Vsa pohvala mladim romarjem, starejši pa si ta nauk zapomnite!
In še eno okroglo, a resnično: Ko smo se »Kraševci« pozno zvečer vračali skozi Sesljan in hoteli priti takoj na veliko ka-mionsko cesto, se je tam pod Vitovljami naš šofer oh tolikih znakih pošteno zmotil in obrnil nazaj proti Tržiču. Koliko smeha, ko smo se po pol ure tavanja zopet znašli v Sesljanu in jo nato udarili
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Jugoslovanska vlada je protestirala
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak, je v soboto 4. oktobra obiskal državnega sekretarja za zunanje zadeve dr. Kreiskega in mu izročil protestno noto jugoslovanske vlade v zvezi z dogodki na Koroškem. V noti jugoslovanska vlada protestira proti razpisu predsednika pokrajinske vlade Wedeniga z dne 22. septembra, s katerim se praktično ukinja sistem dvojezičnih šol na Koroškem, ter pričakuje, da bo avstrijska vlada preprečila uveljavljanje tega ukrepa.
Jugoslovanska nota je zelo stvarna in obenem odločna. Upajmo, da bo imela uspeh.
O naših ljudeh v Astenu
Nam, ki živimo v normalnih razmerah, se zdi skoro nemogoče, da 13 let po končani vojni živi še vedno na tisoče in ti-
kar skozi kraške vasi do Proseka, kjer je izstopil naš Drago in njegova vesela družba. Je že tako: ko gredo starejši Tržačani na romanje, se zgubil v Carcassone tam pred Lurdom kakšna openska ali na-brežinska Ančka, ko pa gredo mlajši Tržačani, se zgubi kar cela koriera. Glavno je samo, da se vse popraci, da se srečno vrnemo domov, na romanje pa naj ostane koristen, lep in vesel spomin!
F.	Š.
soče ljudi po taboriščih. Tu mislimo predvsem na zbirna begunska taborišča, čeravno tudi vojnih in političnih taborišč še zlepa ne bo konec.
V Gornji Avstriji, v bližini mesta Linz, nedaleč od zloglasnega taborišča Matt-hausen, najdemo eno takih zbirnih taborišč: taborišče Asten. V 40 lesenih barakah živi okoli 3000 beguncev, od teh je 2000 Jugoslovanov, največ Hrvatov in Slovencev. Ne manjka med njimi pa tudi Nemcev, Poljakov in Madžarov. Čeravno so prebivalci taborišča v pretežni večini katoličani, je uprava vsem drugim veroizpovedim bolj naklonjena kot pa katoličanom. 600 Zidov je dobilo posebno barako za svojo sinagogo; protestanti i-majo tudi svoje prostore, le katoličani so po velikem trudu uspeli, da jim je uprava podaljšala kapelo in prizidala tudi novo župnijsko barako. Razširjena kapela lahko sprejme sedaj 600 vernikov naenkrat. Ob nedeljah je v tej kapeli pet sv. maš.
Prebivalstvo taborišča v Astenu se neprestano menjava. Eni prihajajo drugi odhajajo. Nekateri se izselijo v prekomorske države, zlasti v Kanado in Avstralijo, drugi spet odhajajo na delo v razne evropske države, kakor v Belgijo, Nemčijo, Francijo.
V dušnopastirskem oziru skrbi za Slovence v taborišču g. kanonik dr. Ferdinand Kolednik, znan tudi širši javnosti po svojih prevodih Jurčičevega Jurija Kozjaka in drugih knjig v razne jezike sveta. Dr. Kolednik skrbi za Slovence v taborišču že od aprila 1957 in v tem času je največ po njegovi zaslugi versko življenje v taborišču silno napredovalo. Ima lepo organizirano četo 50 ministrantov, skrbi za prva obhajila otrok, za sv. birmo, lepo petje in sploh za vse, kar more povečati čast božjo v cerkvi in pripomoči k zglednejšemu življenju v taborišču. V lanskem septembru je dr. Kolednik imel v taborišču srebrno sv. mašo, na katero je prišlo 12 duhovnikov.
Slovenci v Astenu silno radi berejo slovenske knjige, revije in časopise. Iz Koroške dobivajo »Kroniko« in »Nedeljo«, Hrvati imajo »Glasnik Srca Isusova«, naša uprava pa jim tudi stalno pošilja po tri izvode »Katoliškega glasa«. Poleg tega so se prebivalci astenskega taborišča sami opogumili in izdali ob letošnji Veliki noči svoj Zbornik-letopis »Glas iz Astena«. Zbornik obsega 42 razmnoženih in 8 tiskanih strani ter lepo število fotografij življenja v taborišču.
Na Kilimandžaro
Marino Franchi, ki je vodnik na Cor-tino, je v prvih dneh septembra dosegel vrh gore Kilimandžaro. Enega vrhov te gore je Franchi kistil z imenom Gorica. Z njim je bil tudi goričan, dr. Marino Tremonti.
V*
Sirite »Katoliški glas"
PROTEST
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu sta Poslali generalnemu komisarju dr. Palamari ob prepovedi slovenskega govora na komunističnem shodu na trgu Unita v Trstu sledečo pritožbo:
Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu kot predstavnici demokratičnih Slovencev na Tržaškem smatrata za svojo dolžnost, da Vas spričo prepovedi slovenskega jezika na volilnem zborovanju, ki bi moralo biti na trgu Unita d’ Italia, opozorita na sledeča dejstva:
1) Slovenski jezik ni v Italiji prepovedan in še najmanj na Tržaškem ozemlju.
2), Ako so že na listah raznih političnih strank slovenski kandidati, ki se potegujejo za glasove slovenske manjšine, katera je od države priznana, je logično in naravno, da imajo ti kandidati tudi pravico, da se poslužujejo na volilnih zborovanjih slovenskega jezika, in to na vsem ozemlju tržaške občine in na vseh javnih trgih brez izjeme.
3) Zahteva nekaterih nestrpnih političnih strank, da naj se kljub temu prepove raba slovenskega jezika na trgu Unita d’ Italia, kjer se je že tolikokrat govorilo slovenski, ne da bi se zaradi tega podrl stolp mestne palače, s katerega »Jakec in Mihec« Tržačanom ure bijeta, tolče v obraz najenostavnejšim in osnovnim principom svobode in demokracije in povrhu še napihuje narodnostno mržnjo in sovraštvo med tržaškim prebivalstvom.
Zato obsojamo in obžalujemo, da je Generalni komisariat prepovedal, da bi se na imenovanem volilnem shodu na trgu Unita d’Italia govorilo tudi slovenski in se je s tem uklonil grožnjam nekaterih fanatikov, češ da bodo sicer motili javni red in mir, ko bi bil zadostoval ducat agentov in karabinjerjev, da bi javni red vzdržali.
Z izrazom spoštovanja Slovenska katoliška skupnost v Trstu	Slovenska demokratska zveza v Trstu
Trst, 7. oktobra 1958.
Petdeset let KPZ na Koroškem
Letos obhajamo Slovenci pomenljive kulturne, obletnice. Na štajerskem, Kranjskem in Primorskem se spominjamo 90-letnice raznih narodnih taborov, ki so se vršili pred 90 leti, Korošci pa obhajajo letos 50 let, odkar se je pri njih ustanovila Krščanska prosvetna zveza. Bilo je leta 1908, ko so na južnem Koroškem začutili potrebo po osrednji zvezi prosvetnih društev, ki so že bila ustanovljena tu in tam. Na ostalem slovenskem ozemlju so take zveze že imeli. Nastale so pod vplivom Krekovega krščansko - socialnega gibanja. Le Koroška je stala še ob strani. Toda tudi tam so žo vzklile nove mlade Sile, pripravljene, da tudi Koroško vključijo v ono veliko vseslovensko prosvetno
Katoliški Slovenec ne bo glasoval za komuniste, ne za Neodvisno socialistično zvezo, tudi ne za Italijansko socialistično stranko. Te stranke slonijo na marksizmu. Marksizem pa se bori za brezbožni materializem in za diktaturo. Zato katoličan ne bo glasoval za te stranke. — Glasoval bo za »Slovensko listo«.
in socialno gibanje, ki ga je začel Krek na Kranjskem. Trije so bili tedaj vodilni možje na Koroškem: župnik Ražun pri St. Jakobu v Rožu, mladi dr. Lambert Ehrlich in pa dr. Ivan Grafenauer. Njim °b strani so stali razni drugi možje, duhovnega in svetnega stanu. Z združenimi Počrni so leta 1908 osnovali Zvezo prosvetnih društev. To se je zgodilo na velikem shodu pri Sv. Katarini nad Šmihelom. Sv. Katarina je prijazen griček nad vasjo Šmihel v Podjuni. Malo pod vrhom, “na Blatu«, kot pravijo domačini, je sredi smrekovega gozdiča prijazna jasa, silno primerna za kako zborovanje na prostem. Tu so ,se torej pred 50 leti zbrali žastopniki koroških Slovencev ter ustanovili svojo osrednjo prosvetno organizacijo. Pomenljiv je bil zanje ta dogodek, saj so se od takrat ohranila prosvetna društva do danes in prav zadnja deta so jih zopet v precejšnji meri obnovili pod faznimi imeni: farna mladina, Katol. prosvetna društva itd. Krščanska prosvetna društva so bila v preteklosti in so tudi danes na Koroškem najbolj uspešne or-Sanizacije v službi naroda in Cerkve.
V tem trenutku, ko se na Koroškem bije odločilen boj za obstoj slovenskih šol,
je bilo še bolj potrebno poudariti pomen prosvetnih društev za ohranitev narodnih svetinj. Vsled tega so hoteli proslaviti 50-letnico ustanovitve KPZ prav na istem prostoru, kjer je bila pred 50 leti Ustanovljena. V ta namen se je v nedeljo ^1- septembra zbralo pri Sv. Katarini nad Šmihelom prav veliko število mladega naboda, predvsem fantov in deklet, da obdajajo to obletnico. Vso proslavo je vodil dr. Pavle Zablatnik, glavni govor pa je imel dr. Inzko. Na proslavo so povabili tudi zastopnike SKPD iz Gorice, ki je poslalo tja svojega predsednika in prosvetnega referenta. Proslava je imela spominki in manifestacijski značaj. Zato je bilo sHšati lepo število raznih zastopnikov, ki s° pozdravili zborovanje v imenu številnih organizacij. Goriški predsednik SKPD ^ Pozdravil v imenu Primorcev. Omeniti
Šesti mednarodni glasbeni
festival v Arezzu
MIRKO FILEJ
V sodobnem času, ko se vse tako mrzlično vrtinči in ko vsi hlastajo po naj novejših pridobitvah na vseh poljih znanosti in tehnike, je nujno, da sežeš po najbolj uspešnem orožju, s katerim lahko utreš pot do uspeha svoji iniciativi, o kateri meniš, da more veliko koristiti tebi in občestvu.
In tako uspešno orožje je propaganda.
Propaganda je neprecenljiv aparat, s katerim dosežeš v današnjem svetu vse, kar hočeš. Propaganda je tista dinamična sila, s katero lahko prehitiš tempo svojih sovrstnikov, da te ne prekosijo, ne potisnejo v stran ali celo poteptajo tebe in tvoje zavidanja vredne podvige.
Koliko takih hvalevrednih in koristnih iniciativ je že usahnilo, ker se ljudje
njeval propagande in jo bo uporabljal z vso bistrostjo svojega uma.
Sicer si moramo priznati, da je veliko laže propagirati tako reč, kot je moda, film, šport in podobno, kar direktno zadeva svetovno veljavnost človeške osebe. Toda s tem še ni rečeno, da si ti že vnaprej obsojen na poraz, ker ne moreš ponujati ljudem take všečne limonade. Ne, nisi! Ako so v tebi skrite .prvine duha, jih moraš razkazati ljudem, in to še z učinkovitejšo propagando kot jo zmorejo tvoji nasprotniki. Tedaj boš gotovo druge nadkrilil, jih porazil ter končno dosegel svoj cilj.
Areški festival potrebuje še veliko propagande, da mu Evropa prizna častno mesto, ki mu po vsej pravici pri tiče za-
je treba posebej, da je na zborovanju govoril tudi msgr. Tensundern, Nemec, ki se je na Slovenskem naučil slovenščine, da je mogel med slovenskimi izseljenci v Westfaliji vršiti dušno pastirstvo v slovenskem jeziku. Med govore je bilo vpleteno petje in žive slike.
Ko je človek poslušal pridne in navdušene Korošce in zastopnike raznih organizacij, mu je bilo težko, da iz osrednje slovenske dežele, iz Ljubljane, ni bilo nikogar. Vsi govorniki so poudarjali, kako je pred 50 leti ravno iz Ljubljane prišla pobuda in pomoč za ustanovitev Krščanske prosvetne zveze, danes, ob 50-letnici, pa je bila Ljubljana gluha in slepa, ker je diktatura kom. partije uničila vse, kar
Akademski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« na tekmovanju v Arezzu
je nekoč ustvarila krščanska prosveta. Kljub veselju nad mladino, ki se tudi na Koroškem prebuja k novemu delu za krščansko kulturo, je človek vendarle odhajal užaloščen zaradi nemškega nasilja nad slovensko manjšino na Koroškem in pa zaradi praznine, ki ob takih prilikah zeva bolj porazno kot kdaj vsled odsotnosti zastopnikov iz Slovenije.
Vendar, dro Koroška, že marsikaj hujšega si prestala, boš tudi sedanje težave.
Mohor K.
niso znali poslužiti tega orožja, ali so ga celo omalovaževali!
Nekdo se je za svojo duhovito idejo poslužil radia, televizije, tiska, letečih klicarjev, pa je uspel, zmagal, pridobil si občinstvo in -v kratkem času postal odločujoča osebnost. Takega ves svet občuduje in vsi mu pravimo, da je res »tič«. In ta zviti ptič — po pravici povedano — ni storil nič čudežnega, nego je samo pretkano uporabil čar propagande za svojo iniciativo, čeprav je morda bila ta celo puhla ali vsaj dvomljive vrednosti.
Danes je že dejstvo, da dobro izpeljana propaganda več zaleže kot nič koliko resnih in tehtnih konferenc. Komunistični agitatorji so res izbrušeni in prefinjeni v tej znanosti. Seveda, oni imajo v rokah še en adut več, ki je silen, in ta je »laži, kar le moreš, nekaj ostane!« Človekoljubni ljudje se ne morejo posluževati takih adutov. Toda nekaj se pa le moramo naučiti od tega in si zapomniti, da je propaganda tisto silno moderno orožje, ki se ga moraš posluževati, če hočeš, da si evangelij Dobrote, Resnice in Lepote znova utre pot med širše plasti družbe in narodov. Zato vsak pobor-nik idej znanosti in kulture ne bo podce-
radi reformacijskega značaja na glasbenem polju, ki ga nudi njegov program. Program Areškega festivala nosi edinstveni pečat. Udruženje ljubiteljev glasbe iz Arezza si je postavilo kot načelo programa imperativ: povzdigniti in pomladiti skoro pozabljeno vokalno cerkveno in svetno polifonijo ter pokazati evropski javnosti velike zaklade folklorne glasbe, ki jo gojijo v svoji sredi razna narodna občestva.
Zadnje čase mnogo beremo o raznih glasbenih festivalih, ki se vršijo vsako leto širom Evrope: od Helsinkov, Stockholma, Berlina, Bayreutha, Dunaja do Benetk, Florence, Perugie, Dubrovnika in Aten. Ti festivali so med seboj povezani in strnjeni v evropsko udruženje. Njih programi imajo približno vsi enako lice. Vsebujejo opero, simfonične, komorne in solistične koncerte ter balete. Tu pa tam najdeš dodano še kakšno dramsko delo in kakšen drobec folklore (Dubrovnik). Dobro so organizirani, podprti od evropskega udruženja in tako jim vsestranski uspeh ne uteče.	(Se	nadaljuje)
TRŽAŠKI VOLIVCI, V NEDELJO VOLITE TAKO, DA PREČRTATE LIPO S HELEBARDO, KAKOR JE NA PRILOŽENEM FAC-SIMILE!
'k
^R1L5 >
police: M. Polak: »čudoviti vžigalnik«. —
19.00 Šola in vzgoja: »Kakšnih vzgojnih nasvetov potrebujemo?«.
Petek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: »Robert Schneider, psiholog-slepar«. — 18.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (11.) »Kierkegaard«. — 19.00 širimo obzorja: »Mladi državljan« (10. oddaja).
Sobota: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »V tajništvu za leteče krožnike«. — 16.00 Novela tedna: Stjepan Ljubiša Mitrov: »Črnogorka«. —
18.00 Oddaja za najmlajše: Neva Rudolf: »Zakaj je tržaško vreme tako muhasto«. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Dramatizirana zgodba: Saša Martelanc: »Ujetnik med oblaki«, nato Folklorni ansambli.
Med trnjem in osatom
Značilna iz Bazovice
V Bazovici je v ponedeljek zvečer imela zborovanje Neodvisna soc. zveza (Srp in Kladivo). Zaveden Slovenec je takoj razumel, pri čem smo. Zborovanje se je začelo s himno »Bandiera Rossa la trion-fera, evviva il comunismo e la liberta«. Ista pesem, »ki zgleda vsaj, da ni slovenska«, je zaključila zborovanje. Govornik dr. Dekleva je ponovil staro komunistično pesem: Mi nismo proti veri. Nočemo, da se duhovniki vtikajo v politiko.
Gospod dr. Dekleva, ali bi nam hoteli odgovoriti, ali je politika braniti narodne pravice, pravice do slovenske šole, pravico do spoštovanja manjšine. To politiko delajo naši duhovniki. To politiko so delali duhovniki vse dni pod fašizmom, ko so pridigali v slovenščini, otroke učili čitati slovenski katekizem, ščitili slovenske ljudi. To politiko delajo še dandanes, ko otroke zbirajo k pevskim vajam, i-gram, kulturnim prireditvam, mladino vzgajajo v narodnem duhu, dvorane zidajo z znojem in trudom, se potegujejo za slovenske delavce itd.
Povejte nam, ali je politika opozarjati vernike na komunizem in socializem, ki sta oba v bistvu proti Cerkvi, veri. Ali smemo povedati ljudem, kaj je belo in kaj je črno, kdo je za vero in kdo je proti? Ali nam boste vi napisali pravilnik, po katerem naj se ravnamo slovenski duhovniki?
Če še kdaj pridete v Bazovico, poskrbite slovenske plošče za zborovanje slovenskih ljudi. Italijanske igrajte Italija-
Radio Trst A
od 12. do 18. oktobra 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Sedem dni v Trstu. — 15.40 Zbor »Kras« iz Dol-Poljan. —
17.00 Novela: Benvenuto Cellini: »Nori graščak«, nato Plesna čajanka. — 19.00 »Trgatev na Krasu«. — 21.00 Narava poje v pesmi: »V svoj težki sen zamaknjena je brajda«. — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek: 11.30 Brezobvezno, drobiž iz vsepovsod in... Predavanje: »Quebec, najlepša kanadska pokrajina«. — 18.00 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stoletja:: »Zgodovinsko ozadje industrijskega razvoja ZDA«. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
20.00 športna tribuna. — 20.30 Aleksander Borodin: »Knez Igor«, opera v štirih dej. Prvo in drugo dejanje.
Torek: 11.30 Brezobvezno, drobiž iz vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija. — 18.00 Z začarane police: Janez Bitenc: »Srečali smo polžka«. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Obletnica tedna: »Wilhelm Olbers, 200-letnica rojstva«. — 22.00 Aleksander Borodin: »Knez Igor«, opera v štirih dej. Tretje in četrto dej.
Sreda: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet. — 18.10 Richard Strauss: Sin-fonia domestica op. 53. — 19.00 Zdravniški vedež.
Četrtek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Živali kot vremenski preroki«. — 18.00 Z začarane
Kriza v gospodinjstvu
V Veliki Britaniji zaznamujejo iz dneva v dan vedno večje pomanjkanje hišnih pomočnic. Gospodinje, ki iščejo služkinje potom agencij, morajo izpolniti neskončen formular z vsemi mogočimi vprašanji. število in leta vseh družinskih članov, narodnost, za kakšno delo potrebuje gospa pomočnico, pranje doma je izključeno, služkinja zahteva en prost dan v tednu, vsak večer prosto od 8h do lih in druge ugodnosti. Seveda je nemogoče, da bi gospa dobila v službo kako britansko dekle. Podeželska britanska dekleta delajo vsa po tovarnah, ali pa po hotelih, kjer so dobro plačana. Gospem ne preostaja drugega, kakor da sprejmejo v službo tujke, največkrat dijakinje-višješolke, ki hočejo živeti na Britanskem, a nimajo dovolj denarja. To se dogaja seveda le ob počitnicah. Med letom pa so britanske gospe navezane le na pomočnice po urah, katere pa morajo tudi dobro plačati. Zato je v Veliki Britaniji vedno manj družin, ki imajo služkinje. Še celo kraljica Elizabeta je morala znižati število svojih hišnih pomočnic, o-stalim pa zvišati plače. Najnižja plača začetnic je 16 tisoč lir mesečno, ostale izučene pomočnice pa zahtevajo od sedem do dvanajst tisoč lir tedenske plače poleg hrane in stanovanja. Poleg tega zahtevajo še en dan in štirikrat po dve uri prostega časa na teden. Gospem ne preostaja drugega, kakor da si zavihajo rokave in same delajo, »najpametnejšec pa vprežejo v gospodinjsko delo še svoje može.
DAROVI za Slov. sirotišče: N. N., Pod-gora 1.000 lir.
Za Marijanišče: N. N. iz Trsta 2.000 lir.
Za nov Marijin dom v Rojanu daruje N. N. od Sv. Jakoba v Trstu 10.000 lir.
Za kat. tisk: gdč. Goričan 2 dolarja.
DAROVI za rojanski odsek Vincencijeve kanference: V spomin pokojne gospe A-malije Turk so darovali: sestrična Olga Pertot 2.000; N. N. 5.000; Ana Prelog 1.000; N. N 500 lir.
Stran 4
Leto X. - štev. 40
Kras nad Trstom
»MI NISMO PROTI VERI,
NISMO PROTI DUHOVNIKOM«
Tako so nam oznanjevali te dni pred volitvami govorniki Srpa in Kladiva.
Ljudje slišijo in berejo od vsepovsod, da je KOMUNIZEM v svojem nauku in v dejanjih BREZVEREN, PROTI VERI. To žalostno resnico bi komunisti radi zakrili z močnim vpitjem po trgih in cestah naših vasi, zlasti pred cerkvami, ko verniki odhajajo od službe božje.
MI NISMO PROTI VERI, smo s a-mo proti tistim duhovnikom, ki se vtikajo v politiko«, tako so izjavljali propagandisti po naših vaseh, posebno tam, kjer je domači župnik opozoril vernike, da je komunizem — srp in kladivo — brezveren in protiverski.
Voditelji komunizma in njihovi učenci prav dobro vedo, da so brezverci; a ta grd obraz zakrivajo pred vernim narodom, da bi se jih verni ljudje ne bali in da bi zanje volili.
Le malo poglejmo, ali je to res! Kaj učijo in kaj delajo komunisti?
Lenin je učil: »Marksizem-komuni-zem je materializem in kot tak n e -usmiljen sovražnik vere«.
Stalin je v govoru na radiu 1. 1936 izjavil: »Mi smatramo katerokoli vero za največjega sovražnika.«
Člen 124 sovjetske ustave se-takole glasi: »Vsem državljanom je dovoljena svobodna brezbožna propaganda, toda prepovedana je vsaka verska propaganda«.
Sedanji voditelji pa prav isto učijo. Kaj pa delajo?
Zaprli so v Rusiji mnogo najlepših pravoslavnih cerkva in jih spremenili v muzeje ali skladišča. Izgnali so, mučili, pobili nešteto duhovnikov, škofov. Zaprli so cerkvene zavode, kjer so duhovniki vzgajali mladino. Cerkvi so vzeli nebroj šol. Prepovedali so pouk krščanskega nauka. Ne dovoljujejo nobene verske propagande; zato prepovedujejo verske časopise, onemogočajo izdajanje dobrih knjig, omejujejo število izvodov z raznimi praznimi izgovori. Vsem, ki so v državnih službah, grozijo in pritiskajo nanje na vsemogoče načine, da bi ne prejemali sv. zakramentov (krsta, birme, poroke); nočejo, da bi prirejali cerkvenih pogrebov. Največje praznike, ki so vsem srcem tako dragi, so proglasili za
Lurška proslava v Podgori
Čeprav je bilo vreme v nedeljo popoldne zelo neugodno, kljub temu je lurška proslava v Podgori bila prav lepa. Podgorci so za to priliko okrasili svojo cerkev od zunaj in znotraj, posebno so bili lepi dolgi pisani trakovi, napeti z zvonika in s cerkvenega pročelja do župnišča. Prejšnje dni so imeli tridnevnico, kakor so jo obhajali tudi drugod po drugih župnijah. V nedeljo popoldne se je nateklo silno dosti ljudstva v Podgoro, tako da je bila cerkev daleko premajhna. Prišli so tudi gostje, Prosečani, ki so se vračali s Stare gore, in pa Korošci iz št. Janža. Poleg tega so bili seveda tudi verniki iz vseh naših župnij na deželi in iz mesta. Verske obrede v cerkvi je vodil kanonik msgr. Gregorec ob spremstvu lepega števila duhovnikov.
Kmalu po tretji uri se je začel koncert. Pred oltarjem si bili zbrani združeni cerkveni zbori pod vodstvom prof. M. Fileja, povezavo je pa s prižnice vodil stolni vikar dr. Humar. Koncert je bil Marijin, zato so zbori zapeli po vrsti naslednje Marijine pesmi: M. Tomc, Pozdravljena mati; V. Vodopivec, Glej, o Marija; L. Bratuž, V duši plamen; A. Schwab, Zdrava Marija; M. Filej, Brezmadežni; A. Mav, Večerni zvon; I. Hladnik, Marija, skoz življenje. Izbrane pesmi so ljudske po svojem značaju in melodiozne. številni zbor jih je podajal precizno in prisrčno, spremljava prof. Lojzke Bratuževe na orglah je bila dovršena, solistinja Mira Brajnikova je tudi častno rešila svojo vlogo. Izvajanje pesmi si je sledilo v hitrem tempu brez mučnih presledkov, zato je bilo zadoščenje prisotnih še večje. Cini, ki niso mogli v cerkev, so sledili koncertu po zvočnikih, ki so oznanjali slavo Marijino s cerkvenega zvonika.
Po koncertu je takoj sledil govor msgr. Močnika, ki je nato vodil ostali del ne-
delovne dneve: Božič, Sv. Rešnje Telo, Marijino Vnebovzetje.
To so dejanja in nauk SRPA IN KLADIVA, ki pri tržaških občinskih volitvah nastopa kar v TREH STRANKAH: 1. ruski komunizem (srp in kladivo s helebardo); 2. jugoslovanski komunizem (srp in kladivo z napisom Usi-Nsz); 3. italijanski socializem (srp in kladivo s soncem in knjigo).
Kako naj jim verujemo, da niso proti veri?
Leta 1937 je sv. oče Pij XI. izdal o-krožnico o komunizmu. V njej je tako izjavil: »KOMUNIZEM JE NEKAJ BISTVENO SLABEGA, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture.«
Kraševci, ki živimo na meji in poznamo komunizem od blizu, ne bomo volili nobenega srpa in kladiva. Volili bomo za čisto slovensko LIPO, SLOVENSKO LISTO, ki zastopa naše pravice, narodne in verske, družinske in zasebne, delavcev in kmetov.
»Teden knjižnic« v Trstu
V	dvorani stare univerze so v nedeljo 5. okt. otvorili tržaški »Teden knjižnic«. Otvoritveni govor je imel rektor tržaške univerze Origone, nakar je sledilo predavanje prof. Mazzariola iz Benetk. Govoril je o temi »Knjižnice, antiteza muzejev«.
V	ponedeljek zvečer pa je bila v ameriški knjižnici USIS javna debata med občinstvom in tržaškimi knjižničarji.
»Teden knjižnic« se bo zaključil v nedeljo 12. okt. s predavanjem prof. Renata Papo o »Današnjih knjižnicah in knjižničarjih«. »Teden knjižnic« se istočasno vrši po vsej Italiji.
Odobreni zakon
Na eni svojih zadnjih sej je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika Fanfanija odobril zakonski osnutek za u-reditev položaja uslužbencev bivše Zavezniške vojaške uprave. Pozneje je Fanfani na tiskovni konferenci izjavil, da so v novem zakonskem osnutku upoštevali tudi nekatere predložene popravke. Novi zakon bo zajel približno šest tisoč bivših uslužbencev ZVU, ki jim bo končno po štirih letih pogajanj dana možnost, da bodo lahko uredili svoj položaj v okviru staleža državnih uradnikov. Radovedni smo, ali bodo tudi tukaj delali diskriminacijo med italijanskimi in slovenskimi uslužbenci.
deljskega slavja. Ker zaradi dežja ni bilo mogoče imeti procesije, se je vse moralo vršiti v cerkvi. Med molitev rožnega venca za razne namene so bili vpleteni vzkliki in pa lurški odpevi. Ker so vsi verniki imeli Lurško pesem v rokah, je bilo petje res ljudsko, to je cele cerkve. Tako je pri tem drugem delu proslave prišlo na račun ljudstvo, ki vemo, da tudi rado poje. Litanije so bile recitirane, da bi se pobožnost ne zavlekla. Tako je bil bogati spored lurškega slavja v Podgori končan v poldrugi uri. Najhujši dež je medtem ponehal in ljudje so mogli domov veseli, čeprav je procesija morala odpasti. Vsekakor je bilo nedeljsko slavje lepo zamišljeno in lepo izpeljano ob sodelovanju duhovščine in pevskih zborov. Zato želimo tem slednjim lepše vreme prihodnjo nedeljo na romanju v Motta di Livenza.
Korošci so otvorili kulturno sezono na Placuti
SKPD iz Gorice si je tudi letos nadelo nalogo, da bo s ciklom kulturnih večerov nudilo goriškim katoliškim Slovencem prijetno razvedrilo in duhovno hrano v besedi, pesmi in slikah.
Prvi kulturni večer v soboto 4. oktobra so otvorili Korošci iz šentjanške fare, ki so nam pod vodstvom svojega župnika č. g. Jožeta Vošnjaka pripravili pester spored v pesmi in besedi. Predsednik SKPD je najprej s toplimi besedami pozdravil koroške goste, nakar je sledil nastop mešanega zbora šentjanške fare, ki je pod spretnim vodstvom dirigenta Vošnjaka zapel dve lepi koroški. Zelo je ugajalo tudi naslednje izvajanje okteta. Čeravno se je vsem poznala utrujenost, saj so bili cel dan na vožnji, so pesmim dali tisti poudarek, ki ga morejo dati le Korošci, ko opevajo svojo zemljo in njene lepote.
Po kratkem odmoru je sledila osrednja
SKPD v Gorici	
priredi v sredo 15. oktobra ob	20.30
v Marijinem domu na Placuti	svoj
II. kulturni večer	
G. Maks Komac bo predaval o	temi:
MARIJA V UMETNOSTI	
Vabljeni !	
točka sporeda, »Žrtev spovedne	molčeč-
nosti«.	
Obilno občinstvo je živo sledilo	pretres-
ljivim dogodkom na odru in nagradilo pridne igralce z obilnim ploskanjem. Lep večer bi ne mogli lepše zaključiti kot z najlepšo pesmijo koroških Slovencev, »Rož, Podjuna, Zila«. Kljub zelo pozni uri bi jo občinstvo rado ponovno slišalo.
Za lep večer se je koroškim bratom in njihovemu g. župniku Vošnjaku zahvalil predsednik SKPD, mala deklica pa jim je poklonila slovenski šopek.
Upanje nas vseh je, da bi nas koroški Slovenci iz šentjanške fare še kdaj obiskali in nam prinesli svežino in lepoto svoje besede in pesmi.
Pokvarjena goriška mladina
Modemi »teddy-boys« so našli tudi v Gorici svoje zveste pristaše. Policija je namreč prejšnji teden zasledila v južnem delu mesta tri dečke, stare komaj štirinajst let, dva celo iz uglednih družin, ki so se zabavali na ta način, da so kradli vse, kar jim je prišlo pod roko. Med drugim so ukradli tudi šest koles, vdirali so v podstrešja in od tam za zabavo odnašali ropotajo, ki ni imela več nobene vrednosti.
Oddelek leteče policije je vedno na preži, da prepreči »junaške podvige« te nadebudne mladine. Mnogokrat jih mora zaradi razsajanja vreči iz kinodvoran, ki so bile tej mladini pač prva in najuspešnejša šola v mladinski kriminalnosti. Tudi po ulicah se odigravajo večkrat prizori divjaštva, ki niso na mestu. Starši, pazite na svoje otroke. Nadzorujte jih!
Katastrofalne posledice neurja v Karaiji
Neurje, ki je pretekli teden divjalo nad Kamijo, zlasti še v Valcaldi s sedežem Ravasčletto, je povzročilo ogromno škodo in tudi eno človeško žrtev. Na državni cesti, ki pelje preko Monte Croce Carnico. je voda odnesla nad 200 metrov poti, 400 metrov poti je uničenih na cesti Paluzza Sutrio, na tisoče večjih dreves izrutih, nasadi mladih dreves pa izbrisani s po vršja zemlje. Voda je vdrla v ondotne tovarne in pokrila stroje z naplavino. Delavca Giovannija Piazza, ki je bil v trenutku neurja na žagi, je voda odnesla skupno z žago.
Po prvih še neuradnih ugotovitvah cenijo škodo na več stotin milijonov lir.
Sijajna zmaga dveh drznih nemških plezalcev
22-letni Lohtar Brandler iz Berlina in 29-letni Dietrich Hasse iz Monakova sta dne 11. septembra preplezala »Rdečo steno« v skupini Catinaccio nad jezerom Carezza pri Trentu. Stena, ki se dviga navpično 500 metrov nad sipinami, predstavlja težkoče šeste stopnje, nekatera mesta pa so sploh označena kot nepristopna in presegajo sleherno človeško zmožnost. Doslej jih ni še nihče premagal.
Drzna nemška plezalca sta v ponedeljek 8. septembra nastopila svojo težavno pot in jo tudi srečno premagala po štirih dneh napornega plezanja in treh nočeh, ki sta jih prebila v navpični steni. Najtežji in zadnji del sta premagala v četrtek 1. sept. V celem dnevu sta preplezala komaj 60 m najhujše strmine. Na vrhu ju je čakalo osem vodnikov, ki so vse dni zasledovali njuno plezanje. Prav tako so ju opazovali spodaj pod steno. Novo pot čez premagano steno so imenovali pot Hermana Bhulla, po velikem samotnem plezalcu Nanga Par-bata v Himalaji.
Ana Rosa Tisi
Nešteto zanimivih in pretresljivih resničnih slučajev srečamo v raznih revijah. Eden takih slučajev iz aktualnega življenja je zgodba o mladi deklici Ani Rosi Tisi, ki živi blizu Bergama.
To deklico nazivajo vsi angel, saj to po pravici tudi zasluži. 2e kot otrok je bila zelo dobra in marljiva doma in v šoli, zato so starši sklenili, da jo bodo dali v srednje šole. A ni še dokončala osnovnih šol, ko ji je mati po težki bolezni umrla in pustila sedein otrok, od katerih je najmlajši bil star komaj dva
Seja pokrajinskega odbora
Na zadnji seji goriškega pokrajinskega odbora je bilo glavna točka programa vprašanje pokrajinskih cest. Odobrili so dokončni račun v znesku 1 milijona lir za popravilo ceste Ronke - Devetaki ter račun za popravilo ceste Belvedere - Gra-dež. Nadalje so odobrili še stroške 149.000 lir za ureditev prostorov na goriški kvesturi, ki naj bi služili uradom za potne liste in prepustnice.
Svojevrstna demonstracija
Pretekli teden so italijanski in jugoslovanski prevozniki na mednarodnem prehodu pri Rdeči hiši uprizorili svojevrstno demonstracijo. Znašlo se je namreč na bloku kar 40 tovornikov s prikolicami, in to ne baš slučajno. Financarji seveda niso bili kos tolikemu delu. Na ta način so jugoslovanski in italijanski prevozniki hoteli opozoriti odgovorne oblasti, da je prehod pri Rdeči hiši nezadosten za vedno bolj naraščajoči promet in da je nujno potrebna otvoritev proge med južno in severno postajo.
Izidi matur v Gorici
Izdelali so:
Licej:
Gruden Aleš, Jarc Jožef, Sfiligoj Lio-nello, Stigari Branko.
Učiteljišče:
Berlot Silvana, Cernic Emilija, Saksida Marija.
Zavrnjena ena dijakinja.
Vsem želimo obilo uspehov v življenju!
Smrt
Pretekli ponedeljek so pokopali v Idriji gospo Marijo Kacin v 89. letu starosti. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako naše ljudstvo ceni , matere, ki so krščansko živele in lepo vzgojile svojo družino.
G.	ravnatelju dr. Antonu Kacinu, č. s. Ahaciji, prednici v Sirotišču sv. Družine, in ostalim ob izgubi matere iskreno sožalje, pokojnici pa večni mir.
meseca. Mati je na smrtni postelji poklicala Ano Roso, ki je bila najstarejša in ji priporočila, naj odslej ona skrbi za svoje bratce in sestrice, naj jim bo ona skrbna in dobra mamica. — To materino priporočilo je mlada deklica zelo vestno izpopolnjevala in tako nadome-stovala mlajšim bratcem in sestricam mamico. Od tedaj je živela samo zanje, kuhala jim je, prala, šivala, spremljala v šolo, v cerkev ter jim izkazovala povsod pravo materino ljubezen. Največjo skrb pa je posvečala najmlajšemu An-drejčku, ki je bil bolan.
Njeno življenje je polno neprestanih žrtev, ona ne pozna počitka; zjutraj vstaja že pred sesto uro in šele po enajstih leže vsa trudna in izmučena k počitku. Vse križe in težave življenja prenaša z neizrekljivo vdanostjo v božjo Previdnost, v najtežjih trenutkah življenja zadobi mir in tolažbo pri Bogu.
Naj bo to vzorno življenje mlade deklice, ožarjeno z materinsko nesebičnostjo ter z neprestanimi žrtvami in odpovedmi, tudi nam v zgled in skušajmo jo v kolikor nam je mogoče tudi mi posnemati.
Mladika, oktober I95S
S hvalevredno točnostjo je z oktobrom prišla tudi oktobrska številka Mladike. Pestra je kot običajno. Iz njenih slik in strani diha trgatev, čeprav niso tržaške frajle v hlačah najbolj pristen izraz trgatve v kraških paštnih. Črtice so v tej številki prispevali Neva Rudolfova in Maks Šah. Prva slika prizor iz avstralskega življenja izseljencev, drugi pa je vzel motiv iz domačega življenja. Sledijo še drugi članki, literarni pomenki, nasveti za družino. Prvič zasledimo v Mladiki članek s socialno vsebino, ki ga je napisal dr. J. Prešeren, Človekove pravice do lastnine. Tako je sedaj Mladika začela segati tudi na socialno polje, kar ni napak za sodobno revijo. Manj je v tej številki pesmi, le dve.
OBVESTILA
UREDITEV GROBOV do 25. oktobra.
Goriško županstvo sporoča, da se mora urejanje grobov in nagrobnih spomenikov na goriškem in okoliških pokopališčih zaključiti do 25. oktobra. Po tem roku ne bodo dovoljena na pokopališčih nobena dela več, ker bo uprava očistila pokopališča za bližnje praznike Vseh svetih.
ZIMSKI URNIK TRGOVIN. S prvim oktobrom je stopil v veljavo zimski urnik trgovin. V glavnem je urnik sledeči. Trgovine jestvin bodo odprte od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Mesnice bodo odslej ob nedeljah zaprte. Odprte pa bodo ob sobotah ves dan.
MAŠA ZADUŠNICA za pokojno mater od g. dr. Antona Kacina bo v ponedeljek 13. t. m. ob 7h zjutraj v cerkvi sv. Ivana. Pri maši bo pel zbor SKPD. — Udeležite se te sv. maše v obilnem številu.
ROMANJE PEVSKIH ZBOROV v Motta di Livenza se bo vršilo kot je bilo določeno. Odpotujemo v nedeljo ob 5h zjutraj. : Goričani naj bodo na Travniku ob 5h. Pevmčani naj bodo pred društveno dvorano ob 4.30. Podgorci naj čakajo na križ-potju od cerkve dol ob 4.36. Jazbenci naj čakajo na križpotju pri Zdravkotu ob 4.45. Rnpenci in Sovodenjci pa na križpotju blizu poštarice v Sovodnjah že pred 4". Glavna razmestitev sedežev se bo vršila pri soškem mostu ob Marijini kapelici. 1 Pevke naj opravijo spoved doma, ker v Motta di Livenza bodo patri spovedovali samo moške. — Prosimo točnosti! Ne trpimo zamudnikov! Veselo snidenje!
PEVSKIM ZBOROM V VEDNOST. —
Ceciljanko bomo letos obhajali dne 23. novembra ob 4h popoldne v dvorani Brezmadežne na Placuti. — Program bo naslednji: I. del: tekmovanje cerkvenih zborov; II. del: mali koncert v čast sv. Ceciliji. Pozor: Zbori, ki želijo tekmovati, naj se oglasijo pri M. Fileju za natančnejša navodila.
MISIJONSKA NEDELJA 1958. Tudi letos bomo za misijonsko nedeljo izdali posebno številko »Misijonske nedelje 1958«. Stala bo 50 lir in bo zelo pestra ter s številnimi slikami. —■ Poleg tega bo na misijonsko nedeljo naprodaj še zbornik Kraljestvo božje, ki stane 200 lir. O-boje nam bo nudilo najboljše misijonsko berilo za letošnje leto.
TABOR V DOLINI. V nedeljo 26. oktobra bo v Dolini v spomin na 80-letnico prvega dolinskega tabora drugi velik tabor, ki bo gotovo privabil v Dolino veliko število narodno zavednih primorskih Slovencev. —- Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobnejše spored javili prihodnjič.
GLASBENA ŠOLA S P M nam sporoča, da bo razdelitev začasnega urnika v ponedeljek, dne 6. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., kjer se še lahko vpišejo zamudniki.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7?4 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
di. Vendar ji želimo, da bi v večjem številu pritegnila k sodelovanju primorske domače ljudi in da bi postala bolj »domača« po vsebini in po duhu. (r + r>
Otvoritev nove ceste
V	nedeljo 5. okt. so v Herpeljah pri Kozini otvorili novo gorsko cesto, ki pelje na Slavnik. Cesta, ki je dolga enajst km, pripelje tik pod vrh do planinske koče »Henrik Tuma«.
| Molimo za naš rod
1
PRAZNE no VICEn
t
V soboto 4. oktobra je v 89. letu starosti v Idriji umrla naša mama in stara mama
MARIJA KACIN
Priporočamo jo v molitev.
s. M. Ahacija, dr. Anton, Pavla, otroci; Angela, snaha; Lojzka, Mimica; dr. Marija, Janez, Metka, vnuki
Idrija - Gorica, 6. oktobra 1958.
Mladika si je utrla svojo pot ter ji sle-