55
Šopek Marijinih čednostij
IV. Ziva vera.
| esniki radi primerjajo človeško živ-Ijenje vožnji po razburkanem morju. Kakor pa iraa mornar raznovrstne pri-pomočke, da srečno pridc do prista-nišča, tako daje Bog tudi človeku pri-mernih pripomočkov, da doseže svoj namen. Vera nam jc luč, ki razsvetljuje našo pot. upanje se po pravici primerja sidru, Ijubezen pa je ono veslo, ki nam pomaga premagati vse težave. Si'e6en je katoliški krislijan, ker prejme pri sv. krstu sv. vero koi vHto čednost, dobri stariši mu gojo to cvctko in pri kršianskem nauku v šoli in v cerkvi se mu razcvete, da mu v življenju prinaša najlepšega sadu. Kakor nam solnce pokaže vse stvari take, kakor so v resnici, tako nara sv. vera določno pove, odkod smo in kaj je naš namcn. V luči sv. vere spoznamo svojega nebeškega Očeta. da se potem upapolni oziramo proti njemu v nebesa, v svojo pravo domovino, kjcr bomo kedaj večno srečni.
Kdo pa se je kedaj bolj odlikoval v živi veri, kakor Marija ? In ker je imela Marija to prvo in iwj-potrebnejšo čednost, zato je vse njeno živijenje nepre-trgana vrsta dobrih del. V Betlehemu je videla v jaslicah ubogo. revno dete; Marija je verovala, da je to dete Bog in ga je pobožno mulila. Z detetom jc morala bežati v Kgipet, ker je Herod Jezusa zalezoval, in vendar je verovala. da jc on, ki mora bežati v tujo deželo, vse-mogočni Bog, kralj nebes in zemlje, kralj vseh kraljev. Marija je z žalostjo opazovala, kako malo Ijudij je verovalo v njenega božjega Sina. kako so ga prcganjali judovski veliki duhovni in farizeji, kako so ga izdalt Pilatu in kako je Ijudstvo zahlevalo njegovo smrt, vendar noben trenutek ni d^omila. da bi Jezus ne bil Odrešenik sveta.
56
Marija je tudi svojo vero očitno in javno spoznala in sicer pred Judi in pagani v oni uri, ko so ti še umi-rajočega njenega božjega Sina zaničevali in zasramovali: stala je teJaj pod križera in ni zapustila Zreličarja. Judež je svojega nebeškega l'čenika izdal in prodal, Peter ga je trikrat zatajil, apostoli so ga zapustili, Ma-rija pa ga ni zapustila; ostala je in trpela ž njira vred ob njegovi smrti.

Tako živa je bila Marijina vera: ona je tudi po-zneje še potrjevala v veri apostole in uoerce. ona je vsem ljudem prelep in rzvišen vzgled, kakn morajo trdno vcrovati, kar jc Bug razodel in nam po sv. ka-toliški ccrkvi zapoveduje verovati.
Marija je pa tudi seda) v nebesih že tisoč in tisoč vernikom izprosila milost sv. vere. Izmej skoro nešte-vilnih vzgledov naj vendar enega navedem. Bogat mož,
57
Jožef Hempel po imcnu, je šel v Kim, da bi se pežal z raznimi uraetnostimi. Bil je pa vedno sam s seboj skrajno nezadovoljen. ker ni imel notranjega miru. Svoje težave je potožil nekcmu slikarju iz Avstrije, in ta mu je svctovflj, naj grd na božjo pot v sloveče Marijino Celje na Štajerskem; tam bo našel milost prave vere in dušni mir. Jožef Hempel je storil lako, šel je do Marijinega svetišča in ondi iskal notranjega miru. Vendar je ostal mrzel v Mariji posvečenih prostonh in neza-dovoljen se je povrnil od lcraja, kjer je studenec dušne tolažbe. Vračal se je proti Kirau; na potu je raoral po nekem klancu peš iti, Srečai jc revno ženo, ki je imela pri sebi že nekoliko večjega otroka, ki pa ni bil po-.polnoma pri pameti. Umetniku sc je smilila uboga žyna in ]o vpraša, kaj je oiroku. Žena jarae bridko jokati in pravi: ,,Silno sem žalostna radi tega otroka: Uko je nevcdvn, da še Jezusa v sv. zakramentu ne bo mogcl prejeti". Te besede so kakor meč presunile umetnik«. Živo je jel primerjati sebe nesrečnemu otroku. Mati joka nad otrokom, ki brez lastne krivde ne more imeti vere, on — umctnik z zdravim razumom pa se ustavlja žarkom sv. vere. Zmagala je mUost božja. Otajal se mu je led nevere v duši, notri mu je posijalo pomiadansko solnce svete vere, pngnale so cvetke lepih oednostij. Marija rou je izprosila to. Vrnil se je do 'njenega sve-tišča, vrnil tudi v pravo sv. cerkev in s tera je dobil obilnost notranjega miru.
Da boš okušal tudi ti. ljubi otrok, ta nolranji mir, bndi zvest in poslušen otrok sv. matere katoliške cerkve: ona ti pove, kaj moraš verovati. Ce jo boš vedno pit-slušal, boš srečen že na zemlji, kajti sv. vera daje moč v skušnja\'ah, razsvetljuje v Jromih, tolaži v bridkostih, daje pogum  v  preskušnjah  in  pomoč  v  nevarnostita.
A. Stroj