Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LAHGUAG€ ONLY NO. 7 CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 12, 1954 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIV —VOL. LIV VELIKI VIHARJI NA VZHODU | Mrs. Clare Boothe Luce je odletela v Kalijo z novimi milijoni Rečeno je, da bo Amerika naročila v italijanskih tovarnah za 10 do 20 milijonov dolarjev orožja. RIM. — Mrs. Clare Boothe Luce, ki ima .položaj ameriškega ambasadorja v Italiji, je prihite- NEW YORK. — Po severovzhodu divjajo najhujši snežni viharji, ki jih pomnijo ljudje v zadnjih petih letih, ki so zahtevali doslej že najmanj 45 smrtnih žrtev. Poledica in zameti segajo vse do North Caroline. V nekaterih Ma nazaj iz Washingtona z naro-krajih je zapadlo preko noči do J Čilom amer. vlade, naj za vsako on čevelj snega. Za enkrat še ni ceno pridobi Italijo za podpis na vidiku olajšanja tega stanja. ®vrolPske obrambne pogodbe. V državi Maine je kazal toplomeri Njena naloga bo, da pripravi i-27 stopinj pod ničlo. talij ansko vlado do podpisa te Mnogo letal je moralo ostati j pogodbe, preden se konča ali na letališčih ker se v viharjih razbiie konferenca Velike četvo niso mogla in hotela dvigniti v zrak. Zaprtih je tudi mnogo šol kakor tudi tovarn, ker ne morejo delavci na delo. rice v Berlinu. Novi grobovi Vada, ki jo prinaša Mrs. Luce I s seboj iz Washingtona, je v obliki desetih ali dvajsetih milijonov dolarjev, ki jih namerava Amerika takoj potrošiti za Grubach Thomas, Sr. naročila orožja v Italiji.. S tem Umrl je Thomas Grubach, Sr., tem denarjem naj bi se pred- stanujoč na 1578 E. 49. St. Bil je vsem pridobilo monarhiste, ki star 70 let in doma iz žumbera-j drže baje v svojih rokah ravno-ka. Bil je “trucking contractor” težje moči glede Evropske obed leta 1906. Zapušča ženo Ma- rambne pogodbe. Ta denar naj ry, otroke Molly Marash, Tbo- bi ohranil na vladi tudi premi-mas Jr. Anne Rutkowski, John, 12r.ia Pell'o, ki je pretekli torek Nick in Caroline, vnuke in pra- podal ostavko na svoj položaj. Vnuke. BU je član društva št. Ameriška vlada je mnenja, da 1 CFU in st. 1 SBF. Pogreb bo I -e ge more pridobiti Italijo, ki je v četrtek, 14. jan. iz GolubovegaI zaracii ;Svoje siromašne ekonomi- pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja ob 9:30 in od tam na pokopališče. je m zaradi svoje ogromne komun. partije najslabotnejši člen V verigi evropske obr- nbe. da podpiše to pogodbo, mora oklevajoča Francija hočeš nočeš slediti njenemu zgledu, ker sicer bi bila izolirana in bi izgubila] Odlikovanje mučenih toarinov WASHINGTON.. Obramb-1 vocjstvo Evrope, katerega si želi. 111 department je pričel v ponedeljek z odlikovanjem marinov, ki so se v vojnem ujetništvu junaško upirali komunističnemu Pritisku in mukam, da bi posta-b komunisti, istočasno pa je pu- POŽAR V RAFINERIJI V CLEVELANDU CLEVELAND. — Včeraj z ju traj je izbruhnil ogenj v Stan dard Oil of Ohio’s No. 1 rafineriji na 3031 Brodway, ki je po’ vzročil $20,000 škode, preden so ga spravili pod kontrolo. Ko je nastal ogenj ob 6:45 zju traj, so švigali plameni do ISO1 čevljev visoko v zrak. Bila je nemudoma alarmirana požarna hramba, ki je poslala na mesto požara 120 mestnih gasilcev in 20 brizgaln ter drugih potrebnih strojev. Ti so nemudoma pridružili stotini gasilcev Sohio družbe, ki so specialno trenirati za gašenje požarov, ki jih povzročita olje in ga-solin. NAPAČNEGA JE ZABODEL PASSAIC, N. J. — Nek nepo- S«1 odprta vrata za kaznovanjeIZIian storilec ie zabodel 42-letne-^ih, ki so temu pritisku pod-P Jamesa Dohsona v ramo, ga legli. nato naglo obrnil okoli, da mu Kot prvih je bilo odlikovanih Ne vkM v obraz in rekel: “0pro‘ Pet mož _ štirje častniki in en stite> vi niste Pravi!” Navaden vojak za svoje pogum- Dobsona so odpeljali v bolni- no zadržanje v vojnem ujetništvu. šnico, kjer njegovo stanje ni Švedski delegat je za oprosfilev vseh vojnih ujetnikov v Koreji Vsi naj bodo oproščeni 23. januarja, s katerim dnem naj postanejo spet svobodni civilisti. PANMUNJOM, Koreja. — švedski delegat pri Nevtralni komisiji za repatriacijo vojnih ujetnikov je včeraj oficielno predlagal, da se dne 23. januarja izpusti vse vojne ujetnike, ki naj postanejiO' s tem dnem zopet svobodni civilisti. Ta predlog je v direktnem nasprotju s predlogom komunistov, ki hočejo, da se te ujetnike pridrži do politične konference, katere datum ni bil še niti določen, in da se potem razpravlja o njihovi usodi trideset dni. Severnokorejski zun. minister Nam H je v nedeljo pozval Zdr. narode, naj zrahljajo naraščajočo napetost v Koreji s tem, da prično' z dolgo odlašano mirovno konferenco. Iz New Delhija v Indiji poročajo, da je Indija formah predlagala, naj se 9. febr. začne zasedanje zbora Združenih narodov, na katerem naj bi se raz- Potovanje sovjetskega premierja Malenkova po deželi Malenkov si je ogledal na lastne oči stanje stvari, da bi se seznanil z razmerami ruskega ljudstva. nevarno. Storilec je pobegnil, pravljalo o Koreji. BERLIN. .— Novi sovjetski premier Malenov so je po vsej priliki odločil, da se na lastne oči prepriča o razmerah v deželi, po kateri je napravil več daljših potdvanj. Tozadevno poročilo je prispelo v nedeljo v Berlin od raznih diplomatov. Poročilom, da so videli premierja Malenkova na več daleč vsak sebi ležečih krajih v Sov-jetiji, sprva niso pripisovali kaj prida verodostojnosti, toda pozneje so bila ta poročila potrjena po verodostojnih očividcih. Inozemska poslaništva pošiljajo svojim vladam sporočila, da je premier Malenkov lansko jesen potoval po pokrajinah ob o-bali Finskega zaliva, kjer so divjali veliki viharji, da se sam o-sebno prepriča o povzročeni ško-ter o uspešnosti odredb za odpomoč... Isti viri so tudi .sporočili, da premier dospel nenapovedan v Kijev, glavno mesto Ukrajine, kjer je užgal občinstvo v Nar. gledališču, ko se je pojavil v loža visoke goste. Na svojem potovanju po Ukrajini je Malenkov ob' d več kolektivnih kmetij, Kjer se je raz-govarjal s kmeti o njihovih križih in težavah. Kakor izgleda, je to potovanje pomenilo iskreno prizadevanje od strani premierja, da se spozna z razmerami ruskega ljudstva, ker so bili vsi njegovi obiski raznih krajev držani v strogi tajnosti.( Pri tem ni bilo one publicitete, ki je ne manjka ob takih prilikah, kadar je propaganda glavni smoter in! cilj. STRUPEN MRAZ, VIHARJI IN NEURJA PO VSEJ EVROPI Tudi Združene države so po mrazu, dežju in mete-žu zelo prizadete. — Sredozemsko morje je raz-bičano po silnih viharjih. LONDON. — Viharji so pričeli bičati Sredozemsko in Baltiško morje in po večini vse Evrope ter v delih Azije je zavladala strupena zima. Na severnem Baltiku sta izginili dve mali švedski ladji s 17 možmi posadke. Nemčija, Italija in švedska i-majo toliko snega, kakor ga ne pomnijo zlepa. V Stockholmu je snežni vihar, ki je divjal vso noč in ki je bil tako silen, da ljudje ne pomnijo enakega, spremenil prestolnico v mesto ledu. Ceste in ulice so' polne zapuščenih avtobusov in voz poulične železnice. Sneg je popolnoma zamel tisoče oken in vrat. Vetrovi tulijo in divjajo z naglico osemdesetih milj na uro Na pobočju Apenin v Italiji je še vedno zametenih kakih 12 vasi. šest oseb je zmrznilo. V Turinu je znašal v nedeljo mraz dve stopinji pod ničlo. Pa tudi pri nas v Združenih državah je malo ali nič boljše. V International Falls, Minn., je padla temperatura 26 stopinj pod ničlo. V državah Missouri, Kentucky in ob reki Ohio je padal v nedeljo leden omrzel dež, ki je sproti zmrzoval. V Evansville, Ind., in v Lexingtonu, Ky., je zapadlo tri palce snega. O silnem snegu poročajo iz držav Kentucky, West Virginia, Virginia in Maryland. V Jacksonu, Miss., pa je bil silen deževni naliv. Od enega do dveh palcev dežja je padlo v Memphisu, Nashville, Little Rock, Texarkana in v Beaumon tu, Tex. Najbolj mrzlo vreme je zadelo državo New York. V Astoriji, Ore., je 34 rodbin zapustilo svoje domove, zgrajene na pobočjih, ker je pričela polzeti zemlja in ž njo vred dlo movd nizdol. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice M. DJILAS JE OKRCAL KOMUN. DISCIPLINO Milovan Djilas, eden vrhov jugoslov. komunistične partije in države, je izrazil dvome, če je bila stalinistična partijska disciplina v Jugoslaviji snloh kdaj potrebna. — Rekel je tudi, da se število članstva partije stalno niža in da si skoraj nihče več ne želi vstopiti v partijo. BERLIN. — Information Bureau West poroča, da so Sovjeti poslali na prisilno delo v Sibirijo 10,000 Židov. BEOGRAD. — Eden jugoslovanskih glavnih komun, voditeljev je dne 4. januarja (ožigosal delovanje komun, partije kot zastarelo ter predlagal, da se opu sti sedanji sistem stroge partijske discipline. Milovan Djilas, ki je eden vodilnih jugoslov. komun, discipli-nar jev, je tudi izrazil dvom, če TRUMANOVI NAZORI New YORK. — Predsednik ^ruman je izjavil v nedeljo na onferenci z mladino, da ni še Tri značilne slike iz rdečega raja: “Stalinove krave” Drew Middleton, posebni po- aikoli v življenju vzel spalnega | ročevalec lista NYT, poroča svo-Praska ali pilule, da je u ver j en, j J ernu. listu iz Londona med dru-da bi bila ženska lahko dobra gim tole: Predsednica Združenih držav, LONDON. — “Imam kravo, a me bo nikoli prišel stanovat mnogo deia in lačna sem”. Ta-6W *n da ]'e — P° nie' ko je pisala neka ruska kmečka Q,Vem mnenju — Winston] mati svojemu sinu-vojaku, ka-Urchill “mož leta.” teremu je skušala pojasniti, za- ------ j kaj je prodala kravo. IZRAEL IN LIBANON j “Brez krave bom prav tako sk ^ Izrael.. — Izraiel-J lačna, toda imela bom manj de- ,a vtada je prosila libanonsko la in manj skrbi”, je zaključila .o, maj izpusti izraelsko jadr- svoje pismo. z enajstimi možmi na kro- Ta izčrpek iz ženinega pisma > 'ki jo je zanesel vihar k li- navajajo cesto tukaj pri pojas-ar>onski obali. Injevanju sedanje poljedelske krize v Sovjetski zvezi, ki je povzročila veliko nezadovoljstvo °SVOBODlTEV UJETNIKOV g pANMUNJOM, Koreja. —I kmetov. ^ vedska delegacija je danes ofi- Nad eno polno desetletje se je lemo predlagala, naj se 23. ja- sovjetska birokracija trmasto Uarja izpusti vge vojne ujetni- držala in oklepala svojega ko-e> ki naj postanejo s tem dne- lektivnega kmečkega sistema, ki spet civilisti.' Vremenski prerok pravi: se je vidoma razkrajal pred njenimi očmi, in je težko kaznova-|la vsak poizkus odpravljanja bo mogel popraviti pred tremi znjenm kromprjem in “pogača- delom teh traktorjev. V prvih leti. K tej krizi so predvsem dovedli sledeči štirje vzroki: 1. Pomanjkanje delavstva. 2. Mizerno stanje živine. 3. Nesposobnost postaj traktorske in strojne službe. 4. Davčno breme in pomanjkanje vsake inspiracije. Iz poročil mnogih Rusov o a-grikulturnih razmerah vse od Smolenska na zapadu do Tom-ska na vzhodu je razvidno1, da se Istvari, s katerimi bi se pripomoglo do znosnejšega življenja ruskih kmetov, ne bo moglo doseči brez velikih sprememb v sovjetskem kolektivnem poljedelskem sistemu. Današnji sistem ni sposoben pridelati dovolj živeža ne za prehrano vedno se množečega mestnega prebivalstva ne za prehrano kmetov samih. Poročilo neke kolektivne kmetije v Ukrajini, ki je znana kot rodovitna deže- mi” iz trave, kateri je primešane malo moke. Štorija je povsod ista: Komun, birdkracija vztraja pri svojem odloku, da mora biti v administraciji najmanjše zadruge najmanj 14 uradnikov. — Kmetje smejo lastovati po eno kravo ali kozo. Prva je obdavčena, do-čim druga ni. Posledica tega je, da imajo kmetje koze, ki so znane bot “Stalinove krave.” V provinci Ohalov je zaradi pomanjkanje klaje poginilo mnogo živine. Stroji in traktorji -so bili eden glavnih predmetov politične propagande boljševiške revolucije. Toda dočim so traktorske postaje ostale center komun, indoktrinacije, iso v resnici brez vseh koristi, ker nimajo kmetje dneh pomladi so ti traktorji zaradi popravil, ki so jih naredili na njih tekom zimskih mesecev, vsaj sposobni pod lastnim pogonom doseči polja, kamor so namenjeni. Toda po prvih dneh dela se večina traktorjev pokvari ter obtiči na polju iz dveh razlogov: zaradi komun, birokracije in ker je skoraj nemogoče dobiti nadomestne dele. Ti traktorji stoje tam in rjavijo ob naj-slabšem vremeenu, dokler jih ne odvlečejo nazaj, nakar se morajo kmetje pri -delu -spet posluževati konj in volov. Sovjetski vojaki, ki se po odsluženi vojaščini vračajo domov, pripovedujejo, da nove sovjetske tralktorje pošiljajo v Nemčijo, Kitajsko in v satelitske države v propagandne svrhe, do- od teh traktorjev skoraj nobene mači kmetje pa se morajo muči-mehanične pomoči. “Traktorji in ostali Danes in ponoči sneg in mraz* novi režim ob najboljši volji vzrokov razkroja ter dovolitev ^a’ naznanja na primer, da ima 52 podhranjenih konj in 120 volov, katerih stanje je zelo slabo, in da morajo kmetijo obdelovati večinoma z ženskami in voli. V drugi kolektivi ali zadrugi je ugotovil nek vmivši se vojak, ia 90 odstotkov kmetov nima kruha ter da se preživlja z zmr- uveljavljenja individualnih sposobnosti v poljedelstvu. Vlada premierja Malenkova si zdaj prizadeva popraviti to neznosno situacijo. Toda poljedelski razkroj v petnajstih sovj. provincah je tako resen, da ga ski stroji so v poljedel-skrajno slabem ti s starimi podrtinami. V Centralni Rusiji zaslužijo slabo svoje delo m -niso -skoraj v s b nikako pomoč kolektiv, kmetu”, je rekel neki kmet kolektivne kmetije v Ukrajini. “Plačilo oz. najemnina za rabo teh strojev pa je ogromna.” Bivši kolektiv, kmet iz Har-kovske province je rekel: — “Imam kaj žalostne izkušnje z mov (2 do 7 unč) žita. Izjema je ob izredno dobrih letinah, ko je ta količina zvišana na en kilogram ali 2.2 funta na dan. Jutri bomo objavili drugo sliko oziroma drugo lice tega proletarskega paradiža, kjer so — “vsi enaki.” je bilo sploh kdaj potrebno, da so jugoslovanski komunisti sprejeli partijske naredbe, ki jih je določil Stalin. Kakor znano, so jugoslov. komunisti prelomili Sovjeti leta 1948. Milovan Djilas, predsednik novega jugoslov. parlamenta in član eksekutivnega odbora komun. partfrje, je dejal, da gre njegov predlog za tem, da postane komunistična partija zveza “pravih in resničnih komunistov.” Proč z dogmami! Djilas je predlagal odpravo prisilnih celičnih sej, potom katerih je bilo članstvo komunistične partije vodeno in discipliniranja Dejal je, da je sedanji disciplinarni sistem prisilnih celičnih sej in “cerkvi sličnemu vzdrževanju dogem” ustanovljen za prehod preko revolucionarnega stanja komunističnega razvoja. Djilas je dalje rekel, da je v Jugoslaviji revolucija stvar preteklosti in da je bila vlada “izkoriščevalcev” jugoslovanskega ljudstva odpravljena. Dejal je, da jugoslov. komun, partija nima več ne pravice ne dolžnosti borbe proti sovražnikom Titovega režima, ker jugoslov. legalni in administrativni sistem zdaj lahko reši take probleme. Značilne ugotovitve Nato 'je Djilas izrazil dvom, če je bil “stalinistični” sistem partijske discipline sploh kdaj potreben, celo v dneh zgodnjega komunističnega razvoj a v Jugoslaviji. Dalje je predlagal eliminacijo in odpravo karieristov in oportunistov ter reduciranje partije. V predlagani novi organizaciji (partiji) bodo ostali samo stari partijski člani, ki so se za časa Deseta obletnica— V torek ob 7:30 je v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johano Vidervol v spomin 10. obletnice njene smrti. Druga obletnica— V četrtek, 14. januarja, ob 7:15 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd., sv. maša za pok. Mildred Omahen v spomini druge obletnice njene smrti . V bolnišnici— Vid Omahen, 18903 Kildeer Ave., je v Charity bolnišnici, soba 467, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Obiski so dovoljeni, želimo mu skorajšnjega okrevanja. Rojenice— Mr. in Mrs. Andrew F. Krainz, II6IV2 E. 61 St., se je rodil 9. jan. 9 funtov težki sinko, ki ga bodo krstili za Andrew-a. Stari materi sta Mrs. Jennie Krainz in Mrs. Mary Pucel, prastara mati pa Mrs. Mary Krainz, 1134 E. 63 St. čestitamo! Iz sončne Floride— Pozdrave pošiljajo iz Floride: Rose in Joseph Cepek, ki sta tam na poročnem potovanju, — Aleks Premru, Fanny Premru iz Conn., Mr. in Mrs. John Prijatelj, Mr. in Mrs. John Prijatelj Jr. iz Chardon, O., Mr. in Mrs. Joe Ostroska, Grand River, O. Vsi pravijo, da se imajo prav dobro. Nov odbor— Klub Ljubljana ima za leto 1954 sledeči odbor: predsednik Ludwig Prosen, podpred. Frank Segulin, tajnica Frances July-lia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, — blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich, nadzorniki Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox, zastop. za Klub društev George Julylia, Frances Zajec, kuharica Josephine Škabar, stric George Nagode, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman. Seje vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. Nov odbor— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima za 1. 1954 sledeči odbor: predsednica Mrs. Fanny Brezovar, podpred. Mrs. Stefin Koncilija, — fin. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., Cleveland 19, IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Fi-lomene Sedej. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS. — Včeraj je bilo v zakonodaji zagotovljeno, da se bo pričela graditi Turnpike cesta med Conneautom in Cincinnatijem, z odcepom v Toledo. DETROIT. — CIO unija avtomobilskih delavcev je naznanila, da je izplačala $5,000 Do-naldu Richieju iz Windsorja, Ont. izginoli priči v zadevi napada na Walter Reutherja. na katerega so zločinci pred leti streljali, ko je sedel v kuhinji svojega stanovanja. vojne in revolucije izkazali, da postavljajo ideje nad svoje koristi. Nato je izjavil, da se je članstvo komun, partije, ki je štelo leta 1953, 770,000 članov, pričelo nižati. Dejal je, da si “skoro nihče več ne želi pristopiti v partijo.” Ameriška Domovina fr fr»Ti» M fd 'S3 1 Hit'i 1 wavrxsr« -1 Clair Ave. ilEnd^rgob 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maty Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. BESEDA IZ NARODA Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 7 Tues., Jan. 12, 1954 “Gradimo močnejšo in boljšo Ameriko!” Predsednik D. Eisenhower je v svojem govoru preko radio in televižna dejal prebivalstvu Amerike: “Zgradili bomo močnejšo in boljšo Ameriko z večjo varnostjo in stalno naraščajočim blagostanjem za vse!” Povabil je vse državljane neoziraje se na svetovnonazorsko in strankarsko pripadnost, naj ga pri tem delu pod-pro. Zagotavljal je nas vse. da vlada uporablja vsa razpoložljiva sredstva in jih bo uporabljala tudi v bodoče, da bi ohranila blagostanje v deželi. Po njegovem mnenju ni nobene potrebe in vzroka, da bi letom blagostanja in procvita sledila leta težav in pomanjkanja. V Ameriki ne more uspevati nobena skupina, če se ne godi dobro vsem, je zatrjeval predsednik. “Mi smo ena družina sestavljena iz milijonov ameriških družin z istimi nadami po polnem in srečnem življenju. Ne smemo dovoliti, da bi se razdelili v različne skupine in sovražne klike . . .” To so lepe besede in prepričani smo, da so prišle predsedniku iz srca. Vsaka vlada, sestavljena iz poštenih državljanov, se trudi za blagostanje državljanov, nobena ne mara svoji lastni deželi namerno storiti škodo in vendar se take stvari dogajajo. Demokrati so v času svojega bivanja v Beli hiši storili za Ameriko veliko, tu mislimo v prvi vrsti na domače razmere. Poskrbeli so zlasti za malega človeka. S socialnim zavarovanjem so ga vsaj za silo preskrbeli za starost in za slučaj brezposelnosti, v času velike gospodarske depresije so mu z javnimi deli preskrbeli skromen zaslužek. Republikanci so na nekatere teh ukrepov gledali z nevoljo in jih proglašali za socializacijo. Zato je javnost z zanimanjem sledila ukrepom sedanje republikanske vlade. Delavstvo jih spremlja s precejšnjo tesnobo v srcu. Kaj je Eisenhowerjeva vlada v svojem prvem letu storila za splošno korist prebivalstva Združenih držav? Predsednik sam navaja pridobitve takole: Bojevanje in žrtve v Koreji so prenehale . . . Naša lastna obramba in ona svobodnega sveta proti komunistični napadalnosti se je okrepila. Izdatki bodo predvidoma znižam za 13 bilijonov dolarjev. Že s tem' mesecem so se znižali dav ki, cene kmetijskih pridelkov so se ustalile, inflacija je ustavljena, sprejet je bil zakon o vseljgvanju, razvili smo močno in dosledno zunanjo politiko in tako dobili spet iniciativo svoje roke, predložili smo svetu načrt za uporabo atomske energije v splošne mirnodobske namene, postavili smo temelj za nadaljni napredek . . . Da niso vse plasti naroda s temi uspehi popolnoma zadovoljne, so najlepši dokaz uspehi demokratov pri volitvah zadnjo jesen, pa tudi delno padanje predsednikove priljubljenosti med narodom, o čemer j'e nedavno poročal Gallup. Kaj očitajo nezadovoljneži sedanji administraciji? Da je sicer res sklenila v Koreji premirje, toda pod pogoji, ki za Ameriko niso posebno častni in na kakršne nemara bivši predsednik H. Truman ne bi nikdar pristal. flesreča v Chicago Chicago, 111. — Ko se je 5. januarja zjutraj vračala iz cerkve sv. Štefana 12-letna Marija Kranjc iz 1828 Cermak Rd. jo je pri prečkanju ceste zadel avto. Z zlomljeno roko in z drugimi težkimi telesnimi poškodhami jo je rešilni avto odpeljal v bolnice! sv. Antona. S težko prizadetimi starši Adolfom in Slavko Kranc kot tudi s staro mamo ponesrečenke ge. Marijo Peterlin sočustvuje j vsa okolica! Hovics iz Ely Ely, Minn. — V Vancouver, Wash., je umrl John Lekar v starosti 81 let. Žena mu je umrla že pred šestimi leti. Družina Lekar je živela preje v Ely, Minn. Pred 34 leti so se preselili v Sheldon, Wis., kjer si je pdkojni John kupil kmetijo. Iz Sheldona se je preselil v Washington, kjer se je ukvarjal z vrtnarstvom. V Ely, Minn.'zapušča pokojnik sina Franka in hčerko, poročeno Intihar, v Washingtonu dva sinova, v Sheldonu, Wis. enega in mnogo vnukov. Naj v miru počiva! V Milwaukee, Wis. je umrla na domu svojega sina Stanly-a vdeva Ana Urbas. Njeno truplo je bilo prepeljano v Ely in pokopano poleg njenega soproga. Pokojnica zapušča v Ely sestro in dve hčerke. Naše sožalje! Jos. Peshel. Bog povrni! Cleveland, 6. — Teden dni pred božičem —- skoro po šestih letih — sem se preselil iz župnišča fare sv. Vida v Clevelandu v župnišče clevelandske madžarske fare sv. Marjete na E. 116. s 7. januarjem me je namreč nadškof E. Hoban nastavil tam za kaplana. Pomožni škof clevelandski me je pa naprosil, če bi dijo arheologi Prirodoslovnega muzeja v Chicago, 111., ki so to kulturo preiskavali in študirali nad 18 let. Izkopavali so porušeno vas na grebenu z razgledom na reko San Francisco, le nekaj milj. od meje med Novo Mehiko in Arizono. Nihče ne ve, kako so ti Indijanci same sebe imenovali, učenjaki, ki so izkopavanja vodili, so jim nadeli ime Mogollon Indijanci, po bližnjem mestu Mo-gollom. Paul Martin, vodja izkopavanja, je mnenja, da so živeli ti Indijanci v tem delu države okrog 2,500 let pred K. do 1. 1,300 pc< K. r., ko so iz neznanih vzrokov zapustili svoje domove in se podali neznano kam. Podrtine, katere^ so sedaj razkrili, spadajo v poznejšo dobo njihovega bivanja. Indijansko selišče ali “pueblo” je skupno bivališče, visoko več nadstropij, s številnimi sobami in enim ali več dvorišči, na katerih so se vršili plesi in razni obredi. Pueblo, katero so Mio-gollon Indijanci zapustili, je imelo dve nadstropij. Izkopavanja tekom zadnjega poletja so razkrila, da so Indijanci trinajstega stoletja izumili “prezračevanje” hiš. Svež zrak so dovajali v velike notranje prostclre potom dovodov pod podi iz sosednjih sob, v katere je prihajal skozi odprtine v vnanjih zidovih. Gorak zrak se je dvigal in odhajal skozi odprtine v stropu, nad podom je pa prihajal svež v siebo. Tok zraka so poleg tega regulirali kamnom ali kosom lesa preko odprtine. Poleg prostorov, ki so bili varni pred vetrom in zimo, hladni v poletju, je bilo selišče tako urejeno, da m lahko člani ene družine skupaj delali. Tudi za pridelovanje poljskih pridelkov se posluževali Mo-igCtlon Indijanci modernih nači-I nov. Ker niso bili- zadovoljni koruzo prednikov, so vedno prebirali in gojili vrsto, ki je bila vale nemške družine iz vzhodne Prusije in so tukaj nakupovale z javnim denarjem posestva iz slovenskih rok. Na -stotine je v tistih letih šlo posestev v nemške in protestantovske roke. Vloga teh družin se je jasno izkazala 25. julija 1934 in marca 1938. Nemci v Južnem Tirolu se nadalje upravičeno pritožujejo, da število italijanskih uradnikov mnogo presega število nemških uradnikov. Mi na Koroškem pa moramo ugotoviti, da celo tiste učitelje, ki so jih izobrazili na domačem učiteljišču za dvojezične šole, ne pustijo v službo. Nasprotno, pod patriananco deželne vlade službujejo na dvojezičnih šolah učitelji, ki niso zmožni slovenskega jezika. Na Koroškem gre položaj celo tako daleč, da pri postavljanju nadzornika za vse ljudske šole, torej tudi za dvojezične, ne upoštevajo potrebe, da mora nadzornik poznati tudi oba deželna jezika, če hoče res vestno opravljati svojo služba.” Veselo oznanilo Rojaki z Goriške, Tržaškega in Slovenskes Benečije so že dolgo časa gojili željo, -da bi postal mesečnik “Vera in dom,” ki ga izdaja že pet let Družba sv. Mohorja v Celovcu, glasnik tudi njihovega kulturnega življenja Z novim letom se ha njihova želja izpolnila. Vera in dom bo z novim letom d-ružinsko-kulturno glasilo vsega našega ljudstva oc Drave, do Soče, do beneških ravnin in Jadranskega morja. “Uredniški odbar,” tako beremo v zadnji lanski številki VID,” se z vsem svojim širokim krogom sotrudnikov, prijateljev in bralcev veseli vašega sodelovanja in je prepričan, da bo podvojena kulturna volja prinesla svoj de k našemu notranjemu prerodu. Iskrenid- pozdravljeni kat bratje in sestre v našem kulturnem krogu!” Mohorske knjige Da je s svojo “odločno in dosledno” zunanjo politiko žela doslej zelo malo uspehov. Skupna evropska vojska še vedno ni odobrena, Japonci se upirajo bremenom oboroževanja, komunistična Kitajska je vsak dan močnejša in ogroža ves Daljni vzhod, vojna v francoski Indokini se nadaljuje in izgledi za zmago Zahoda niso dosti večji, kot so bili pred letom,*čeprav je Amerika svojo pomoč v orožju in denarju v ta namen zelo povečala. Indija nam je nasprotna, Srednji vzhod je vsak dan bolj nemiren, v Maroku in Tunisu smo se zamerili Arabcem, ker smo podpirali Francoze, v Egiptu smo se zavzemali za Nagiba in tako vzbudili nevoljo v Londonu, v Srednji Ameriki smo dopustili, da so v Guate-rnali prišli na oblast komunistom prijazni krogi . . . Državni izdatki so res manjši, zato je pa tudi manj dela in zaslužka. Znižanje davkov je komaj omembe vredno, državni proračun izkazuje še vedno velik primanjkljaj, inflacija je ustavljena, cene pa kljub temu še vedno naraščajo, kot povedo statistike in poročila. Število brezposelnih se veča iz dneva v dan. kar povzroča v narodu negotovost in bojazen. Obljube dane za volitve jeseni 1952 so ostale neizpolnjene. Taft-Hartleyev zakon je ostal nespremenjen, organizirano delavstvo je zgubilo dober del svojega vpliva, vlada je v rokah bogatašev, ki nimajo dosti srca za malega človeka. Nasprotniki administracije navajajo še celo vrsto drugih očitkov, levičarje jezi zlasti “gonja” proti komunistom, ki bi jo morala po njihovem mnenju Bela hiša zavreti. Za pravično preceno uspehov in neuspehov Eisenhow-erjeve administracije je treba jemati v obzir novo nastale razmere v svetu. Ta nikoli ne miruje, ampak se razvija, zato je nek ukrep, ki bi bil še včeraj dober, lahko danes že slab. To velja zlasti za zunanjo politiko. Njene spremembe pa imajo močni vpliv tudi na razmere doma. Zmanjšanja gospodarske delavnosti ne moremo pripisovati samo republikancem, nastopilo bi tudi v slučaju, če bi ostali na vladi demokrati. O tem se bomo več pomenili jutri že pred božičem mogel na mad- . v. . žarski fari pomagati, ker je tamj^ odPorna Protl SUS1 111 rodlla en duhovnik manjkal. Naprosil ive^ zrna- , j. • • j Ti Indijanci so brli tudi zelo me je pa tudi, naj se to ne bi ja- •L J . . . „ , vno objavilo, dokler ne bo ob-'napredni izdelovalci košar, tkal- j avl j en nadškofov -dekret o no- či in lončarji in so znali izdelo voletnih duhovniških spremembah. Ob tej moji veseli življenjski spremembi se mi zdi, da sem se dolžan zahvaliti zlasti: 1. Monsignorju Jerneju Ponikvarju, zaslužnemu župniku šentvidske fare, ki mi je 15. marca 1948 ponudil stanovanje v svojem župnišču. On sedaj že skoraj dve leti počiva na Kalvariji, nedaleč od naše cerkve. Že :em se mu šel zahvalit tja, kjer lepi kip sv. Mihaela čuva njegove telesne ostanke, in mu rekel: “Dragi gospod Monsignor, za vse obilo dobro, za vso veliko naklonjenost in iskreno prijateljstvo naj Vam dobri Bog povrne!” 2. Zahvalo sem dolžan tudi dobrim faranom fare sv. Vida. Oni so tisti, ki ,so me koncem koncev s svojimi (prispevki vzdrževali skoro šest let. Naj jim božji Plačnik vse to poplača z obilnim blagoslovom. Teh svojih dobrotnikov se bom vedno s hvaležnostjo spominjal. Rev. Jožef Godina, 11607 Honeydale Ave. Cleveland 20, Ohio. vati orodja iz kamna in kosti. Njihovi lončeni izdelki so se odlikovali ne le glede različnosti oblik in barve, temveč tudi radi okraskov in izdelave nebarvanih posod. Dr. Martin je mnenja da so bili Mogollon Indijanci duševno živahni in verni ljudje. Do sedaj še nisei razkrili celega prostora te Mogollon kulture. Mnogo sob in dvorišč bo še treba izkopati, arheologi pa upajo, da bo mogoče najti še več sledov te izgubljene kulture. --------o----— K sodobnim svetovnim problemom V Berlinu se razgovarj aj o zastopniki štirih sil o tehničnih pripravah za -sestanek štirih zunanjih ministrov 25. januarja, svet pa ugiblje, kaj bodici veliki štirje razpravljali in kakšne uspehe utegnejo doseči. Na dnevnem redu bo gotovo osrednja točka nemško vprašanje. Zahod bi imel rad Nemčijo združeno in usmerjeno na Zahod. Vzhod nima nič proti njeni združitvi, če bi bila enotna država prijateljsko razpoložena in povezana z njim. Zahod bi i-mel rad Nemčijo oboroženo, da bi lahka zavrla v slučaju potrebe -sovjetski pohod proti Atlantiku, Sovjeti se uipirajio- oborožitvi Nemčije in njeni vključitvi v evropsko vojsko, oziroma v Severnoatlantsko obrambno zvezo. Ne samo to. Sovjeti hočejo nastanek evropske vojske na vsak način preprečiti, Severnoatlantsko zvezo pa čim bolj zrahljati, če jo že ne bi mogli popolno-ma razbiti. iče bosta obe strani obstali pri svojem, razgovori nimajo dosti smisla. Amerika tudi od njih ne pričakuje posebno veliko, več nade imajo Angleži in Francozi. Del evropske javnosti -sodi, da bi se bili Sovjeti pripravljeni u-makniti iz Vzhodne Nemčije in morda celo iz Srednje Evrope, če bi hoteli tudi Amerikanci primerno popustiti. Pri tem ugibajo, če bi bili Sovjeti zadovoljni z ameriškim umikom iz Nemčije ali bi zahtevali umik z evropske celine sploh. da so komunistične vlade na Madžarskem, Rumunskem in v Čehoslova-ški dovolj močne. Francija bo dobila v nedeljo novega predsednika. Auriolovo mesto bo prevzel Coty. Vlada J. Daniela je hotela odstopiti, pa se je udala želji predsednika in ostala. Da bi pa imela na bodočih mednarodnih razgovorih močnejši položaj, je Daniel zahteval v parlamentu zaupnico. Dobil jo je s presenetljivo večino!. Ob razpravi v parlamentu je predsednik vlade povedal, da Francija ne bo mogla več dolgo zavlačevati odločitve o evropski armadi. Poleg te odločitve bo morala vlada reševati tudi vprašanje nadaljevanja vojne v Indokini in celo vrsta gospodarskih in socialnih težav. Ali bo to vlada Daniela ali koga drugega izmed sredinskih politikov, -se danes ne da reči. Sedanji ministrski predsednik je zgubil vsekakor precej ugleda pri zadnjih volitvah državnega predsednika. Avstrijci, ki so se naveličali vseh zasedbenih oblasti, poskušajo spraviti svoje vprašanje na dnevni red berlinskih razgovorov in predlagajo zmanjšanje zasedbenih čet. Sovjetom za enkrat ta predlog ni posebno všeč, vsaj zgleda tako. Iz Avstrije ne poj Najljubše branje slovenskega dejl0. radi, dokler ne bodo čutili, Slovenska Koroška Starodavna kultura v Novi Mehiki Ko so se v Evropi zbirali križarji na drugo križarsko vojno, da rešijo Sveto deželo iz r,ck sovražnikov sv. križa, dobrega če- Koroški Slovenci in Nemci v Južnih Tirolah Avstrijski parlament se je na svojem zasedanju 8. pr. m. odločno zavzel za -svoje nemške rojake v Južnih Tirolah, ker jim Italijani kratijo pravice, ki jim gredo po božji in naravni postavi, pa tudi po pogojih, pod katerimi je bila 1946 v Parizu podpisana italijanska mirovna pogodba. S tem v zvezi je celovški Naš tednik, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, zapi-Isal med drugim tudi tide: “Kakor pozdravljamo na eni strani korake, ki jih je dunajski parlament -dne .8. decembra 1953 pod-vzel za svoje sonarodnjake v Južnem Tirolu, tako smo ravno ob tej priliki prisiljeni, da povemo in ponovimo svoje stališče k razmeram na Koroškem. Nem- trt tisočletja preden je Krištof ci v Južnem Tirolu imajo nem- Kolumb zagledal Novi svet, je v zahodnem delu države Nova Melika cvetela klutura višja od tedanje zahodnoevropske. Tamkajšnje indijansko pleme je živelo bogata, prosto in udobno življenje, v -mnogočem ugodnej- ške ljudske in srednje šole, nam na Koroškem pa se odreka celo pravica d-o .dvojezične ljudske šole. Nemci v Južnem Tirolu so v upravičenem boju proti priseljevanju italijanskega prebivalstva iz Italije v Južni Tirol, še kot ga imajo današnji tam- mi pa moramo ugotoviti, da so se j kajšnji prebivalci. Tako vsaj tr- k nam okoli leta 1930. priselje- Ijudstva so že od nekdaj vsakoletne mohorske knjige. Spet jih imamo v rokah. Vse leto nas bodo in še dolgo čez razveseljevale. Pisatelj K. Mauser nam bo gotovo o njih v kratkem kaj napisal o njih v kulturni rubriki AD. Ne bi bilo pa čisto prav, aiko ne bi tudi v koroškem predalu AD rojakov še posebej opozoril zlasti na dva prispevka v Koledarju MD, ki sta posvečena naj večjemu slovenskemu ko*-roškemu rojaku ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, in pa na podobo .rajnkega župnika Janeza Starca, kakor -nam jo je prikazal tudi v Koledarju njegov naježji sodelavec in -prijatelj prof. dr. Joško Tischler. Zveza pevskih društev Slovenska pevska zveza, v kateri so se združila vsa katoliška pevska društva in samostojni zbori Slovenske Ko-roške, je imela. ustanovni občni zbor 10. dec. 1. 1. v Mohorjevi hiši v Celovcu. Za predsednika je bil izvaljen predsednik šmihelskega pevskega društva “Korotan” zdravnik g. dr. France Krajgher, za pevovodja župnika g. Tomaž Hol-mar in za tajnika župnik g. dr. France Cigan. Zveza namerava že v prihodnji, vigredi prirediti v celovškem mestnem gledališču koncert, pri katerem bodo sodelovala vsa društva odri. zbori. Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju v katerem so organizirani ne glede na svojo svetovne-nazorno opredelitev vsi slovenski koroški akademiki, ki študirajo na dunajskih visokih šolah, je objavil pred prazniki v Našem tedniku — verjetno tudi vestniku — pismo, v katerem med drugim “obsoja vsa ozko-strankarska dejanja, ki samo pospešujejo raznarodovanje našega življa, pa naj pridejo od katerekoli strani. Posledice razdora, “tako stoji dalje v pismu” sp zasekale v naše' narodno telo take občutljive rane, da je skrajni čas združiti vse sile, ki jim je v prvi vrsti za obstoj in dobrobit, naroda brez vseh osebnih ambi-. cij.” — Akademiki tu gotovo mislijo na razdor, ki je nastal v slovenskih vrstah na Koroškem pred lanskimi državno — in de-želno-zborskimi volitvami, ko se slovenska katoliška skupnost, ki je piolitično organizirana v Krščansko demokratski stranki, ni zvezala s principieln-o ih tudi de-ianj-sko protiversko OF odnosno DF, katera se je nato zvezala z nemškimi socialisti v deželi, ki so pa vseprej kot anacionalni, kar potrjuje vso njihova preteklost in sedanjost, saj so že dolga leta na krmilu koroške deželne vlade ter tako odgovorni v prvi vrsti za vso protislovensko gonjo; v zadnjem času posebno še proti dvojezičnemu šolstvu. To, kar je storilo, čeprav po nalogu z one strani Karavank, koroško krilo OF (DF) ob lanskih volitvah in kar bo storilo po vsem videzu tudi pri letošnjih občinskih volitvah, je narodno izdajstvo, za kakršno hvala Bogu ni veliko primerov v slovenski narodno politični zgodovini. Samo protiverski ali versko indiferentni ljudje so zmožni storiti kaj takega. OF (DF) pa je predstavnica o -r g a n i ziranega brezbeštva t. j. komunizma, ki enako brezkompromisno kot vsako verstvo odklanja tudi vsako nacionalnost kot bistveno življenjsko sestavino -slehernega izmed nas. Razumemo idealno hotenje mladih akademikov, toda ogenj in voda ne moreta skupaj. Francozi so -se vladni krizi srečno izognili, ne tako Italijani. G. Pella, ki je poleti sestavil vlado, je moral sedaj odstopiti, ker ni našel potrebne opore v lastni de-mokrščanski stranki. Ta stranka, katere najvidnejši voditelj je bivši vladni predsednik De Ga,speri, je sestavljena iz ljudi precej različnih nazorov, ima ta-kozvano levo in desno krilo. Levo krilo je bila Pelli posebno nenaklonjeno. Ko je Pella sedaj hotel vlado nekoliko spremeniti in postaviti za kmetijstvo ministra nekega konservativca, se je levi del .krščanskih demokratov temu uprl in -odrekel Pelli podporo. Temu ni preostalo nič drugega, kot da odstopi. Zelo verjetno je, da b-o novo vlado sestavil zopet -kak krščanski demokrat, čeprav se ponuja za predsednika tudi vodja soci-alistov P. Nenni. Ali se bo bodoči ministrski predsednik vezal s konservativnimi monarhisti, kot je to storil G. Pella, ali se bo naslonil na mali sredinski skupini socialdemokratov (Sara-gat) in republikancev, bo zavi-selo od -njegovega osebnega prepričanja in pripravljenosti teh skupin za ,sodelovanj e. Pellovo sodelovanje z monarhisti v splošnem pri krščanskih demokratih bi bilo ugodno sprejeto, zamerili pa -so mu tudi preveliko vnemo v reševanju tržaškega vprašanja. Po njihovem mnenju je Pella posvetil temu vprašanju toliko pozornosti, da je zato zanemaril pereča gospodarska in socialna vprašanja, ki naravnost kriče po rešitvi. Kmetijska reforma v Južni Italiji je nujno potrebna, izvaja se pa pri-lično počasi. Od Pelle predvideni novi kmetijski minister i-ma zelo dobre zveze z veleposestniki in so tako računali, da bo izvajanje kmetijske reforme še bolj zavlačeval. Sedanja vladna kriza je pokazala politično in vojaško slabost Italije kot zveznega člena med zahodno -skupino severnoatlantskih sil in Turčijo ter Grčijo na jugovzhodu. Če se politične skupine ne bodo mogle zediniti za sestavo nove stalne vlade, ni izključeno, da bodo razpisane nove parla' mentarne volitve, pri katerih tipajo doseči krščanski demokrati Pričakujemo, da se sloven, koro- , „ ška akademska mladina zaveda! boljši uspeh kot lani. tega in da bo zlasti v tej smeri * * * zastavila v današnjih odločilnih? V Washin-gt-cnu sta se Ameri' v Slovenskem vaših svoje mlade moči. V pr.- ka in S-ovjetija začeli razgovar-ložaju, v kakršnem se nahajajo-jati o možnostih uresničitve Ei' naši koroški rojaki, pomeni ko-j senhowerjevega-predloga o upo- munizem še prav posebno njihovo narodnostno smrt. Če so imeli akademiki v svojem dunajskem klubu to pred očmi, ko so se odločili za svoj poziv, smo jih veseli in jih toplo pozdravljamo iz narodnostno politično vzorno svobodnega sveta, kakor je Amerika, ki pa zlasti tudi nikomur ne krati njegove verske svobode. rabi atomske energije v mirnodobske namene. Vesti o Titovem tihem sporazumu z Moskvo so se pomnožile, odkar je bil Titov zastopnik soglasno izvoljen za tajnika P'°' d-clnavske komisije, v kateri sed® samo zastopniki Sovjetije in nje' nih satelitov. ' j) ':{VlS5om ^tVand (-'JuAtice... Ameriška Domovina AM€R!CAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGS ONLY SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R 0slovenščini v našem časopisju Med številnimi poslanstvi, ki naj bi jih uresničeval dober časopis, je eno največjih tisto poslanstvo, ki zadeva pravilnost, lepoto in dostojnost jezika, v katerem je tiskan. Časopis pomeni številnim našim bralcem slovnico in slovar, in ima veliko vpliva na razvoj in ohranjanje jezika med svojimi bralci. Ko ljudje odrastejo, se zlasti v tujem okolju, v kakršnem živimo, po navadi ne zanimajo za čitanke in take podobne stvari; tukaj po Ameriki in Kanadi je malo časa, ki bi ga ljudje, zaslužka željni, žrtvovali za branje knjig, kakor je bilo to v starem kraju, kjer je bilo vedno ; dovolj časa, da smo prečitali vse Mohorjeve in druge knjige, ki so prišle vsako leto na svetlo. Tukaj knjig v domačem jeziku skoraj ni in če jih slučajno dobimo v roke, jim posvečamo mnogo manj pozornosti, kakor bi jo zaslužile. Iz tega sledi, da ohranjamo svoj materini jezik samo ustno in z branjem dosegljivih časopisov v domačem jeziku. Slovenci se včasih bijemo na prša, kako zelo da smo nadarjeni za jezike. So ljudje med nami, ki so tako domišljavi, da pravijo, da govore po pet ali šest jezikov. Ker je tc poglavje zase, ki ne spada ravno v tole kramljanje, naj se z njim bavijo tisti, ki govore šest jezikov. Mi bi samo radi ugotovili, da se le prerado zgodi, da ljudje z znanjem toliko in toliko jezikov nimajo pravega pojma o pravilnosti in lepoti svojega lastnega materinega jezika — slovenščine. Toda ker nam ne gre zato, da bi se tukaj obregali ob ljudi, ki morda niti sami krivi niso, da obsega njih slovar le šeststo slovenskih besed, naj gremo dalje — mimo “zbrokane’’ ustne slovenščine po tukajšnjih slovenskih naselbinah, katero imenujejo nekateri iz šale “st. clairščina’ — k tukajšnjim slovenskim časopisom, ki naj bi se imeli odlikovati po načrtnem ohranjanju slovenskega jezika, dokler se pač imenujejo slovenski časopisi. Zadeva uredništev je, da bi naj si stavljalo za svoj naj-prednji cilj v svojem novinarskem delovanju — kar se da čisto slovenščino. Resnica je, da nalete časopisni delavci sem pa tja na muhaste težkoče pri prevajanju novic iz tu-'ili, zlasti angleških virov. Angleški jezik oziroma bolje: ameriški jezik ima to lastnost, da je zelo bogat in tako okreten, da mu v mnogo strožja pravila postavljena slovenščina v nekaterih primerih sploh ne more biti kos. Trgovsko izrazoslovje, ki ima nemalo opravka v časopisih, je v severnoameriških deželah tako razvito in se še vedno razvija — ta-korekoč pred našimi očmi —, da slovenski jezik zanj nima enakovrednih besedi. Slovenci smo bili prvenstveno kmeti-ški narod in smo šele v razmeroma novejšem času krenili v druge panoge, zato naš slovenski je,zik ni mogel razviti tiste gibkosti in prilagodljivosti, kakor so jo razvili jeziki drugih narodov. Majhen narod kakor smo, smo bili vedno ljubosumni na svojo dediščino in nam je ta ljubosumnost tudi v jezikovnem pogledu krojila svoj značaj. Na vse kriplje smo se borili proti uvozu tujih besedi v naš jezik in zlasti proti uvozu tujih besednih rab. Naši slovničarji so imeli veliko truda, da so vpeljali v šole zdravo slovensko rabo slovenskega jezika in so poudarjali, naj se branimo predvsem nemških in pa če je le mogoče srbohrvaških besed. Vse to nam je zožilo uporabljivost svojega jezika, zlasti na področjih, ki so razmeroma nova. Z atomsko hitrostjo takorekoč, s katero se dandanašnje življenje razvija, zlasti v deželah tokraj Atlantskega oceana, naš um skoraj ne more tekmovati in toliko teže je najti v vsej tej silni razsežnosti novih področij., pojmov in stvari ^anje dostojne domače besede. To je resnično. Toda dnevne novice ali pa drugi članki po naših časopisih se še zmerom, tudi dandanes, tičejo tistih stvari in dogajanj v našem življenju, ki zanje imamo besede, katere bi morah zmerom rabiti in jim dajati prednost pred nepotrebnimi tujkami, ki Jih bralci teže ali pa sploh ne razumejo. V slovenskem časopisju po Ameriki in Kanadi je najti vse polno nepotrebnih neslovenskih besedi, neslovenskih rab in samovoljnih, nenaravnih skovank, s katerimi si neka-teri novinarji pomagajo pri premeščanju prej omenjenih te-žav. če imamo v danih prilikah kje iskati opore za čim Vajnejše ohranjanje svojega jezika, jo imamo iskati v stolpcih našega dnevnega časopisja, ki nam pač po sili razmer, v katerih živimo, pomeni čitanko, .slovnico, slovar, koledar, Niašne bukve, povestno knjigo itd. obenem. Uredništvo kanadske priloge tega časopisa se je odločilo. da bo sem pa tja v svojih stolpcih s tvornim namenom zaznamovalo in opominjalo na priložnostne male in velike jezikovne grehe, ki jih greši slovensko emigrantsko časopisje v svojih dnevnih, tedenskih ali mesečnih stolpcih. Za' Uspešnejše, delo se obrača uredništvo na vse tiste bralce ča-sopisov, ki jim je pri srcu hranitev pravilne, lepe in dostojne slovenščine, naj uredništvo obveščajo o takih jezikovnih °pdeneah, da bomo tako s skupnimi močmi pomagali pri P etvi tega plevelnatega slovenskega laza. L. P. -----------o-------— Važna iznajdba Winnipeg, Man. — Trije uče- ali dušika in v kakšnih količinah. Tlaki 2 manitobske univerze Dosedanji aparat za ugotavlja-v U