ST. 18. V CELJU, TOREK 4. MARCA 1919 LETO I. Ixttaja vsak torek, Čatrtek in •oboto. — Cena iZa celo leto 24 K, zap«l leta 12kron, za četrt leta 6 K, 2a 1 mesec 2 kroni. Posamesna Atevilka stane 30 vinarjev. Na pismene naročbe brez pošiljatve •enarja so no moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino f poštni nakaznici. Reklamacije Ilede lista so poštnine proste. Ne- ankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. Urednifttvo in upravnifttv« se nahaja y Zvezni tiskarni v Celjfe, Schillerjeva ceata fitew. f. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 62 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovtr dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon Štev. 65. IZDAJA IN TESKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER •r. V. Kukovec: VpraSanje avstrijske denarne veljave. (Dalje.) Naša denarna veljava je v aritme- tični progresiji uničila srednji stan. Maj- hen del se je rešil z divjo špekulacijo in se dvignil v vrsto nove papirnate plutokracije (vlade bogatašev). Avstrijska denarna veljava je nam reč uničilavsako trezno trgovino in na njenih razvali- n a h so nastale umazane b o r z e. Ostali ogromni del je obubožal, to je: sc je proletarizal. Vse prikazni, ki so nastale iz papirnate denarne veljave v wovi dobi, niso prav nič proti temu, kar bode krona v najbližnji bodočnosti povzročila, če tega naivečjega zla teme- Ijito ne odstranimo. Nekaj podobnega, kakorjekrona, bi sek večjemudalo najti v financah v davnih časih. Tudi francoske nakaznice (asignati) so pred veliko re- volucijo v temeljih pretresle francosko kraljestvo. Ako pa krone danes še niso popolnoma to, kar so bile one asigna- cije, bodo pa v resnici to it jutri, ako vprašanje denarne veljave le polovtčar- sko rešimo. Krona je za nas usodepolna ded- ščina brezdušne bankerotne firme, ki se je skuSala vzdržati nad vodo le s pomočjo ponarejenih delnic. Krona pomeni nakaznico v korist one- gamalegaštevila poedincev, ki so v tej vojski n a k r a b i I i težke milijone, nakaznico za sužnost celega naroda in tudi prihod- n jega pok o len j a, kerbinajbila obvezna tudi za naäe vnuke, da bi porabili celo svojo de- avno silo za to, da se dvigne vrednost krone, katere vred- nosti ona v resnici nima. Današnja papirna veljava v zvezi s pomanjkanjem živeža je družabno propadanje najhujše poostrila, in če ž njo kmalu ne obračunamo, naj se nikdo ne čudi, ako se nekega jutra prebudi- mo in se najdemo v razmerah, ki bi bile najneprijetnejše za one, kojih velja- va je s temi lažnjivimi papirji tako zrasla. Krona je vse pokvarila in zre- volucijonirala množico in tudi celo narodno gospodarstvo. Oderuhi se zgra- iajo pred boljševizmom, držijo pa v rokah kos boljševizma v nagršem pomenu besede. Krona je pekl en- ski stroj, začegar vrvico se oprijema boljševik. Krona toraj ni samo finančno-go- spodarsko in moralno vpraSanje, krona znači najostrejše in največje družabno zlo, katero treba brez odlaSanja in energično odstraniti, dokler je 5e čas. NaČinl reševanja denarnega vpraianja. Dva sta naČina, da se odstrani papirnata denarna veljava: ali dvigne- mp kurzovno vrednost na nominalno vrednost (t. j. vrednost, v kateri se de- nar dejtnsko uveljavlja, na ono vred- nost, ki jo po svojem znaku ima denar predstavljati) ali pa na zakoniti podlagi znižamo nominalno vrednost na kur- zovno vrednost. Prvi način te da porabljati, dokler množina denarja saj odgovarja kroženju in ako imtmo urejeno primerno zdravo gospodtrstvo, ki bi naenkrat moglo do- dajati velike dohodke za pokritje. Takšne finančne spremembe so se izvršile s pomočjo velikih posojil na Angleškem leta 1815. in 1849., v Severni Ameriki 1865. in 1870. in na Francoskem in v Italiji leta 1881. Drugi način pa pride v poštev po velikih porazih kakor n. pr. v Avstriji leta 1811. po napoleonskih vojskah, ko se je znižala denarna vrednost na Vsi v Rusiji leta 1835., ko se je zni- žala vredrtost na 2/7, v Skandinavskih državah itd. Pri nas so seveda deljena mnenia o reSevanju denarnega vprašanja. Eni bi radi videli samo kar najprej visok kurz krone, nai se doseže kakorkoli. Kurz krone umetno dvigniti je pa prav lahka stvar. Tudi tekom vojske smo videli v Avstriji in Nemčiji razne ko- rake, s katerimi se je posrečilo začasno kurz lastnega denarja v tujini dvigniti. Tudi nam bi danes nekaj načinov bilo na razpolago. Najložje bi se to dalo doseči z zmanjšanjem množine papir- natega denarja, ki se nahaja v prometu. Doseglo bi se to na pr.. ako bi se morala založiti svota črez 500.000 K in spre- meniti v državno posojilo. Pa kaj bi se s tern doseglo ? Na- tovoril bi se državi ogromen dolg, oni pa, ki imajo danes v rokah navidezni denar, prejeli bi stvarno jamstvo od države, da bodo jim to poplačali naši vnuki in pravnuki. One milijarde, ki danes zavirajo naš družabni stroj, bi pa še nadalje obstale in ves narod bi moral v krvavem potu svo- jega obraza valjati kamen na goro, dokler se ne bi s tern večjosiloz v a 1 i 1 n a n a s. Od vsega našega truda bi nič ne ostalo za naše ohromljence, za kulturne, socijalne in sploh gospodarske potrebe, ker bi za malovredne in krezobrestnedenarje mo- rali še celo obresti plačevati. Kurz bi se sicer napravil in polagoma dvigal. Toda kakšne posledice bi to imelo? Tadar denarna veljava pada, je razlo- ček na škodo upnika, kadar pa raste, na škodo dolžnika. V resnici bi to bilo, kakor se to vidi na sledečem vzgledu: Podjetnik hoče graditi tovarno, manjka mu 100.000 K in izposodi si te novce. Kurz bi bil v tern času recimo tak, da nominalni vrednosti 100.000 K odgo- varja kurzovna vrednost 20.000 frankov. Tekom leta dni se dvigne kurzovna vred- nost §e za enkratni znesek, tako da bi podjetnik, to je dolžnik, čez leto dni moral vrniti dvakratno vrednost, nam- reč 40.000 frankov. V tern slučaju bi vsaka podjetnost bila onemogočena, razen če bi bil podjetnik in finančnik ista oseba. S tem bi pa finančniki do- bili predpravico izključnega podjetni- štva; to bi pa bili ravno oni, ki so med to vojsko največ zaslužili brez ozira na svoje podjetniške sposobnosti. Qlavnice bi se nadalje nabirale v ro- kah najmočnejših in mi bi bili zakratko časa morebiti še na slabšem nego danes. Drugi način umetnega ustvarjenja in dvignjtnja denarne veljave bi bil stopnjevalni (progresivni) davek, o katerem se danes mnogo govori. Vse nadaljne molnosti, kakor na pr. veliko posojilo ii inozemstva (tako velikega ¦osojila bi nam sploh nikdo dati ne mogel), imajo ta pogreiek, da bi nam xmiraj ostalo breme teh milijard. Pt tudi ni Bttlen umetno dvigncn kura, ker denarna veljava ostane vendar zmi- raj papirnata veljava. Zaupanje v de- nar bi se s tem ne dvignilo. Videti je torej, da je umetno dviganje denarne veljave zelo nevaren način reševanja ali ni sploh nikako reševanje vprašanja. Ako torej hočemo svoji državi ustvariti zdravo gospodarsko podlago, ne preostane nič drugega kakor sploh odstraniti papirnato denarno veljavo. To bi pomenilo, da bi mo- ra!i proglasiti vse krone za ničvredne. Morebiti bi to iz ene strani bilo tudi najbolj zdravo. Vrednost v zemlji, hišah in blagu bi ostala. Nastal bi promet zamenjave blaga za blago, ki se je razvil deloma žc v vojski. Pridelova- telji bi morali vse sile napeti, da si pridobijo dovolj sredstev za zameno. Davke v naravi (naturalne davke) smo videli že v rekvizicijah. Pot za natu- ralno nag; ido nam je pokazala javna prehrana. Začetek tega naravnega go- spodarstva je že tu in bi se dalo iz- graditi s premišljeno organizacijo. Zlato, razne tuje denarne vrednote in dinarji bi priSli iz svojih skrivališč in začeli krožiti. Mnogo jih je, ki so se na ta trenutek že dobro pripravili. Vsled tega bi torej nikakor ne mogli propasti in ustvarila bi se nova podlaga za denarno veljavo, ki bi se razvila sama iz sebe iz čiste potrebe. Pa taka stvar se ne da kar čez koleno prelomiti; načelno bi se to sicer dalo izpeljati, v resnici bi pa bilo spo- jeno z neizmernimi težkočami. Nesrečni srednji stan s stalno plačo, ki je v času vojske največ trpel, bil bi zopet izpo- stavljen strašnemu udarcu in izročen na milost in nemilost producentu. To bi pomenilo tudi popolen razpad vseh denarnih zavodov, kar bi bila nenado- mestljiva gospodarska škoda. Glavna stvar je pa: podjetništvo in kulturni raz- voj bi bil na ta natin za doigo časa ubit. Treba toraj iskati neko srednjo pot, ustvariti neko prehodno stanje, da se omogoči stalnost in se gospodarske zmešnjave kar najbolj zmanjšajo. T a srednja pot bi bila devaluacija (znižanje vrednosti denarja) (Dalje prihodnjič.) Jugoslovanski državni zbor. Dne 1. t. m. ob pol 11. uri so se seSli poslanci kraljevine SHS v za- časnem državnem zboru. Centrum je zasedla Jugoslovanska demokratska stranka. V ostalem še razdelitev strank ni povsem jasna. Pri otvoritvi je minister dr. Kra- me r v slovenskem jeziku prečital ukaz o sklicanju začasnega narodnega pred- stavništva. — Za starostnega predsed- nika je bil izvoljen Gligorij Jeftano- v i č iz Sarajeva. V svojem pozdravnem govoru je izrazil veselje in srečo, da je mogel na pragu svojega življenja doživcti veliki dan svobode in narod- nega ujedinjenja. Pozdravlja poslance, ki jih čakajo težke naloge, pozdravlja slavno našo vojsko, ki je izvršila slavno delo osvobojenja in ujedinjenja pod vodstvom dinastije Karagjorgjevičev, pozdravlja kralja Petra in regenta Aleksandra. Poslovni red srbske mrodne skup3Line se je sprejel kot zaCasni poilovni red naSega parlamenta. Za začasne tajnike so izvoljeni : Miljutin Dragovič, dr. Ivo Novak, dr. Vladimir Čorovič, dr. Jos. Lovrenčič. Nato so šli poslanci k slovesnim službam božjim. Beogradski listi v navdušenih člankih pozdravljajo narodne zastop- nike. Druga seja je danes 4. tm. ob 9. uri dopoldne. Nemški upi na revolucijo. Celje, 2. sušca. Dunajska »Zeit« poroča 26. sveč. o nekem razgovoru z »odličnim« (seveda!) jugoslovanskim politikom, ki je baje izjavil, da so dnevi Jugo- slavije šteti in da se osnujejo ua nje- nem ozemlju 3 nove republike. Celjski listič »Deutsche Wacht« izraža v svoji zadnji številki nazor, da vpraSanje pripadnosti Slov. Šta- jerske k Jugoslaviji Se ni gotovo dej- stvo, Če5 da dogodki §e »tečejo«. Nemci in nemSkutarji seiejo med našim ljudstvom še vedno seme neza- dovoljnosti z novimi razmerami, huj- skajo proti državi in vladi. Nemci in nemškutarji na Slov. Štajerskem uprizarjajo izgrede, stre- ljajo na Slovence, skušajo uprizarjati štrajke, imajo medsebojno neprestano tajne sestanke (v Celju dr. Ambro- schitsch, Stiger itd). Tudi v naSih civilnih in vojaSkih pisarnah se vedno sede Ijudjtf, ki imajo zveze z nemškimi politiki Ambroschitscheve sorte, ki jim je sicer dober naš kruh, ki pa niti oddaleč ne kažejo nagnenja, postati v resnici lojalni državljani. V javnosti naSi Nemci na usta svojih trobil neprestano zagotovljajo svojo lojalnost.med seboj in napram nevednim našim ljudem pa so naj- hujši zdražbarji. In nele to. Kakor kažejo slučaj dr. Kamnikarja in drug», imajo ti Iju- dje (tudi celjski Ambroschitsch!) še vedno stalne zveze z Gradcem, nepre- stano se vozarijo sem in tja in dajejo Nemcem poročila o dogodkih v naši državi. Raste jim greben! Odkar se je naš spor z Italijo poostril, se vidr vedno bolj, da so upi Nemcev začeli rasti. Imenovanje poslancev za nem- ško-avstrijski državni zbor iz našega ozemlja je eden teh znakov. Nemška korajža za napade in kršenje premirja na Koroškem in drugod istotako! Na svojih tajnih sestankih pa — ko so si nemškutarji med seboj od- kriti in ko vržejo z obrazov krinko lojalnosti! — govore neženirano o re- voluciji v naSih krajih. Tako se je to godilo nedavno pri nekem nemškem celjskem obrtniku na »hausballu«. Oni sami pripravljajo tla za njo s huj- skanjem in vzbujanjem nezadovoljno- sti. ZanaStjo se pri tem na skoii desetletja umetno v našem ljudstvu vzgojeno sovraštvo do Srbov. ZanaSajo le na to, da je nekaj ljudi med nami, zapeljanih, za republiko. ZanaSajo se na bivše Stajerüijance. Govore o tem, da izbruhne pri nas revolucija, čim bi udarili po nas skupno Lahi in Nemci, Mirno lahko opozorimo na§e obla- sti, da to nifo nikike fantazije, ampak Stsan 2. »NOVA DOBAi Stev. 18 dejstva. Zato je skrajni čas, da se odpro enkrat za vselej vrata naše dr- žave hujskačem Ambroschitschevega kova — pa se tudi večno zapro za njimi! Mi smo svarili — delo je naloga vlade in njenih organov I POLITIČNE VESTI. Nemška zlobnost se kaže v le- takih, ki so jih pred kratkim metali nemški letalci med naše vojaštvo in prebivalstvo na Koroškem. Lažejo v teh letakih, da je jugoslovanska vo- jaška oblast sklenila, upeljati kazen pretepa s palico. Namen teh letakov je jasen: izzvati med prebivalstvom in vojaštvom upor proti državi. Naši vo- jaki in prebivalci pa so pametni dovolj, da ne verjamejo ostudnim lažem. Le- takt pa kažejo vso ostudno hudobijo nemških voditeljev. Regent Aleksander odpotuje te dni iz Pariza v Beograd, da se udeleži sej narodnega predstavništva in ga pozdravi s prestolnim govorom. Plebiscit (ali ljudsko glasovanje) se bo najbrž odredil na spornem ozem- lju na naših južno-zapadnih mejah. Tako poročajo iz Curiha. Naše meje na mirovni konferenci. Naše zahteve glede mej proti Avstriji, Ogrski in Rumuniji so na mirovni konferenci bile izročene posebni kö- rn isiji. Naš spor z I tali jo je dospel na vrhunec. Italijanska vlada je v svoji zadnji seji sklenila odločen »ne« proti vsem našim zahtevam glede mej na- pram Italiji. Dunajski župan dr. Weiskirchner namerava baje odstopiti, ker že vnaprej sluti, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah občina prešla v roke soc. demokratov. Wilson hoče preprečiti spopad med Italijo in Jugoslavijo. Čez Haag prihaja iz Amerike poročilo, da proučuje amerikanska komisija črto, katero naj predloži razsodišču in katere bi nobena teh dveh držav ne smela prekoračiti: Wilson namerava stopiti v zvezo z Beogradom in Rimom, da prepreči spopad z orožjem. Italjani iščejo na vseh koncih in krajih povoda za oborožen konflikt z Jugoslavijo. Zadnje dni so razširili nji- hovi listi lažnive vesti, da je naša vojaška oblast izgnala neko laško misijo iz Ljubijane, ki je baje imela tarn ure- diti dovoz živil za čehoslovaško in našo državo. Zato da je Italjanska za- prla mejo proti nam. Seveda je vest o izgonu laške misije navadna laž. Wilson se vrne na konferenco v Pariz in odpotuje iz Amerike 5. tm. MARIBORSKE NOVICE Nemški železničarji v Mariboru 80 hoteli 2.tm. uprizoriti štrajk na koro- škem kolodvoru. Hoteli so ž njim izsi- liti odpust slovenskih delavceviz službe. Varnostna oblast je v odločilnem trenu- tku iztegnila roko po glavnih hujskačih. Radgonski dr. Kamnikar še vedno hujska, kakor poroča »Mariborski De- lavec«. Predzadnjo nedeljo je povabil župane in svetovalce občin cmureškega in radgonskega okraja, ki so zasedene po naših četah, v Apače ter jih nago- varjal, naj gredo osebno v Gradec in prosijo za združenje z Nemško Av- srijo. Kaj res oblasti ne bodo naredile konca hujskarijam tega človeka?! Erarične konje zapleniH so neki Ivani Reiter pri Sv. Kraljih in znanemu trojiškemu Schützu. Tudi trojiški Ferd. Golob se baje vozi z eraričnim konjem. Vsi ti so si jih baje brez dovoljenja prilastili. CELJSKE NOVICE. Nemške fgimnazijske vsporednice v Celju raz- puščene. — Nemški p&*o- fesorji odsBovljeni. Celje, 2. sušca. Celjski "nemški listič se je v svoji zadnji številki besno zaletel v sloven- ski profesorski zbor tukajšnje girnna- zije, Češ da je iz političnih in ne pe- dagoških razlogov nastopil zoper na- daljni obstoj nemških paralelk na dr- žavni gimnaziji v Celju. Hinavsko javka, da so Iojalne «nemSke« rnatere v skrbi za bodočnost svoje dece šle k nadzomiku dr. Poljancu in ga prosile za vzdržanje paralelk. Izraža končno željo, naj bi se odložilo vprašanje nemških paralelk za čas po mirovni konferenci, češ da zdaj razmere še niso jasne glede pripadnosti Spodnje Štajerske k Jugoslaviji. Kolikor besed, toliko hinavščine in podlosti. Iz spomenice slovenskega profesorskega zbora jasno izhaja, da so govorili slovenski profesorjl strogo iz stališča državnih interesov. — 0 lojalnosti nemškega elementa pri nas napram državi razpravljamo na drugem mestu. — Skrb nemških mater za svojo deco bi se gotovo bolj kazala v tern, če bi svoje otroke dale v zavod, kjer se bodo pripravljali za bodočnost v onem jeziku, ki ga bodo v službah Jugoslavije potrebovali. Če pa se ne mislijo pripravljati za službe v naši državi, pa ta nima povoda, jim skrbeti za vzgojo. Povdarili smo že v zadnjem članku, da bi bilo blazno, ko bi naša država vzdrževala zavode za vzgajanie uslužbencev oz. ufadnikov za nemško Avstrijo. — Kako lojalni so naši nem- škutarji, pa kaže osobito zadnji stavek, ki zakrito izraža še vedno upanje, da bi naš slov. Štajer morebiti vendarle pripadel Nemški Avstriji. Vse to brez nadaljne nepotrebne polemike samo konstatirano. In h koncu konstatiramo, da je glasom naših informacij višji šolski svet v Ljubljani storil edino pravilni in umestni sklep: nemške gimna- sijske paralelkeso razpušče- ne, nemški profesorji so od- slovljeni. Kaj drugega nismo mogli pričakovati in bi bil vsak drug! sklep vzbudil vihar v naši javnosti. Cankarjeva proslava v Celju se je izvršila v nedeljo 2. tm. ob lepi ude- ležbi. Prof. Steblovnik je otvoril prire- ditev s primerno kratko karakteristiko našega velikana, učitelja in proroka. V obširnem, globoko zasnovanem govo- ru je naš znani književnik dr. Ivan Prijatelj podal vrsto svojih spominov na mladostnega svojega tovariša Can- karja, podal zgodovino trnjeve Cankar- jeve umetniške poti, zgodovino umet- nika zasužnjenega naroda, ki je v vsa- kem svojem delu klical po svobodi, katerega vsa dela so ena velikažalostna povest o narodovem duševnem in te- lesnem suženjstvu, zgodovino umetnika. katerega vse življenje in delovanje je bilo neskončno hrepenenje po Juči, le- poti in svobodi. Od sodobnikov nera- zumevan — bo Cankar šele po svoji smrti našel vkulturno dvignjenem narodu razumevanje, koje zasluži ta neumorni bojevnik svojega naroda. — Dr. M. Rus je prečital iz Cankarjevih spisov: „Četrto Noč" iz „Nine" „Pe- sem" iz „povesti iz doline Šentflorjan- ske" ter „Zaklenjeno kamrico" iz „Po- dob iz sanj". — Hvaležni smo Celjske- mu pevskemu društvu za užitek, ki nam ga je nudilo s prireditvijo. Slovensko gledališče v Celju. V soboto in v nedeljo so se nam pred- stavili člani ljubljanskega narodnega gledališča v Cankarjevi drami »Jakob Ruda« in v Nušičevi komediji „Svet" Oba večera je bilo gledališče nabito polno. Poročilo o predstavah še priob- čimo. Sladkor se prodajav celjski aprovi- zaciji ta teden po 7 K 20 v 1 kilogram. Silno je poskočila cena. Zaradi tatvine sta stala v soboto 1. tm. pred celjsko sodnijo 18-letni dela- vec Franc Tovornik in 17-letni delavec Adolf Žvižaj iz Celja, ker sta 20. sept. 1918 Mariji Šolinc ukradla razne stvari v vrednosti 1269 K. Franc Tovornik je izvršil razentega še druge tatvine. Dobil je 18 mesecev, Adolf Žvižaj pa 3 mesece težke ječe. DNEVNE NOVICE. Za slovensko vseučilišče v Lju- bljani je glasom poročila iz Beograda osrednja vlada SHS določila znesek 1,400.000 K. Pouk bi se naj pričel že letos jeseni. Izdaja poštnih znamk, veljavnih za celo državo SHS, pripravlja minister za pošto. V promet bi prišleže ta mesec. Vojaške obmejne komlsarijate organizira centralna vlada ob sedajnih začasnih mejah. Za Špilje je imenovan nadporočnik dr. Štefančič, za Ormož nadporočnik dr. Radovan Brenčič. Vrhovnl zdravstveni svet se ustanovi za celo kraljevino SHS. Za- stopani bodo v njem tudi 4 Slovenci. Invalid z razločno pisavo, mimega značaja in veseljem do umetnega vrtnar- stva (cvetličarstva in semenoreje) najde prijetno zatočišče. Nudi se mu lepa bodo- čnost. Oglasi naj se v poverjeništvu za socialno skrb v Deželnem dvorcu v Ljubljani II. nadstropje, sobaštev. 125. Avstrijski Lloyd, največjo bivšo avstrijsko pomorsko družbo, je prevzela Italija. Tako Lahi in Nemci za našim in za hrbtom mirovne konference us- tvarjajo nove položaje. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. V Št. Lenartu v Slov. Gor. se je ustanovila krajevna organizacija JDS. Predsednik je dr. Gorišek. NARODNO-SOCIJALNA ZVEZA. Podružnka Narodno - socijalne zveze v Celju se je ustanovila 2. tm. na zaupnem sestanku v Nar. domu, kateremu je predsedoval predsednik Slov. del. pod. društva g. Drago Gobec. Predsednik zveze g. Juvan iz Ljubijane je obširno in temelito razpravljal o razvoiu Nar. soc. Zveze ter o njenem programu, ki je naroden in socijalen. Naroden, ker smatra Zveza za svojo prvo nalogo, da dvigne med delavstvom narodno zavednost v nasprotju z na- rodno brezbarvno internacijonalo, ki je vedno in povsod v prvi vrsti pod- pirala in na prva mesta rivala nem- škega delavca, ter da v prvi vrsti skrbi za prospevanje in napredek slo- venskega delavstva na naših tleh; v socijalnem oziru pa se Zveza hoče tudi v bodoče udeleževati vseh bojev, ki gredo za izboljšanjem delavčevega po- ložaja. Zveza ima danes že na tisoče članov in njih število z vsakim dnevom raste. Kar se tiče podpor, nadkriljuje strokovna organizacija Nar. soc. Zveze daleč ono internacijonale; zakaj pri Nar. soc. Zvezi dobi vsak delavec že po 3 mesecih članstva pravico do pod- pore, pri internacijonali šele čez leto dni. Tudi je izmera podpore višja. Interna- cijonala uporablja danes najgrši teror proti vsakomur, ki se noče njej ukloniti. V svobodni naši državi bomo temu terorju najodločnejše na prste stopili. Tudi se bomo z vso odločnostjo borili proti vzgajanju boljševizma v naših ma- sah, ki ga skuša sejati tudi pri nts internacijonala. — Navzoči člani Slov. del. pod. društva izjavijo, da skličeje nemudoma občni zbor druStva, na ka- terem bodo sklenili razpust in pridru- ženje k novi podruŽnici NSZ. Izvolil se je odbor podružnice: Dragotin Gobec, predsednik; Govedič, Kolar, Črepinšek, VreČko, Pertot, Kramar in Simončič. odborniki. — Predsednik NSZ priporoča ustanovitev samostojne mladinske sku- pine za Celje ter večkratno prirejanje shodov in sestankov. Nekaj iz programs Napodno- socijaSrte zveze. »Z žalostjo se je opažalo, kako se raznaroduje slovenski proletarijat. Na~ silje tujega kapitala je doseglo svoj višek. Narodno vprašanje je bilo isto- vetno s socijalnim vprašanjem našega malega človeka. Razumljiv ie bil klic po narodni osamosvojitvi in obenem po organizirani moči jujjoslovanskega delavstva ... Dvigniti smo hoteli med našim malim SJovekom smisel za or- ganizacijo. Saj je bila komaj desetina našega delavstva organizirana, ker se je slovenski proletarijat ogibal in branil že obstoječih strokovnih organizacij«. „Združiti hočemo jugoslovansko delavstvo v strokovne organizacije, in te v zvezo z enotnim vodstvom, kjer bomo sami Jugoslovani odločevali o naših potrebah iz zahtevah. Voditi ho- čemo najodločnejši boj proti vsakemu poskusu kapitalizma, da bi socijakio izkoriščal in ubijal našega malega ČIo- veka. Delovati hočemo na izboljšanje delovnih in gospodarskih razmer, da ne bomo imeli samo svobpdne Jugo- slavije, ampak tudi svobodne in enako- pravne državljane. Zagotoviti hočemo našemit delavcu, da bo dobil na svoji rodni zemlji dovolj kruha in da mu ne bo treba hlapčevati in umirati v tujini. Najodločnejše se bomo borili za to, da bo v Jugoslaviji nova socijalna zako- nodaia dala razredu neposedujočih vsa sredstva obrambe proti razredu pose- dujočih. Delavstvu liočemo pripomoči do najpopolnejše strokovne in umstvene izobrazbe. Vzgojiti hočemo delavstvo v dobrem poznavanju njegovih socijalnih pravic in nasprotno o dolžnostih države in poedincev. Tako vzgojeno delavstvo se bo tudi v političnih bojih znalo udej- stvovati in jasno ločiti med dobrim in slabim." V svoj krogbomo pritegnili mla- d i n o , ki je zaostala in zanemarjena, ker se nihče ni menil zanjo. Iz vojne gospodarske krize ne sme iziti delavstvo kot najbolj oslabljeno in brezpravno. Zato bomo prav posebno v današnji brezpravni dobi posvečali vso pažnjo delavskemu trgu. Postavili si bomo denarni sklad, ki bo velik dovolj, da bo uspešno stal v mezdnih in drugih socijalnih bojih delavstva. Sklad bo na razpolago tudi onim članom NSZ, ki bodo v potrebi, v brezposelnosti in bolezni. Vsakega člana NSZ bomo varovali v sporih, ki bi nastali iz delavnega razmerja z de- lodajalci. Poslovala bo posredovalnica za delo in službe, ki bo na razpolago članstvu." Pristopajo lahko posamezniki (de- lavec, mali obrtnikj mali uradnik, mali posestnik, viničar, dninar itd.). DRUŠTVENE PRIREDITVE. Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Sp. Štajersko sklicuje za nedeljo 9. marca 1.1. po- poldne ob 2. uri v Narodni Dom v Celju 7. redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika 2. Po- ročilo tajnika in blagajnika. 3. Združi- tev vseh gasilnih društev v »Jugoslo- vansko gasilno zvezo Ljubljana«. 4. Uvr- stitev vseh gasilnih društev v krajevne Stev. 18 »NOVA D 0 B A« Stran 3. Karol Vanič» Celie SRoiovska ulica št. 15 Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. (okrajne) gasilske župe. 5. Slučajnosti. Zaradi izredne važnosti zborovanja se pozivljajo vsa tovariška društva, naj b«do ta dan zastopana vsaj pe enem odposlancu. Na pomoč! OBBT, TRGOViNA IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Pozoi* pi*ed agenti tujih zavarovaEnic! (Dopis iz ZadreČke doüne.) Važ dopisnik iz Prevalj jo je dobro pogodil, ko nam je razložil, da oni, ki imamo svoja poslopja in premičnine Se pri nemških, laških in drugih židovskih zavarovalnelrinjska ullca 3. 177 Da Httno 10-^7 živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin jesdobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piSi potem z dopksnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Homraira BALKMN priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. Kosilo za abonirane. 177 10-7 atrftM 4. »NOVA D O B A« Štev. lg Kupujte semena le pri tvrdki Ivan Ravnihop CellB V zalogi so vsa deteljna, domača in lu- cerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut seniena, kakor tudi zeliščna in cvetličiia, vsa preiskana od kmetijske družbe v Ljubljani. priporoča špecerijsho bingo ter usahovrstne barve za pblehB, s hate- piml si lahho vsahdo barua vsakourstno falago sam. Qosuiinfl" »BRfllllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lfestna mesarija. Restavrater FrailC POVlillC. Najstarejša m edina slov. pekarna v Cilju Franc E.Vošnak 1 «lastni hiSi Brašhn testa St. IV se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se tudi hsks In sladhorffti. Stavbena in galant, hleparsha uUrt A. Josta nam. pponjo floilosi Celje9 Graška c. 8 (namproti „belega vola11) Frevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. ČEVLJARSKA DELAVfilCA Rud. Zontič Bolnlška(ŠpiUltka)ullca ev. 2)lib$t zu kolodvort) iadeluje Cevlie po najniZji ceni in solidni iljotovitvi. 46 104—14 Minn in sliki Mm L.ÄSTNI POM CeIieiEotoimi!iciištev,1! sprejema hranilne vloge od ysa- kega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodnimi pogoji. 20 do 60 oralov v bližini Celja. Ponudbe pod „Takoj" na upravništvo „Nove Dobe". Ohrajna hranilnica v Slovenjgradcu obrsstuje hrattilne vlog« od 1. suica 1919 do prel<ca 90 20 0 brez odbltka renlnlne in doklad. Ravnateljstvo O kr.hr anllnice v Slovenjgradcu dne 20. svečana 1919. 317 1 Odvetnik je odprl svojo pisarno v MarSboru Tegetthoffova cesta 321 2-1 nad kavarno „IKIeran" ! Za modistke! Največje skladišče pritiklin: svilene robe, trakov, cvetlic, 3191 žameta, tula, pajčolana, žice i. t. d. priporoča po engros cenah Herman JUexowies, ttradeoy Herrengasse 4. TPQoysHo agintura in homisijsho podjetjB CELJE priporoča cenj. tryoveem pr vovrslen pralni prašek, rum in slivovko ter vsakovrstno kolonialno blago. Za- htcvajie po udbe. jtavbno podjetj* in trgoViua z him LaVa $Ut 22 pr< (eljtt Sedia? sk^ in tape- tarska del vnica L} |f 245 104—1^ V^ll%) uiica stev !6. Sfekleniee za vkuhanie sadja (500—600 po 5 litrov) se prodajo zclo ugodno pri družbi za promet s petro- 204 lejem v Celju, Krožna c. 4. 10—5 Dve alt tri lepo meblirane 322 2-1 sobe a kuhir