ClGtUtlflBli HStll * t . Ljut --ril L i.—. •s*', v tttrMt, 25. februarja 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll DINOST Uredniitvo in upravništro: Trst (3), ulica S. Franccaco d'Assisi 20. Telefon llr57. Dopisi n*i se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rckl» ■arije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefraaldri pisma m ne sprejemajo. — Lut. založba in tisk Tiskarne Pod uredništvo v Gorici: ulica Oiostie Car d u cd štev. 7, I. oadste Otavnt In odgovorni urednik : prof. FIHp Peric. Vež borbenosti! Včeraj smo na tem mastu podčrtali nasvet oašeira tJcpUnika iz Klaoca, ki jo priporočal, da moramo biti borbeni tadi na gospodarskem polju. Beseda je padla Se o pravem času in je tem pomembnejša, ker je priAia iz ljudstva samega. Znak, ki kale — kakor SUH) rekli včeraj — da se naše ljudstvo zaveda tega dejstva ter da smatra borbeno vztrajnost in odločnost za najpotrebnejšo spremljevalko v svojili raur kuh in težavah. Ta duh borbenosti pa mora navdajati slehernega med nami — od preprostega kmetica in delavca, ki si v potu svojega obraza služita svoj trdi ' -. '.danji kruh, pa gori do najvišjih »dilnih mest, ki so obremenjena s t<'žk<■ odgovornostjo pred narodom in njega zgodovino. Ta duh borbenosti pa ni nikako revolucijonarstvo ali prevrat nistvo, ki bi si postavljalo kake protipostavne cilje. Borbenost, ki jo tu ;limo in ki nas mora spremljati pri Važnost fllnflMi sestanka z Hussolinllem RazShme iiaHjan$fco-ii»o$lowenske prtfatettske pogodbe Italijanski delegati za zborovanje Društva narodov RIM, 24. Listi pripisujejo sestanku jugoslo venskega zunanjega ministra dr. Ninčića z ministrskim predsednikom Mussolinijem, ki je obenem italijanski zunanji minister, veliko važnost. «Gk>rnale dTtalia» pravi, da bosta imenovana državnika proučevala situacijo, ki so jo ustvarili locarnski dogovori, in vsa ostala vprašanja, katera se pojavljajo na mednarodnem obzorju radi predstojećega vstopa Nemčije v Društvo narodov. Jugoslavija ni manj interesirana kot Italija, da se ohrani teritorijalni status, ki so ga določile mirovne pogodbe. Raditega bosta oba državnika posvetila svojo posebno pozornost tudi pangermanskemu gibanju spojitev Avstrije in Nemčije. Vsa- 7. a kdo zna, da tvori nedotakljivost Avstrije predpogoj sedanjemu ravnotežju v osrednji in vzhodni Evropi. Ako se Avstrija priključi Nemčiji, bo uničeno vse dosedanje delo mirovnih pogodb. Italija je že izjavila, da ne bo dovolila te priključitve. S tem se strinjajo tudi nasledstvene države. V Beogradu se kaže že delj časa tendenca, da se razširi italijansko-jugoslovenski pakt in tako onemogoči nemški «Dra ng nach Suden*. Prvi minister Mussolini je imenoval sen. Vittorio Scialoia in on. Dino Gran-dija za italijanske delegate na zborovanju Društva narodov, ki se sestane 8. marca. Delegatoma, sta dodeljena kot izvedenca on. Ernesto Belloni in markiz Medici del Vascello. Tli i! vsem našem snovanju, ki nas ne sme zapustiti v nobenem položaju, naj bo še tako težak, je ona odločna volja do življenja, ki zapira vrata obupu in malodušnosti ter nas usposablja k vedno novim podvigom, nas žene k novemu ustvarjanju tudi na razvalinah našega prejšnjega dela, ako nam ga uničijo neizprosne razmere. Le prevečkrat pa se žal slišijo med nami glasovi malodušja in obučavanja. Kaj pomaga vse pisanje, prizadevanje, čemu bi se trudil in mučil, saj je itak vse zastonj, saj je kljub temu vedno slabše! Pa naj gre, kakor hoče, kar bo bo itd. In pogostoma prihaja tako vzdihovanje od strani ljudi, ki j ili t'V.ko povojne razmere niti od daleč niso tako hudo zadele, da bi jih neizprosno gnale v obup. Tudi ta pojav je namreč bolezen, ki ga je zanesla med nas in tudi v drugr narode svetovna vojna s svojimi poraznimi posledicami. V pi vih povojnih letih je imela po raznih krajih tako plodna tla, da be je že bila razpasla v obliki neke mračne težnje k samomoru. \ slojih — posebno po večjih mestih so se ponavljali samomori kot nekaka mračna nalezljiva kuga. V naših krajih se niso dogajali taki slučaji tako pogostoma kakor drugod, vendar pa je zabeležila tudi kronika naših časopisov nekoliko samomorov, ki so se dogodili v krajih, kjer ni bilojadlškem vprašanju slišati o njih morda že stoletja. Raz- h*evajo veseljiv znak torej, da je naše ljudstvo ohranilo svojo moralno silo nedotaknjeno kljub vsem pretresljajem, ki jih je moralo prestati v zadnjih desetih letih. To je oni neprecenljivi kapital, katerega ne smemo zakopati kot mrtev zaklad, temveč ga moramo izrabljati in uveljavljati v težki borbi za obstanek. Udejstvuje pa naj se ta moralni kapital ravno v obliki duha borbenosti, vztrajnosti, žilavosti in iznajdljivosti in drugih podobnih lastnosti, ki naj večajo naše življenjske sposobnosti in utrjujejo naše odporne sile. In to na \seli poljih našega življenja — na gospodarskem in kulturnem kakor na političnem polju. Vojna je posebno kruto zadela naše ljudstvo v njegovem gospodarstvu. Predvsem je spremenila splošne gospodarske razmere. Prva posledica novega položaja je bila ta, da so usahnili razni viri, iz katerih je črpal naš človek sredstva za preživljanje sebe in družine. Razne panoge gospodarskega udejstvovanja, ki so pred vojno cvetle, so izgubile po vojni .vse pogoje obstoja in razvoja. Druge so zagazile v krize, od katerih niso še ozdravile, tretje so popolnoma propadle. Borba za gospodarski obstanek je skrajno težka in stavi na slehernega med nami take zahteve, da jim more zadostiti in se prebiti do boljših časov le tedaj, ako napne vse svoje sile, ako zastavi v borbo za obstanek vso svojo borbenost in žilavost. Tudi najtežji udarec, ki je zadel velik del naše dežele — opustošenje po vojni — moramo promatrati tudi s tega stališča. Naloga in dolžnost strokovnjakov na gospodarskem polju pa je, da tudi oni prispevajo k tej borbi s tem, da usmerijo svoja proučevanja v prvi vrsti k odkrivanju novih virov dohodkov in novih panog oziroma načinov gospodarskega snovanja. Na kulturnem polju so udarci zadnjih let še hujši. Odprava slovanske ljudske šole postane za nas nepopravljiva katastrofa, ako se vdamo obupu ter priznamo, da. je vse izgubljeno — ako ne bomo borbeni ter skušali z lastnini močmi odvrniti nevarnost nepis- -vr ma^IM -I « 1 _ - - ■ _ • ______-___ Sklicanje ministrskega sveta RIM, 24. Ministrski svet je sklican v palačo Viminale za pondeljek 1-marca. Seja se bo pričela ob 10. uri predpoldne. Državni podtajnik za narodno gospodarstvo on. Balbo so udeleži pogieba senatorja Hortisa RIM, 24. Pogr . ha sen. Attilio Hortisa se no udeležil državni podtajnik za na^ rodno gospodarstvo on. Balbo. Zastopal bo Nj Vel. kralja in vlado. D'AbiiukzIo posestnik snetaiskega vrtu Princ Schonbarji - Waldenburg pri kralja RIM, 24. Danes zjutraj je bil sprejet v avdijenci pri kralju princ Herman Schonburg-Waldenburg, lastnik Snežnika. Kralj se je razgovarjal ž njim nad tri Četrt ure. Princ Schonburg-Waldenburg je izjavil Nj. Vel. kralju, da namerava odstopiti posest snežniškega vrha pesniku Gabriele D'Annun-vseh ziu za ves čas njegovega življenja. Jutri bo princ Schonburg sprejet pri Mus-soliniju ter mu bo sporočil svojo namero. _ Protestno zborovanje v lnnsfiracku radi zadržanja avstrijsko vlade v po- ZborovalcI za-odstop avstrijske vlade in priključitev Tirolske k Nemčiji INNSBRUCK, 24. Sinoči se je tukaj vršilo protestno zborovanje proti zadržanju zvezne vlade v poadiškem vprašanju. Zborovanju so prisostvovali pristaši vseh strank. Predsedoval mu je mestni podžupan Fischer. V svojem govoru je poudarjal, da zadržanje avstrijske vlade v zadevi Poadižja ni odgovarjalo čustvovanju ljudstva. Avstrija — je nadaljeval govornik — je upravičena iznesti pred Društvo narodov one grožnje, ki jih je izrekel v uradnem govoru on. Mussolini. Enako velja tudi za vprašanje tlačenja nemške manjšine v Poadižju, ki se po Mussolini jevih zatrdilih mora poitalijan-čiti. Poadiško vprašanje ni nikakor notranja zadeva Italije. Usoda Poadižja je usoda severne Tirolske. Govornik je zahteval, da avstrijska vlada čimprej odstopi in da se slanec Čelon is Banjaluke. Podpredsednik narodne skupščine Subotić je nato sporočil, da je piavkar umrla mati predsednika narodne skupščine Trifkovića, sošolka sedanjega ministrskega predsednika Pašiča. Imela je 80 let. V imenu narodne skupščine je podpredsednik Subotić izrazil so Žal je prizadetim. Seja je bila nato prekinjena. Nadaljevala se je ob 5. uri popoldne. Takoj ob otvoritvi je podpredsednik Subotić naznanil, da je danes popoldne v Zagrebu umrl poslanec dr. Lorkovič, ki je zadnje dni ležal v agoniji. Subotić je opisal njegovo delovanje, nakar je narodna skupščina izkazala pokojniku čast ter izrekla sožalje rodbini. Posebno odposlanstvo bo položilo venec na njegov grob. Narodna skupščina je prešla nato na dnevni red. Posl. Voja Marinko vic je strokovno kritiziral finančno politiko vlade, prsdvsem pa proračun za vojsko. Samostojni demokrat Kecma-nović je naglačal, da je seljak preveč poadiško vprašanje iznese pred Dru-.obremenjen z davki. Razprava se je še štvo narodov. V nadaljnjem je zahte-j nekaj časa nadaljevala, nakar je bila Stojadlnović bo prispel v soboto v London BEOGRAD, 24. (Izv.) Iz Londona javljajo, da se v tamkajšnjih dobro poučenih krogih zatrjuje, da bo jugosloven-ska finančna komisija na svojem povratku iz Amerike prispela 27. t. m. v London. Jugoslovenski finančni minister Sto-jadinovič bo ostal več dni v Londonu in pričel z angleškim državnim zakladom pogajanja glede ureditve srbskega vojnega dolga napram Angliji, ki znaša jO milijonov funtov šterlingov. Polkovnik Plastiras v Skopi j a SKOPLJE, 24. (Izv.) Preteklo noč je tukajšnja varnostna oblast izsledila grškega polkovnika Plastirasa. Prišel je v Skoplje in se izdajal za trgovca. Pri zaslišanju je Plastiras povedal, kdo in kaj da je. Policija mu je naznanila, da ne sme zapustiti mesta. Kejosen položaj na Francoskem Prizadevanja za preprečitev odkritega spora med zbornico in senatom. PARIZ, 24. Po informacijah, ki so jih novinarji dobili pri zastopnikih levičarskih parlamentarnih skupin in pri predsednikih obeh finančnih komisij, listi sklepajo, da ne bo prišlo do ministrske krize. Kljub nasprotnim prizadevanjem pa bo senat vendarle razpravljal o vseh predloženih fiskalnih načrtih, in zdi se, da se senatorji ne bodo prav nič ozirali na dosedanje sklepe zbornice ter da bodo odobrili tudi nekatere načrte, ki jih je zbornica zavrnila. Kakor vse kaže, ne bodo ministri izvajali nikakega pritiska, ki naj bi vplival na glasovanje, ker stoji vlada na stališču, da treba dobiti v najkrajšem Času vsaj tiste dohodke, ki jih državna zakladnica sedaj nujno potrebuje. PARIZ, 24. «Echo de Paris» razpravlja o zadržanju radikalnih soeijalistov in pravi, da so kartelisti hoteli spet preobračati finančne načrte. Vlada pa ni nikakor hotela dopustiti, da bi se razprava v zbornici pričela znova in Briand bo gotovo stavil zbornici vprašanje zaupnice na nar črte, ki jih bo senat odobril. « Peti t Journal« naglasa, da se je pri zmernejših skupinah zbornice odpor proti bi.o mogo* **itt od n^Kla h J^iH-j EM^..Sd tc^n^U" jard. Govoril je nato radićevec Babic, krajgem času prišlo do sporazuma. «Oeu-katerega so razni poslanci večkrat Tre» oćita Doumerju nepopustljivost v za-prekinjali z medklici. Davidovičevec devi pristojbin na plačilne zneske in se Marković je kritiziral politiko spora-)vprašuje , če bo sporazum sploh mogoč, rama in za njim je doail besedo še po- Nadaljeoanle razprave o tfržaon. praračana v jugoslovenski narodni skupščini Mati skupščinskega predsednika Trifkovića — umrla BEOGRAD, 24. (Izv.) Na današnji seji narodne skupAčlne se je nadaljevala razprava o državnom proračunu. Kot prvi govornik je nastopil federalist posl. Žanič, ki jo poudarjal dejstvo, da je Hrvatska davčno bolj obremenjena kot Srbija ter se za vsem al za federativno ureditev države, kar bi na tak način vsaka posamezna pokrajina lahko sama odločevala o raznih svojih potrebah, o dohodkih in izdatkih. — Nato je dobil besedo poslanec SLS dr. Vesenjak, ki je govoril o finančnem položaju države in poudarjal, da so v Sloveniji davki najbolj hudi. Trgovinska bilanca po njegovem mnenju ne 4more biti aktivna, marveč pasivna. Izrazil je tudi pomisleke o tem, da bij Obmejni incident med Poljsko In Litvansko VARŠAVA, 24. Poljska brsojavna agencija sporoča, da je obmejni incident med Poljsko in Litvansko poravnan. Incident je izzval oboroženi oddelek Litvancev, ki so zasedli gozd ob meji pri Podgajih. da bi tam sekali di** va. Gozd leži na poljskem ozemlju, kar kih 30 km ostran ud Vilne. Poljska vlada je prepovedala rabo orožja v tej zadevi in poverila obmejnim oblastim nalogo, da v noči od 22. na 23. t. m. vzpostavijo red ob moji. Vstaja v Sudanu LONDON, 24. Iz Kartuma poročajo, da postaja položaj v Sudanu, kjer se je uprlo pleme Nuba, z vsakim dnem kočljivejši, ker se vstaško gibanje širi. Celih petnajst dni si Angleži prizadevajo, da bi vstajo udusili, a so imeli dosedaj le malo sreče, čeprav so tekom kazenske ekspedicije postrelili že 35 u-pomikov, ujeli pa 300. Kazensko ekspedicijo so Angleži organizirali zato, vker so vstaši umorili poglavarja Mek-Djebel-Gulada in njegovega sina. Ta poglavar je bil namreč zvest podložnik Angležev. Na njih strani je sedaj ostalo samo še pleme Gulfang. Vstaši štejejo par tisoč dobro oboroženih mož, ki se hrabro branijo. Poleg tega pa so se utaborili na takili krajih, kjer jim je težko priti do živega. Radi tega so Angleži uporabili te dni letala, ki so bombardirala postojanke in obrambne naprave vstašev in njih taborišča. Angleži upajo, da bodo s takimi energičnimi sredstvi vzpostavili mir in red v tej pokrajini. Haenosti v rodnem jeziku, ki grozi na-fcim otrokom. Tudi tu nas more rešiti le žilavo delo, oplojeno z neomajno borbeno voljo do lastnega kulturnega £iv!jenja. Isto velja tudi glede političnega in vsega ostalega življenja Povsod moramo biti prežeti z duhom borbenosti, ki naj visoko povzdiguje vse moralne sile *na£ega ljudstva. Ni torej to kaka slepa : brezciljna, temveč trezna in računa- val tudi avtonomijo za Poadižje in severno Tirolsko, ki naj se priključita Nemčiji. Zvezni svetnik Steidie je rekel, da ni avstrijska vlada pokazala niti najmanjšega razumevanja za čustvovanje tirolskega ljudstva. Ramek da je globoko užalil Tirolce, ker se je posluževal v svojem govoru izraza «Poadižje» mesto «južno Tirolsko». Končno je podžupan Fischer prečital zboroval-cem brzojavko, ki se odpošlje ameriškemu senatorju Borahu in v kateri je naprošen, da se zavzame za Tirolsko. Romunski princ Karol odpotoval v Pariz. MILAN, 24. Sinoči ob 23.30 je odpotoval v Pariz romunski princ Karol. Na potovanju ga spremljata gospa Lupescu in pobočnik Gordescu. Poučeni krogi zatrjujejo, da se bo Karol sestal v Parizu z odposlanci romunskega dvora z namenom, da prekliče svojo abdikacijo od prestolo-nasledništva. seja ob 20.30 zaključena. Dragulji bivše carske rodbine BERLIN, 24. «Berliner Tagblatt» poroča iz Moskve, da je družba nemških zlatarjev kupila več dragocenosti bivše ruske carske rodbine. Diamantni dia-dem ruske carice so kupili za vsoto 3 milijone dolarjev. joča borbenost, ideja vodnica, ki naj nam seče pot skozi križe in težave in podi pred nami megle obupa, ki ne bo služila kot sredstvo za podžiganje medsebojnega strankarskega pobijanja in slabljenja naše življenjske sile, temveč nas bo krepila in jeklenila ter družila v enodušno vrsto borcev za obstanek našega naroda. PosL dr. LorKovIt umrl ZAGREB, 24. (Izv.) Danes popoldne ob 4. uri jo v svoji vili na Tuškancu pri Zagrebu umrl dr. J. Lorkovič. Rodil se je 1. 1860. in je bil svoj čas vrlo izrazita politična osebnost. Skupno z Radićem in Pribičevićem je leta 1895. ustanovil list «Narodna misao». Bil je urednik «Narodne obrane» v Osijeku in ustanovil pozneje «Pokret» v Zagrebu. Njegova vztrajna agilnost se je izkazala posebno za časa veleiz-dajniškega procesa pod banom Rau-chom. Pod njegovim režimom so oblasti Lorkovića često preganjale. L. 1908. je bil prvikrat izvoljen za narodnega poslanca. Sodeloval je za časa prevrata v Narodnem veću in je 1. 1919. ustanovil Hrvatsko zajednico, ki se je pozneje z Radićevo stranko združila v Hrvatski narodni blok. Po sporazumu RR je Lorković zapustil Radića, nakar je z dr. Trumbićem ustanovil v Splitu Hrvatsko federativno stranko. Pogreb se bo vršil v petek ob 16. uri Dr. NIInčU v LJubljani LJUBLJANA, 24. (Izv.) Danes ob 11. uri je jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić dospel v Ljubljano. Sprejela sta ga velilti župan in direktor ljubljanske železniške uprave. Po enotirnem odmoru je dr. Ninčić, katerega spremlja italijanski poslanik Bodrero, Odpotoval preko Rakeka v Trst. Novinarjem ni hotel podati- nobene izjave. Ratifikacija pogodbe ▼ locarnske Parizu PARIZ, 24. V odboru za zunanje zadeve so na predlog poslanca Bon-courja sprejeli proti štirim glasovom locarnsko pogodbo. Briand je v svojem govoru poudarjal, da so v locarnski pogodbi vse pravice, ki jih je dobila Francija pri pogodbah v Versaillesu, ostale neokrnjene. Pred obnovitvijo finančnik pogajanj med Francijo in Anglijo? LONDON, 24. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se bodo v najkrajšem času obnovila pogajanja glede odplačevanja vojnega dolga, ki ga Francija ima napram Angliji. Kakor znano, so bila meseca avgusta lanskega leta pogajanja prekinjena, ker ni hotel Caillaux obljubiti več kot 12 milijonov in pol funtov šterlingov na leto. Na neko tozadevno interpelacijo je angleški finančni minister včeraj zvečer odgovoril v dolnji zbornici, da ga je francoski finančni minister obvestil, da bo prišel v London koncem februarja, če ga razprave o finančnih načrtih ne bodo zadrževale. Zveza baltiških držav LONDON, 2i. «Daily Telegrapli» pojoča, da snujejo baltiške države Le-tonska, Estonska in Litvanska gospodarsko in politično konfederacijo. Če bodo ti načrti uspeli, bodo te drŽave rklenile zvezo, v kateri bodo vse držaje ohranile svojo samostojnost, skupno pa bodo sklepale vse diplomatske, fi-nan ° so bfle pošle. Tudi pri nas so se raa^ Jale vse knjige, z Lasti povesti, romani, črtice. Ko so se razmere polagoma boljšale, so se začeli tudi pri nas oglašati razni izdajatelji. Vse to pa se je vršilo v naglici, brez pravega razmotrivanja, kaj bi bilo najpotrebnejše, najkoristnejše. Tudi so se pojavili periodični časopisi kakor «Njiva», «Jadranka«, «Miadika», ki pa so morali kmalu prenehati z izhajanjem ali pa so se oddaljili od prvotnega namena, kakor na pr. '(Mladika«. Nekateri pisatelji so sami založili svoja dela (K. širok: Jutro, Ribičič: Razvaline). Med založniki bi omenili Našo založbo, ki je izdala mnogo knjig prav različne vsebine, par knjig je izdala «Edinost», a ustanovili sta se dve družbi, ki naj bi nadomestovali nekdanjo Mohorjevo družbo. Toda vsi za- SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo nogometa. Uradno poročĐo. Seja dne 23. februarja 1926. Prvenstvene tekme v nedelje 28. t m. I. divizija (returne tekme): Igrišče Obzor, ob 13. wi: Sparta - Volga; igrišče Gorica, ob 15. nri: Gorica - Prosveta. - Počivajo Adria, Obzor in Zarja. — H. divizija (turne tekme): Igrišče Primorje, ob 15. uri: Primorje - Tommaseo; igrišče Adria, ob II. uri: Magdalena - Višava; V&rišče Adria, ob 13. uri: Adria - Proeek. Pristojbine za prizive. Začenši z nedeljo 28. t. m. stopijo v veljavo sledeče pristojbine »a prizive za prvenstvene tekme. Za I. div. L 30 in za n. div. L 15. Pri odobrenih pri živih se pristojbina vrne, pri neodobrenih pa zadrži. T.V.N. SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo. Seja dne 23. februarja 1926. Sodniki za nedeljske tekme: Sparta -Volga - g. R. Smerdel, Gorica-Prosveta -g. B. PlesniČar, Primorje-Tomaseo - g. B. Guštin, Magdalena-Višava - g. V. Kras, Adria-Prosek - g. V. Kras. S. S. KOLEDAR RETURNIH TEKEH L DIV. Vse tekme pričnejo ob 15. uri. II. nedelja: igrišče Obzor: Sparta-Adria, igrišče Adria: Zarja - Gorica. Ta tekma Tatvina konjske opreme. S pomočjo ponarejenih ključev se je neznan zlikovac predvčerajšnjim vtihotapil lnSnil • • . „ prične izredno ob 13. uri. Igrišče Adria: lozniki se morajo boriti z gmotnimi; £rosveta . Obzor _ Počiva Volga. težkočami. Ker je danes denar prccej tista, ki ustvarja vzore ali jih rešuje iz redka stvar, je jasno, da bo to pomanj-pozabnosti. V teh vzorih črpa ves na- j kanje občutil tudi naš književni trg. rod upanje in vero v življenje in bodočnost in ljubezen za skupnost. Pomen lepe knjige (in knjige sploh) za narodno življenje so spoznali naši predniki. In ravno zato, ker je bilo posameznikom težko izdajati knjige, sta se ustanovili Mohorjeva družba in Slovenska Matica. Obe družbi imata brez dvoma veliko zaslugo, da je slovenska knjiga postala zares ljudska in narodna. Danes sta obe imenovani družbi ta- Naša knjiga bo morala preživeti težko krizo, kakor je težka gospodarska kriza, ki tlači ljudstvo. Z izgubo naših šol, posebno osnovnih, pa je organizacija naše knjižne proizvodnje še posebne važnosti. Nadomestilo za izgubljene šole*l)odo morali pač vršiti časopisi in knjige. Časopisov imamo dovolj, če pa so vsi na mestu, je drago vprašanje. Tudi v tem bi se dalo marsikaj izboljšati. Glede korekoč v zatonu, dasi sta po mojem j knjig je treba predvsem omeniti, da mnenju še potrebni, samo bi ju bilo tre-; mora biti naša skrt> podajati ljudstvu ba postaviti na novo podlago. Sicer je to vprašanje, ki ne spada semkaj, hotel sem samo povdariti, da je nekakšna organizacija knjižne proizvodnje Slovencem še vedno potrebna. Će je organizacija književne proizvodnje potrebna Slovencem sploh, je koristno in lepo, poučno in zabavno, znanost in umetnost v knjigi. V enem prihodnjih Člankov bom povedal nekaj misli, kako bi se dala naša knjižna proizvodnja prilagoditi sedanjim časom in razmeram. Ivan Vouk. DNEVNE VESTI Mri M a littii itlikntt (as Prejeli smo pravkar pastirski list, ki ga je izdal za letošnji velikonočni Čas prevz. g. mons. dr. A. Fogar, škof tržaško-koprski. Predmet, ki ga obravnava letošnji pastirski list, je veleak-tualen. «Krščanska družina naj goji temeljne družabne kreposti in naf preobrazi družbo« — evo osrednja misel, ki je obširno obdelana in osvetljena v letošnji poslanici tržaškega višjega dušnega pastirja ne samo s stališča naukov vere in Cerkve, temveč tudi v luči pridobitev in mnenj nekaterih najvidnejših posvetnih mislecev in znanstvenikov. Prisrčnj, poljudna, zanimiva, a obenem učena n zmot rivan ja o krizi, ki je nastopila pio vojni tudi na polju družinskega življenja, o njenih vzrokih, o lekih za ozdravljenje te najnevarnejše vseh socijalnih kriz — tem veleaktualnim vprašanjem je posvečen ves prvi del letošnje škofovske poslanice vernikom tržaško-koprske škofije. Drugi del — ako smemo pastirski list tako razdeliti — je posvečen razmotri van j u o razmerju med vero ier znanostjo in vzgojo, o kvarnih posledicah brezverske vzgoje, o verskih društvih in njihovem pomenu i. dr. V prihodnjih številkah našega lista priobčimo nekatere važnejše odstavke iz te lepe poslanice. „Slovanskjf Pfehleti" o jubileju „Edinosti" V svoji 2. številki je priobčila imenovana ugledna slovanska revija, ki izhaja v Pragi, obširen članek o nedavni proslavi petdesetletnice »Edinosti« in kratko kritiko naše jubilejne številke. \ naslednjem posnemljemo nekatere bistvene odstavke: Slovenci v Italiji so slavili v januarju znamenit jubilej: 8. januarja je preteklo 50 let, odkar je izšla v Trstu prva številka «Edinosti», organa isto-imenega tamkajšnjega političnega društva, ustanovljenega 20. IX. 1874. Dnevnik «Edinost» je izdal 17. januarja jako bogato jubilejno številko, ki tvori z dopolnitvami dobrodošel vir za poznavanje življenja in borb tržaških, primorskih in istrskih Slovencev in Hrvatov v poslednjih petdesetih letih. V bogatih priložnostnih Člankih iščemo z največjim poželjenjem zlasti vse, kar nam more osvetliti usodo naših •lovenskih bratov tekom vojne in po vojni. Predvojna doba je sicer neizmerno zanimiva vsled plodonosnega življenja, polnega gibanja in boja, katerega ognjišče je bila ravno tržaška «Edinost» (društvo in njegov organ) — toda ta doba je starejšim zasledovalcem jugoslovenskega Življenja znana, & mlajši se lahko pouče o njej iz drugih vnrov. Toda vojna doba in posebno povojna od aneksije k Italiji nam je doslej zagrnjena z zastorom, ki ga le polagoma odgrinjamo... Tega zastora nam niti jubilejna Številka «Edinosti» ne odgrne popolnoma, a že to, kar nam je mogla odkriti ali vsaj naznaniti, jo za poznavanje sedanje usode italijanskih Slovanov zelo dragoceno...« Sledi nato obširno razmotrivanje o vsebini jubilejne številke, pri čemer posveča člankar A. posebno pozornost statističnim podatkom o ljudskem štetju in člankom o stanju našega šolstva. Poročilo se tako-le zaključuje: «Toliko za enkrat iz bogatega obsega jubilejne Številke* ki bi res zaslužila, da bi izšla v pristopnejši in za bodočnost trajnejši knjižni obliki. «E-dinosti» — društvu in dnevniku — čestitamo k znamenitemu jubileju. Naj bo še nadalje živo ognjišče slovanskega narodnega življenj a...» Jugoslovenski zunanji minister Nlnčić na poti skozi Trst. Včeraj ob 16.40 je prispel z brzovlakom iz Ljubljane in Beograda v naše mesto jugoslovenski minister za zunaje zadeve g. Momčilo Ninčič. Ustavi) se je le kratek ►čas na glavnemu kolodvoru, nakar je odpotoval dalje proti Rimu. ZADNJA REPRIZA »UGRABLJENIH SABIN K » Komedija, ki je vzbudila toliko zanimanja pri nas zaradi nasprotujočih si mnenj kritikov o delu in igralcih; komedija, ki je izvabila iz mas naSega občinstva salve smeha, komedija, ki je doživela ponovno aplavz pri odprtem odru in je v svoji novi obleki črnigo-jeve originalne inscenacije tolike iznenadila in toliko presenetila, se ponovi v nedeljo popoldne ob štirih. OruitvoM viiil — Klub esperantlstov v Sv. Križu pri Trstu vljudno vabi vse, ki so zainteresirani pri občinski gmajni (pri Kovčičih), kjer naj bi klub dogradil športno igrišče, osobito pa zadnje in predzadnje občinske svetovalce na važno posvetovanje, katei'o se bo vršilo v nedeljo dne 27. t. m. v društvenem lokalu (pri Kani) takoj po veliki maši. Pokažite, kdo ste in koliko vas je, ki Vam je bodočnost naše mladine pri srcu. — V soboto se bo vršil običajni bralni večer. Udeležba obvezna za vse članstvo. Istočasno bo blagajnik pobiral mesečnino za mesec marec. Sprejemali se bodo novi člani. — Predsednik. — M- D- «Prosveta» - Trs«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva na X. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri zjutraj v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. — Odbor — Ženski odsek ima danes svoj redni sestanek ob 8. zvečer v društveni sobi. Na-prošene so vse tovarišice, da se ga udeleže Prosim točno! — Načelnica. — D. K. N. Tommaseo - Trst. Danes ob 19. uri sestanek dramatičnega odseka. Točnost in polnoštevilnost! — Načelnik. — Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 19.30 pevska vaja za ženske in moške glasove. — M. D. P. - Općine. Danes zvečer točno ob 8.30 skupni sestanek v navadnih društvenih prostorih. Pred sestankom posluje knjižnica. — Dram. odsek. V pondeljek ob 8. uri bralne vaje druge skupine. — Tajnik.. Volga III. nedelja. - Igrišče Adria: Adria - Zarja; igrišče Adria: Sparta - Prosveta. Ta tekma prične izredno ob 13. uri. Igrišče Obzor: Obzor - Volga. — Počiva Gorica. IV. nedelja. - Igrišče Adria: Zarja - Obzor; igrišče Obzor: Prosveta - Adria; igrišče Volga: Volga - Gorica. — Počiva Sparta. V. nedelja. - Igrišče Adria: Adria -Volga; igrišče Obzor: Sparta - Zarja; igrišče Gorica: Gorica - Obzor. — Počiva Prosveta. VI. nedelja. - Igrišče Adria: Prosveta -Volga; igrišAe Obzor: Obzor - Adria; igr. tlorica: Gorica - Sparta. — Počiva Zarja. VIL nedelja. - Igrišče Adria: Adria - Gorica; igrišč« Adria: Sparta - Obzor. Ta tekma prične izredno ob 13. uri. Igrišče Volga: Volga - Zarja. — Počiva Prosveta. VIII. nedelja. - Igrišče Obzor: Zarja -Prosveta. Počivajo Adria, Obzor, Gorica, Volga, Sparta. KOLEDAR RETURNIH TEKEM II. DIV. Kraj in čas se določijo sproti. I. nedelja. - Rocol - Adria, Zarja - Višava, Magdalena - Jadran, Tommaseo - Prosek. Počiva Primorje. H. nedelja. - Jadran - Rocol, Prosek -Zarja, Tommaseo - Primorje, Višava -Magdalena. — Počiva Adria. III. nedelja. - Višava - Adria, Prosek -Jadran, Zarja - Magdalena, Rocol - Primorje. — Počiva Tommaseo. IV. nedelja. - Jadran - Višava, Magdalena - Rocol, Primorje - Prosek, Adria -Tomaseo. — Počiva Zarja. V. nedelja. - Adria - Zarja, Višava - Prosek, Magdalena - Tommaseo, Primorje -Jadran. — Počiva Rocol. VI. nedelje. - Jadran - Zarja, Rocol -Tommaseo, Višava - Primorje, Prosek -Adria. — Počiva Magdalena. VII. nedelja. - Primorje - Zarja, Adria -Magdalene, Rocol - Višava, Tommaseo -Jadran. — Počiva Prosek. VIII. nedelja. - Zarja - Tommaseo, Jadran - Adria, Rocol - Prosek, Magdalena Primorje. — Počiva Višava. IX- nedelja. - Prosek - Magdalena, Zai ja-Rocol, Tomaseo - Višava, Adria - Primorje Počiva Jadran v hlev Alberta Dalla Torre v ulici št. 73, kjer je ukradel skoro novo konjsko opremo, dve plahti m nekatere droge predmete v skupni vrednosti kakih 500 Kr. — Dalla Torre je prijavil tatvino na policijskem kom is ari jat u v uflci Bruimer. Odmev tatvine avtomobilskega kolesa. Radi tatvine avtomobilskega kolesa v škodo šoferja Rrnesta Lucicha, o kateri smo včeraj poročali, sta bila aretirana brezposelna delavca Marijan Ervatto in Ezio Rozzo. Policijski ožgani so tudi zaplenili ukradeno kolo, ki sta ga ptička skušala prodati. Nesreča pri dela. Baiba. Gospod komisar ima vso pravico črpati svoje informacije, kjer hoče, ven da; ga. pa prosimo, da v svojih sodbah počasi rtop, . :-akaj pogubna obmejna politika, se danes vodi v Podgradu, iti ravno idealna in posnemanja vredna. V par tednih ee ne more spoznati naroda, ki je Človeku popolnoma tuj. Imamo samo eon prošnjo na gospoda komisarja: Odprite t »čl in mislite s svojo g&vo, gospod komisar? Za danes samo beležimo, da se postavili na popolnoma napačno staHAče v srojeu pogovoru s predsednikom društvu •Gorske Vile*, češ da bo on odgovoren ia vse, kar se bo v Liste pisalo, kar »e bo p^ vasi dogodilo itd. Predsednik društva je le odgovoren — skupno z odborom — za delovanje društva. — Torej še enkral: Odpri m o oči in mhslimo s svojo glavo! Do zakon! 23-letm težak Anton J*mirovič, stanujoč! tedaj pa vsaj spoštujmo za pri Sv. M. Magd. zg, št. 271, je včeraj zju-i J. . . , „ - ... . traj pri razkladanju premoga v Skedenj-' ~ 1 nedeljo. dne 21. t m se }e vršil oh skih plavžih prišel po nesreči z desno nogo ^ zbor društva «Gorska Vila». Pred oh-pod velik koš premoga, pri čemer je za-1 at>orom se j« vršilo predavanje o po- « « - _ __ * • rvk A n « /4 M . X« ^ -_ M A A A A /J ■ ama ** J i til dobil razne hude poškodbe, ozdravljive v kakih 20 dneh. Ponesrečene« je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Vest! iz Istre POBGRAD. uEdinostu je fce poročala, da imamo novega občinskega komisarja. Cim je prišel, smo si ga radovedno ogledali in napravil nam je vtis dobrodušnega človeka, a ko; iNa u-gu v bezam ane zsc. fet>ruarj;» je smo celo zvedeli, da je bivši častnik, sino^bilo na prodaj 471 glav goveje živino, 105 se oddahnili, ker smo bili prepričani, da; konj in 355 prašičev. Cena goveji živini bomo imeli v njem korektnega upravitelja, od 4—400 L za stot žive teže Konji le>»e kakor smo jih že imeli v Podgradu ravno postave od L 2000—5000. Prašiči 0- 8-ie-iz vojaških vrst in kakor je špecijekio ko- danski od L 80—160 glava. — Kupčija a rektna vojaška uprava z vojaki naše na-i govejo Živino in prašički prav dobra. Veš rodnosti. (živine se je prodalo v mesta gornje lla- Tega svojega uverjenja se še vedno dr-, lije. Ob spomladanskih sejmih se razpn -žimo, čeravno se pojavljajo znaki, da naš daja tudi vsakovrstno sadno drevje, irw, novi gospod komisar prehitro veruje svo- kmetijski stroji itd. Prihodnji sejem l ■> jim informatorjem, ki so zbrani okrog dr. dne 12. marca t. 1. menu društev, nato o sadjereji. Zbrani člani, ki so se udeležili občnega zboru v polnem številu, so predavanju z zanin a njem sledili. Ravno tako poročilu odbora, čigar delovanje so soglasno potrdili. I ri volitvah je bil izvzemši dvoje odbornikih mest, na novo izvoljen stari odbor. Ii tržaške pokrajine IZ SEŽANE Na trgu v Sežani dne 22. februarja Vesti i Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM V soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. se uprizori Bevkova noviteta vlada v Bovcu veliko zanimanj.' ter se pričakuje tudi večje udeležbe sosednih društev. V nedeljo dno 7. mana ob 8. uri zvečer drama v ponovi dramatični krožek burko v štinb Štirih dejanjih »MATERIN GREH».' deianjih «Ulica... a.t. 15 Snov tej igri je vzeta iz kmečkega življenja in vsi momenti od začetka do S feENTVIŠEGGGRSKE PLANOTE konca so po8odani tako, da drže 0l3-: ui^fi^Vi?. l-a. dalca neprestano privezanega na txp-iki'Ub ni Ueba mislita, dn smo na kost dejanja drame ter ga istočasno I ? *!lanotl v« 1^'mrli čoprav vlada tudi zabavajo. Ta nova Bevkova dramaiZ* meT dm ' si bo priborila p?av gotevo častno mesto med našimi odrskimi deli in bo od naših slovstvenikov kot tudi od občinstva najtepieje pozdravljena. Za to uprizoritev se je preskrfcels' tare!° s<> tndi nova kuliserija, katere izdela naš > društvom zen, ošpice, ki pa ni. kakor si bo marsikdo mislil, le bolezen otrok, atnp ik i. tudi odmsle in t«■ s posebno vin i no. No, kljub vsem nezgodam, ki nan vendar prav lepo razvija življenje. Na «Debelco» -o Haztna «PonzLana> - cVab. Po dolgem odmoru, ki ga je zahtevala prej trda, a v zadnjem času mokra siina, bodo zavzemale hazenaške tekme kmalu svoje prejšnje mesto. Enakoličnost, ki nam jo je nudil nogomet skozi vso zimo bo morala dati prostora lepi, lahki in ele ga n t ni igri hazena^ic. Kakor v vsaki panogi sporta, tako ni hotel «Val» tudi v tem pogledu ostati za dru gimi. Njegova hazenaška družina, ki od svojega postanka ne pozna poraza, je hotela v nedeljo meriti svoje moči z močno in izvežbano teto opatijskega «01ympa», ki ni našla do sedaj še takega tekmeca, ki bi ji zastavil pot samih zmag. Vsled znanih ovir si je moral poiskati «VaI» vsaj deloma vredno namestnico «OIympa», in sicer hazenaško družino «Ponziane», s katero je odigral že lansko loto eno tekmo ma trstenifckem igrišču. Ni pa sedanja «Ponziana» enaka oni lanskega leta. V raznih tekmah s tržaškimi hazenaškimi družinami je pokazala družina «Ponziane», rta se ne plaši lepega boja tudi z nepremagljivimi Četami, in to je občutila marsikatera družina, ki je gledala «Ponziano »od zgoraj dol. Kdor se bo potrudil v nedeljo na Trste-nik, bo gotovo na Sel oni užitek, ki ga nudijo lepe hazenaške tekme. Naročajte In Širite .EDINOST" Iz triaikega življenja Deček padel s pnrtga nadstropja. Pri igri na hodniku prvega nadstropja hiše št. 4 v ulici Pondares, kjer stanuje, se je 7-letni Ovidij Cereta včeraj popoldne skobacal na ograjo pri stopnicah, da bi se drsni po držaju, kakor pogostoma delajo otroci. Toda ta razposajenost ga je drago stala. Ker se je preveč nagnil cez ograjo, je izgubil ravnotežje, strmoglavil z višine kakih 5 metrov v vežo ter si pri tem močno pretresel drobovje; razen tega je najbrž zadobil tudi druge notranje poškodbe. V mestni bolnišnici, kamor ga je mati prenesla, so ga sprejeli v kirurgi£ni oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo dečko okreval v 10—14 dneii. umetnik Cargo. Kcžijo vodi g. Košuta. Mant.je in dekleta na Prapetnem-brdu __ . __ . , , , j priredili veselico, o kateri smemo z Planinsko droštvo v Gor.ci. gotovostjo trditi, da je bila edino le,., Občni zbor se bo vršil v pondeljek dne1 razvedrilo v celem pustnem času iur !iv™»?Z TVV; IVTa V »o Milčinskega enodojanko "Volk zivajo se člani, da se ga polnošteviJno udeleže. Člani naj blagovolijo poravnati članarino pri tej priliki. Sklopi pokrajinskega upravnega odbora v Vidmu dne 23. februarja 192(>. — Zadeve, ki so se odobrile: Temnica: Pravilnik za vzdrževanje občinskih c*est; Žaga: Obrtni da\ ek 1926; Iaokavec: Zvišanje letne nagrade vikarju; Ledine: Občinski pravilnik in dolo-ČitciV |f/ikčo občinskemu tajniku; Trbiž: Prispevek za nov kmetijski urad; Žaga: Družinski davek 1926. - Zadeve, ki so se uradno predložile: Biljana: Občinski pravilnik; Solkan: Obrtni davek. IZ PRVAČINE. V naši vasi smo s splošnim razvojem v državi, kolikor moremo trditi po časopisnih vesteh, prehiteli druge kraje. «Gori-Ska straža» je namreč že poročala, da imamo «poaešlata>>. Očividno je nasedla govo- j "V J' V? ricam, ki pripovedujejo, da je g. Zuttioni . izvzemši Piero, trgovec, kazal neke listine. Pravijo, J Statke, je bil kos svoji da je to bilo imenovanje. ejra enodejanko &in» — roparska pravljica z res krasno vsebino. — Malo čudno se je marsikomu zd<-lo, da sf v taki vasici lotijo tako težkega dela, pa vsakdo, ki jo \»#M predstavo, je bil prijetno iznen ' Igia je bila v vsakem oziru zH< u ; -podana. Igralci, veCjidel diletanfj« i: prvič na odru, so se znali vživeli \ svoje vloge in m* bi delali sramote n« benemu dobro razvitemu ljudskemu odru. Prav posebno pohvalo pa zasluži g. France Prva nje, ki je podal «Vol ki šina» in tudi režiral if ro. On ni i* ral ampak je živel svojo vlogo, kai sdichiu več ali manj trditi tudi o vseh drugih igralcih. Tu nisi našel onega mučnega pojava, ko se vidi, da je vse le naučeno, ko daljši govori izgledajo kot deklamacije — ne, bilo je vse polno čustva. majhne nedo-vlogi in gledalci j so z napetost jo sledili razvoju igre. Vsekakor vse kaže, da ima g. Zuttioni' Edino kar bi se moclo kritizirati, je vi-največ predpogojev zato, da postane ob- j govor java nekaterih besed in to, da m lastnik. Gospod Pieio je Italijan iz Gorice, kateri zamenjavajo v in b, nasprotno p a kot Gončan zna slovensko. Med svetov-.;« rawv»«oHiiTrt i ? no vojno je kot avstrijski podčastnik de- i* IT'Zvl P ' d 1 111 zertiral v Italijo. Seveda je že dolgo fa-!'Uti na " ?lk{™ja, kar je z,Io mučne šist, vendar mu ljudje nimajo očitati ni- ono tf1^1"1«^ «i poznajo našo knu-kakih nasilij. Se pač zaveda, da je trgo- j zevnost; pa se zel.) pogosto dogaja r •» več. Zato si je pa že dobro uredil svojo tr-. na^ih podeželskih odrih. -- 9fl Mizarjeva nezgoda. Ko je 19-letni mizar Joeip Tence, stanujoč v ulici Petronio št. 1, včeraj opoldne šel po ulici Madonnina, se ni utegnil pravočasno umakniti nekemu javnemu avtomobilu, ki ga je zadel od strani in podrl. Dočim je šofer, ne maneC se za svojo žrtev, naglo odropot&l s svojim avtomobilom dalje, je neki mestni stražnik pomagal mladeniču, ki je k sreči zadobil le neznatne poškodbe, v neki drugi avtomobil, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. govino, dasi je se nedolgo vse kazalo, da odrine od nas po svetu. Do naših oblastnij so prišle tudi poizvedbe o predsednikih nekaterih naših or ganizacij, kot gospodarskih. Zdi se, da je to v zvezi z imenovanji poteštatovih svetovalcev. V nedeljo popoldne se je vračal po izvršenih uradnih poslih v naši občini učitelj z Vogrskega s kolesom proti domu. Dan je bil lep in cesta krasna, a temu je hotela nesreča, d in obležal na cesti v nezavesti krvav, in navzočni — radovednežev se je kmalu nabralo precej okrog ponesrečenca — so se bali, da je mrtev, posebno ko so videli veliko rano ob očesu. A na srečo so se motili. G. učitelj je prišel kmalu k zavesti in nadaljeval svojo pot. Posredovanje Zel. križa je odločno odklonil. BILJANA. Godbeno društvo «Edinost» v Biljani bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 7. marca v društvenih prostorih. FOJANA. V noči od 22. do 23. t. m. so neznani tatovi odpeljali iz hleva našega domačina Karla Šibana kobilo z žrebetom. Kobila je nemške pasme, temna, skoraj črna. na nosu ima majhno bradav ico, pokrito z belo pego, visoka je 1 m HO cm, stara okrog devet let. £rebe je staro devet mesecev, rdečkaste barve, na čelu ima majhno rano. Kdor ju Izsledi, naj naznani to prej omenjenemu Karlu Sibanu, Fojana št. 25 (Fleana) p. Castel Dobra kjer dobi nagrado 1000 lir. IZ BOVCA Pevsko društvo «Rombon» priredi v nedeljo dne, 28. L m. ob 8. uri zvečer prvi koncert pod vodstvom g. Volariča. Požrtvovalnost pevovodje in zbora nam j Na vsak način sme trditi, da i»n;t-j mo iiii tukajšnji planoti res doln e _ j igralske moči. Doslej so šle črez oder igre, ki so zahtevale mnogo fi uda in dobrih igralcev, kot so: Krivnju i «; nik, Veleja, Razvalina življenja in Divji lovec; zato pač smemo upati, da nam v kratkem, mogočo že spomladi, kljub I>odai? zopet kaj lepega. Mladina iz lale"kole'sar padel iGorft in tapetna je zmožna, da z zdru-zavesti. Bil je vesjženimi močmi ustvari kaj velikega. Samo dobre volje in požrtvovalnosti je potreba, pa ho šlo. Zato le korajžno naprej! — Gledalec. BRJE Pust - Društvo - Sola - Slučajnosti Naša vas je tudi «počastila» veselega razposajenca pusta. Fantje in dekleta smo se zbrali v društvenih prostorih. Tam smo si «zapeli in bili vsi veseli). Lepo so potekale urice oh zvoku naše mile narodne pesmi. Bilo je pravcato pustno razpoloženje, ki se je prelivalo iz pesmi v Šale in obratno. Omeniti pa moramo, da se nekaj «uadebudne» mladine ni moglo udeležiti društvene za-,bave, ker so jo zvabili premili glasovi v sosedno bližino. Pa kaj Čemo, «k<> jo pa tako lepo godlo». — Novic drugače vedno dovolj — le leni smo, da bi poročali. V društvenem ozi-ru se Še precej gibljemo. Pred kratkim smo imeli predavatelja ZPD. — Prireditev pri vsej dobri volji nimamo, ker smo začasno brez dvorane, a če Bog i sreča junačka, bomo kmalu reš< i jamči za dober uspeh. Za to prireditev i tudi te skrbi. Y Trstu, dne 25. februarja 1926. •EDINOST« jazu o zavetidče, pa je hotel kar po vsej sili v bližnjo gostilno po informacije. Ker se mi je začelo svitati, sem se branil in rekel, da mora zavetišče biti nekje na desni strani na kraju ulice. Mož v uniformi je molče prikimal, šel z mano, še pogledal ni na hišno številko, temveč je kot domaČ človek in gost kar tako na pamet pritisnil na kljuko, kjer je zadišalo po sveže kuhanem pršutu in teranu. Zaupno mi je povedal, da je PostojnČan po rojstvu in da je v svojih mlajših letih služil pri Lavrenčičevih. V gostilni sem se spoznal z gospodinjo. Prašala me je po kraju mojega rojstva. Pod pogojem, da tega nikomur ne pove, ji rečem, da sem zavberski štajerski fant. Natakarica mi pa vsa vesela poda mokro ročico in dć v pristni govorici mojih domačih krajev: «A takoo, gaspoot, jaz sem tudi iz totega pecirka!» Bil sem zopet gin jen in spomnil sem se one lepe pesmi: «Slovan povsod brate, oj, brate ima...» Potem sem moral še povedati, da stanujem že skoroda */» stoletja v Gorici. Gospodinja se je silno zanimala za onega dopisnika «Edinosti», ki pod prevdonimom —i— piše one šaljive «Izpreliode», ki ji vselej ugajajo in jih rada čita. Dobro mi je dela pohvala in solze ganotja so mi zalile oči pod ščipalnikom, srce mi je tolklo in bilo, prilezlo mi je prav do Adamovega krhlja, močno sem se useknil, da sem prikril slap gorkih in slanih solza, in to me je — izdalo. Dobra gospa me prijazno udari po rami, kjer je glavna in najbolj občutljiva centrala mojih penzi-jonistovskih revinatizmov. In centrala ie koj brzojavila vsem podružnicam doli do nožnega paica. Ta izraz prijaznega priznanja mi je tako teknil, ko da mi kdo s podkovano peto stopi na kurje oko. — «Kaha-ha, Vi ste tedaj tisti huncvet?» se prijazno nasmeji in — lop! — še enkrat po centrali mojih revmatizmov, da sem skozi gosto meglo videl tisočero zvezdic migljati na nebu. V naših štajerskih krajih pa beseda «diuncvet» ne pomeni onega nežnega, prisrčnega milovanja kot tu na Goriškem, kjer včasih dobiš za tako besedo gorko klofuto, ki Te skeli kot moja nedolžna rama. — Pa se v rodoljubnem štajerskem srčecu okrogle natakarice vzbudi sočutje in odpornost. Z velikim truŠČem zaropoče s posodo v umivalniku pod vodovodno cevjo, me pogleda s pomilovalnim, rosnim pogledom in reče gospodinji: «Proosim, gaspa, naaj taak gučati, tooti gaspoot neeso gun-cvet, tooti gaspoot so fest kerl'c!» Oj, kako mi je dobro dčlo! Zakaj me narava ni obdarovala s Ciceronovo zgovornostjo, da bi ji mogel izreči svojo hvaležnost?! Zakaj sem tako plah in boječ, da mi spričo take nesebične dobrote in obrambe ne pride na okorni jezik vljuden pok lonček?! Zakaj Je nisem prašal po njenem imenu, da bi ji za Novo leto mogel poslati pisano razglednico?! Povejte mi, ljubi moji, zakaaj?! Ko me je že zopet začelo dušiti v grlu, pride slavno uredništvo na dogovorjeno čašico razgovora. Glavni urednik — hvala Bogu — ni bil več tako «zahrljen» ko pred-poldne, g. Job pa še venomer tužen. — Ker nameravam o priliki prihodnjega predujma preživeti večer v veseli družbi in potem opisati in naslikati slavno omizje, naj za danes povem le to, da so mi vsi svetovali, naj zberem s\-oje «raztresene ude» v celotno knjigo in naj napišem v uvodu svoj življenjepis. Kar se tiče prvega nasveta, Vam prihodnjič enkrat zagodem eno tako kot jo je oni dan g. F. Apčič pri Pavlinu; za danes pa v naglici napišem nekoliko važnejših podatkov i/, svojega življenja. Po letnici mojega rojstva me kratkomalo ne poprašujte, ako se mi nočete grdo zameriti! Se kaj takega naj trobim v svet, da bi me kdo o tej ali oni obletnici vlačil po časopisih, kot so me že tolikokrat! JVbedne. Vam pravim! Ne moje 50-, ne G0-, ne 70-letnice ne boste slavili, a ob svoji osemdesetletnici se zglasim sam, ako bom živ in zdrav. Prej pa pod nobeno ceno! Dotlej pa je še mnogo časa. Se moja prva pokojninska knjižica mi je odmerjena za 24 let, in gg., ki imajo opravka s takimi zadevami, že vedo, kaj delajo. Le toliko naj bo povedano, da sem prišel na svet 2. aprila baš na Veliko noč »a god sv Frančiška, ako mi hoče kdo kar po sili poslati razglednico za god in rojstni dan. In isti dan je začela moja smola: dobrih krač, klobas, zlasti pa orehovih potic, ki jih je znala moja dobra, mlada mamica peči tako dobre in užitne, nisva na moj prvi rojstni dan jedla ne ona ne jaz. Zato pa sem si jih v poznejših letih tem bolj privoščil. — Moja prva mladost je bila deževna, mokra, da so ves dan in celo po noči visele plenice na domači ograji. A to je pri otrokih vseh narodov tako je in bo. Vsaj v tem smo si vsi enaki. V začetku se mi je izvrstno godilo: rastel sem kot kopriva, jedel za dva, kričal za tri, zdrav sem bil ko dren, le ob času prvega sadja sem imel vsako leto nedolžno grižo, ktero jc moj oče zdravil z — brezovko, češ, da niso zdrava jabolka, ki se jih drži še cvet. Pa kaj bo tisto! Brezovka je redno po-,magala, pa sem ozdravel in zopet pobiral jabolka, hruške in druge cepe... Pozimi mi je oče kalil veselje, ker me ni puščal v — sneg. Skril mi je jopič in klobuk, na čevlje pa je z belo kredo lastnoročno narisal — velik križ: dobro je vedel, da tega bridkega znamenja ne bodem mogel falizificirati ko Windischgraetz francoske tisočake, ker se niti najboljša kreda ne prime mokrih podplatov. Zato sem jo kar bos, gologlav in golorok popihal na sneg. ako očeta ni bilo doma. Sitno je bilo le to, da sem po takih športnih izletih včasih krehal in kašlja!. V takih slučajih sem dobival brezovega olja in leskove masti za zunanjo rabo, za notranjo pa pelinovega in bezgovega čaja, ki ga še danes ne maram. Nu, naslednjo zimo, ko se je z mojo telesno močjo razvila še bis tr os t duha, sem rabil in oblačil za svoje zimske ekskurzije očetove stare Škornje in njegovo kami-žolo. pa sem svojo starejšo sestro učil drsanja na vaškem Drniku. Honorar mi je plačevala s suhimi hruškami. Ona je uživala večjo svobodo nego jaz, ker je s Škafom na glavi smela iz hiše, kedarkoli se ji je zjubilo. Pa kaj ji je pomagala ta neomejena svoboda, ko se reva ni znala drsati. Pod mojim pedagogičnem vodstvom se je kmalu tako izurila, da se je drsala kar s polnim škafom na glavi. Ko pa sem moral na pašo, sem v jesenskem dežju in mrazu brez zunanjih zdravil smel zmrzo-vati in kašljati. Kaj bo tisto, samo da je bila ljuba živinica sita.. S paše sem moral v vaško šolo, potem na gimnazijo, odtod na univerzo. A Že v ljudski šoli so moje misli in želje letale visoko, še višje nego so strehe starovaških hiš: rad bi se bil posvetil — dimnikarski obrti. Zato sem imel dva važna razloga: domneval sem, da se dimnikarski vajenci in pomočniki ne morajo vsak božji dan — umivati rok in obraza kot sem to moral delati jaz, u-bogi revež; drugi, še bolj tehten vzrok je bil ta, da sem bil strasten nabiratelj in priznan veščak raznovrstnih - gumbov. — Tako lepega in svetlega kot jih imajo dimnikarji na svojih črnih kamižolah, pa nisem mogel dobiti za svojo dragoceno zbirko, ki je štela več sto kosov od navadne hlačne duše pa do težkega gumba na uniformi železničarjev. Pa kaj si hoče, ko se na svetu izpolni tako malo srčnih želja?! Za izpopolnitev svoje biografije moram dodati, da sem bil po maturi sprejet v — lemenat. Ali kaj, ko sem bil bogoslovec v počitnicah zapisan le papirju, lepo, novo. črno reverendo sem nosil v semenišču le en dan. Da je bil moj oče takrat še živ, bi bi i a prav gotovo šiba pela novo mašo. Od tiste moje karijere mi je ostala edino-le - tonzura na vrh glave. Ko sem končal univerzo in sem dobil službo, sem se — oženil. Imel sem 25 let in Že je bilo takrat zapisano ,da človeku ni dobro samemu biti. Pa kako bi tudi sam porabil 58 goldinarjev suplentske plače na mesec?! Pa kaj Vam bom pripovedoval naprej! — Saj veste, kako je. Ko takole v jesenskih nočeh svojega življenja preganjam in drgnem revmatizme, prihajam vedno bolj do žalostnega spoznanja, da sem — Narobe — Homer. — Sedem grških mest se je potegovalo za Čast rojstnega kraja tega največjega epskega pesnika, sedem mest si ga je lastilo, ki Vam jih še danes morem kar na pamet našteti: Smirna (znana še danes po dobrih smokvah), Rod (cf. hic Rhodus, hic salta), Koktfon (kjer se izdeluje ono lepivo, da se telovadcem ne potijo noge), Kij (prim. nar. pesem: Udri ga brate, s kijem po glavi), Argos (nemški Ar-gus-Augen), Atene (kjer je baje toliko sov kot pisanih muckov na Trajanovem trgu v Rimu) in Saiamis (ki je Še danes znano ime.) Ko porabim penzijsko knjižnico št. II., ko pride grenka smrt, moj hramček bo zaprt......in ko dobim potpi list v krtovo deželo, bodo moji Ijiibi Starovaščani tam v zeleni štajerski ob Savi modro kimali z glavami in govorili: «Komaj je bil dober za pastirja in za kako drugo lahko delo, je Šel študirat. Pa da se je že naučil kaj pametnega, naj bi še bilo! Mogel, je postati «gospod» kot so naš dobri župnik Lojze na Zd-h, pa ni hotel svoje sreče, ni maral napraviti tega veselja svojim Staršem in nam. Nak, izpridil se je in je šel na visoke šole doli v Zagreb. Naš ni! O kaki spominski plošči na njegovi rojstni hiši pri cerkvici sv. Mihaela nočemo prav ničesar vedeti !» — Zagrebčani pa se tudi ne bodo pulili zame Češ: «Mastne inštrukcije smo mu dajali, da je mogel lepo udobno Živeti, a jedva je kaj znal, pa jo je odkuril! Naš nijesi! Zbogom, neharna dušo!» — Klicali in vabili so me potem v Sarajevo, pa mi je bilo predaleč. Tedaj zopet nič! —V Gorici me prod vojsko tudi niso dosti obra j tal i: premalo sem čutil po c. kr. željah in mislili, bil sem slab avstrijakant, kar sem med drugim dokazal z nekim dopisom v «N. Wr. J.», kjer sem simpatično pisal o slavnem slikarju Aristidu Sartorju, ki je meseca junija 1915 prišel težko ranjen kot ujetnik v bolnišnico Rdečega križa in sem mu ondi stregel. Pa še mnogo takih pregreh sem imel na rovašu... Po vojski pa je baš narobe: zapisan sem — toda hvala Bogu, ne pri vseh — za avstrijakan-ta in še kaj hujšega! Z Gorico tedaj tud ni dvakrat nič, das jo ljubim bolj in zve-stejše nego vse kraje na tem božjem svetu. Med vojsko sem bežal v Dalmatinovo rojstno mesto, v prijazno Krško. Pa tudi tam me niso zapisali za častnega člana požarne brambe, še manj pa stare meščanske garde. Nato so me poslali v Brno, odkoder sem pol tretje leto romal po Morav-skem in Češkem in skrbel za slovenske, hrv. in — italijanske begunce. Ustanavljal sem jim šole, konvikte, skrbel sem za njih stanovanja, za delo in zaslužek, obleko in gorivo. Pri tem sem bil c. kr. oblastim preveč nadležen in siten, preveč sem zahteval za uboge pregnance. Godilo se mi je — sit venia verbo — kot psu v cerkvi: povsod so me cebali in podili. Naposled sem moral v staroslavno Man dri j o, odkoder so me po dveh letih in pol že zopet pognali.... tako da res ne vem, kam in kaj. — Najrajše me imajo «Pri Maksu», ako povem kaj veselega in ako izgubim pri taro- ku. Te zanimive podatke izpopolnim ob' ŽIVIN OZBRAVNIŠKA SREDSTVA proti svoji osemdesetletnici, ker dotlej upam še marsikaj doživeti in napisati sebi in Vam v zabavo..... (Medklic spoštovanega gospoda F. Apčiča? Bog Vas usIBI, g. —I— I) (Konec.) vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 219 DAROVI Za počastitev spomina g.e Ane vdove 'Lavrenčič daruje dr. Josip Wilfan L 50 za j Šol. društvo. Ker je g. Karol Malalan odtegnil kazen-| sko ovadbo proti Frančiški vd. Malalan z Opčin 215, daruje slednja iz hvaležnosti 'Dijaški Matici L 50. Denar hrani uprav-ništvo. Učiteljstvo trnovske župnije je darovalo za Dij. kuhinjo v Gorici mesto venca na krsto pokojnemu dekanu dr. Kržišniku, L 170. — Najprisrčnejša hvala plemenitim darovalcem, ki so s tem svojim darom pokazali, kako cenijo spomin dragega pokojnika, ki je tudi imel odprto roko in srce za naše uboge dijake. Na Temljicah se je nabralo za Dijaško kuhinjo L G0.70. Hotelir Gorjup Franc v Kanalu daruje v isti namen L 50 mesto venca na grob pok. g. Križniču. G. Albin Slamič je daroval za Telov. društvo v Gorici, ker se ni mogel udeležiti maškarade, j L 50. G. Marija Kosma je darovala za Gor. 1 te), društvo L 10, ker je spet našla izgub-lijc.no zapestnico. 11 MALI OGlflSI H | BABICA sprejema noseče na dom. Ma-donnina 10, II. 143 POŠTENA SLUŽKINJA za tri osebe proti dobri plači in hrani se sprejme. Via Co-roneo 13, III. 238 LJUDSKOiOLSKB predmete, slovenščino, italijanščino in nemščino poučuje nad-učitelj. Ponudbe pod «Vesten» na uprav-ništvo. 239 že nad štirideset let obstoječa in dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, v večjem mestu v Julijski Krajini, se da z vsem inventarjem in obstoječo zalogo, pod ugodnimi pogoji v najem. Poleg obsežnih trgovskih lokalov so na razpolago tudi kleti in obsežna skladišča. Cenjene ponudbe na upravništvo pod «M. L. 68 » 290 JAKOB BEVC urama in zlatavna Trst, Campo S. Giacomo S ZlatO kupuje t vsaki množini po najvišjih cen,ih Krone plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlaienine. (255 Konsumno in kmetijsko društvo o Gsbrouco reg. zadruga z om. zavezo vabi na v o GOSPODIČNA vešča slovenščine, italijanščine, strojepisja s precejšnjo prakso v trgovstvu, inteligentna, išče primerne službe. Ponudbe pod «Strojepiska» na št. 3874/XI. upravništvo. 240 ki se bo vršil v nedeljo dne 7. marca 1926 v lastnih prostorih. DNEVNI RED : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Potrjenje računov za leto 1925. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelništva. 7. Slučajnosti. (296) ' ODBOR. NAGROBNE SPOMENIKE izdelujem in jih imam v zalogi. A. Suc, Dutovlje. 235 MIZARSKEGA pomočnika in vajenca sprejme takoj Barbiš, mizar v Bistrici št. 131. 241 SOBO s hrano pri priprosti družini išče uradnica. Naslov pustiti pri upravni-štvu. 242 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 EUZIR SKIKA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovich. Trst, Via Giuiiani 42. 217 BABICA, avtoriairana. diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20- 15. marca do kont a mesera maja. Gorioznačeni letni sejmi se bodo redno vršili tudi v nadaljnih Iptih. Cerkno, dne 21. februarja 182«;. 29i Župan: E. Rojlc. BRIVEC išče dva brivska pomočnika. Kventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine. 19t> PRODA J Al.K O, starejSo moč, zmožno italijanščine, sprejme takoj manufakturna trgovina Štefan Stekar-ja v Ajdovščini. 228 BRIVSKI POMOČNIK, dobro izurjen, se išče. 'Anton Ergaver, brivec, Ajdovščina. 233 Zobozdravnik M. U. dr. D. Sardoc specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1, (m tia S. OM) od 9-12 in od 3-7 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellano-vich, Trst, Via Giuliani 42._218 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 176 POZOR! Zaloga prvovrstnega vipavskega, belega vina. Via C. Ghega št. 8, na dvorišču. Priporoča se lastnik Josip Cink. 222 plačuje ALOJZIJ P0VHf Pifizzo Garlbnldi Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« n» S« ZAHVALA Povodom izgube našega nepozabnega MIROSLAVA AMBROŽ1Č-A posestnika je bilo podanih nebroj dokazov sočutja. Naj sprejmejo v znamenju trajnega spomina na ranjkega našo toplo zahvalo vsi oni, ki so sočustvovali z nami. Posebno pa se zahvaljujemo zdravniku gosp. Francu Grudnu za njegovo pomoč, ki je ranjkemu ajSal težio trpljenje, dalje ČastiU duhovšči i, gojpodu zastopniku mesta Posiojne, .Gasilnemu draStvu', .Godbenemu društvu Postojna*, pevskemu druitvu .Postojna , .Pogrebnemu društvu-, ter vsem prijateljem in znancem, ki so poklonili vence odnosr:o so pokojnika spremili na zadnji poti. <795} V POSTOJNI, dne 22. II. 1926. Žalujoči ostali. JULES VERNE: Skrivnostni otok Ko je Nab nekoč zopet zaklical, se je odzval nekakšen odmev. Horbert je opozoril na to Pencroffa. «To bi bil en dokaz več, da je na zapadni strani obala, in prav blizu«. Mornar je prikimal. Sicer pa ga njegove oči niso mogle varati. Ce je on videl zemljo, pa če je je še tako malo, gotovo je tam. Ta oddaljeni odmev je bil edini odgovor, ki ga je Nab prejel, sicer pa je vladala globoka tišina vseokrog. Polagoma se je nebo jasnilo. Okrog polnoči so zasijale nekatere zvezde, in če bi bil inženir prisoten, bi bil takoj ugotovil, da niso pripadale severni polobli. In resnično, severnica ni krasila tega novega obzorja in ozvezdja. Tcmeljišča niso bila ona severnega dela novega sveta, toda južni križ se je videl na nasprotnem svetovnem tečaju. Noč je minila. Okrog pete zjutraj dne 25. marca se je začelo nebo polagoma svetiti. Obzorje je bilo še v temo zavito, in tudi potem ko se je zdanilo, se je dvigala nad morjem gosta megla, ki je zapirala že na dvajset korakov vsak razgled. V dolgih oblakih se je valila megla naprej. To je bila nepričakovana ovira; brodo-tomniki niso se mogli razgledati. Medtem ko sta Nab in poročevalec begala s pogledi po oceanu, sta mornar in H&rbert iskala z očmi morebitno zapadno obalo, toda nista nič odkrila. «Nič zato, je rekel Pencroff ne vidim obrežja, toda čutim ga... sam je„. t^m... tako gotovo, kakor je gotovo, da nismo več v Richmondu!» Megla se je kmalu dvignila; bila je samo zn&nilka lepega vremena. Svetli solnčno žarki so razgrevali njene gorenje plasti in prodrli skozi tanko kopreno do otoka. Okrog šestih in pol, to je tričetrt ure po solnčnem vzhodu, so postale meglene kepe prozornejše. Pomikale so se navzgor. Kmalu so imeli potniki ves otok pred očmi, kakor da se je dvignil iz oblaka. V vsem krogu se je razširilo obzorje: proti vzhodu na neskončno morje, proti upadu pa je bilo omenjeno po strani, razklani obali. Da! Tam je ležala zemlja, tam je bila vsaj začasno — rešitev. Med otočkom in obalo, ki sta bila ločena po pol milje širokem preliva, je Šumela deroča voda. Eden izmed brodolomu ikov, ki je sledil samo svojemu srcu, je skočil v tok, ne da bi kaj rekel svojim tovarišem. Bil je Nab. Gnalo ga je na nasprotno obalo, da bi tem nadaljeval svoje iskanje. 7Utman ga je klecal Pencroff nazaj. Poročevalec se je pripravljal, da sledi Nabu. Pencroff se je oboril k njemu. «Ali nameravate Črez preliv na ono stran? je vprašal. — Seveda, je odgovoril Gedeon Spilett. — Dobro, toda rannaitr meni in nočar kajte. Zadostuje, če je šel Nab tia na pomoč svojemu gospodu. Ce bi se vrgli o tok, bi nas mogel zanesti na odprto morje. Ko še ne motim, je ta tok samo pojav plimovanja. Saj vidite, kako se pesek polagoma odkriva Potrpimo torej; morda bomo pri nizki vodi našli primernejši prehod... — Prav govorite, je odvrnil poročevalec, čim manj smo ločeni, tem bolje bo.» Medtem se je Nab z vsemi močmi boril proti toku, ki se je rezal v poševni črti. Pri VBakam sunku so se pokazala H vode njegova ramena. Dasir&vno ga je vendar bližal bregu. Za preplavan je pol milje razda-Jje med otokom in zemljo na oni strani je rabil dobre pol ure in pričel je k bregu okrog tisoč čevljev niže od ene točke, odkoder je na nasprotni strani skočil v vodo. Nab je stopil na suho pod veliko granitno skalo to se močno otrese!; nato je naglo »zginil za neko skalo, ki je molela v morje y enaki višini kakor zapadni odrastek na luttiffotfieu otalufa V skrbeh so zasledovali Nabovi tovariš njegovo predrzno pofVtje, in SHe ko ga ni-; več videli, so se njih* oči obrnile k zemlji, kjer so se nadejali, najti zatočišče. Medtem so pojedli nekaj skoljčnic, ki so ležalo pq pesku. Južina je bila sicer skromna, toda južina je bila vendarlo. Nasprotno obrežje je tvorilo zaliv, ki ga j« proti jugu oklepal špičast, popolnoma} neohraščen in razpokan odrastek gorovja* Ta rtič je bil z ostalim obrežjem zvezan 4 čudnimi Črtami in je stal na granitnem te-, melju. Proti severu pa sc je zaliv zajeda.' v bolj zaokroženo obrežje s smerjo od jte" gozapada proti severnovzhodu in se y konte! v rtič majhne razsežnosti. Razdalj?' v ravni črti med obema skrajnima odrastkoma objemnega obrežja je znašala kakih osem milj. Pol milje daleč od obrežja ležeči otoček je zavzemal majhen košček mor ja; bil je podoben ogromnemu kitu. V nuj-večji širini ni presegal četrtino milje. Šola. Imamo trirazrednico. Šola nima lastnega poslopja, županstvo je najelo dve sobi, kjer se deli duševna hrana do- in popoldan. Gorenja soba dostojna in zdrava, spodnja^ kjer se uči najnežnejša naša mlajdina, pa ne odgovarja. Sliši pa se, da se začne kmalu z graditvijo novega poslopja, ker drugega izhoda pač ne bo. — Davki so tudi pri nas občutni in s skrbjo zremo v bodočnost. Davek, draginja, izseljevanje! IDRIJA. Moderno poslopje nekdanje realke, (sedaj se nahaja v teh prostorih le še zadnji razred iehničnega zavoda, ki pa tudi kon-_cem letošnjega šolskega leta preneha), ki ga je pred kakimi 25 leti z velikimi žrtvami zgradila mestna občina idrijska, da bi tako omogočila višjo izobrazbo revnim sinovom rudarjev in malih okoličanskih kmetov, bo kmalu služilo povsem drugim namenom, kakor je bilo prvotno določeno. Poleg stanovanja mestnega zdravnika, ki gotovo ne spada v take prostore, so določili tudi novoustanovljeni kmetijski urad ter posadko milice, ki se je pred kratkim nastanila v Idriji. Kakšno opravilo bo imela milica v našem mestu in bo li res zamenjala finančno stražo v rudniški žgalnici, ni znano, kakor tudi ne, kakšen nadomestek dobimo za odpravljeno srednjo šolo. S temi, ki smo jih dobili dosedaj, je nam Še prav malo pomagano. Tudi na naši pošti se je izvršila sprememba. Dosedanji zakupnik idrijske pošte, g. Albert Cesco se je namreč sani prostovoljno odpovedal temu poklicu. Na njegovo mesto je prišel neki Ginno Men-z i * 1; baje iz To>kane. Predaja poslov se je \: šila 20. in 21. tek. mes. To je bila menda zadnja pošta, ki jo je imel v zakupu Slovenec. Zdaj je prišla tudi ta v italijanske roke. Pred kratkim se je vršila revizija na tukajšnji davčni iztirjevalnici, kjer menda ni bilo vse v redu. Marsikaj pa bi se bilo gotovo še ugotovilo, če bi bili za revizijo vedeli davkoplačevalk celega okraja. — Volitve v « B r a t o v s k o sklad-n i r o ». V nedeljo 21. t. m. so se v Idriji vršile volitve delegatov rudniške «Bratov-ske skladnice». Ker se je govorilo, da se bo mogla «Bratovska skladnica« v smislu novih tozadevnih zakonov likvidirati, je bilo letos zanimanje za te volitve nekoliko manjše kakor običajno ob tej priliki, vendar se je udeležilo volitev dve tretjini rudarjev. Kandidate je predlagal odbor rudniškega sindikata, in sicer še precej (dasi ne popolnoma) po opredeljenosti raznih skupin. Protikandidatov ni bilo in je torej izvolitev liste gotova. Kako se bo izvedla zadeva rud. «Bialovske skiadnice», ki vsebuje bolniško blagajno in preskrbnin-sko blagajno z vsemi zraven spadajočimi zahtevami, <*je danes težko prerokovati. Naši ljudje imajo navado reči, da za vsem obstoječim pride še slabše. Gotovo pa je, da se bo tudi ta zadeva morala urediti obenem z novim plačilnim jtravilnikom ali — kakor pravimo danes — novo »Delovno pogodbo«, kajti obe zadevi imata toliko skupnega, da ne bo mogoče pravilno urediti ene brez druge. — Kultur. - dobrodel. prireditev. V soboto 27. in v nedeljo 28. tega mes. ob 20.30 zvečer priredijo dijaki tukajšnjega tehničnega zavoda s sodelovanjem orkestra «Lira» v rudniškem gledišču glasbeno dramatičen večer z zelo bogatim sporedom, in sicer: 1) «Inno di Gariba!di», orkester; 2) «Ingo-ouvertura», orkester; 3) «Santa Lucia», moški zbor; 4) «Covatine iz opere Atila», orkester; 5) «Sonja. ruska baladam, bariton solo s sprem, orkestra; t>) «La Ma-tiche», orkester; 7) «Na vrtu», «Tam kjer lunica», moški zbor; «Rimpianto serena-nada», orkester; 9) «Dva gluha>. burka v enem dejanju; 10) «Valčkov sen>;, orkester; 11) «Napoleonov samo v ar«, burka v enem dejanju; 12) <«lnno di Mamelli», orkester. Čisti dobiček obeh večerov so prireditelji namenili tukajšnjemu «Dobrodelnemu udruženju«. Upamo, da bo kulternega u-žitka željno občinstvo poselilo oba večera prireditve v obilnem številu ter tako ponovno pokazalo kulturno in karitativno zavest. izfireliadl še ne prav starega upokojenca pa Gorici In okcllel (Nadaljevanje; prvi del gl. «Edinost» od 22. t. m.) Bližala §e je ura domenjenega sestanka. Ali viuiš hudirja namalanega: v gosti megli in z rosnimi naočniki se nisem spoznal po dolgli ulicah. Poprašujem, poizvedujem gazim blato, napenjam oči, ulice, ponajveč brez napisov, so tako podobne ena drugi. Strašno! Naposled vendarle izvem, da hodim že pol ure po pravi ulici, le tega še nisem inogel dognati, s katerega fkonca smo prišli opoldne. Poleg lega ima omenjena ulica več hiš in prebivalcev nego celo mesto Sv. Križ na Vipavskem. Srečam gospoda v lični, novi uniformi poštnih uslužbencev in ga vljudno pozdravim. Sodeč po njegovi /.dravi rdeči barvi, ki se mu razliva po licu in po nosu in spričo njegovih teritorijalnih sposobnosti sem sklepal, da mora dobro vedeti, kje da se toči dober teran. «Non pratico Tosteria,« je lagal in dojal, da ima k sreči eno urico prostega ča>u in da mi bo rad pomagal iskati pri- «EDUfOST» V Trsio, dne 25. februari« 1926. „far in „M" premos Pred kratkim aem na tem mestu po-,ročaJ o boju, ki se vr» nad trdnimi in , tekočimi kurilnimi snovmi. Zmagovalec Je sedaj vsekakor kameno olje. Premog pa mu noče prepustiti tako z lahka doslej otodržanega mesta: ker je premog na sebi manj vredno kurivo kakor petrolej, izkušajo ga pretvoriti iv kurilno olje, enako in enakovredno fcenjenemu petroleju. » Premog pa mora istočasno tekmovati z drugim, v gotovih ozirih še bolj nevarnim nasprotnikom, z vodo. «Čme-jnu» premogu stopi nasproti mladi, toda skoro že mu dorasli «beli» premog. Ze zgodaj se je morala v človeku porajati misel, uporabljati vodne sile, ki se inu nudijo v rekah in potokih. Pržkone moramo iska.ti začetek izrabe vodnih sil v Aziji. Tam so že več stoletij pred Kr. r. poznali črpalno kolo, ki So ga gonili sužnji ali živali, in ki je s svojimi lopatami dvigalo vodo iz nižjega nivoja na višji. Ni izključeno, da so pri tem zapazili, da tekoča voda sama lahko goni kolo in da spravlja tako brez druge pomoči vodo na višje mesto. Izumilo se je tako vodno kolo, pri katerem tišči voda na lopatice na spodnjem delu telesa. Prvo tako kolo nam je po Philonu iz Bizanca znano iz 1. 230. pr. Kr. Za ča.sa kralja Mitridata je po Strabovem poročilu obratoval že mlin z vodnim kolesom nedaleč od kraljevega bivališča v Pontu. Hadi tega nazivljejo tudi Mitridata izumitelja vodnega kolesa. Skoro istočasno so se po raznih poročilah uporabljala vodna kolesa tudi v Rimu. Naj bo izumitelj kdorkoli, in naj bodo zgodovinski podatki tudi netočni v času celo za celo stoletje, tu hočemo samo to pribiti. Vodno kolo je nedvomno bilo v rabi že pred Kr r., toda v dolgih dveh tisočletjih se je le malo izpopolnilo in tudi uporaba je bila zelo omejena. Sprememba je nastala še-le 1824., ko se je Burdiiiu. posrečilo ustvariti prvo turbino. Dve leti kasneje je že bila v rabi v Ardcsu na Francoskem. Nadaljni razvoj je tesno spojen z imeni: Fourneyron, Henscliel, Jonval, Gi-rard, Lejeune, po katerih so bile tudi poimenovane razne turbine. Višek v razvoju pa znači turbina, ki jo je konstruiral 1. 1849. ameriški inženir Franci^ in ki nosi tudi po njem ime Fran-cisova turbina. S tem je bila evolucijska doba turbine same končana. V bistvu se kasneje ni izpremenila, ako se ne ozira-mo na najnovejše Kaplanove turbine, ki so namenjene predvsem za fnanjše strmce in za velike vodne male. Čitatelje bo morda zanimalo, da je največjo dosedanjo turbino na svetu cgradil jugoslovenski inženir Čubelić k Zagreba, seveda ne doma, temveč v Berlinu. Kljub popolnosti pa, ki so jo v razmeroma kratkem času dosegle turbine, se nikakor niso mogle še meriti s parnimi stroji. Izraba vodnih sil je ostala tudi sedaj skoro neznatna. Ogromna energija, ki jo je tako ostentativno ponujala priroda sama, je ostala neizrabljena, neizrabljena vsaj s strani človeka. Kot primer naj navedemo le podatke o Italiji. Pred tridesetimi leti je izraba vodnih sil v Italiji praktično bila enaka ničli, v zadnjem letu pa so dale vse velike vodne naprave nič manj nego še»t milijard kilowattov. Kaj je miljarda, je čitatelju znano, namreč 1000 miljonov. Kilovvatture pa so mu vsaj znane po računih, ki jih mora plačati za uporabljeno elektriko. Ako gre skozi žico, na katere koncih je razlika v električnem potencialu 1 Volt, v eni sekundi 1 ampere, pravimo da je energija tega toka 1 vvatt. (Vsa tri imena: Volt, Ampere, "\Vatt so imena znanih fizikov). Ako je razlika v potencialu 100 volt (kakoršna je približno v Trstu za dom. uporabo), in gre skozi žico v eni sekundi 1 ampera, je njegova energija 100 vvattov, ali kakor tudi pravimo 1 liektovvatt. Ako bi šlo ob enaki potencialni diferenci skozi žico v eni sekundi 10 amperov, je to energija 1000 wattov, ali 1 kilovv atta. Žarnice, ki nam dajajo približno 100 sveč, rabijo 75 wat-tov na sokundo. Ako gori taka žarnica >skozi eno uro, uporabi 75 wattur ali 0.75 hektovvattur. Za vsako hektovvat-turo računa sedaj tržaška občina privatnikom 20 stotink (15.50 stot. za tok, 2.50 občinskega, 2.— stot. dež. davka). Za obrate je cena primerna nižja. Če gori naša žarnica potemtakem 1 uro, plačamo za tok 15 stotink, za bolj ali meno več ali manj. Z energijo ene kilovvatture hi gorelo skozi eno celo uro 13 takih ravnokar omenjenih žarnic. Z vso energijo, ki so jo proizvajale velike elektriške centrale v Italiji, bi gorelo "šest miljard takih žarnic po 100 sveč skozi dobrih 13 ur! Se bolj razumljiva bo postala množina energije, ako jo izražamo v mehaničnih enotah, t. j. v kilogramometrih. Kilogramometer je delo, ki ga izvršimo, ako dvignemo 1 kilogram 1 meter visoko. 9.81 wattov odgovarja 1 kilogra-mometru. (Za naša rajtmo tri vanju, naj bo okroglo 1 kilogramometer = 10 wattov). (Strokovnjaki naj mi oprostč, ako zamenjam tu kakor že prej na drugem mestu izraz za efekt z izrazom za delo; večja točnost bi bila razlagi le v kvar). Kilowattura predstavlja potemtakem delo, ki bi ga izvršili, ako bi skozi eno uro dvigali vsako sekundo približno po 100 kg 1 meter visoko. Ker ima leto 8760 ur, bi v enem letu upo- rabili ravno toliko kilowattiir, da izvršimo omenjeno delo neprestano skozi vse leto. Z omenjenimi Šestimi milijardami kih>wattur bi lahko dvigali skozi vse leto po 70 milijonov kilogramov ali 70 tisoč ton na sekundo! Ogromna je energija, ki jo dobivajo v Italiji od vodnih sil. V šestih letih se bo to Število pa že podvojilo. Navedene številke se nanašajo samo na Italijo. Nekatere države so že daleč pred njo, veliko jih drži ž njo enak korak. Koliko vodnih sil pa bo še dolgo ostalo neizrabljenih. Kako pa je bilo mogoče, da so vse te sile doslej bile nedotaknjene. Nedostatek je bil pred vsem v tem, da se je dala vodna sila neposredno uporabljati le za, nekatere panoge industrije. Skoro večji nedostatek pa je bil, da so se tudi te industrije morale vedno prenesti tja, kjer je bila vodna sila na razpolago. Parni stroj pa je obratom omogočeval postanek in razvoj industrije v krajih, ki so bili iz tehničnega ali trgovskega vzroka bolj pripravni. Vse drugačno pa je postalo vprašanje, odkar so izumili pretvorbo mehanične energije vode v elektriško, posebno pa, odkar se je posrečilo prenašati elektriško energijo na velike razdalje. Izraba vodne sile v industrijske svrhe ni več omejena na nekatere mehanične panoge in tudi ne na bližino vode same. Vodne sile so postale dostopne skoro vsem industrijam in tudi glede kraja izrabe sile je le v toliko začrtana meja,, v kolikor je napeljava elektriške energije na res velike razdalje spojena z visokimi stroški. «Beli» premog je danes zares nevaren tekmec «črnemu» premogu. Ali ga bo pa tudi docela izpodrinil? Po dosedanjih statistikah odpade povprečno na vsakega Človeka po 3/8 kil o-vv atta (na sekundo). Da bi se krila vsa ta energija edino z vodnimi silami, je splošno nemogoče, to bi zamogla k večjemu samo Skandinavska. Vse druge dežele bi morale še dalje uporabljati veliko premoga, tudi aJko bi izrabljale vse razpoložljive vodne sile. Ako velja omenjena kvota energije, ki odpade na vsakega prebivalca, tudi za Italijo, je Italija v preteklem času z vodnimi silami krila eno dvajsetino svoje potrebe po energiji. V nekaj letih bo krila dobro desetino. S časom pa se viša tudi kvota, ki odpa.de na posameznega človeka, kajti tehnika drvi s silno hitrostjo naprej, tako, da se tudi v slučaju, ko se bodo izrabljale vse razpoložljive vodne sile, ne bo veliko spremenilo razmerje med vso potrebno energijo in energijo, ki jo dobivamo od vodnih sil. L. Č. 1925 1924 izdatki v mUJouih lir Razlik« 3780-3 1073*4 2032 24*7 331 59'3 110*7 53'5 53 rt 898 212 8 54-7 175-5 414*4 1020 1*5 10417 1647 497-6 28'4 257 2 4-7 99 6 319 3587*8 1733-7 171.1 33*4 23'9 29*8 821 58*7 445 8 84*6 3235 43-6 144-7 3474 460*5 90-3 948'4 57*7 4371 25*0 86-6 18-4 + 192*3 660*3 32*1 83 9*2 29*5 28'6 5*2 85*3 5*2 110-7 11*1 30-5 670 357'8 88-8 93*3 107-0 60-5 54 257*2 47 13 0 15-5 Oossodafstvo. Italijanska polletna bilanco Italijanski erar je v prvem polletju tekočega računskega leta prejel v gotovini 9,274.2 milijonov lir. Ta vsota je presegala začetkom leta predvidevano za 969.3 milijonov lir. Bila je za 644.5 milijonov lir višja od one iz prvega polletja poslovnega leta 1924—25. Izdatki v gotovini so med julijem-decembrom 1925 znašali 9,046.6 milijonov lir. Provizorični proračun so tedaj presegali za okroglo 55 milijonov lir. Napram odgovarjajočemu razdobju leta 1924. so bili za 24*3.4 milijonov višji. Ako primerjamo za 644.5 milijonov lir višje prejemke z 233.4 milijoni lir višjimi izdatki, najdemo, da se je resnična bilanca napram prvemu polletju leta 1924-25. izboljšala ža 411.1 milijonov lir. Dejstvo, da je bil sprejeti znesek za 55 milijonov lir večji od predvidevane-ga, še ne pomeni mnogo, kajti pomisliti je treba, da so se za enkrat samo na papirju stoječi nepredvidevani izdatki pomnožili med julijem in dceembrom za 1,581- milijonov lir. Bilanca, Jd bi morala na koncu I. polletja izkazati prebitek v znesku 153 milijonov lir, je ugotovila računovodstveni primanjkljaj od 1376 milijonov lir. Ta vsota pa še ni bila izplačana v gotovini. Pristojna bilanca izkazuje za I. polletje 227.5 milijonov lir prebitka napram 184 milijonom lir primanjkljaja v odgovarjajočem razdobju leta 1924. Med dohodki v gotovini, ki so največ pripomogli k zvišanju prejemkov, je treba v prvi vrsti omeniti davek na poslovni promet, ki je dal 356.4 milijone lir več nego se je predvidevalo. Pridružuje se mu carinski nade vek v znesku 285.7 milijonov lir. Posredni davki so za 162.9, monopolni dohodki za 138.4 milijonov, a produkcijski davek za 122.5 milijonov lir višji nego leta 1924. Vinski in invalidski davek sta bila odpravljena. Dohodki teh dveh postavk so se znižali za 212.4 oziroma za 167.1 milijonov lir. Prejemki v znesku 31.1 oziroma 28.7 milijonov izvirajo iz zaostankov. Carine in pomorske pristojbine so radi zmanjšanega uvoza sladkorja nazadovale za 33.6 milijonov lir. Iz inozemstva uvoženi sladkor je1 namreč podvržen produkcijskemu davku. Radi tega so bili dohodki iz te postavke za 122.5 milijonov lir višji. Nazadovanje izvanrednih prejemkov za znesek 89.2 milijonov lir je treba pripisati v prvi vrsti znižanju dohodkov iz prodaje starega vojnega materijala in nazadovanju prejemkov iz prodanih reparacijskih produktov. Sledeči pregled nam kaže redne in izvanredne izdatke posameznih ministrstev I. polletij 1925—26 in 1924—25: Ministrstva: Finance: Izvanredni } ***** Pravosodji : Redni 1 . . Izvanredni J lzd-kl Zunanja delat Izvanredni } ndmSki Kolonije: Izvanredni } izdatki Nauk : Redni ]...,. Izvanredni / ,ldatU Notranja dela: Izvanredni } izdatki javna dela: } <«»•*' Promet: Redni 1 . Izvanredni / ttdaiki Vojna: Izvanredni } lwUlki Mornarica: f^edni } Zrakoplovstvo: Izvanredni } Narod, gospodar.: *edni . . \ Izdatki Izvanredni J Znižanje izdatkov prometnega ministrstva se je izvršilo radi tega, ker je pošta in brzojav postal samostojno podjetje. V ostalem pa presegajo izdatki I. polletja 1925—26. one iz odgovarjajočega polletja 1924—25 za 233.5 milijonov lir. Primanjkljaj bilance v znesku 1581 milijnoov lir ima zaenkrat — kakor sem že začetkoma povdaril — le značaj računovodstvenega primanjkljaja. Predvidevanja merodajniii krogov, da bo resnična bilanca koncem tekočega računskega leta za nekaj sto milijonov lir aktivna, bazirajo v pričakovanju višjih dri. prejemkov v drugi polovici poslovnega leta. K temu je treba pripomniti, da se v Italiji v preteklih mesecih ni čutil davčni vijak radi zmanjšane vrednosti lire. Danes je lira stabilizirana, danes se je že pojavila finančna kriza, ki prav jasno kaže, da podjetja ne bodo v prihodnjosti zmogla plačevati danes že itak težkih davčnih bremen. Promet držam blagajne. — Skupni dohodki državne blagajne so v prvem polletju 1925—26 znašali 13,917 milijonov lir. Izdatki iste blagajne so dosegli vsoto 8,831.3 milijonov lir. Bilanca pokazuje tedaj preostanek v znesku 5,085.7 milijonov lir. Dohodki državne blagajne so v odgovarjajočem I. polletju 1924—25 obsegali 10,850.4 milijonov Ur, od katerih je odpadlo na redne in izvanredne vloge 8.896.6 milijonov, na račun gradnje železnic 117.000 lir, 1,917.6 milijonov na kretanje glavnice in 36 milijonov lir na giro. Ako te številke primerjamo z letošnjimi, se nam pokaže povišanje dohodkov za 1,791.2 milijonov, povišanje vlog za gradnjo Železnic za 6.4 milijonov, povišanje kretanja glavnice za 1,255.3 milijonov in povijanje gira za 13.9 milijonov lir. H kretanju glavnice je treba pripomniti, da je letos v tej postavki vračunan znesek 238^600.000 lir, ki izhaja iz Morganovega 100 milijonskega dolarskega državnega posojila Italije. Ta vsota je namreč knjižena samo med blagajniškimi vlogami, kajti drugje je nikjer ne zasledimo. Na ta način imajmo v razredu akretanje glavnice» knji-ženo vlogo, ki je v rač u no vodstvenem in jurističnem smislu pravi nonsens. nonsens. Prebitek zakladne bilance v znesku 5.085.7 milijonov lir nam kaze izboljšanje položaja državne zakladnice. Višek 2655 milijonov lir iz kretanja glavnice izvira iz po Morganu Italiji dovoljenega državnega posojila in iz emisije zakladnih bonov. Nadaljni znesek 1402 milijona lir je računovodstveni dohodek, ki izhaja iz knjižberiih nakazil posameznih ministrstev, uradov posameznih pokrajin i. t., d. Ako tedaj odštejemo od prebitka 5,085.7 milijonov lir zadnja dva zneska (2655 4- 1402 milijonov lir), opazimo, da znaša resnični preostanek državne blagajne samo nekaj nad eno milijardo lir. F. C. riboru. Cena za inozemstvo 45 Din. Naroča se pri pisatelju v Ljubljani, Ciril-Metodova ul. št. 19. Tvarina te knjige spada k najlažjim in obenem k najtežjim. Avtor jo je obdelal od poslednje strani, in sicer tako objektivno in stvarno, da ima spis trajno vrednost, posebno pa v slovenski strokovni literaturi, v kateri politična socijologija ni ravno tako bogato zastopana. Na široki teoretični podlagi, razkazujoči mehanizem socijalnega pojmovanja in poznavanja, razglablja spis naravo politične stranke in države ter njenega prava obenem, prikazuje strankotvorne činitelje in slike soci-jološke odnose med državo in politično stranko. Drugo poglavje, ki se peča z idejno in tehnično organizacijo strank, podaja v koncentriranem slogu sintetičen pregled o onem nepreračunlji-vem izseku socijalnega dogajanja, ki se v vsakdnevnem jeziku imenuje politika; tu odpira analiza politično-stran-karskih ideologij in programov, kritika javnega mnenja in tiska, taktike in organizacijskih vprašanj ter kratki odstavki iz področja politične psihologije široke perspektive na glavne smeri vsaktere notranje politike in opozarja obenem na zakonitosti, po katerih se v njih strugah vrši socijalno naprezanje in se uveljavlja volja k moči v državi. Tretje poglavje govori o funkcijah, ki njih socijološki včlenjenosti primerno pripadejo strankam v tvorbi državne in narodove volje, ter o metodah, po katerih stranke skušajo te funkcije čim najbolj z monopolizirati v prirojenem, kolektivnem egoizmu sebi v prid. Tu sej avtorju sama od sebe stavijo vpraša-; nja o demokraciji sploh, o njenem po-i menu in njenih možnostih, o volilnih metodah in načelih, o vprašanju prav-j ne ureditve odnošajev v strankah sa-j mih in v medstrankarski borbi, nada-j lje vprašanja o vlogi demokratičnih) parlamentov in parlamentarizma vob-če, o zakonodajni tehniki in njenih reformnih načrtih. Knjigo zaključuje kratko a jedrnato razmotrivanje o političnem strankarstvu v državni upravi, i Vsemu našemu izobraženstvu, ki se količkaj zanima za politiko, to delo j zelo toplo priporočamo. Najvlije cena plačujem xa K O kun, zlatic, lisic, dihurjev« vi dar, jazbece vf mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Bafttisii št. 10 H. nadstr., vrata 18 m Sprejemajo se pošiljaive po pošti Priporočljive ivrdke cevili" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Poselmost: Vel ka zatogd raznih čevljev za sport Mim lista Mm s knjlosveznico GORICA — Via C. Favetti 9. fiarofina knjigama združena s papirnico GORICA — Via G Carducci 7. BREfČ&SC ANTON Zaloga in iovarua pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KUVŠK in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. Borsna PEVIZB: Trst, 24. febr Amsterdam od i)U0.— d* 1000,— Belgija »d 112.75 do 113 25; Pari* 90 50 do 91.— Loaiion od 12i,— do lil.10 ;New Vork od 24 8U do 24.90; Španija od 3*9.— do 359.— ; Švica od 47S — do 450.— ; Atene od 35.— do ; Bedin od 58 do beH.— ; Bukarsšfc od 10.25 do 10.73 Prktfa od 73.50 do 73.85: Ograka od 0.0J4 7 do 0.twč>l; Dunaj od — .830 do — .3 -5: Zagrob od 43.70 do 43.90. Resetijske obTMolct 68 72. VALUTE: 1 rs t; 23. februarja. Avstrijske krose oi 0.0346 do 0.0352; dinarji od -U.2.} do dolarji od J4.70 do 24.55; novci po 30 franko r od &6.— do 9S — fout šterlin* od 120 75 do Vil.—. ŠULIOOJ J&KOS urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. iCERŠEVANI JOSiP Dvokolesa, šivalm stroji, pušk« __GORICA — Piazza Cavour 9. ČUK EUJA šivalni strofi in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour St. 9. Književnost in umetnost Dr. Albin Ogrla; Politične stranke. Ljubljana, 192«, 8, 270 strani. Samozaložba. Tiskala ljudska Tiskarna v Ma- kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno ?RANCA STRES KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. Velikanski dohodi dunajskega - POHIŠTVA - navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10®/0 popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na (Malo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tel. 793 - Vlaia XX Stltamkra 33 TRST JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — al. Mamellj 6. (Šolska ul? MAVRIČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Poznajelsek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Gasile Carducci 36. PUCEU HI^TON brivec GORICA — Piazza delln Vittoria 12, v hiši Fiegel. MGl&m JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11. IKcJka polnilnico in firunii refelstro\ana zadruga z o:itejeni-n piro^t/ra uraduja v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, i. nadst. TISKARNA .EDINOST' v TRSTU vsa tiskarska deta v nalmodrnejaoi sfB« kakor v veCbarvnem ttetra. Razpolaga * strofi OHcatnl. tyno