GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Avgust 1976 OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE VRHNIKA za obdobje 1976-1980 Na osnovi sklepov 16. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora se daje v javno razpravo OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1976 — 1980 Osnutek družbenega plana razvoja občine pošiljamo (dajemo) v javno razpravo s ciljem, da bi dobili tehtne in sprejemljive pripombe in dopolnitve nosilcev planiranja glede na razvojne možnosti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. Za konkreten program javne razprave in sam potek razprave o osnutku družbenega plana občine je zadolžen IO OK SZDL Vrhnika. Po poteku javne razprave bo komisija za družbeni plan občine pregledala vse pripombe in dopolnitve osnutka plana, jih obravnavala na seji meseca septembra in o teh pripombah seznanila vse delovne ljudi in občane v KS in TOZD. V začetku septembra bo organizirana posebna javna razprava z 1. KK SZDL 5. družbenimi organizacijami in društvi 2. SIS 6. 00 ZS 3. kmeti 7. s političnimi aktivi TOZD 4. Obrtniki Pripombe na osnutek družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 — 1980 bo zbirala komisija za plan do 20. septembra 1976. Uvod Pred nami je osnutek družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976 — 1980, ki sodi v sklop širokih družbenopolitičnih aktivnosti za ustavno preobrazbo odnosov na vseh področjih družbenega življenja. Sama uveljavitev sistema družbenega planiranja pomeni, da delovni ljudje in občani, kot temeljni nosilci planiranja, vse bolj obvladajo družbeno reprodukcijo ter si o tem zagotavljajo skladen gospodarski in družbeni razvoj, kar je tudi njihova ustavna pravica in dolžnost. Zato je osnutek dejansko rezultat prizadevanj vseh družbenih dejavnikov za uveljavitev takih samoupravnih odnosov, v katerih bo imel delovni človek v združenem delu tak položaj, da bo resnično odločal o pogojih in rezultatih svojega dela ter imel odločujoč vpliv na kontrolo nad vsemi sredstvi v procesu družbene reprodukcije. Osnutek srednjeročnega plana razvoja je v svojem bistvu rezultat planov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenih organizacij in skupnosti v občini, pri katerih oblikovanju je organizirano sodelovalo veliko delovnih ljudi. Vendar moramo takoj poudariti, da ni zgolj zbir teh planov niti ni spisek želja, ampak je odraz zavestne odločitve o tem, kakšna bo splošna rast naše občine v naslednjem petletnem obdobju in ta rast je zopet odvisna od naše zavestne opredelitve, da je mogoč napredek samo v skladnem planiranju ekonomskega, socialnega in pro storskega razvoja. Zato izhaja iz jasne opredelitve, da je skrb za razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zdravega okolja i.p. skrb delavca in ne kogar koli izven njega. Na žalost je prav slednje, kot eden osnovnih ciljev osnutka plana razvoja občine še vedno premalo prisotno in v razpravi o osnutku bo potrebno večje spoznanje vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti pa tistih v organizacijah združenega dela, o jasni medsebojni povezanosti in posrednemu vplivu rezultatov dela delavcev v družbenih dejavnostih na produktivnost dela in s tem na uspešnost gospodarjenja v materialni proizvodnji in iz tega izhajajoč interes teh delavcev za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti. Vsem, ki bomo sodelovali v razpravi, ki bo prispevala k oblikovanju dokončnega srednjeročnega plana razvoja naše občine mora biti jasno, da je plan lahko uspešen k, če pomeni usklajenost različnih interesov in prednostnih nalog z realnimi možnostmi v tem petletnem obdobju. Zato mora usklajevanje o vprašanjih, ki so v osnutku plana še odprta, pomeniti uskladitev posameznih interesov skupnim razvojnim ciljem, ki so prvi pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj. Pri tem ne smemo pozabiti na splošno zakonitost, da v družbi, ki raste in se razvija, ne morejo rasti vsa področja enako intenzivno in da se mora posamezna dejavnost, iz različnih razlogov razvijati hitreje od povprečja. Ob tem pa je jasno, da če se nekdo razvija hitreje od povprečja, se mora nekdo razvijati relativno počasneje. Tu ni možna razlaga o zapostavljanju posameznih področij, gre za zavestno spoznanje in prispevek, da v določenem času združeno delo kot celota odpravi v preteklosti nastala nesorazmerja in zagotovi hitrejši, skladnejši in stabilnejši družbenoekonomski razvoj. Od naše skupne odločitve o tem, kam bomo v prihodnjem petletnem obdobju usmerjali naše napore za ekonomski, socialni in prostorski razvoj naše občine zavisi, ali bomo krenili na pot skladnejšega vsestranskega razvoja, ki bo na trdnih temeljih omogočal bujnejšo rast nadaljne stavbe. Dvojno odgovornost prevzemamo. Prva je ta, da bo plan resnično odraz interesa in zavestne opredelitve najširšega kroga delovnih ljudi in občanov in druga, da ga bomo postavili realno, da bo pc petih letih tudi uresničen. OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE VRHNIKA za obdobje 1976 -1980 Opozarjamo, da področje družbenih dejavnosti (vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, kultura, socialno skrbstvo in zdravstvo) niso v osnutku družbenega plana občine v celot' obdelani in opredeljeni - posebej pa ne investicijske naložbe v šolstvo in otroško varstvo. Vzrok za to je na eni strani vertikalna neusklajenost (tj. na ravni povezanosti republiških in regionalnih interesnih skupnosti) na drugi strani pa nedogovorjene prioritete ter materialne možnosti oziroma razpoložljiva finančna sredstva za naložbe v te dejavnosti, (ilede na to naj se v javni razpravi izoblikuje vrstni red ter skupni dogovor o dodatnem zbiranju sredstev s strani KS. Sredstva, ki so sedaj na razpolago in sredstva, ki se bodo zbrala v tem srednjeročnem obdobju ne omogočajo rešitve problema s šolskimi in varstvenimi prostori. Zato predlaga komisija za pripravo osnutka družbenega plana občine Vrhnika, da glede na probleme, ki so navedeni v osnutku plana pod točko „C" tudi Krajevne skupnosti iz skupaj zbranih sredstev za svojo dejavnost izločijo del sredstev za reševanje problematike šolstva in otroškega varstva. Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1976 1980 obravnava v svojem prvem delu osnovne značilnosti dosedanjega ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, ki predstavlja osnovno izho-d'5če za predviden srednjeročni razvoj občine kot celote. Zaradi obsega tega dela prikazujemo samo nekatere pokazatelje dosedanjega razvoja, ki so značilne za predviden razvoj v obdobju 1976 1980. I. Ocena dosedanjega razvoja občine ((Dosedanji demografski razvoj občine Vrhnika kaže na hitro naraščanje števila prebivalstva, gostota prebivalcev se je povečala od 78 prebiv./km2 v letu 1966 na 92 prcbiv./km2 v letu 1975. Povprečna letna stopnja rasti prebivalcev v zadnjih 10 letih je 1,8 %. Pomembno je tudi dejstvo, da ima občina Vrhnika visok odstotek zaposlenega prebivalstva in sicer 46,0 %. Od tega je 26,8 % vsega prebivalstva zaposlenega v organizacijah združenega dela občine Vrhnika 19,2 % pa je zaposlenih izven naše občine in to predvsem v Ljubljanskih organizacijah združenega dela. Za vrhniško gospodarstvo v obdobju 1970 - 1975 je značilna hitrejša rast narodnega dohodka (26%) kot je povprečna letna rast v SR Sloveniji (24 %). Tako sorazmerno visoka stopnja rasti narodnega dohodka je posledica večje stopnje zaposlovanja (4,3%) letno in ne večje produktivnosti dela. Sektorska struktura bruto dohodka kaže na visoko udeležbo sekundarnega sektorja, predvsem industrije, ki je tudi glavni nosilec gospodarskega razvoja občine. Ostale dejavnosti (trgovina, storitvena obrt, kmetijstvo, gospodarstvo in dr.), glede na hitro rast industrije oziroma sekundarnega sektorja so zmanjševale svojo udeležbo v strukturi brutto dohodka čeprav so v obsolutnih zneskih povečevali ustvarjeni brutto dohodek. Povprečna letna stopnja brutto dohodka (23,0%) v razdobju 1971 1972 je bila presežena v industriji (26,8%) in gradbeništvu (23,2%) medtem ko so vsa ostala področja izpod občinskega pov- Delitev ustvarjenega celotnega dohodka se je v obdobju 1971 -1975 spreminjala. Ugotavljamo, da v strukturi celotnega dohodka raste udeležba porabljenih sredstev, zakonskih in pogodbenih obveznosti medtem, ko se zmanjšuje dosežen dohodek in sredstva za sklade. Izvozno usmerjanje gospodarske organizacije v naši občini, ki so tudi dosegle visoko stopnjo rasti izvoza (34,1 %) so IUV Vrhnika in Liko Vrhnika. Pofcg teh sta se v letu 1975 pojavili še dve gospodarski organizaciji in to Fenolit Borovnica in Iskra Vrhnika. V strukturi izvoza je še vedno z največjo udeležbo Industrija usnja Vrhnika 68,0% Liko 28,7% ostale gospodarske organizacije 3,3'%. Glede na dosežene razultatc gospodarstva bi pričakovali reševanje problemov nastalih zaradi intenzivnega povečevanja števila prebivalcev tudi v družbenih dejavnostih vsaj v taki meri kot je potekal razvoj gospodarstva. Dejansko pa so ta področja glede na materialna vlaganja zaostajala. Edina objekta, ki sta bila zgrajena v preteklem petletnem obdobju sta Vzgojno varstveni zavod in Dom počitka. Stroški za Vzgojno varstveni zavod so bili cca 4,7 mio. din, za Dom počitka pa 13,4 mio. din. Občina Vrhnika meri 168 km2, od tega pokrivajo gozdovi 54% zemljišča, 36% pa kmetijske površine. Na urbaniziranem področju občine je naseljenega 64 % prebivalstva, na neurbaniziranem pa 36 % prebivalstva. Prostorska razporeditev in oblikovanje naselij je urejeno z urbanističnimi dokumenti in sicer z urbanističnim programom iz leta 1968, ki poleg opisov obstoječega stanja in vodnogospodarskih opredelitev vsebuje prometno in energetsko omrežje ter namensko porazdelitev površin in varovana območja. Na osnovi urbanističnega programa so izdelani in potrjeni zazidalni načrti za del naselij Vrhnika, Borovnica, Dragomer, Log, Verd, Bevke, Drenov grič in Lukovica. Ostala naselja in deli naselij se urejajo z urbanističnimi redi. Prostorski razvoj kljub obstoječi urbanistični dokumentaciji ni potekal usmerjeno in usklajeno, saj je za preteklo obdobje značilna hitra rast individualne stanovanjske izgradnje, ki jo ni vzporedno spremljala izgradnja spremljajočih objektov in objektov komunalnega standarda. Obstoječi odlok o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika, ki pokriva vse krajevne skupnosti, pa predstavlja preusmeritev v smotrnejše izkoriščanje prostora, kar je qbvezna osnova za vse nadaljnje kofhpleksnc in parcialne posege v prostor. Tako je po tem odloku opredeljenih cca 650 ha kot zazidljiva površina, od katerih je 60% izkoriščenih, 40% pa je prostorskih površin, ki jih je možno še pozidati. Posebej je obravnavano področje Zaplana kot športno rekreacijsko območje s cca 200 ha zazidljivih površin, ki so prevenstivno namenjene gradnji vikendov. 25 % teh površin je zazidanih, ostanek t j.75 %, pa predstavljajo proste površine. Pri gradnji stanovanj v preteklosti je prednjačila individualna gradnja. Z ustanovitvijo Samoupravne stanovanjske skupnosti je prišlo do intenzivnejše družbeno-blokovnc gradnje in to predvsem na območju mesta Vrhnika, kjer je največ delovnih mest in s tem v zvezi tudi največ stanovanjskih problemov. V preteklem petletnem obdobju je bilo zgrajenih 115 družbenih in 397 privatnih stanovanj. Trenutno je v gradnji 125 družbenih in 150 privatnih stanovanj. Ob popisu 1971 je bilo v občini skupno 3.694 stanovanj s 4.038 gospodinjstvi, kar pomeni, da je orimanjkovalo 344 stanovanj. Ob upoštevanju povprečnega letnega porasta števila gospodinjstev in,novozgrajenih stanovanj izhaja, da primanjkuje v letu 1975 321 stanovanj. Komunalno gospodarstvo postaja vzporedno z vse večjim materialnim napredkom eden od največjih ovir naraščajočemu socialnemu standardu. Komunalna infrastruktura, kamor v ožjem pomenu besede sodijo preskrba z vodo, elektriko, urejanje cest, ubc, pločnikov, parkirišč, javne razsvetljave, telefonskega omrežja, parkov, kanalizacije, orečja. V dosedanjem razvoju so se posamezne panoge dejavnosti deloma iz objektivnih kot tudi subjektivnih razlogov prepočasi razvijale (clektro, kemična, kovinska industrija), posebej pa velja ta ugotovitev za kmetijstvo, gostinstvo, trgovino in storitveno obrt. Javna razprava naj bi posegla tudi na ta področja in podala določena stališča na osnovi katerih bi bil dopolnjen predlog družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 - 1980. odvoz smeti, tržnice, kopališča in pokopališča; v širšem pomenu pa obsega soočenje s problemom onesnaževanja in uničevanja okolja, s čimer se srečujemo na področju varstva voda, ozračja in narave. Značilno je za občino, da komunalna dejavnost zaostaja spričo nagle urbanizacije. Komunalna dejavnost je bila usmerjena na vodilna naselja, ostala naselja pa so reševala to problematiko v okviru krajevne skupnosti. Končno je vplivalo na tako stanje razmah individualne gradnje za katero so zahteve za m2 stanovanjske površine cca 2,5 krat večje komunalne investicije, kot pa strnjena blokovna gradnja. Vseh občinskih cest je 134 km, od tega le 37 km asfaltiranih. Poleg občinskih poteka skozi občino tudi magistralna in regionalna cesta. Vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest na področju občim Vrhnika opravlja Cestno podjetje Ljubljana, medtem ko občinske ceste vzdržuje po pogodbi s Skupščino občine Vrhnika matično Komunalno podjetje. Regionalna cesta je v izredno slabem stanju in tako glede širine kot kvalitete ne odgovarja zakonskim predpisom. Podobno stanje je na občinskih cestah, kjer se opravljajo samo najnujnejša vzdrževalna dela. Najbolj prizadeti so cestni odseki, kjer se razvija močnejši promet in sicer cesta Podšclo-Podlipa-Sremčjc in cesta v spodnjo in zgornjo Zaplano. Z naraščanjočim prometom postaja kritično tudi stanje objektov na teh cestah, predvsem je problematičen most na Podlipščici in most med Blatno Brezovico in Bevkami. Kvalitetna oskrba s pitno vodo je postala v občini velik problem, saj so zahteve po pitni vod i glede na povišani življenjski standard, močno urbanizacijo in z razvojem industrije, izredno visoke, vodne rezerve pa so pičle. Kvaliteta vode je slaba zaradi onesnaženja že na izviru. Poleg vodovoda, ki ga upravlja Komunalno podjetje in je tudi pod stalnim sanitarnim nadzorom, obstoja v občini še več lokalnih vodovodov, ki so jih zgradile krajevne skupnosti in skupine občanov, ki pa so v stalni nevarnosti okužbe. Razvoj kanalizacijskega omrežja ovira močan razmah neusmerjene individualne stanovanjske gradnje. Dosedanjo usmeritev v izdela«) greznic bo vsekakor nujno preusmeriti na kanalizacijo in čistilne naprave. S kanalizacijskim omrežjem je zajetih cca 30 % komunalnih odplak, ostale odplake so reševane z greznicami in odprtimi odtoki. Občina se preskrbuje z električno energijo neposredno iz slovenskega energetskega sistema. Glede na sedanji razvoj industrije in stanovanjske gradnje, preskrba ni zadovoljiva. Razvod nizkonapetostnega omrežja v vseh novih zazidalnih okoliščinah ni zadovoljiv. Posebno so problematična področja Betajnove, področje ob priključku na avtocesto, Ligojna, Drenov grič, Jordanov kot, Dragomer III, Lukovica, Zaplana in Pokojišče. Širjenje PTT omrežja predstavna vključevanje v nadaljnji prostorski, razvoj občine Vrhnika. V letu 1971 je bilo v občini Vrhnika 363 priključkov, ki so se navezovali na pošto Borovnica in pošto Vrhnika. Poleg tega je bilo področje naše občine pokrito tudi preko pošte Brezovica z 10 priključki. Preureditev PTT omrežja je že v razvojnem obdobju 1971 - 1975 prineslo določene spremembe in ima Vrhnika danes 705 telefonskih priključkov, od tega naselja Borovnica cca 180 priključkov, Vrhnika 500 priključkov in Brezovica za področje občine Vrhnika 45. Glede na obstoječe potrebe primanjkuje približno 1.000 priključkov, vključno z javnimi govorilnicami. Obstoječa pokopališča, ki jih z izjemno vrhniškega, upravljajo krajevne skupnosti postajajo premajhna. Nujne so razširitve in novogradnje pokopališč na Vrhniki, Drenovem griču, Logu in Dragomcrju. Področje urejanja zelenih površin je v pristojnosti Komunalnega podjetja Vrhnika, katero ureja v skladu z dogovorom med krajevnimi skupnostmi Vrhnika in Borovnica ter skladom mestnih zemljišč. Organizirano urejanje zelenih površin zajema 2.970 m2, vključno s 300 m drevoreda. Razvoj stanovanjske gradnje in industrije sta v naši občini dosegli stopnjo, ko je okolje že toliko onesnaženo, da terja nujne ukrepe. V industriji, komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu je bil v preteklosti problem onesnaževanja reševan parcialno, kar ni prineslo zadovoljivih rešitev. Neurejena so odlagališča odpadkov industrije in ostalih odpadkov, saj z izjemo Vrhnike nima nobeno območje v občini organizirano odlaganje smeti. V sklopu z dejavnostmi krajevnih skupnosti moramo preiti v organizirano pridobivanje in urejanje odlagališč. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST DELAVCEV Dosedanje uresničevanje novih ustavnih temeljev za celovito preobrazbo družbe in odnosov v njej se je v občini močneje odražalo pri vzpostavitvi organizacijskih oblik samoupravnega delavskega sistema in manj pri vzpostavitvi odnosov v njem. Tako lahko trdimo, da temeljna samoupravna organizacija in skupnost šele stopa na pot, po kateri se bo s pomočjo delegacij in vseh vmesnih členov (konference delegatov, organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij) udeležila širšega družbenega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja.. Seveda ne moremo mimo vseh subjektivnih in objektivnih vzrokov, ki so vplivali na dosedanji razvoj. Delo dcfcgacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je odvisno od razvitosti samoupravnih odnosov, od stopnje osveščenosti ter od strokovne in družbeno politične usposobljenosti delegatov samih, od povezanosti delegacij z delavci, od aktivnosti in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, o ustreznosti obojestranskega pretoka informacij in od vgraditve delovanja delegacij v celovit splet družbenoekonomskih odnosov v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. Čeprav je ta odvisnost, gledano objektivno, proces preobrazbe družbenih odnosov v občini, pa sam proces terja v prihodnje še več vzpodbude vseh subjektivnih sil. Delegacija kot dejavnik neposrednega in skupnega odločanja delovnih ljudi ima na voljo še premalo stališč zbora delovnih ljudi glede neposrednega družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev. Ugotoviti je treba, da razmerje: zbor delovnih ljudi delegacija še ni vsepovsod in ne v celoti izoblikovano ter tudi še ni zaživelo. Konference delegacij, kot umesni člen sistema, so najbolj problematične, zlasti kadar konference povezujejo različne temeljne sarr upravne organizacije. Problemi so zlasti funkcionalne narave (prosto, ske, materialne, tehnično-administrativne) kot tudi vsebinske, kjer se kažejo z vso nevarnostjo odtujevanja vplivu delovnih ljudi. Potrebno je ugotoviti, da delegati in delegacije krajevnih skupnosti še vedno niso ustrezno in dovolj vključeni v vse ostale oblike samoupravnega in političnega dogajanja, odločanja in življenja v krajevni skupnosti. Zaradi tega se stališča in smernice za delegate v zboru krajevnih skupnosti oblikujejo še prepogosto v okviru delegacij samih. Do tega prihaja tudi zato, ker oblike in vsebina dela ostalih organov v krajevni skupnosti (zbori delegatov, svet krajevne skupnosti, osnovne družbenopolitične organizacije) ki še niso dovolj prilagojeni novemu delegatskemu načinu odločanja. Čeprav so nekatere samoupravne interesne skupnosti nastale in delovale že pred novo ustavo, je bila njihova temeljna pomanjkljivost predvsem v tem, da so bila neposredna razmerja med izvajalci določenih storitev ter njihovimi uporabniki premalo razvita, zlasti kar zadeva urejanja bistvenih vprašanj v zvezi s programiranjem razvoja dejavnosti ter zagotavljanjem sredstev za njihovo uresničevanje. Po sprejetju nove ustave so se ti odnosi začeli spreminjati, vendar pa niso v svojem razvoju še dosegli tisto stopnjo, ki bi zagotavljala drugačno opredelitev položaja delavcev v ustvarjanju dohodka ter odločanju o pogojih za lastno in skupno družbeno delo, ki najde svoj najjasnejši obraz v položaju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, prav tako pa tudi v dograditvi zamisli o krajevnih skupnostih. Samoupravne interesne skupnosti še ne delujejo kot rezulta' skupnih prizadevanj njihovih članov. Toda tudi tu je treba ugotoviti, da so odvisna od stopnje razvoja in kvalitete samoupravnega položaja ter razmerij v temeljih samoupravnih skupnostih in organizacijah. Obstaja nevarnost, da bi tudi v primerih, ko naj bi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno soodločale z drugimi zbori občinske skupščine samoupravne interesne skupnosti soodločale v skladu z ožjimi in njim svojstvenimi interesi. Samoupravno oblikovanje delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti pomeni nedvomno uspeh v skupnih družbenih prizadevanjih za samoupravne organizacije ter njihovo tesnejšo vključitev v razvoj celotne občine na novih osnovah. Brez rezultatov so prizadevanja za ustanavljanja enot oziroma temeljnih skupnosti, ki naj bi delovnim ljudem v krajevnih skupnostih in TOZD še v večji meri približale problematiko in potrebe osnovnih nosilcev programa ter njihovega uresničevanja v posameznih dejavnostih. Tudi delegatski' sistem za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v glavnem odraža podobno težavo kot jih ugotavljamo za ta sistem v primeru skupščin družbenopolitične skupnosti, je da se te navadno še v manjši meri predmet trajne pozornosti družbenopolitičnih organizacij. Delegatski sistem v občini je torej zaživel, vendar ga spremlja vrsta problemov, ki so tudi politične narave, kar je zlasti čutiti v delegacijah, ki so se v zadnjem času pri zavzemanju stališč začele „osanK>-svajati". Tega dejstva ne smemo prezreti in ga ni mogoče opravičiti z nikakršno oceno o demokratizaciji samoupravnega odločanja, v katerega je formalno vključeno okrog 200 delegatov za področje združeneba dela in prav toliko za področje samoupravnih interesnih skupnosti ter z območij krajevnih skupnosti Vrhnika, Borovnica, Ve- lika Ligojna, Dragomcr-Lukovica, Drenov grič- Lesno brdo, Sinja gorica, Bevke, Verd, Log, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, Podlipa in Zaplana. Ker je informiranje sestavni del sistema delegatskega odločanja, je treba temu posvetiti vso pozornost. Dokajšen napredek je bil že dosežen po oblikovanju delgatske skupščine občine vendar je opaziti, da je informiranje še vedno nepopolno in necelovito. Zlasti ni pretoka informacij med temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v smeri njihovih delegacij in skupščino občine z vsemi vmesnimi členi. Zato se kaže potreba po ustanovitvi INDOK centra v občini, ki bi služil uresničevanju samoupravnih delegatskih odnosov, namenjen pa bi bil vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v samoupravnem delegatskem sistemu v skladu z ustavo nosilci dogovarjanja ni odločanja. Toda pri tem je zaskrbljujoč kadrovski, materialni in prostorski pogoj za uspešno delo centra. Kadri, ki bi delali v obveščevanju, bi morali izhajati iz vrst ekonomistov, pravnikov, prosvetnih delavcev, politologov, novinarjev, sociologov in programerjev. Gre torej za našo občino najbolj deficiranc kadre. Najbolj realna pot za oblikovanje takega centra je združitev vseh razdrobljenih sil na področju obveščanja. S tem ne bi samo racionalizirali obveščanje in ga bolje organizirali, temveč bi zagotovili, da bi bile informacije veliko bolj učinkovite. Seveda je stvari potrebno jemati kar se da resno. V mnogih večjih organizacijah združenega dela so že zdaj dani pogoji za oblikovanje INDOK centra. Težje bo v manjših delovnih organizacijah in '•rajevnih skupnostih, vendar pa bi v prihodnjem obdobju dosegli veliko, t bi združili vse, ki opravljajo nalogo obveščanja. Razmisliti bo treba tudi o oblikovanju informativnih skupin zlasti v krajevnih skupnostih, ki bi se najlaže povezale z INDOK centrom v občini, za katerega ustanovitev bi se morali povsod čimpreje zavzeti. - izgradnjo servisnih, proizvodnih in skladiščnih objektov. 7. Dosedanje parcialno in skromno reševanje vprašanj komunalne oskrbe za vsa področja komunalnega gospodarstva pomeni resne motnje na tem področju. V srednjeročnem obdobju 1976 -1980 je predvsem nadaljevati z odpravljanjem komunalnega deficita in izdelati osnove za kompleksne komunalne rešitve (voda, pokopališča, kanalizacija, ceste, snaga, energija) s predračuni za komunalno opremljanje zemljišč. 8. Varstvo okolja je več ali manj zanemarjeno. Ne moremo govoriti o načrtnih ukrepih varovanja zraka, vode in okolja, ker so se zadeve dosedaj reševale le deloma in še to parcialno. 9. Razvoj ustrezne socialne infrastrukture v preteklem srednjeročnem obdobju je zaostajal z naravno rastjo prebivalstva ter priseljevanja, s tem pa tudi stanovanjske izgradnje, kar je povrzočilo neenako porazdelitev možnosti koriščenja dobrin za potrebe družbenih dejavnosti v občini (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo). Z reševanjem prostorskih kapacitet glede na obstoječe stanje bi morali v občini začeti takoj razreševati stisko s prostori za potrebe šolstva in otroškega varstva. a) Rešitev obstoječega stanja pri obstoječem številu prebivalcev in šoloobveznih otrok. b) Zagotavljanje šolskega prostora glede na predviden porast števila prebivalstva in s tem šoloobveznih otrok. c) Zagotovitev celodnevne šole. d) Zagotavljanje prostorov za delovanje posebne šole. e) Zagotovitev prostorov za predšolsko varstvo in vzgojo vsaj v taki meri, da se doseže slovensko povprečje zajetih otrok. II. Ključni problemi Analiza gospodarskega razvoja, prikazana v prvem delu srednjeročnega plana naše občine, nas opozarja na nekatere probleme, ki jih moramo reševati v naslednjem obdobju. 1. Rast brutto dohodka je vse premajhna za zadovoljevanje hitrejše rastočih družbenih potreb in za izvedbo prerazporeditve porabe, ki jo zahteva zaostajanje družbenih dejavnosti v svojem razvoju. 2. Ekstenzivno zaposlovanje v gospodarstvu, zlasti v industriji zahteva veliko angažiranje družbenih sredstev, predvsem v dejavnostih družbenega standarda (stanovanje, šole, vrtci, preskrba, komunalna infrastruktura). 3. Zastarelost obstoječih kapacitet zahteva povečano zaposlovanje in modernizacijo, ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev omejena. Neprimerna kvalifikacijska struktura zaposlenih in močna fluktuacija negativno vpliva na rast produktivnosti. J vzporedno z modernizacijo proizvodnje in izboljšanjem notranje organizacije, moramo izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Problem zaposlovanja nekvalificirane delovne sile na delovnih mestih z manjšo zahtevnostjo del ostaja še nadalje problem, ki ga moramo reševati v naslednjem razvojnem obdobju. Nekvalificirano delovno silo bo treba zagotoviti iz drugih področij, ker domača delovna sila ni zainteresirana za takšna delovna mesta. 4. Udeležba posameznih dejavnosti v brutto dohodku kaže na upadanje terciarne dejavnosti (trgovina, obrt, turizem in gostinjstvo) ob istočasnem porastu sekundarne dejavnosti (industrija) ter stagniranju primarne dejavnosti (gozdarstvo in kmetijstvo). V strukturi terciarne dejavnosti ne opažamo posebne rasti na področju gostinstva in trgovine, s tem pa tudi preskrbe prebivalstva. 5. Dosedanji urbanistični dokumenti niso dohajali gospodarskega in družbenega razvoja. Izdelava urbanistične dokumentacije je bila vse preveč usmerjena v zagotavljanje prostora za individualno stanovanjsko gradnjo ftb tem pa ni upoštevala potreb spremljajočih dejavnosti stanovanjskih naselij (šolstvo, otroško varstvo, preskrba, zclenne površine, itd.) Obstoječa urbanistična dokumentacija tudi ni upoštevala perspektivnih prostorskih potreb organizacij združenega dela, tako da so ostali utesnjeni in morajo iskati nove lokacije. 6. Meje zazidljivosti predstavljajo ločitev kmetijskih in zazidljivih površin. Potrebna pa je še namenska porazdelitev zazidljivih površin, pri čemer je posebno pozornost posvetiti površinam za: - usmerjeno stanovanjsko gradnjo, - realizacijo programov izgradnje objektov za potrebe šolstva, otroškega varstva, preskrbe in drugih družbenih objektov, III. Projekcija razvoja za obdobje 1976-80 A. SPLOŠNA KONCEPCIJA DRUŽBENEGA RAZVOJA Dosedanje stopnje razvoja gospodarstva po posameznih panogah dejavnosti nam dajejo osnovo za načrtovanje razvoja v naslednjem petletnem obdobju, upoštevajoč razvojne programe organizacij združenega dela na območju občine Vrhnika. Vsi podatki prikazani v tabelah temeljijo na podlagi obdelane druge ankete o minimumu kazalcev razvoja organizacij združenega dela za obdobje 1976-1980. Celotni dohodek Področje dejavnosti absolutni zneski 1975 1980 indeks 80/75 v tisoč din povpr. letna stop. rasti industrija 1.048.841 1.697.481 162 10,1 - kmetijstvo 82.472 113.839 138 6,7 - gozdarstvo 19.510 18.395 94 -1,2 - gradbeništvo 59.200 110.000 186 13,2 - gostinstvo 9.800 14.400 147 8,0 - trgovina 84.938 135.500 159 9,7 - obrt 44.380 95.198 214 16,5 - komunala 11.606 16.929 146 7,9 - promet in zveze 6.613 13.028 197 14,6 SKUPAJ 1.367.360 2.215.770 162 10,2 Upoštevajoči programsko usmeritev temeljnih organizacij združenega dela Fenolit Borovnica, ki načrtuje povečanje celotnega dohodka 32,4 % povprečno letno, IUV - Opekarna 24,0 %, Kovinarska 16,4 %, Tovarna Vrat Borovnica 12,9 % in Parkctarna Verd 13,3 %, se predvideva, da bo celotno gospodarstvo občine povečevalo celotni dohodek po povprečni letni stopnji 10,2 %. Struktura celotnega dohodka v tisoč din Področja absolutni zneski struktura dejavnosti 1975 1980 1975 1980 - industrija 1.048.841 1.697.481 76,8 76,6 - kmetijstvo 82.472 113.839 6,0 5,1 - gozdarstvo 19.510 18.395 1,4 0,8 - gradbeništvo 59.200 110.000 4,4 5,0 - gostinstvo 9.800 14.400 0,7 0,6 - trgovina 84.938 135.500 6,2 6,2 - obrt 44.380 95.198 3,2 4,3 - komunala 11.606 16.929 0,9 0,8 - promet in zveze 6.613 13.028 0,4 0,6 SKUPAJ 1.367.360 2.215.770 100,0 100,0 Prikazane strukture posameznih področij kažejo, da tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo prišlo do bistvenih sprememb v korist enega ali drugega področja. Zmanjšuje se udeležba kmetijstva,gozdarstva in gostinstva, povečuje pa se udeležba obrti in gradbeništva, čeprav v absolutnih zneskih narašča celotni dohodek pri vseh področjih dejavnosti v občini. Brutto dohodek Brutto dohodek je seštevek dohodka za razdelitev, ki ga ustvarjajo organizacije združenega dela in obeh amortizacij po predpisanih in nad predpisanimi stopnjami. V gibanju rasti in spremembah strukture brutto dohodka se kažejo razvojna gibanja in gospodarski premiki za naslednje srednjeročno obdobje. Rast brutto dohodka občine po dejavnosti Področje dejavnosti absolutni zneski 1975 1980 indeks 80/75 v tisoč din Povp. letna stop. rasti industrija 262.200 443.206 169 11,1 - kmetijstvo 9.263 14.946 161 10,1 - gozdarstvo 7.562 6.682 88 -2,5 - gradbeništvo 1 8.000 39.000 217 16,7 gostinstvo 5.000 7.550 151 8,6 - trgovina 9.7 36 15.260 157 9,5 - obrt (storitvena in proizvodna 21.431 45.029 210 16,0 -- komunala 5.161 6.318 122 4,1 - promet in zveze 4.065 8.440 208 15,8 SKUPAJ 342.418 586.431 171 1 1,4 Doseganje rasti brutto dohodka je predvsem odvisno od porabljenih sredstev (materialnih stroškov), ki so glede na nenehno rast cen repro-matcriala in surovin v preteklem srednjeročnem obodbju - posebej za/ njih treh let vplivali na manjšo stopnjo porasta brutto dohodka kot je bila stopnja celotnega dohodka, s tem pa so porabljena sredstva rasla s hitrejšo stopnjo. To nesorazmerje naj bi se izboljšalo v naslednjem srednjeročnem obdobju tako, da bo celotni dohodek rastel po poyprcčni letni stopnji 10,2%, porabljena sredstva 9,7% in brutto dohodek po I 1,4 % povprečni letni stopnji. Struktura brutto dohodka v tisoč din Področje absolutni zneski strukture dejavnosti 1975 1980 1975 1980 - industrija 262.200 443.206 76,6 75,6 - kmetijstvo 9.263 14.946 2,7 2,5 - gozdarstvo 7.562 6.682 2,2 1.1 - gradbeništvo 18.000 39.000 5,3 6,6 - gostinstvo 5.000 7.550 1,5 1,3 - trgovina 9.736 15.260 2,8 2,6 - obrt (storitvena in proizvodna 21.431 45.029 6,2 7,7 komunala 5.161 6.318 1,5 1,2 - promet in zveze 4.065 8.440 1,2 1.4 SKUPAJ 342.418 586.431 100,0 100,0 Amortizacija Amortizacija - eden od osnovnih virov za ohranitev vrednosti družbenih sredstev, s katero nadomeščamo obrabljanjc družbenih sredstev se bo v naslednjem obdobju povečala za 210 %, oziroma od 36,9 mio din v letu 1975 na 77,7 mio din v letu 1980. v tisoč din Podočje absolutni zneski indeks povp. letna dejavnosti 1975 1980 80/75 stop. rasti - industrija 29.551 62.972 213 16,4 - kmetijstvo 594 1.130 190 13,7 - gozdarstvo 344 375 109 1,8 - gradbeništvo 2.000 3.400 170 11,2 - gostinstvo 660 1.100 167 10,8 - trgovina 581 2.100 361 29,3 - obrt 2.008 4.272 213 16,4 komunala 575 1.139 198 14,7 - promet in zveze 611 1.312 215 16,6 SKUPAJ 36.924 77.755 210 16,0 Prikazani podatki nam kažejo, da se gospodarske organizacije za naslednje srednjeročno obodbje vkalkulirale med porabljena sredstva (materialne stroške) amortizacijo po povprečni letni stopnji 1 6,0 %. To povečanje amortizacije omogoča nabavo in zamenjavo osnovnih redstev na eni strani in na drugi strani z vkalkulirano amortizacijo, znižujemo potencialna sredstva za sklade. Rast osebnega dohodka - brutto Rast števila zaposlenih po dejavnostih v I isoč d in Področja absolutni zneski indeks Povp. letna Področje Število zaposlenih indeks Pov. letna dejavnosti 1975 1980 80/75 stop. rasti dejavnosti 1975 1980 80/75 stop. rasti - industrija 121.664 155.477 128 5,1 - industrija 2.509 2.779 111 2,2 kmetijstvo 5.109 6.679 130 5,5 - kmetijstvo 78 81 104 0,8 - gozdarstvo 2.925 2.921 100 - gozdarstvo 47 47 100 - - gradbeništvo 12.900 28.000 217 16,8 - gradbeništvo 243 330 136 6,4 gostinjstvo 2.750 4.000 145 7,8 - gostinstvo 43 63 146 7,9 trgovina 6.561 9.350 142 7,3 - trgovina 129 131 101 0,2 obrt 14.198 35.677 251 20,3 - obrt 248 347 140 7,0 - komunala 3.327 3.777 113 2fi - komunala 64 76 119 3,6 promet in zveze 1.835 3.109 169 11,1 — promet in zveze 34 41 120 3,8 SKUPAJ 171.269 248.990 145 7,8 SKUPAJ 3.395 3.895 115 2,9 Upoštevajoč dejstvo, da se večji del družbenih potreb zadovo ljuje oziroma izračunava na osnovi porasta mase brutto osebnih dohodkov, ugotavljamo, da se bo le-ta povečevala povprečno letno po stopnji 7,8'/. Največji porast naj bi dosegla obrtna dejavnost in gradbeništvo. Rast poslovnega sklada Področje absolutni znesek indeks v tisoč din Povp. letna 'lejavnosti 1975 1980 80/75 stop. rasti industrija 51.463 96.864 188 13,5 kmetijstvo 1.138 1.879 165 10,6 - gozdarstvo 909 909 100 - gradbeništvo 800 2.300 287 23,5 gostinstvo 440 600 136 6,4 trgovina 884 1.120 127 4,9 - obrt 3.926 7.658 195 14,3 - komunala 564 1.050 186 13,2 - promet in zveze 551 2.360 428 33,8 SKUPAJ 60.675 114.740 189 13,6 Sredstev za razširjeno reprodukcijo naj bi gospodarstvo občine povečalo s sedanjih 60,6 mio din na 114,7 mio din v letu 1980, kar znaša 13,6 % letno. Pri tem je treba omeniti gospodarsko organizacijo Fenolit Borovnica, ki predvideva, da bo izločala sredstva za razširjeno reprodukcijo po povprečni letni stopnji 29,5 %. Delitvena razmerja celotnega dohodka v tisoč din Ekonomske absolutni zneski struk t ura kategorije 1975 1980 1975 1980 f- celotni dohodek 1 367.360 2.215.770 100,0 100,0 - porabljena sred. 1.024.942 1.629.339 75,0 73,5 - brutto dohodek 342.418 586.431 25,0 26,5 - amortizacija 36.924 77.755 2,7 3,5 dosežen dohodek 305.494 508.676 22,3 23,0 brutto OD 171.269 248.990 12,5 11,2 - pogodbene in zakonske obveznosti + SS 73.550 144.946 5,4 6,6 skladi 60.675 114.740 4,4 5,2 Delitvena razmerja celotnega dohodka nakazujejo nekatera strukturna premikanja in tO v korist manjše udeležbe porabljenih sredstev ter večjega deleža izločanja sredstev v sklade. Projekcija zaposlovanja V preteklem obdobju smo ugotavljali dinamično rast zaposlovanja. Število zaposlenih se je povečalo iz leta v leto, tako da je povprečna letna stopnja znašala 4,3 %. Po zadnjih podatkih organizacij združenega dela (stanje december 1975) je bilo v gospodarstvu občine zaposlenih 3.395, v negospodarstvu 375 in poslovnih enotah in prodajalnah 434 ljudi skupaj 4.205. Takšna hitra rast zaposlovanja predstavlja pritisk na standard prebivalstva, obremenjuje družbene dejavnosti ter istočasno terjajo nove naložbe v socialno sfero. Programi razvoja gospodarskih organizacij kažejo, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju zaposlovanje naraščalo nekoliko počasneje, kar prikazuje naslednja tabela. Takšna so predvidevanja zaposlovanja gospodarskih organizacij brez sfere negospodarstva, poslovnih enot in prodajaln v občini. Zgoraj prikazane stopnje rasti zaposlovanja nas opozarjajo, da bo svoj dohodek gradbeništvo, gostinstvo ter obrt povečevali še naprej na račun novega števila zaposlenih, ne pa z boljšo organizacijo, z modernizacijo proizvodnje oz. storitev, čeprav se na nivoju občine ta stopnja zmanjšuje v primerjavi s preteklim obdobjem. Kvalifikacijska struktura zaposlenih — gospodarstvo Tehnološki napredek narekuje, da se problem zaposlovanja izraža tudi z vidika kvalifikacijske stopnje in strukture delavcev, zato se zaposlitev novih delavcev ne bi smela odražati le v kvantitativnem, temveč predvsem v kvalitativnem smislu. Glede na predvidevanja gospodarskih organizacij v občini je predvidena naslednja kvalifikacijska struktura zaposlenih. Število zaposlenih indeks Pov letna 1975 1980 80/75 stop. rasti - ozki profil 444 422 95 -1,0 - ozki profil 2 1.093 1.290 118 3,4 ozki profil 3 580 662 114 2,7 - poklicne šole 901 1.033 114 2,7 - srednje šole 297 360 121 3,9 - višje šole 37 61 165 10,6 - visoke šole 43 67 156 9,3 SKUPAJ 3.395 3 .-i IS 115 2,9 Kvalifikacijska struktura zaposlenih - negospodarstvo (šole, knjižnica, NZD, lekarna, WZ, Dom počitka) Število zaposlenih 1975 1980 indeks 80/75 Povp. letn" stop. rasti - ozki profil 1 - ozki profil 2 - ozki profil 3 - poklicne šole - srednje šole - višje šole - visoke šole 39 15 18 12 111 56 22 35 18 37 16 124 99 37 90 120 205 133 111 177 168 -2,0 3,8 15,5 5,9 2,2 12,2 11,0 SKUPAJ 273 366 134 6,1 Predvidena rast zaposlovanja na področju negospodarstva (šolstvo, zdravstvo, varstvo in dr.) je sorazmerno visoka glede na predvidevanja gospodarskih organizacij. Investicijska politika Naslednje srednjeročno obdobje zahteva, da se z ustrezno investicijsko politiko zagotovi razvoj tistih dejavnosti, ki so perspektivne za občino in ki zagotavljajo prodajo svojih izdelkov na domačem in tujem tržišču. V obdobju 1976 -1980 so v SRS, kakor tudi v naši občini opredeljene dejavnosti skupnega interesa, za katere bo združeno delo s samoupravnim sporazumevanjem namenilo v okviru svojih možnosti razpoložljiva sredstva za razvoj teh dejavnosti. Na nivoju naše občine ugotavljamo, da med te dejavnosti sodi kemična industrija, ki je svojo investicijsko politiko usmerila v izgradnjo novih kapacitet, ki terjajo velika vlaganja lastnih in tujih finančnih sredstev. V osnovna sredstva so organizacije združenega dela predvidele vložiti 516,7 mio din, v obratna pa 79,5 mio din. Od tega imajo zagotovljenih finančnih sredstev za osnovna sredstva 491,9 mio din in i i obratna sredstva 78,9 mio din. Investicije v osnovna in obratna sredstva Področja Vrednost investicije v tisoč din Zagotovljena srcdsl dejavnosti 1976 1980 1976 1980 Osnovna Obratna Osnovna Obratna - industrija 372.007 60.545 372.007 60.545 - kmetijstvo 13.118 1.700 8.325 1.000 - gozdarstvo 6.958 - 6.122 - - gradbeništvo 22.010 9.000 22.010 9.000 - gostinstvo 12.450 1.200 3.450 600 - trgovina 15.500 5.000 15.500 5.000 - obrt 40.043 2.799 35.043 2.799 - komunala - - - — - promet in zveze 34.671 - 29.454 — SKUPAJ 516.757 80.244 491.911 78.944 Vrednost investicij v osnovna sredstva gospodarstva predvideva več kot je zagotovljenih sredstev in to za 4,8 %. Po načrtih organizacij združenega dela bodo sodelovali v virih sredstev za investicije z lastnimi sredstvi (sredstva, ki jih izloča TOZD direktno) na osnovi združevanj in internih sovlaganj v skupno poštovanje v okviru delovne organizacije. Ostali del zagotovljenih sredstev predstavljajo krediti domačih in tujih bank. Viri sredstev za gospodarske naložbe 1976 - 1980 Področja dejavnosti Sredstva TOZD DO + združevanja Posojilo domačih/ batllk Izvozna posojila Osnovna Obratna Osnovna Obratna Osnovna Obratna industrija 195.727 53.858 109.513 6.687 66.767 kmetijstvo 4.775 1.000 3.550 - — gozdarstvo 6.322 — - - - gradbeništvo 18.510 6.000 3.500 3.000 - - gostinstvo 2.250 600 1.200 600 - - trgovina 8.000 2.500 7.500 2.500 - - obrt 24.616 1.799 10.427 1.000 — - komunala - — — - - - promet in zveze 25.034 - 4.360 — — — SKUPAJ 285.094 65.757 140.050 13.787 66.767 V strukturi med posameznimi viri sredstev so zagotovljena sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij zastopana z 58%. Struktura zagotovljenih investicijskih sredstev Sredstva TOZD + DO Posojilo domačih bank Izvozna posojila % kupaj osnovna obratna 58 83 28 17 14 100 100 Doseganje finančnih rezultatov je povezno z maksimalno izkoriščenostjo dosedanjih kapacitet in popolno izvedbo vseh investicijskih programov, ki so jih načrtovale organizacije združenega dela. V nasprotnem primeru gospodarstvo občine ne bo raslo s takšno stopnjo kot je predvideno oziroma opredeljeno v dogovoru o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 - 1980. IZVOZNA-UVOZNA ORIENTACIJA Programi organizacij združenega dela načrtujejo, da se bo vrednost izvoza občinskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju povečala z 268,6 mio din na 417,1 mio din, pri tem bi bila povprečna kitna stopnja izvoza 9,2 %. Rast izvoza za obdobje 1976 - 1980 Panoga absolutni zneski Povprečna 1975 1980 indeks sto . rasti - usnjarska industrija 182.555 225.000 123 3,6 - lesna + gozdarstvo 77.624 137.522 177 12,1 .- kemična industrija 6.600 52.300 792 51,7 elektro industrija 105 440 419 33,2 - storitve 1.715 1.800 105 1,0 SKUPAJ 268.599 417.062 155 9,2 Predvidevamo, da se 1» izvoz glede na nove izvozne možnosti kemične industrije, ki načrtuje največji letni porast izvoza povečal in bo v strukturi izvoznih usmeritev posameznih panog prišlo do sprememb, ki bodo vplivale na izvozno dejavnost gospodarskih organizacij celotne občine. Izvoz bo v naslednjem srednjeročnem obdobju temeljil predvsem na prodaji industrijskega blaga. Struktura izvoza po panogah Panoge 1975 1980 usnjarska industrija 68,0 54,0 lesna + gozdarstvo 28,9 33,0 - kemična industrija 2,4 12,5 - elektro industrija 0,1 0,1 - storitve 0,6 0,4 SKUPAJ 100,0 100,0 Delež izvo/a v skupnem celotnem dohodku se bo zmanjšal od 19,6 % v letu 1975 na 18,8 % v letu 1980. Vrednost uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala se bo povečala od 121,6 mio din v letu 1975 na 155,9 mio din v letu 1980. Razmerje med izvozom in uvozom je bilo leta 1975 2,2 : I, v letu 1980 pa naj bi se to razmerje povečalo v korist izvoza 2,7 : 1. V preteklem obdobju so razliko med vrednostjo izvoza in uvoza dosegale usnjarska in lesna industrija, medtem ko je kemična industrija beležila večji uvoz kot izvoz. To nesorazmerje so bo v naslednjem srednjeročnem obdobju spremenilo in bo kemična industrija dosegla razmerje izvoz : uvoz 2,3 : 1. Vrednost uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala po panogah v tisoč din Panoge absolutni zneski indeks povprečna 1975 1980 letna stop. - usnjarska industrija 98.118 120.000 122 4,1 - lesna + gozdarstvo 8.675 12.645 146 7,9 - kemična ind. 14.295 22.362 156 9,3 - elektro ind. 425 660 155 9,2 - storitve + ostalo (KZ Vrh.) 69 240 348 28,3 SKUPAJ 12I_S82 155.907 128 5,1 Povprečna stopnja rasti uvoza je 5,1 kar je za 4,1 strukturno točko manjši od povprečne letne stopnje rasti izvoza. Usmerjanje gospodarskih organizacij na tuja tržišča bo odvisno od dejavnikov, ki bodo vplivali na oblikovanje cen izdelkov in cen surovin ter reprodukcijskih materialov, ki predstavljajo proizvodne stroške. Po zgoraj prikazanih podatkih izhaja, da je v letu 1975 neto devizni efekt 147,0 mio din, leta 1980 pa naj bi bil 261,1 mio din. B. PROJEKCIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V skladu s dogovorom o osnovali družbenega plana občine Vrhnika ter opirajoč se na dosežene rezultate v prctckkm obodbju in na osnovi razpoložljive};;! gradiva programov organizacij združenega dela, predvidevamo naslednje stopnje družbeno ekonomskega razvoja gospodarstva občine Vrhnika za obdobje 1976 - 1980: povprečna letna stopnja rasti prebivalstva 2,2 % - povprečna letna stopnja rasti dohodka 1 1,4 % - povprečna letna stopnia rasli zaposlovanja v gospodarstvu 2,9% povprečna letna stopnja rasti izvoza 9,2 % - povprečna letna stopnja rasti uvoza 5,1 % delež naložb v dohodku 23,8 % delež osebne pot rošnjc v dohodku 46,2 % delež celokupne skupne porabe v dohodku 30,0% '• Projekcija razvoja primarnega sektorja ''rimami sektor gospodarstva zajema kmetijstvo in gozdarstvo Delež tega sektorja v strukturi ustvarjenega dohodka upada zaradi intenzivnega razvoja sekundarnega sektorja v naši občini. Leta 1971 je znašal delež tega sektorja v skupnem dohodku 5,8 %, leta 1975 se je znižal na 4,9 %, medtem ko naj bi znašal po predvidevanjih leta 1980 njegov delež le še 3,7 %, čeprav se v zadnjem času poskuša rešiti problem proizvodnje bane s preusmerjanjem perspektivnih kmetij v tržno proizvodnjo. Kmetijstvo bo doseglo povprečno letno stopnjo rasti dohodka 10,1 %, medtem ko bo gozdarstvo po predvidevanjih stagniralo oziroma bo ustvarjalo za 2,5 % vsako teto manj dohodka. f Za razvojno usmeritev kmetijstva so pomembni naravni pogoji - v 'čini Vrhnika in obseg primernih obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost v svojem programu opredeljuje naloge, ki jih bo izvajala v srednjeročnem obdobju, da bi varovala kmetijske površine. Od 6.329 ha kmetijskih zemljišč je primernih za kmetijsko obdelavo 4.300 ha. Kmetijska zemljiška skupnost gospodari s kmetijskim zemljiškim skladom občine Vrhnika in izvaja dolgoročno kmetijsko zemljiško politiko v občini. Urbanizacija in razvoj sekundarnega sektorja v občini je vplivalo na upadanje deleža kmečkega prebivalstva. V letu 1961 je znašal delež 17,5 %, leta 1971 10,9 %. Kmetijstvo Kmetijske površine v občini so pretežno v zasebnem sektorju, saj odpade na družbeni sektor le 22,% vseh kmetijskih površin. Zaradi tega se l>o razvoj kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijal v smeri povezovanja kmetov kooperantov z zadrugo in predelovalno industrijo. Osnovna usmeritev ho tudi v bodoče v pridelovanju proizvodnje živine, mleka in določenih vrst zelenjave. Istočasno bo Kmetijska zadruga Vrhnika skupaj s Kmetijsko pospeševalno službo, kot organizatorji in nosilci kooperacije in pospeševalnih ukrepov skrbela za povečanje pridelovanja drugih kultur (zelenjava, koruza), katerih pridelovanje na območ-'u barja je racionalno. Poleg tega si bodo prizadevali za razvoj prašičereje. Kmetijska zadruga Vrhnika v sodelovanju s cca 700 kmeti-kooperanti načrtuje naslednjo proizvodnjo kmetijskotržnih proizvodov. Vrste proizvodov enota 1975 1980 indeks Povpreč. mere 80/75 letna stop. mleko v 000 litrov 2.500 4.000 160 9,9 klavno govedo ton 350 500 143 7,4 klavna teleta ton 20 40 200 14,9 plemensko govedo ton 9 18 200 14,9 - prašiči ton 2 10 500 38,0 jajca v 000 kom 10 20 200, 14,9 - krompir ton 40 40 100 — Program razvoja kmetijstva je opredeljen v programu razvoja Kmetijske zadruge in to po posameznih nosilcih proizvodnje. Ce želimo tako, kot smo se opredelili v dogovoru o osnovah družbenega plana občine, doseči oziroma uresničiti predvidevanja razvoja kmetijstva je potrebno: s poglobljenim sodelovanjem in povezovanjem med kmetom in zadrugo proizvajati čimveč tržnih presežkov, še naprej usmerjati tiste perspektivne kmetije, kjer se le del članov družine ukvarja s kmetijstvom in ustvarja tržne presežke. kmete in kmetijskega delavca izenačiti pri vseh socialnih pravicah, zagotoviti nadaljevanje izvajanja davčnih olajšav za investicije v osnovna sredstva v kmetijstvu za vse perspektivne kmetije. nadaljevati s kreditiranjem pod ugodnimi pogoji (regresiranje obrestne mere), -- nadaljevali s hranilno kreditno službo pri Kmetijski zadrugi Vrhnika, pospeševati in nuditi strokovne nasvete pri usmerjanju zasebnih kmečkih gospodarstev, pričeti z razvojem pospeševanja prašičereje, širjenje obratov predelave (mlekarna, klavnica) in trgovske mreže, - razvijati kmečki turizem tam, kjer so dani pogoji. Skupščina občine Vrhnika, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zadruga Vrhnika ter ostali dejavniki bodo izvajali politiko razvoja kmetijstva. Gozdarstvo Občina Vrhnika ima 54% gozdnih površin tj. 9.107 ha. Po strukturi lastništva je v družbeni lasti 4.019 ha in zasebni 5.088 ha. V pretežni meri so to gozdovi iglavcev (jelka, smreka), del pa mešani gozdovi -iglavci in listavci. Gozdne površine na območju občine se širijo in to predvsem v višjih predelih. Čeprav površina gozdov zavzema več kot polovico celotne površine občini', pa vendar je gozdarstvo zavzemalo v skupnem ustvarjenem dohodku leta 1 975 2,2 %, leta I 980 se predvideva upadanje deleža gozdarstva na 1,1 % in se bo tudi delež dohodka v absolutnem znesku zmanjšal. Ugotavljamo, da je delež gozdarstva kljub velikemu gozdnemu bogastvu n i /c k. Gozdno gospodarstvo Ljubljana -■ TOZD Vrhnika predvideva sečnjo, usklajeno s predpisanim etatom. Predvideni obseg blagovne proizvodnje bo 24.000 m3 povprečno letno. Pri gospodarjenju z gozdovi imajo odločilno vlogo gozdne komunikacije, zato bo v srednjeročnem obdobju zgrajenih 10 km gozdnih cest, za kar so že sredstva zagotovljena na nivoju delovne organizacije. Gozdno ureditvena dela bodo izvedena na površini 6.016 ha zasebnih gozdov in 2.480 ha družbenih gozdov. Pregled proizvodnje — gozdarstvo Proizvodnja GG enota Indeks Vrhnika mere 1975 1980 80/75 - hlodi za žago iglavcev neto m3 16.045 13.160 82 - celulozni les in les za plošče iglavcev neto m3 4.246 3.181 75 - drugi sortimenti iglav. neto m3 675 4.112 609 - hlodi za žago listav. neto m3 4.177 2.471 59 celulozni les in les za plošče listavcev neto m3 1 243 — - drugi tehnični les list. neto m3 107 635 593 drva neto m3 1.663 1.320 79 SKUPAJ neto m3 26.914 25.122 93 2. Projekcija razvoja sekundarnega sektorja Sekundarni sektor gospodarstva, ki zajema industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt, povečuje svojo udeležbo v brutto dohodku predvsem zaradi razvoja industrije. V letu 1975 je udeležba sekundarnega sektorja v dohodku 85,3%, predvidevanja kažejo, da se bo ta udeležba v letu 1980 povečala na 86,5 %. V strukturi brutto dohodka, glede na posamezne dejavnosti sekundarnega sektorja zavzema največji delež industrija, kar prikazuje naslednja tabela. Sekundarni sektor struktura 1975 1980 industrija gradbeništvo proizvodna obrt 89,7 6,1 4.2 87,4 7,7 4,9 SKUPAJ 100,0 100,0 Povprečna letna stopnja rasti brutto dohodka sekundarnega sektorja je sledeča: absolutni zneski 1975 1980 v tisoč din povpjetna stop .rast i - industrija 262.200 443.206 11,1 - gradbeništvo 18.000 39.000 16,7 - proiz.obrt 12.075 24.930 15,6 SKUPAJ 292.275 507.136 11,6 11,6% letna stopnja rasti brutto dohodka sekundarnega sektorja pri 2,6% zaposlenosti pomeni večjo produktivnost dela na osnovi večjega izkoriščanja osnovnih sredstev in na osnovi investicijskega vlaganja. Sekundarni sektor načrtuje povprečno letno stopnjo rasti zaposlenosti tega izhaja, da bo sekundarni sektor na novo zaposlil cca 400 delavcev ali povprečno na leto 80 ljudi. Kvalifikacijska struktura sekundarnega sektorja se bo spremenila v korist zmanjševanja zaposlovanja nekvalificirane delovne sile in povečanju zaposlovanja kvalificirane delovne sile potrebne za industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt. Ugotavljamo, da bomo potrebovali v tem obdobju delavce z naslednjimi poklici: ključavničarje, obdelovalec kovin, zidarje, šivilje, usnjarje in konfekcionarje usnjenih izdelkov. število zaposlenih 1975 1980 Povp. letna stop. rasti - industrija 2.509 2.779 2,2 - gradbeništvo 243 330 6,4 - proizvod, obrt 156 200 5,1 SKUPAJ 2.908 3.309 2,6 Industrija Industrija je nosilec gospodarskega razvoja v naši občini in ustvarja cca 76% celotnega brutto dohodka občine. Industrija tudi zaposluje cca 72 % vseh zaposlenih. Industrijska proizvodnja se razvija v naslednjih organizacijah združenega dela po panogah: Panoge Število OZD oz. TOZD Naziv OZD oz. TOZD - elektro industrija - kemična industrija - indusrija gradbenega 1 1 „Iskrta" - Tovarna antenskih naprav Vrhnika „Fcnolit" Borovnica I.UV - Opekarna materiala - lesna industrija - usnjarska industrija - živilska industrija 1 2 1 1 + 1 1 Vrhnika LIKO - TOZD Parketarna Verd LIKO - TOZD Tovarna vrat Borovnica IUV - Usnjarna Vrhnika ,,2ito" Ljubljana-obrat Vrhnika „Droga" Portorož -obrat Vrhnika „Sava" Kranj-obrat Vrhnika - industrija gumijastih izdelkov Industrija zaposluje 2.509 delavcev. V letu 1980 se predvideva, da bo ta gospodarska panoga zaposlovala 2.779 delavcev ali 270 ljudi več kar pomeni 2,2% več vsako leto. Pri tej stopnji zaposlovanja izhaja, da je osnovna naloga organizacij združenega delaš področja industrije povečanje produktivnosti dela. Z racionalnimi odločitvami pn novih naložbah z uvajanjem modernejše tehnologije in boljše organizacije dela je to nalogo možno doseči. Na osnovi razpoložljivih podatkov za leto 1975 je produktivnost (dohodek na zaposlenega) izraženo v indeksu - znašal 120, kar je manj od povečanja življenjskih stroškov delavca. V naslednjem obdobju organizacije združenega dela načrtujejo, da bodo povečale produktivnost dela, pri tem pa bodo pri svojih odločitvah delavci združeni v industriji usmerjali nove naložbe v dcjvnosti, ki so perspektivne in izvozno usmerjene. Delavci združeni v industrijski dejavnosti posvečajo pozornost tudi racionalni porabi surovin. Pomanjkanje in podražitev surovin v svetovnem merilu bo značilno vplivalo tudi na jugoslovansko gospodarstvo. V občini Vrhnika so največje organizacije združenega dela vezane na uvoz iz tujine, kar pomeni veliko obvezo delavcev pri povezovanju in izkoriščanju surovin. Industrijska dejavnost je pomembna izvozna orientacija, ki je za občino Vrhnika edini vir deviznih sredstev. Zunanje trgovinska aktivnost industrije je vse skozi bila izvozno uvozno aktivna. Za naslednje obdobje se predvideva, da bo neto devizni učinek rastel po povprečni letni stopnji 12,2 %. Rast brutto dohodka v tisoč din Panoge dejavnosti absolutni zneski Povp.letna 1975 1980 indeks stop.rasti - elektro industrija 6.613 1 2.060 182 12,8 kemična industrija 34.685 141.060 407 32,4 industrija grad. materiala 5.300 20.342 384 30,9 - lesna industrija 64.069 98.352 153 8,9 - usnjarska ind. 144.875 155.000 107 1.4 - živilska ind. 6.658 16.392 246 19.8 - gumijasti izd. ni podatkov SKUPAJ 262.200 443.206 169 11,1 Tako povečanje brutto dohodka bo industrija dosegla na osnovi investicijskih vlaganj. V tem obdobju bodo organizacije združenega dela vložile v osnovna sredstva 372,0 mi« din ali 52,6 %. Za povečanje obratnih sredstev industrija načrtuje 60,5 mio din, od tega imajo zagotovljenih 53,8 mk) din ali 89 %, ostala potrebna sredstva bodo organizacije združenega dela pridobile od inozemskih partnerjev v tujih in domačih bank. Viri sredstev za investicijska vlaganja industrije v tisoč dir Sred.TOZD.DO Posojilo Izvozna + združevanje dom.bank posojila osnovna obratna osnovna obratna osnovna obrat - elektro ind. 4.000 868 6.287 _ _ - kemična ind. 84.149 14.000' 20.000 — 20.000 - - ind .grad materiala - - - - lesna ind. 83.153 18.390 70.150 — 46.767 - - usnjarska 15.000 20.000 10.000 — - - - živilsko 9.425 600 9.363 400 - - gumijasti izdelki ni podatko v SKUPAJ 195.727 53.858 109.513 6.687 66.767 - a) elektro industrija V elektroindustriji deluje samo ena temeljna organizacija združenega dela - Iskra - široka potrošnja TOZD Tovarna antenskih naprav, ki zaposluje 104 delavcev, predvsem žensko delavno silo. Do leta 1980 bo zaposlila še na novo 10 delavcev, to je povprečna letna stopnja 1,9 % Tovarna antenskih naprav proizvaja: - TV in UKV antene avto antene in - razni pribor fizični obseg proizvodnje bodo delavci dosegli po povprečni letni stopnji 7,2 %. Enota Fizični obseg proizv. Povp.letna mere 1975 1980 stop.rasti - TV in UKV antene kos 119.500 170.000 7,3 - avto antene kos 11.125 15.000 6.1 Sredstva za investicijska vlaganja bodo delavci zaposleni v Tovarni antenskih naprav namenili za nakup opreme (strojev in naprav), ki bodo pripomogle dvigu proizvodnje ter produktivnosti dela. Proizvodnja sloni predvsem na montaži anten in izdelovanju polizdelkov, kar pa je dosedaj bilo ročno. V letu 1978 se predvideva začetek novih investicijskih vlaganj za gradnjo nove proizvodne hale, ki naj bi bila končana do konca leta 1980. S tako usmeritvijo bodo delavci povečali doseganje brutto dohodka po povprečni letni stopnji I 2,8 %, kar pomeni, da se bo v elektroindustriji produktivnost povečala za I 1,7 % b) kemična industrija Na področju kemične industrije deluje temeljna organizacija združenega dela „Fcnolit" Borovnica, ki zaposluje 189 delavcev. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo na novo zaposlila 41 delavcev, predvsem kvalificirano delavno silo. Povprečna letna stopnja zaposlovanja v kemični industriji bo 4,1 %, kar je razumljivo glede na nove proizvodne zmogljivosti, ki jih bo dosegla v naslednjem obdobju. V skladu z družbenim dogovorom o osnovah razvoja SFRJ in SRS je program razvoja Fcnolit Borovnica opredeljen in usklajen na nivoju delovne organizacije „Donit" Medvode. Srednjeročni program TOZD - Fcnolit načrtuje naslednjo proizvodnjo: Količine Povp.letna Vrste enota Fizični obseg proiz. stopnja mere 1975 1980 rasti - fenolne smole ton 7.977 15.000 13,5 - furanske smole ton - 5.000 - - duroplasti ton 869 3.000 28,2 - odpreski ton 207 800 31,0 SKUPAJ ton 9.053 23.800 21,4 Proizvodni program Fenolita nam prikazuje veliko ekspanzijo kemične industrije v občini. Predvidena rast celotnega dohodka bo dosegla povprečno letno stopnjo 23 %, medtem kobo rast brutto dohodka rasla po povprečni letni stopnji 32,4 "/,,. ' trije omogočajo investicijska vlaganja v rekon- Razvoj kemične industrije -----D--------- ^jtrukcijo obstoječih obratov in izgradnjo novih. TOZD -Fcnolit Borovnica je v skopu delovne organizacije „Donit" Medvode skupaj z delavci opredelila in določila prioriteto proizvodnje glede na razvojne možnosti posameznih temeljnih organizacij združenega ddela, ki se združujejo v delovno organizacijo. Na osnovi teh odločitev TOZD Fcnolit Borovnica načrtuje naslednja investicijska vlaganja: Načrtovanje investicij v osnovna in obratna sredstva kemične industrije: Projekt Vlaganja v osnovna obratna sredstva sredstva v tisoč din Skupaj 14.000 - smole 52.640 - duroplasti 7.713 - transport, menza 47.923 - odpreski 9.238 14.000 52.640 7.713 47.923 9.238 SKUPAJ 117.514 14.000 131.514 TOZD „Opekarna" načrtuje naslednje povečanje proizvodnje: Enota Fizični obseg proizv. PovpJetna mere 1975 1980 stop.rasti Opečni izdelki vseh vrst tisoč kos NF 6.811 35.000 38,7 Glede na predvideno povečanje proizvodnje TOZD „Opekarna" bo vsako leto dosegla povprečno letno stopnjo rasti celotnega dohodka 24,3 % in brutto dohodka 30,9 % pri manjšem številu zaposlenosti, kar je dovolj trden dokaz, da se bo produktivnost dela vsako leto povečala. d) lesna industrija Delovna organizacija „LIKO" Vrhnika združuje dve temeljni organizaciji združenega dela: - TOZD - Parketarno Verd in - TOZD - Tovarno vrat Borovnica Temeljna organizacija združenega dela Parketarna Verd načrtuje v svojem srednjeročnem programu povečanje števila zaposlenih s sedanjih 422 na 439 to je 0,8 % povprečno letno. Na osnovi novo zaposlenih delavcev ter boljše tehnologije bodo delavci TOZD - Parketarne Verd dosegli naslednji fizični obseg proizvodrrjc: Vrste proizvodov Enota Fizični obseg proizv. Povp .letna mere 1975 1980 stop.rasti - žagan les iglavcev m3 5.413 5.440 - žagan les listavcev m3 5.463 6.800 4,4 - stoli kos 248.370 386.131 9,2 - vrata kos 16.722 17.670 1,1 - parket m2 - 200.000 - odpadki t 3.500 9.345 21,7 Ugotavljamo, da proizvodni program temeljne organizacije združenega dela predvideva največje letno povečanje mizarskih izdelkov ter uvaja na novo proizvodnjo parketa, kije bilo v zadnjih letih opuščeno. Tako povečanje fizičnega obsega proizvodnje omogoča, da bodo delavci TOZD Parketarna Verd povečali vsako leto celotni dohodek za 1 3,3 %, brutto dohodek pa za 9,3 %. Investicijski program temeljne organizacije združenega dela predvideva investicijska sredstva za obnovo žagalnice, izgradnje Il.fazc stolarne in rekonstrukcijo obrata parketa v višini 72,0 mio din ob lastni udeležbi 45,7 %. TOZD Tovarna vrat Borovnica zaposluje 424 delavcev, leta 1980 bo zaposlovala 496 delavcev, to je 72 delavcev več ali povprečno letno 3,2 %. Predvidene investicije v obrate za proizvodnje smole duroplastov, od-preskov ter izgradnja obrata družbene prehrane bo Fenolit pokrival iz. lastnih sredstev v višini 94,1 mio din ali 71,6% in kreditov v višini 37,4 mio din ali 28,4 %. Usmerjanje kemične industrije v proizvodnjo smole duroplastov in °dprcskov je pogojno z. večjim povpraševanjem na tržišču. Temeljna organizacija združenega dela „Fenolit" Borovnica bo v naslednjem obdobju povečala produktivnost po povprečni letni stopnji 23,1 %. C) industrija gradbenega materiala Prizadevanje delavcev združenih v delovno organizacijo „Industrija usnja Vrhnika" so omogočila, da perspektivni razvoj občine ne bi slonel na dveh nosilcih razvoja oziroma kolektivnih (1UV, LIKO), zato so sredstva namenjena za razširjeno reprodukcijo gradbenega materiala. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo TOZD Opekarna Vrhnika usmerjena predvsem v iskanju možnosti uvajanja proizvodnje raznih gradbenih polizdelkov in elementov na porotonski osnovi. V ta namen bo morala predvsem sodelovati z močnejšo gradbeno operativo ljubljanskega bazena in s strokovnimi institucijami, ki jim je naloga proučevanje gradbenega materiala in njegove tipizacije in standardizacije. IUV - TOZD „Opekarna" zaposluje 75 delavcev, do leta 1980 naj bi sc število delavcev zmanjšalo za cca 35 ljudi, Osnovni dejavnik, ki vpliva na zmanjšanje delovne sile v novi „Opekarni" je avtomatizacija proizvodnje, to pomeni, da bo treba v „Opekarni" izboljšali strukturo zaposlenih. Zaradi težkih pogojev dela bo temeljna organizacija združenega dela zaposlovala predvsem moško delovno silo. Predvideni fizični obseg proizvodnje: Enota Fizični obseg proizv. Povp.letna Vrsta proizvodov mere 1975 1980 stop.rasti - jelov žagan les m3 10.260 10.114 1,4 - bukov žagan les m3 4.152 7.220 11,7 - mizarski izdelki kos 110.5 79 285.522 20,9 - vrata kos 108.011 181.111 10.9 - krila kos. 38.655 103.318 21,7 - podboji kos 14.209 41.327 233 Povečanje fizičnega obsega proizvodnje omogoča delavcem Tovarne vrat Borovnica, da dosegajo vsako leto 12,9 % več celotnega dohodka, brutto dohodka pa 8,6 % več. Investicijske naložbe bodo usmerjene v dokončanje rekonstrukcije obrata za proizvodnjo vrat in za zamenjavo opreme v višini 106, mio din, ob 37,9 % lastni udeležbi. e) usnjarska industrija TOZD - Usnjarna Vrhnika predeluje surove svinjske kože in polstro-jene svinjske kože v svinjsko usnje, predvsem za oblačilne in druge namene in surove svinjske ščetine v sortiiane ščetine. Usnjarna Vrhnika je specializirana za pred •' ivo surovih svinjskih kož in bo po dogovoru znotraj l>0 IUV tudi v i aprej nt-edelovala svinjske kože v višini cca 16.200 ton odmaščene teže letno, kar je na nivoju sedanje kapacitete. Iz te surovinske osnove si bodo delovni ljudje temelj- no organizacije prizadevali doseči čim boljši količinski in kvalitetni iz-plen. Pod pojmom količinski izpk.ii je razumeti čim boljši rendement kakor tudi za čim popolnejši koristek kožne substance za pridobitev raznih vrst cepljene* in ščetin. Pod pojmom kvalitetnega izplena pa je razumeti asortiment usnja, katerega poudarek bo na kvalitetnih oblačilnih velurjih. Pod pojmom kvalitetnega izplena pa je razumeti asortiment usnja, katerega poudarek bo na kvalitetnih oblačilnih velurjih. Z ozirom na obstoječe predelovalne kapacitete obdrži Usnjarna Vrhnika tudi v bodoče lakiranje raznih vrst usnja ter predelave, odnosno sort i-ranje svinjskih ščetin. TOZD - Usnjarna predvideva povprečno letno stopnjo zaposlovanja 0,7 %. Razvojni program Usnjame predvideva naslednjo proizvodnjo: Enota Fizični obseg proizv. Povletna mere 1975 1980 »stop.rasti - svinjsko usnje 0,6 v 000 m2 2.977 3.065 - sortirane ščetine ton 101 150 «2 - lak usnje obdelano iz polizdelkov v 000 m2 107 100 - - svinjski cepljenec kot polizdekk v 000 m2 _ 600 — Poleg osnovne dejavnosti predvideva v svojem razvojnem programu tudi predelavo usnja v končne izdelke (usnjeno konfekcijo in usnjeno galanterijo). Proizvodnja usnjene konfekcije se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1976-1980 gibala v naslednjih okvirih: Enota Fizični obseg proizv. Povp.letna _ mere 1975 1980 stop.rasti usnjene konfekcije v 000 m2 76 400 39,4 Oddelek galanterija v sestavu TOZD Usnjarna Vrhnika bo tudi v bodoče obdržal sistem ekskluzivne proizvodnje, ki bo namenjena predvsem lastni prodajni mreži. Poleg modne galanterije, ki naj bi ostala v bodoče v približno enakih okvirih, se predvideva v okviru tega oddelka razširitev in povečanje proizvodnje drobnih galanterijskih izdelkov (pasov, denarnice). Proizvodnja usnjene galanterije se bo gibala v naslednjih okvirih: I nota Fizični obseg proizv Povp.letno mere 1975 1980 stop.rasti - usnjena galanterija v000 m2 21 60 23,4 Do konca srednjeročnega obdobja se bo proizvodnja povečala takole: - predelava surovih kož od 15.000 ton na 16.200 ton letno - usnjena predelovalna dejavnost pa od sedanjih 97.000 m2 predelanega usnja letno na 460.000 m2. Za takšno povečanje fizičnega obsega proizvodnje bodo potrebna določena investicijska vlaganja. Zaradi objektivnih pogojev in komperativ-nih prednosti je predvidena izgradnja objekta usnjarske konfekcije na Vrhniki v vrednosti 25,0 mio din ob 60,0 % lastni udeležbi. Poleg naložb v osnovna sredstva bodo namenili še 20 mio din lastnih sredstev v obratna sredstva. f) živilska industrija Na območju občine delujeta dve organizaciji, ki nimata status TOZD-a, 2ITO Ljubljana - DE Vrhnika in DROGA Portorož - obrat Vrhnika. Žito Ljubljana - obrat Vrhnika zaposluje 84 delavcev, leta 1980 pa naj bi se število delavcev povečalo za 6 ali povprečno letno 1,4 %. Proizvodnji program obrata na Vrhniki predvideva naslednjo proizvodnjo — predelavo: enota Fizični obseg Povp.letna Vrsta mere 1975 1980 stop.rasti - moka koruzna ton 1.772 3.399 13,9 druga luščena žita ton 1.020 1.121 1,9 - kruh - pevico ton 1.5 80 2.377 8,5 Povečanje predelave živilskih artiklov (moke, kruha) bodo delavci ,.Zita" dosegli na osnovi že vloženih sredstev v novo moderno pekarno na Vrhniki s kapaciteto 1.200 kg/h ter na podlagi že dogovorjene nadaljnje usmeritve. Povprečna letna stopnja rasti brutto dohodka bo 15,6% pri 1,4% stopnji zaposlovanja. „Zito" - DE Vrhnika načrtuje, da bo v nask'dnjein obdobju zagotovila sredstva za nabavo manjkajoče opreme za koruzni mlin, zgradilo novo podnje skladišče ter silos za moko. Celotna investicijska vlaganja bodo 8,2 mio din, od katerih imajo zagotovljenih na nivoju TOZD in delovne organizacije le 3,3 mio din ali 40,4 %, ostalih 4.9 mio din naj bi pridobili s posojilom domačih bank. Droga Portorož ima v svojem sestavu tudi TOZD ,,Gosad", ki povezuje organizacijsko enoto DE ,,Jelka" Vrhnika s predmetom poslovanja ..predelava in pakiranje domačih čajev in čajnih mešanic". V srednjeročnem obdobju 1976 1980 PF, ,.Jelka" predvkleva rešitev osnovnih problemov: - izgradnjo prostorov in preusmeritev proizvodnje V letu 1978 se bo obrat lociral na novi lokaciji, pri tem se na obratu Vrhnika ne predvkleva povečanje števila zaposlenih, vezanih za sedanji program, temveč povečanje izhaja iz pripojitve poslovne dejavnosti iz Ljubljane (11 delavcev). Fizični obseg F. no ta finančnih proiz Povp.letna mera 1975 1980 stop.rasti - domači čaj ton 376 _ _ : \ - priprava filter čajev ton 54 200 50 30,0 - gobe ton - instant čaji ton - 500 - ostalo ton 21 25 3,6 SKUPAJ ton 451 775 11,5 Ugotavljamo, da bo proizvodnja domačih čajev počasi izpadla iz proizvodnega programa, pridobili pa bi proizvodnjo instant čajev in gob, ki bi jo prenesli iz TOZD ,,GOSAD" Ljubljana. Poleg tega bi v letu 1978 prenesli iz poslovne enote Ljubljana vso dejavnost odkupnega proizvod-, nega in skladiščnega značaja. Na obratu „Jelka" pa bi še nadalje ostala dejavnost priprave šipka in cveta Hibiskusa za filter čaje, ki se finalizirajo v TOZD Začimba. Usmerjena proizvodnja bo omogočila letno povečanje celotnega dohodka za 17,4 %, brutto dohodka pa za 26,0 %. Industrijski program in vlaganja v osnovna ter obratna sredstva predstavljajo znatno povečanje sedanjih kapacitet obstoječega proizvodnega asortimana, še posebej uvedba novih proizvodov z moderno tehnologijo, ki predvideva finalizacijo nekaterih izdelkov. TOZD „Gosad" Ljubljana predvideva v svojem razvojnem načrtu investicijska vlaganja za DE „Jelka" Vrhnika v vrednosti 10,6 mk> din za osnovna in 1 ,0 mio din za obratna sredstva. Lastnih sredstev TOZD in DO imajo 6,1 mio din ali 57,7 %. g) gradbeništvo Funkcijo gradbene operative in projektiranja opravlja kot svoj poslovni predmet temeljna organizacija IGRAD Vrhnika. Da je gradbena dejavnost združena z usnjarsko dejavnostjo, je odraz, pripojitve nekdanjega podjetja Igrad Vrhnika, v sklopu katerega je delovala Opekarna, k Industriji usnja Vrhnika. Na ta način je bila omogočena in uresničena zamisel, da se izkoristijo velike zaloge kvalitetne gline in je s skupnim vlaganjem zgrajena nova moderna opekarna. Delovni ljudje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v sklopu industrije usnja Vrhnika ugotavljajo, da gradbeništvo kot dejavnost nikakor ne spada v sklop IUV. Zaradi tega spoznanja menijo, da bi se morali delovni ljudje temeljne organizacije lgrad Vrhnika odločiti za povezavo s sorodnimi delovnimi organizacijami v enotno gradbeno sto- rit Veno operativo, v skladu z družbenim programom razvoja politično teritorialne skupnosti (občina). V panogi gradbeništva spremljamo in ugotavljamo razvoj IlIV -TOZD .Jgrad" Vrhnika, ki zaposluje 243 delavcev, leta 1980 bo zaposloval 350 delavcev, to je 107 novih delavcevali 9.5 % povprečno letno. Struktura zaposlenih odgovarja sedanjemu obsegu poslovanja, opremljenosti temeljne organizacije združenega dela z mehanizacijo, ki jo ima "a razpolago. Do leta 1980 bodo politiko zaposlovanja prilagodili potrebam Igrada tako, da se bo število delavcev s poklicno šolo, višjo in visoko šolo povečalo. K tem potrebam bo usmerjena tudi štipendijska Politika Igrada. Proizvodni program temelji na zmogljivosti in kapacitetah, ki so sedaj na razpolago in ki bodo povečane v tem srednjeročnem obdobju. Osnovna in glavna usmeritev panoge gradbenenišlva - Igrada je stanovanjska izgradnja. Povprečno letno bodo zgradili cea 80 stanovanj, poleg tega bo temeljna organizacija združenega dela gradila tudi druge javne zgradbe: šole, vrtce, trgovine in industrijske objekte. Glede na potrebe po stanovanjih in ostali dejavnosti TOZD Igrad predvideva, da bo lahko pokrilo vse potrebe po gradbeni dejavnosti v naši Občini. Hkrati ko to ugotavljamo, se postavlja vprašanje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi izvajalci gradbenih del, kvalitete ter hitre in organizirane gradnje. Delavci, zaposleni v Igrad u menijo, da bi vključevanje čimveč lokalnih surovin in materialov v operativni plan temeljne organizacije združenega 'lela,omogočilo giadnjo po konkurenčnih cenah. i TOZD Igrad bo razvijala sistem gradnje z. opeko, ki jo nudi novo zgrajena tovarna IUV ..Opekarna". Proizvodnji program Igrada zajema tudi organizirano gradnjo individualnih stanovanjskih hiš z upoštevanjem vseh variant dograditve. Program gradnje predvideva tudi razvijanje kapacitete zaključnih del, ki so v sedanjem času zelo problematične. Proizvodnji program „lngrad"je naslednji: Enote Fizični obseg pioizv. Povp.letna mere 1975 1980 stop.rasti stanovanjske zgradbe m2 3.000 6.500 16.7 gospodarski objekti m 2 4.690 7.000 8,3 - ceste m2 15.000 - izdelava tehnične dokumen. tisoč ur 6 12 14,9 Pri taki programsko - proizvodni usmeritvi bo temeljna organiziranost, združenega dela Jgrad" vsako leto povečala celotni dohodek za 13,2 '/.. •'ruto dohodkov pa za 1 6,7 %. Delavci TOZD Igrada bodo v naslednjem obdobju nabavili osnovna sredstva (bager nakladalec, mešalec za malto, mešalec za beton, stroj za "metavanje, stolpne žerjave, mehanične nakladalec, tovornjake prikucni-W, specialno vozilo za prevoz, betona) ter nekatera druga manjša osnovna sredstva v skupni vrednosti 10,9 mio din. 9,4 mio din bo zagotovila TOZD iz lastnih sredstev. Poleg navedenih investicij v osnovna sredstva bo TOZD Igrad novo pridobila cca 200 m2 prostorov za delovanje uprave ter prostora za mizarsko delavnico. Celotna investicijska vlaganja so 22,0 mio din, od katerih je 19.0 mio din lastnih sredstev ali 86,4 %. h) proizvodna obrt S proizvodno obrtne dejavnosti se ukvarja organizacija združenega dela ,.Kovinarska" Vrhnika, ki zaposluje 156 delavcev. Leta 1980 bo zaposlovala 200 delavcev oziroma 44 delavcev več ali 5,1 % povprečno letno. Razvojni program ..Kovinarske" predvkleva naslednjo proizvodnjo: Enote Fizični obseg proizv. Povp.letna mere 1975 1980 stop.rasti - kareserija za tovornjake kos 126 225 12,3 - kotli za centralno ogrev. kos 125 500 32,0 - zaboji za orodje kos 305 650 16,3 - blatniki kos 496 600 3,8 Proizvodno programska usmeritev „Konivarskc" omogoča, da bodo delavci ustvarili vsako leto 16,4% več celotnega dohodka in 15,6 brutto dohodka. Investicijska vlaganja ,,Kovinarske" so opredeljena po etapah. Predvidena predračunska vrednost investicije je 30,0 mio din, kar v tem srednjeročnem obdobju ne bo realizirana. V tem srednjeročnem programu je predvidena izgradnja proizvodne hale, nakup strojev in opreme za karoserije tovornjakov in ostale proizvode v vrednosti 25,0 mk> din. Zagotovljenih imajo 7,0 mio din lastnih sredstev, kar je le 28 %, ostala sredstva predvidevajo, da bodo zagotovili iz posojil domačih bank. 3. ojekcija razvoja terciarnega sektorja I larni sektor vključuje v svojo dejavnost promet, trgovino, gostinstvo, turizem, obit in komunalno dejavnost. Z analizo dosedanjega razvoja teh dejavnosti smo ugotovili, da prav te dejavnosti zaostajajo v razvoju in njihova udeležba v skupnem ustvarjenem dohodku občine iz fcta v leto upada. Kljub takšnim ugotovitvam tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ni pričakovali večjih stukturnih sprememb na nivoju razvojnih programov ostalih sektorjev, čeprav se predvideva, da se bo ta terciarni sektor razvijal hitreje kot v prejšnjem obdobju. Notranja struktura razvoja teriarnega sektorja ne ustreza predvsem zaradi zaostajanja razvoja tistih dejavnosti, ki služijo občanom za zadovoljevanje potreb (trgovina na drobno, storitvene obrti ter gostinstva in turizem). Do leta 1980 predvidevamo, da se bodo dejavnosti tercialnega sektorja lazvijalc z nekoliko višjo stopnjo rasti bruto dohodka kot v obdobju 1971 - 1975, kar je raz.vklno iz priložene tabele Povprečna letna sti -ia rasti brutto dohodka 1971 - 1975 1975 - terciarni sektor 10,1 11,6 - promet in zveze - 15,8 - trgovina 7,8 9,5 gostinstvo 10,3 8,6 - obrt 32,5 16,5 - komunala 15,9 4,1 - ostale dejavnosti - Povečanje rasti bruto dohodka v terciarnem sektorju je predvideno na osnovi novih vlaganj v osnovna in obratna sredstva na eni strani ter na drugi strani povečanje števila zapostenih. Predvklena stopnja zaposlovanja v naslednjem obdobju je 4,8 % letno ali 96 na novo zaposknih. Investicijska vlaganja Gospodarske organizacije na področju terciarnega sektorja predvidevajo naslednja investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva. v tisoč din f .ospodarske Vred.investicije Zagotovljena sred organizacije 1976 1980 1976 1980 osnovna obratna osnovna obratna - Mercator - TOZD Vrhnika 15.500 5.000 15.500 5.000 - Slavnik Koper - Hotel Mantova 12.450 1.200 3.450 600 - Slovenija avto - servis 9,360 - 9.360 - - Obrtni center 683 1.018 683 1.018 - Komunalno podjetje - - - - - promet in zveze 34.671 - 2,9.454 6.618 SKUPAJ 72.664 7.218 58.447 6.618 Največja investicijska vlaganja so predvidena v trgovini in prometni dejavnosti, kar se tudi odraža v sami stopnji rasti bruto dohodka. a) promet in zveze Prometno dejavnost na nivoju same občine je težko obravnavati, s tem pa tudi predvidevati njen razvoj. V občini opravlja javne prometne storitve ZZTP Ljubljana, Viator Ljubljana, PTT Ljubljana in samostojni avtoprevozniki. Ugotavljamo in zasledujemo samo razvoj temeljne organizacije združenega dela PTT Vrhnika. Vse ostale dejavnosti prometa in zveze so lokalnega značaja, ki imajo na območju Vrhnike samo svoje poslovalnice, za katere ni moč zasledovati nobenega ekonomskega gospodarskega razvoja. Glede na gospodarsko razvitost občine Vrhnika je pomemben dejavnik razvoj PTT prometa, katerega naloga je, da z opravljanjem PTT storitev povezuje prostorsko ločenoe subjekte na vseh nivojih v gospodarskem in družbenem življenju. Dejavnost organizacije združenega dela je opredeljena na: - poshi promet - telegrafski promet in - telefonski promet. ProdVidene storitve v naslednjem obdobju za TOZD - PTT Vrhn ika so sledeče: Vrsta storitev Enota mere Fizični obseg proizv. 1975 1980 Povp letna stop.rasti - pismene pošiljke v 000 - paketi v 000 - telefonski impulzi v 000 - brzojavke v 000 - storitve plačilnega prometa kos 2.550 3.620 7,3 kos 18 22 4,1 imp ul- 14.131 28.810 15.3 kos 13 18 6,7 storit. 278 485 11,1 V svojem programu predvideva TOZD - PTT Vrhnika izgradnjo nove enote poštnega omrežja na Logu, s katero bi približali PTT storitve prebivalcem Loga in drugih bližnjih naselij, obenem pa razbremenili pošti Brezovica in Vrhnika. Nova enota pošte v Logu bo začela delovati v letu 1978. TOZD PTT predvideva povečanje kapacitet telefonskega prometa za cca 2.000 priključkov in sicer: Vrhnika 1.000 priključkov Borovnica 400 priključkov Log 600 priključkov Za izvedbo dogovorjenega programa so potrebne investicijske naložbe v: - povečavo stavb na poštni in ATC del - kabelsko kanalizacijo - telefonsko mrežo Za vse te dejavnosti bo na področju Vrhnike v obdobju 1976 - 1980 vloženih 29,4 mio din. Za ta namen bodo zagotovili 85,2 % lastnih sredstev. b) trgovina Razvoj preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami se bo odvijal skladno s povečanjem števila prebivalstva. Na področju,našc občine skrbijo za redno oskrbo prebivalstva Merca-tor Ljubljana TOZD - Vrhnika, Mercator Ljubljana - PE Hrana, KZ Vrhnika in Žito Ljubljana - PE Vrhnika. V svojih programih razvoja predvidevajo naslednja povečanja: Kmetijska zadruga Vrhnika v svojem programu razvoja 1976-1980 predvideva preureditev prostora samoupostrežne trgovine pri Mlečni restavraciji. Zgradili bodo nove skladiščne prostore in razširili obstoječe prodajne prostore. S tem bodo pridobili 12T) m2 novih poslovnih površin. Trgovino v Verdu bodo preuredili v samopostrežno trgovino, v kateri bo tudi mesnica, ki pa bi bila odprta le določene dneve, kakor se bo pokzala potreba. Ta trgovina naj bi oskrbovala del Vrhnike ( Lošco), Verd in bližnja naselja. Tudi v Dragomeru trgovina ne zadošča za zadovoljivo oskrbo, ker se naselje izredno hitro širi in s tem se veča število prebivalcev. KZ Vrhnika ima v planu notranjo preureditev celotne stavbe v samopostrežno trgovino z mesnico in manjšim bifejem in s tem bi se poslovne površine povečale za 3-krat. Mercator-TOZD Vrhnika predvideva izgradnjo trgovskega centra. Z izgradnjo tega centra bodo pričeli v letu 1977. Adaptirali bodo trgovino „Železnina" v trgovino s tehničnim blagom, zgradili novo samopostrežno trgovino z vsemi oddelki kot so: mesnica, saje in zelenjava, mlečni izdelki, delikateso in ostala živila ter lokal za družbeno prehrano. c) gostinstvo in turizem Področje gostinstva in turizmaje v naši občini slabo razvito. Gostinske dejavnost upravlja Slavnik Koper TOZD Hotel Mantova, KZ - Mlečna restavracija, 17 samostojnih gostincev ter nov objekt na Ulovki. Gostin- sko podjetje Hotel mantova načrtuje povečanje števila zaposlenih po povprečni letni stopnji 7,9 % (20 novih delavcev) in rasti bruto dohodka po povprečni letni stopnji 8,6 % kar je še en dokaz, da v gospodarski organizaciji Mantova na povečanje brutto dohodka vpliva stopnja zaposlovanja. Število samostojnih gostincev se ne spreminja že od leta 1973, v občini deluje 17 gostincev. Vsi lokali niso opremljeni vskladu z normativi, zato bomo v naslednjem obdobju na osnovi že spejetega družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gostinstva omogočili samostojnim gostincem najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Področje turistične dejavnosti je bilo v preteklosti zanemarjeno, zato bomo morali v srednjeročnem planu posvetiti tej dejavnosti več pozornosti. Glede na dane naravne pogoje (Muzej Bistra, Pekel - Borovnica, Rekreacijski center Ulovka, Izvir Ljubljanice Močilnik), kijih doslej nismo dovolj izkoriščali, pričakujemo, da se bo turistična dejavnost v naslednjem obdobju hitreje razvijala. č) obrt Področje obrtne dejavnosti vključuje družbeno in zasebno obrt. V občini imamo tri organizacije združenega dela: - Slovenija avto - TOZD servis Vrhnika - Obrtni center Vrhnika in - Obrtnik Borovnica Te organizacije združenega dela zaposlujejo 92 delavcev, leta 1980 predvidevajo, da bodo zaposlovale 147 delavcev. Predvideno povečanje celotnega dohodka bo 16,6 % letno in bruto dohodka 16,5 % letno. V srednjeročnem obdobju obrtni center Vrhnika in Obrtnik Borovnica ne načrtujeta nobenih investicijskih naložb, temveč samo povečanje obsega storitev. Slovenija avto - TOZD servis predvideva izgradnjo novega servisa s prodajo motornih vozil in rezervnih delov. Podrcdračunska vrednost investicije je 9,4 mio din, pri čemer imajo na nivoju delovne organizacije Slovenija avto Ljubljana zagotovljenih 6,4 mio din ali 68,0 % lastnih - združenih sredstev. Pri tej investicijski naložbi bo temeljna organizacija združenega dela povečala število zaposlenih od sedanjih 33 na 55 delavcev v letu 1980. Povprečna letna stopnja rasti celotnega dohodka bo 17,8 % in 15,7 % brutto dohodka. Razvoj zasebne obrtne dejavnosti je v naši občini zaostal za razvojem ostalih gospodarskih panog. V obdobju 1970 - 1975 seje število obrtnih delavnic povečalo le za 24, skupaj imamo registriranih 124 obrtnikov. Obrtne delavnice so slabo opremljene in zaradi nizke akurnulativnosti in neizpeljanega sistema novih samoupravnih odnosov v zasebni obrti, obrt v naši občini stagnira. Najbolj zaostaja storitvena obrt in iz. leta v leto je večje povpraševanje od ponudbe. To so zlasti naslednje stroke: kovaštvo, vulkanizacija, kleparstvo, tesarstvo, krovstvo, čevljarstvo, šiviljstvo, elektromehanika za hladilne naprave, gospodinjske stroje in aparate. V občini ni primera ustanovitve PODZ, niti ni zanimanja za to obliko združenja, imamo pa registrirane tri skupne obrtne delavnice. Tudi zaposlitev tuje delovne sile v zasebnih obrtnih delavnicah je izredno nizka. V obrtnih delavnicah je zaposleno le 75 delavcev (0,6 na obrtno delavnico). Za razvoj obrti v naslednjem obdobju je potrebno: 1. Tesnejše sodelovanje s proizvajalci trajnejših potrošniških dobrin in trgovine in s tem zagotoviti storitveni obrti večjo akumulativnost in večje naložbe v modernizacijo delovnih naprav. 2. Z ustrezno davčno politiko in davčnimi olajšavami pospešiti odpiranje novih obrtnih delavnic. 3. Podpirati storitvene - servisne dejavnosti pri najemanju investicijskih kreditov pod ugodnimi pogoji, ki jih nudi družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva. d) komunalna dejavnost Na področju občine deluje ena organizacija združenega dela Komunalno podjetje Vrhnika, ki zaposluje 64 delavcev, leta 1980 pa bo zaposlovalo 76 delavcev ali 3,5 % letno. S tem številom zaposlenih se predvideva, da bodo delavci zaposleni v Komunalnem podjetju ustvarili vsako leto 7,9 % več celotnega dohodka, bruto dohodka pa 4,1 % kar predstavlja v letu 1980 16,9 mio din, celotnega dohodka in 6,3 mio din bruto dohodka. Dosedanji razvoj podjetja ni bil usklajevan s potrebami občine. Zato moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju doseči integracijo s sorodnim podjetjem kar bo omogočalo boljše zadovoljevanje potreb po komunalnih dejvnostih posebnega družbenega pomena. C. PROJEKCIJA SOCIALNEGA RAZVOJA Skladen socialni razvoj mora omogočati zadovoljevanje vseh potreb in interesov delovnih ljudi in občanov. Dosedanji socialni razvoj v občini je relativno zaostajal za gospodarskim razvojem, saj je v zadnjih petih lelih na področju občine zgrajen samo en vzgojno varstveni zavod. Vzrok za tako stanje so predvsem ncrazpoložljiva sredstva v ta namen in splošna politika investicijskih vlaganj v negospodarsko sfero. Osnovna usmeritev srednjeročnega razvoja je v okviru možnosti zagotoviti socialno ekonomski razvoj naše občine, s tem dviganje splošnega standarda prebivalstva, ki bo zagotavljal širše in kvalitetnejše znanje prebivalstva ter dvig splošnega kuHurncga in zdravstvenega nivoja. Učinki socialno ekonomskega razvoja vplivajo na večje znanje, produktivnost in boljše gospodarjenje. Problemi na področju družbenih dejavnosti glede na potrebe sedanjega stanja in bodočega razvoja so predvsem: a) prostorski in b) kadrovski, ki pa so povezani s pomanjkanjem finančnih sredstev za realizacijo k teh. V dogovoru o osnovah plana občine, so se delovni ljudje opredelili, da naj bi prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka bila v tem srednjeročnem obdobju 30,7 %, kar je za 1,19 % več kot leta 1975. S to stopnjo bi zagotavljali delovanje družbenih dejavnosti na nivoju občine, regije in republike. Prioritetne naloge, upoštevajoč potrebe posameznih družbenih dejavnosti so opredeljene in bolj specifične v srednjeročnih planih interesnih skupnosti. Med značilnostmi dosedanjega razvoja in projekcije 1976 - 1980 izpostavljamo predvsem problem vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. i Razpoložljivi šolski in vzgojno varstveni prostori ne omogočajo prehoda na enoizmenski pouk, niti prepotrebnega varstva predšolskih otrok. Glede tega bo nadaljnji razvoj šolstva in varstva v občini usmerjen na realne materialne možnosti ob predvidenih demografskih in gospodarskih gibanjih, ter ob upoštevanju interesov in potreb občanov naše občine. Zato moramo: - podaljšati zbiranje sredstev samoprispevka s povečano stopnjo, - s tako zbranim denarjem postopati čim bolj racionalno, kar pomeni, da se moramo zavzemati za tako gradnjo, ki bi z minimalnimi sredstvi dala v naših razmerah najboljše efekte. Na področju družbenih dejavnosti je predviden naslednji razvoj: 1. Vzgoja in izobraževanje Vzgoja in izobraževanje sta osnovna dejavnika, ki vplivata na oblikovanje človekove osebnosti. Zato je potrebno posvečati posebno pozornost tako vzgoji kot izobraževanju otrok in mladine, kot tudi dopolnilnemu izobraževanju odraslih. Programska usmeritev občinske izobraževalne skupnosti za razvoj vzgoje in izobraževanja temelji na: - poglabljanju dejavnosti vzgojno izobraževalnega procesa, - vključevanju predšolskih otrok v malo šolo, vključevanje otrok v podaljšano bivanje v okviru možnosti, - zmanjšanju osipa v osnovni šoli in, povečanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje, - izobraževanju kadrovskih in materialnih pogojev predšolske in osnovne šolske vzgoje in izobraževanj, - izenačevanju možnosti izobraževanja otrok v osnovni šoli, - organiziranju izobraževanja odraslih v osnovni šoli, - ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela v občini, ugotavljanju svobodne menjave dela za izenačevanje ekonomskega If ložaja izobraževalnih organizacij s položajem drugih organizacij združenega dela, - usposabljanju mladine in odraslih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite. Za predvideno programsko usmeritev občinske izobraževalne skupnosti se bodo finančna sredstva gibala v naslednjih okvirih: v tisoč din absolutni zneski 1976 1977 1978 1979 1976-80 1980 1.677 2.405 2.891 2.891 13.171 3.307 880 221 dejavnost VVZ dejavnost male jjofc 134 154 175 196 dejavnost osnovne šole 12.951 1 3.490 14.299 15.244 72.117 16.083 dejavnost posebne *ole 882 882 1.050 1.155 5.166 1.197 dejavnost glasbene *)lc 580 640 640 758 3.421 803 *uge dejavnosti 4.020 4.105 4 120 4.479 21.596 4.872 »'tjc anuitet 350 350 350 350 1.750 350 sredstva za invest. 1.089 1.131 1.208 1.290 6.095 1.377 obvezna rezerva 184 197 210 225 1.056 240 SKUPAJ 21.867 23.354 24.943 26.638 125.252 28.450 Pregled razpoložljivih finančnih sredstev za obdobje 1976 - 1980 omogoča naslednji obsed dela. 1975 1976 1977 1978 1979 1980 - število učencev 1.853 1.920 2.000 2.120 2.260 2.350 - število oddelkov 66 68 70 74 78 82 - število učiteljev 85 87 89 93 97 104 - število učiteljev na oddelek 1,3 1.3 1,3 1,3 1,3 1,4 _ število otrok v posebni šoli 49 42 42 50 55 57 - št. štipendistov 6 10 10 20 20 20 - št. odraslih v osnovni šoli 10 10 10 10 10 10 št. otrok v po- daljšanem bi- vanju 208 212 230 250 250 250 2. Otroško varstvo Dejavnost otroškega varstva izhaja iz spoznanja, da je družbeno varstvo otrok eden od bistvenih pogojev za družbeni in gospodarski napredek. Program otroškega varstva obsega dejavnost, namenjeno otrokom in njihovim društvom. Dosedanja praksa kaže, da se otroci, ki so bili deležni strokovne predšolske vzgoje in varstva razvijajo uspešnejše, kot otroci, ki te vzgoje niso bili deležni. Otroško varstvo vključuje naslednje dejavnosti: - vzgoja in varstvo predšolskih otrok letovanje otrok potujoči vrtci po krajevnih skupnostih varstvo predšolskih otrok v drugih družinah subvencioniranje oskrbnin v vzgojno varstvenih zavodih Ugotavljamo, da je v vseh 13 krajevnih skupnostih primanjkljaj prostorskih zmogljivosti, še posebej pa je pereč problem v tistih krajevnih skupnostih, ki so značilne po hitrem priseljevanju prebivalstva (Vrhnika, Dragomer in Log). Krajevne skupnosti na kmečkem območju so brez kakršnihkoli oblik varstva predšolskih otrok, čeprav tisti otroci prav tako potrebujejo vzgojno varstvo. Delovna organizacija industrija usnja Vrhnika se vključuje v reševanje problematike otroškega varstva v krajevni skupnosti Vrhnika in v ta namen adaptira stavbo na Hribu, ki bo vključila cca 70 - 80 predšolskih otrok v organizirano varstvo in vzgojo. Kljub problemom, ki se pojavljajo glede varstva in vzgoje predšolskih otrok zaposlenih staršev v posameznih organizacijah združenega dela nismo zabeležili organiziranega pristopa k reševanju problemov otroškega varstva za naslednje srednjeročno obdobje. S samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem bo skupnost v naslednjem obdobju posvetila posebno pozornost naslednjim nalogam: v okviru finančnih možnosti povečala zmogljivosti organiziranega družbenega varstva otrok, - postopoma ustvarjala pogoje za vključevanje otrok v malo šolo (vzgojno delo financira OIS, organizacijo pa vzgojno varstveni zavodi), v okviru možnosti zagotavljala enake pogoje za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ne glede na kraj bivanja in socialni položaj družine, - razvijala vsaj v taki meri predšolske vzgoje in varstva, da bo v letu 1980 vključenih v vzgojno varstvene zavode 20 - 25 % vseh predšolskih otrok, vključevala otroke zadnjega predšolskega letnika v malo šolo, zagotavljala razvoj dodatnih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok izven vzgojno varstvenih zavodov (vzgojno delo po krajevnih skupnostih potujoči vrtci), zagotavljala zdravstvene preglede predšolskih otrok, v sodelovanju s strokovnimi službami zagotavljala zdravo prehrano otrok. Skupnost otroškega varstva programira svoj razvoj v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi v občini, saj se večina dejavnosti odvija prav v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju programa sodelujejo tudi vzgojno varstveni zavodi v občini. Vzgoja in varstvo predšolskih otrok a) program razširitve kapacitet za družbeno varstvo otrok Upoštevajoč cilje, ki jih je programirala skupnost je potrebno v naslednjem srednjeročnem razvoju uresničiti naslednje povečanje prostorskih zmogljivosti: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 število vseh pred- šolskih otrok 1.989 2.048 2.110 2.186 2.264 2.390 število vseh otrok v VVZ 270 290 416 500 500 572 procent zajetih otrok v VVZ 13 14 19 22 22 24 Povečanje prostorskih zmogljivosti in povečanje zajetih otrok v organizirano družbeno varstvo bo skupnost dosegla z. izgradnjo novih vrtcev in adaptacijo že zgrajenih objektov. Pridobivanje novih mest bo potekalo takole: leto število otrok krajevna skupnost 1976 25 Borovnica (adaptacija) 1976 21 Vrhnika (nov oddelek v starem vrtcu) 1976 80 Vrhnika (adaptacija stavbe -Hrib -IUV) 1976- 1977 72 1977- 1978 84 SKUPAJ 282 Vse predvidene kapaciteta se bodo vključevale v že obstoječi matični zavod na Vrhniki (Uprava). b) mala šola Mala šola bo postopoma prehajala v področje dela vzgojno varstvenih zavodov. Zato bo skupnost otroškega varstva v sodelovanju s občinsko izobraževalno skupnostjo v okviru možnosti omogočala organizacijo male šole. c) razširjene dejavnosti za otroke, ki niso v VVZ Skupnost otroškega varstva bo razvijala oblike razširjenih dejavnosti: ure pravljic, - cicibanove urice, - praznovanje Dedka Mraza, - potujoče vrtce v sodelovanju z vzgojno varstvenimi zavodi v občini. d) varstvo otrok v drugih družinah Vzgojno varstveni zavod Vrhnika opredeljuje poleg osnovne dejavnosti še dodatne oblike dela z otroci (potujoče vrtce, malo šolo idr.). Leta 1977 se obvezujejo, da bodo vsaj v nekaj družinah organizirali varstvo otrok do tretjega leta starosti. Za realizacijo dejavnosti, ki jo opredeljuje skupnost otroškega varstva v svojem programu so zagotovljena naslednja finančna sredstva, ki izhajajo iz sedanje prispevne stopnje in je med dejavnostmi ostalih interesnih skupnosti na nivoju občine glede na prioritete usklajena. v tisoč din skupaj 1976 1977 1978 1979 1980 76 - 80 - osnovna dejavnost 424 771 823 880 939 3.837 - investicijska dejavnost L553 1.300 1.400 1.500 1.608 7.361 - ostale dejavnosti 85 147 146 150 155 683 SKUPAJ 2.062 2.218 2.369 2.530 2.702 11.883 3. Kulturna dejavnost Dosedanji razvoj kulture je pokazal, da kulturna dejavnost ni nekaj kar bi bilo zunaj socialističnega prostora, temveč je njen sestavni del. Kulturne dobrine in vrednote morajo biti dostopne vsem ljudem, ne smejo biti privilegij le ozkega kroga izbranih. Pri tem je potrebno: a) da so delovni ljudje pripravljeni sprejemati dobrine in vrednote kulture v skladu s svojo stopnjo zavesti, izobrazbeno ravnijo in potrebami, b) da morajo biti kulturne dobrine in vrednote res dostopne. Kulturna skupnost občine Vrhnika v svojem srednjeročnem programu opredeljuje naslednje cilje in naloge: - občanom v krajevnih skupnostih in delovnim ljudem nuditi večje možnosti za sprejemanje kulturnih dobrin, - amaterskim dramskim skupinam omogočiti redno delo, - vzpodbujati delovanje pevskih zborov in godb, v okviru možnosti okrepiti obstoječe knjižnice ter organizirati izposo-jevališča knjig v krajevnih skupnostih, vzdrževati spomenike v občini, - arhivski službi omogočiti nemoteno delo, - muzejski dejavnosti posvetiti več pozornosti Občinska kulturna skupnost bo razvijala tako kulturno dejavnost, pri kateri človek ne bo pasivni korist 11 ik poklicno posredovanih kulturnih dobrin, temveč skupaj z delavci iz kulturnih institucij aktiven ustvarjalec lc-tch. Prav tako bo kulturna skupnost povečala organizirane obiske delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela, občanov krajevnih skupnosti na kulturnih prireditvah in gledaliških predstavah ter na ta način omogočila delavnemu človeku osnovni kulturni standard. Za uresničitev teh osnovnih razvojnih kulturnih ciljev, katerih nosilce je delavska kulturna skupnost s sodelovanjem poklicanih kulturnih investicij organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbeno-poli-tične organizacije, je potrebno zagotovili finančna sredstva na podlagi dogovorjene prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka, kije v okviru občinskih interesnih skupnosti usklajena. Finančna sredstva za dejavnost kulturnih skupnosti se bodo gibale v naslednjih okvirih: v tisoč din Dejavnost absolutni zneski 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76 SO glasbena dejav. 143 151 161 172 185 812 knjižnič.dcjav. 706 745 796 850 908 4.005 - spomcniš.var. 200 21 1 225 240 256 1 132 - arhivska dej. 46 48 51 54 58 257 - likovna in mu- zejska dejav. 40 42 45 48 51 226 - izvaj.kult. akcij 170 179 191 204 218 962 - ostale dejav. 267 283 303 325 346 1.524 - urcj.prostor. za kultr.dej. 200 211 225 240 256 1.132 SKUPAJ 1.772 1.870 1.997 2.133 2.278 10.050 4. Telesna kultura Programiranje razvoja telesne kulture temelji na projekcijah gospodarskega in družbenega razvoja naše občine. Delavci in delovni ljudje uresničujejo potrebe po telesni kulturi v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer delajo ali v krajevni skupnosti. Del potreb po telesni kulturi pa delavci zadovoljujejo v družbenih organizacijah na področju telesne kulture. V interesni skupnosti delovni ljudje in občani določajo politiko razvoja in pospeševanja telesne kulture v vseh sredinah, kjer živijo in delajo. Na ta način si zagotavljajo pogoje za svoj zdrav telesni razvoj in vsestransko razvijanje množičnega športnega udejstvovanja. Telesna kultura je področje udejstvovanja, ki daje občanom od predšolskega obdobja do starosti možnost razvoja telesnih sposobnosti. Občinska temeljna telesna kulturna skupnost bo v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetila posebno pozornost naslednjim osnovnim ciljem in nalogam: - razvoju množičnosti od šol do telesno kulturnih organizacij, temeljnih organizacij združenega dela, ter krajevne skupnosti, do leta 1980 v redno telesno kulturno dejavnost vključiti vsaj otroke, ki so v družbeno organiziranem varstvu. - omogočali vsem šoloobveznim otrokom in mladini vključevanje v šolska športna društva, organizacijo športne rekreacije, ki naj bi potekala v okviru: a) društev Partizana b) delovnih organizacij c) športnih organizacij, Ugotovit! v večjih organizacijah združenega dela (preko 50 zaposleni") posebno strokovno službo za telesno vzgojo in športno rekreacijo občanov, - zagotavljanje materialnih pogojev za vzdrževanje že obstoječih objektov in v okviru možnosti izgradnjo novih,, - z aktivno politiko kadrovanja zagotavljati ustrezno število specializiranih organizacijskih sposobnih kadrov. Za uresničevanje navedenih ciljev in nalog predvideva temeljna telesna kulturna skupnost naslednja finančna sredstva: v tisoč din absolutni zneski skupaj Dejavnost množično tekmov. tekmovanje OTKO vzdrž. objektov RKS "stale dejav. 1976 1977 1978 1979 2980 76 -80 111 129 151 177 209 777 520 570 620 670 700 3.080 451 433 425 392 375 2.076 211 220 244 269 295 1.239 458 518 558 625 699 2.858 SKUPAJ 11.751 1.870 1.998 2.133 2.278 10.030 S. Socialno skrbstvo Dejavnost socialnega skrbstva je značilna za našo socialistično družbo, ki se neposredno odraža v humanosti in skrbi za človeka, ki je ogrožen. S solidarnostnim združevanjem sredstev se preko institucij in služb omogoča posameznikom in družinam, ki si z lastnim delom ali na osnovi pravic pridobljenih s preteklim delom ne morejo zagotoviti sredstev za življenje, reševanje njihovih eksistenčnih problemov ter lažje vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti. Izvajanje nalog socialnega skrbstva poteka v okviru občinske samoupravne interesne skupnosti. Pri svoji nadaljnji dejavnosti bo skupnost izhajala iz socialno-ckonomskih razmer v občini, doseženega nivoja zadovoljevanja potreb na ten, področju in iz prednostnih nalog, za katere so se samoupravno sporazumele občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Cilji razvoja skupnosti socialnega skrbstva glede izenačevanja pogojev in možnosti reševanja problemov so: - s preventivnimi ukrepi zmanjševati socialne probleme v družinah z otroki. - z razširjanjem oblik vzgojno socialnega dela zmanjševati število osebnostno in vedenjsko motenih otrok in mladine. Omogočiti socialno in zdravstveno ogroženim otrokom vključitev v dnevno varstvo in druge oblike varstva, - zagotoviti višjo stopnjo socialne varnosti mladine in odraslih, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju in razviti varstvo in usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok in mladine. S tem v zvezi se bo skupnost vključila v izdelavo programa potrebnih socialnih zavodov v širši družbenopolitični skupnosti, - izpopolniti družbeno varstvo otrok v drugih družinah (rejništvo), - izvrševati skrbništvo nad otroci in odraslimi, - zagotoviti družbene pomoči osebam, ki jim je družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje, do višine za katero se bodo občinske skupnosti vsako leto posebej samoupravno sporazumele glede na višino varstvene pokojnine, organizirati pogoje za opremljanje in proučevanje socialnih programov in pojavov, - organizirati zakonsko posvetovalnico, - vključiti v občinski program boj proti alkoholizmu. poglobiti sodelovanje in koordinirati delo pri oblikovanju in izvrševanju socialne politike z drugimi interesnimi področji, kjer se zagotavlja socialna varnost posameznikov in družbenih skupin, - za oblikovanje celovite politike socialnega varstva poglobiti sodelovanje s skupnostjo socialnega varstva in SIS, ki se v skupnost socialnega varstva združujejo, - aktivirati krajevne skupnosti in njihove organe za socialno skrbstvo ter povečati aktivnost občanov za dejavnost na področju socialnega skrbstva, zagotoviti finančna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti za izpolnjevanje programa dejavnosti socialnega skrbstva. Za realizacijo navedenih ciljev bo občinska skupnost opredelila tudi določene ukrepe ter zagotovila izvajanje naslednjih nalog v okviru finančnih možnosti: 1. Na področju pomoči družini in otrokom: - pomoč otrokom in materam samohranilkam, izvajanje rcjnišva za otroke, katerih starši ne morejo zagotoviti pogojev za normalno življenje in razvoj, - pomoč otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in njihovo vključevanje v razne oblike usposabljanja, - skrbništvo nad mladoletniki, za katere starši ne skrbijo in - preventivno in kurativno delo z vedenjsko motenimi mladostniki (strožje nadzorstvo, zavodski ukrepi in drugimi disciplinskimi ukrepi). Pri izvajanju ukrepov in akcij na področju varstva družine ter dela z otroki in mladino bo skupnost razvijala razne oblike dela - kot je: rejništvo, oskrbništvo, izvajanje vzgojnih in disciplinskih ukrepov, mentorstvo v KS in drugod, kjer mladina živi in dela. 2. Na področju varstva odraslih: - skrbništvo nad osebami, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi ter upravljati s svojim premoženjem, - varstvo v zavodih, ki se izvaja z namestitvijo v splošne in posebne ter socialne zavode in urejanje obveznosti plačila oskrbnin, - izvajanje postopka za dodelitev vseh vrst in oblik družbeno denarne pomoči odraslim, nameščanje odraslih v družinsko nego in osrkbo (duševni bolniki, matere z otroki, onemogli in ostareli), delo z raznimi kategorijami devijantnih oseb in njihovo vključevanje v posebne oblike obravnave in pomoči (kot so: alkoholiki, odpuščeni obsojenci, klateži, delomrzneži, itd.), s sodelovanjem in povezovanjem družbeno-političnih organizacij, KS in društev bo skupnost socialnega skrbstva razvijala razne oblike solidarnosti občanov - soseska pomoč in laična nega. Upoštevajoč navedene cilje in n.-nasip) 2.500 500 2.500 1.500 5.000 2.000 SKUPAJ 3.000 4.000 7.000 1977 - CCN (biološčka stopnja čiščenja v - 2500 m3, inštalacijska in montažna dela z že nabavljeno opremo IUV - dokončanje kanala „S" in odlagališča mulja 2.000 2.000 50QS 1.500 4.000 2.000 SKUPAJ 2.500 3.000 6.000 1978 - CCN (II. etapa mehanske stopnje čiščenja in usedalnik) - gradnja kanalov 1.750 750 1.750 2.250 3.500 3.000 SKUPAJ 2J00 4 000 6.500 1979 - CCN (II. etapa biloške stopnje čiščenja -gradbeno, i nšalacijsko in oprema - z ureditvijo okolice in dograditvijo spremljajočih objektov) - gradnja kanalov 2.500 500 2.500 1.500 5.000 2.000 SKUPAJ 3.000 4.000 7.000 1980 - izgradnja kanalov 1.000 3.000 4.000 1976 - Izgradnja CCN in 1980 kanalov 12.000 18,500 30.500 Anuitete se vračajo iz. kanalščine. Za naselje Borovnica, Log in Dragomer mora upravljalcc kanalizacije izdelati projektno dokumentacijo primarne kanalizacije in čistilnih naprav do leta 1977 pri čemer bo realizacija odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Izgradnja primarne kanalizacije v naseljih Log, Dragomer bo potekala vzporedno z. gradnjo avtoceste. Sredstva za realizacijo tega mora zagotoviti upravljalcc, to je Komunalno podjetje Vrhnika. Urejanje kanalizacijskega omrežja po krajevnih skupnostih je opredeljeno v poglavju „D". Izgradnja trafo postaje in NNO (nizkonapetostnega omrežja) je opredeljena v poglavju krajevnih skupnosti v skupni vrednosti 13,5 mio din, in usklajena s planom TOZD Ivlcktro Ljubljana okolica. Nenehno naraščanje odjema električne energije med porabniki industrije, široke potrošnje in ostalega odjema je povzročilo tehnično preobremenitev obstoječega daljnovoda, zato so se dobavitelji in porabniki dogovorili za izgradnjo novega daljnovoda Logatec - Vrhnika. Predračunska vrednost del je 6,6 mio din, pri čemer so viri financiranja naslednji: sredstva organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov 3,0 mio din sredstva TOZD l-.lektro Ljubljana okolica 1.2 mio din kredit Ljubljanske banke (anuitete odplačuje TOZD I lektro Ljubljana okolica) 2,4miodin Daljnovod Logatec Vrhnika bo zgrajen v letu 1977. d) ceste Redno vzdrževanje in asfaltiranje cest krajevnega značaja je vključeno v srednjeročnih planih krajevnih skupnosti. Sredstva za realizacijo le terv so usklajene z izvajalcem del v skupni vrednosti I 3,5 mio din. V obdobju 1976 - 1980 bo Republiška skupnost za ceste na območju naše občine ojačala oziroma rekonstruirala 8,1 km magistralne ceste in 3,8 k*m regionalnih cest (Horjul Vrhnika Borovnica) v skupni vrednosti 22,3 mio din. Poleg tega bomo delno obnovili ceste Podčclo - Podlipa s sredstvi krajevnega samoprispevka, koristnikov in posojila za ceste. d) Varstvo okolja Z urbanističnimi dokumenti moramo posebej opredeliti ukrepe za ohranitev okolja v turistično rekreacijskih področjih in v novo nastajajočih naseljih. Med naloge in ukrepe za sanacijo obstoječega stanja pa sodi izgradnja centralne čistilne naprave na Vrhniki, proučitev obnove in ureditve kanalizacije v vseh naseljih z izgradnjo čistilnih naprav v Borovnici, Dra-gomerju in Logu. Posebno pozornost je posvetiti organizaciji odlagališča odpadkov in smeti. V ta namen mora upravni organ, v soglasju s krajevnimi skupnostmi, zagotoviti primerno lokacijo. Krajevne skupnosti morajo organizirati akcije za čiščenje širših območij in naselij. Komunalna delovna organizacija, ki Ima v upravljanju centralno odlagališče na Vrhniki, mora zagotoviti odvoz odpadkov in smeti iz. vseh večjih naselij n* odlagališče. S primerno organizacijo odlagališča (preprečevanje zažigoV, zasipavanje) mora preprečiti širjenje smradu. Glede na omenjene kapacitete, obstoječega odlagališča moramo v tem srednjeročnem obdobju poskati novo primarno lokacijo. Podjetja, ki so glavni viri onesnaževanja, so dolžna izdelati sanacijske programe, ki bodo v okviru možnosti zagotavljali postopr.o izboljšanje stanja. IXilžnost proizvajalcev jc tudi izbira take tehnologije, ki ne ogroža okolja in uvajanja metod vračanja odpadkov v proizvodnjo. F- LJUDSKA OBRAMBA 1 ■ Ljudska obramba Nadaljnja krepitev pripravljenosti in usposobljenosti za oborožen od-P°r, civilno zaščito in za druge naloge, na katerih temelji koncept splošnega ljudskega odpora, bo v srednjeročnem obdobju sestavni del celotnega družbeno-ckonomskega razvoja občine Vrhnika, vseh krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in njihovih asociacij, samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno političnih organizacij ter vseh delovnih ljudi in občanov Vrhnika. a) Teritorialna obramba Na podlagi sprejete politike iu dolgoročnih ciljev razvoja oboroženih ■sil se odrejajo oblike, obseg in dinamika nadaljnega razvoja teritorialne obrambe v občini. Zastavljene cilje bomo uresničevali: z organizirano in kvalitetno strokovno v/gojo in urjenjem ter idejno-političnem izobraževanju vojakov in starešin, - z visoko stopnjo usposobljenosti poveljstev, štabov in enot, s pospešenim opremljanjem enot z materialno-tehničnimi sredstvi in - z odvajanjem zadostnih družbenih sredstev za potrebe ljudske obram-l>c in družbene samozaščite nasploh. Z uresničitvijo tako zastavljenih ciljev in nalog bomo zagotovili pri-Cmo stopnjo bojne pripravljenosti in usposobljenosti enot teritorialne obrambe v občini. b) Civilna zaščita Civilna zaščita je najširša oblika organiziranja in sodelovanja občanov in delovnih ljudi ter vseh njihovih asociacij pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami ter posledicami, ki so jih povzročile elementarne in druge nesreče večjega obsega. Da bomo dosegli stopnjo organiziranosti v kateri bo civilna zaščita resnično strateška komponenta splošne ljudske obrambe, moramo s posebnim poudarkom na strokovnem usposabljanju in opremljanju še nadalje razvijati in krepiti vse organizacijske oblike civilne zaščite v občini. I'rav tako moramo z načrtnim izvajanjem obrambne vzgoje nerazporejenega prebivalstva doseči zadovolji«) stopnjo usposobljenosti občanov in delovnih ljudi za izvrševanje ukrepov civilne zaščite ter samozaščite. c) Krajevne skupnosti bodo v tem obdobju vzpostavile še tesnejše oblike sodelovanja z gospodarskimi in drugimi organizacijami, skupnostmi in društvi na svojem območju s ciljem podružbljanja in krepitve ljudske obrambe, zlasti za uspešno delovanje enot CZ-. V tem obdobju morajo krajevne skupnosti svoje obrambne priprave usmeriti zlasti na: ustanavljanje splošnih enot civilne zaščite v stanovanjskih blokih, opremljanje in krepitev enot civilne zaščite krajevnih skupnosti, skrb za obrambno vzgojo krajanov in njihovo zaščito pred morebitnim uspehom sovražnika. d) Samoupravne interesne skupnosti, ki združujejo organizacije združenega dela s področja družbenih dcjvnosti. bodo neposredno sodelovale pri splošnih prizadevanjih za krepitev obramnih priprav na svojem področju, zlasti i organiziranjem obramnih priprav za svoje delo v vojnih razmerah ter zaščito materialnih dobrin pred učinki vojne. c) .Organizacije združenega dela in njihove asociacije v gospodarstvu bodo s svojimi obramnimi načrti in načrti proizvodnje in storitev zagotovile maksimalno stopnjo pripravljenosti za opravljanje dela v vojnih pogojih. Gradbeništvo, urbanizem, komunala, promet in energetika bodo svoje dejavnosti usmerile tako, da bodo v največji meri upoštevani interesi in potrebe ljudske obrambe, zlasti z vidika hitrega in učinkovitega prehoda v vojno stanje in delovanje v vojnih razmerah. Glede na potrebe razvoja kmetijstva usmerjati in prilagajati kmetijstvo za delovanje v vojnih pogojih. Posebno se prizadevati za obstoj kmetijstva v hribovitem območju, zlasti tistih, ki glede na geografski položaj predstavljajo bazno območje za SLO ter z ustreznimi ukrepi: olajšavami, kmečkimi posojili in drugimi ukrepi zagotoviti izvajanje načrtovane politike. 0 Strokovne organizacije in društva Posebno pozornost velja posvetiti takim organizacijam in društvom, ki v svoji dejavnosti vključujejo mladino, saj je to glavna sila naše obrambe. Tu mislimo predvsem na zvezo tabornikov, društvo radioamaterjev, strelska društva, pionirsko organizacijo ter Rdeči križ, gasilska in športna društva. Vse naštete organizacije in društva sodelujejo v pripravah za ljudski odpor predvsem z vzgojo in izobraževanjem svojih članov za borbene in druge aktivnosti na področju LO in CZ. Sodelujejo po svojih interesnih področjih z. enotami oboroženih sil. G. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V srednjeročnem obdobju se bo družbena samozaščita v občini uresničevala s splošnimi samoupravnimi akti, ukrepi in dejavnostmi, ki jih v skladu z. ustavo, zakoni in z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občani organizirani, povezani in združeni v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah ruženega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah v družbcno-političnih organizacijah in v občini. Delovni ljudje po svoji organiziranosti bodo pri sprejemanju splošnih samoupravnih aktov razvijali takšno politično aktivnost, ki bo zagotovila, da bo v splošnih samoupravnih aktih opredeljena tudi družbena samozaščita ter ukrepi, aktivnosti in odgovornosti za njeno izvajanje, še posebej pa odgovornost individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih ter odgovornost organov upravljanja. V sistem družbene samozaščite v občini se bodo tvorno vključile tudi samoupravne interesne skupnosti v skladu s svojimi nalogami na področjih, za katera so ustanovljena. Družbeno politične organizacije bodo razvijale družbeno samozaščito tako, da bodo s swjo idejnopolitično aktivnostjo budile socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov, da se bodo organizirane v večji meri zavzemali in borili zoper sovražnika našega samoupravnega socializma in zoper druge nosilec protisocialističnih pojavov. Občinska skupščina m njeni organi bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti zagatavljali pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite v občini. Izvršni svet, kot izvršilni organ občinske skupščine bo v okviru svojih pristojnosti uresničeval naloge družbene samozaščite v občini in spremljal izvajanje družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. Delovni ljudje in občani, kot nosilci družbene samozaščite v občini, se bodo medsebojno povezovali z državnimi organi in službami, ki opravljajo določene naloge in odgovornosti s celovitega področja družbene samozaščite ter tako solidarno in z usklajeno aktivnostjo in delovanjem zagotovili učinkovit sistem družbene samozaščite v občini. Pri izdelavi plana so bile upoštevane obveznosti in potrebe ljudske obrambe ter materialne in finančne možnosti občine. VSEBINA: STRAN UVOD .....i.............................««f2 I. Ocena dosedanjega razvoja občine ............... 3 II. Ključni problemi ............................ 5 III. Projekcija razvoja ............................ 6 A. Splošna koncepcija družbenega razvoja ........... 6 B. .Projekcija gospodarskega razvoja ................ 8 C. Projekcija socialnega razvoja ...................14 D. Krajevne skupnosti ...........................18 E. Projekcija prostorskega razvoja .................21 F. Ljudska obramba ............................23 G. Družbena samozaščita ........................23 BELEŽKE: