č&s&h--*'.''.■ ■ : l +• ■ LIST DELAVCEV VZGOJNOIZOBRA ZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 8. FEBRUARJA 1967 LETO XVIII ST, 2 »... Genialnost Prešernovega pesniškega sveta presega njegovo notranjo podobo in smisel. Če je res, da umetnik doseže najvišji mogoči cilj prav s tem, da reprezentativno izrazi ali pa celo določi socialno, moralno in življenjsko miselnost svoje skupnosti za več desetletij naprej, potem je potrebno priznati, da je Prešeren prav to storil s komaj dosegljivo reprezentativnostjo. Življenjski nazor, iz katerega je doumel sam sebe, skupnost in širši svet, je odločilno vplival na slovensko miselnost, pa tudi sam je bil očitno že naraven plod socialnih razmer in okvirov, iz katerih se ta miselnost poraja. Kot v svojem žarišču se je zbrala v Prešernovi poeziji, da bi se v njej utelesila, nato pa vplivala spet nazaj, v širši čas in prostor slovenske nacionalne skupnosti. In le tako se je moglo zgoditi, da je od Prešernove dobe do danes bila ves čas podlaga slovenskega - življenjskega občutja, saj je niso zares bistveno mogla spremeniti tudi nadaljnja kulturna slovenska dejanja od Levstika prek Cankarja in Župančiča vse do najnovejših časov, ko je marsikatera socialna, moralna in celo ontološka prvina Prešernovega pesniškega sveta postala in ostala osnova slovenske socialne miselnosti.'” Janko Kos (»Prešernov pesniški razvoj«) Zborovanje prosvetnih delavcev Radenci-Kapela Na nedavni letni konferenci sindikata prosvetnih delavcev osnovnih šol Radenci in Kapela so razpravljali predvsem o financiranju izobraževanja. V obrazložitvi predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je namreč ugotovljeno, da pri sedanjem obsegu potrošnje ni zagotovljenih 22 odstotkov potrebnih sredstev. Ta sredstva naj bi pridobili po predlogu osnutka zakona z lastnimi dohodki šol, s samoprispevki, s prispevki gospodarskih organizacij itn. Prosvetni delavci omenjenih šol so proti takemu predlogu, ker menijo, da tak način zbiranja finančnih prispevkov ne bo zagotovil potrebnega denarja. Primerjali so življenjski standard prosvetnih delavcev s standardom delavcev v drugih delovnih organizacijah in ugotovili, da so le-ti v marsičem precej na boljšem. Ta ugotovitev velja tudi za stanovanjsko vprašanje, ki je še posebno kritično na osnovni šoli Kapela. Priporoča se, naj ustanovijo poseben občinski stanovanjski sklad, kamor naj bi se stekala sredstva za stanovanja učiteljev. Sprejeli so več sklepov glede strokovnega izpopolnjevanja. Vsaj dvakrat na leto naj bi bila skupna zborovanja prosvetnih delavcev z območja celotne občine s kvalitetnimi predavanji, uvedejo pa naj tudi strokovne ekskurzije. Med posameznimi podružnicami naj bi gojili športna tekmovanja. Potrebno je še več sodelovanja z družbeno političnimi organizacijami in društvi. Na območju občine je 8 kandidatov za šolanje na višji stopnji. Zanje naj bi v okviru sklada za šolstvo ustanovili poseben sklad za štipendiranje. Sindikalni podružnici prosvetnih delavcev osnovnih šol Radenci in Kapela so se pridružili tudi prosvetni -delavci radenske gostinske šole, ki so bili doslej vključeni v sindikat zdravstvene enote zdravilišča Radenska Slatina. ika Stanje pouka slovenščine na strokovnih šolah ni zadovoljivo Zavod za šolstvo SRS je v dneh 31. januarja in 1. februarja organiziral seminar za učitelje slovenskega jezika na srednjih strokovnih šolah Slovenije. 63 učiteljev slovenskega jezika na teh šolah (80%> vseh) je poslušalo predavanja o osnovnih načelih jezikovnega pouka (Janez Sivec, pedagoški svetovalec, ki je seminar .tudi vodil), dalje o govornih vajah (Jože Pilo), o načinih učenja slovenščine na srednjih strokovnih šolah (dr. Jože Toporišič), o nalogah pouka slovenščine na teh šolah (isti predavatelj), o izkušnjah pri pouku slovenščine na strokovnih šolah (Vera Gregorač) in pa o učbenikih za slovenski jezik (Cene Žnidar). Splošna ugotovitev seminarja je bila, da je stanje pouka slovenščine na srednjih strokovnih šolah nezadovoljivo in da je tudi položaj slavista na teh šolah ogrožen. Zato so bili na koncu seminarja sprejeti naslednji sklepi: SKLEPI seminarja učiteljev slovenskega jezika na srednjih strokovnih šolah 1. Udeleženci seminarja ugotavljajo, da je smoter jezikovnega pouka na srednjih strokovnih šolah isti kot na gimnazijah in drugih srednjih šolah, to se pravi, da mora absolvent poznati zakonitosti knjižnega jezika ter vse njegove izrazne možnosti in jih obvladati v pismenem in ustnem izražanju. K temu smotru vodi spoznavanje domačih in tujih umetnin, utrjevanje slovničnih zakonitosti, bogatenje besednega zaklada, pri čemer je treba upoštevati potrebe stroke, in spoznavanje vseh oblik sporočanja. 2. Tudi pouk slovenskega jezika na srednjih strokovnih šolah mora biti organiziran tako, da hkrati z doseganjem gornjega smotra skrbi za idejno, estetsko in moralno vzgajanje mladega človeka. 3. Odraz tega učnega procesa mora bolj kot doslej postati pismeni in ustni zaključni izpit iz slovenskega jezika. 4. Glede predmetnika je sedanje stanje na srednjih strokovnih šolah zelo neenotno, saj se število tedenskih ur giblje od 2 do 5 na različnih šolah. Praksa je očitno pokazala, da sedanje povprečje 3 ure na teden nikakor ne ustreza. Zaradi zahtevnosti in odgovornosti pouka slovenskega jezika so udeleženci seminarja enotni, da je treba predmetu odmeriti minimalno po 4 ure na teden v vseh štirih letnikih, saj je to še vedno manj kot na gimnazijah. 5. Med srednjimi strokovnimi šolami ne sme biti nobene razlike v smotrih in' v številu tedenskih ur. Zato je potrebno predpisati za vse šole enoten učni načrt in s tem prekiniti anarhijo, ki je že zavzela mnogo prevelik obseg. 6. Na osnovi predpisanega enotnega učnega načrta je treba razpisati potrebne enotne učne knjige. 7. Znanje slovenskega jezika je pogoj za popolno razumevanje in obvladanje stroke, saj je znanje, ki ga zaradi jezikovne nevzgojenosti ne moremo sporočati, mrtvo. Ker pa se učenci jezikovno vzgajajo tudi pri drugih predmetih, postavljajo udeleženci seminarja še naslednji zahtevi: a) Učne naloge in pripomočki za vse predmete morajo biti napisani v slovenskem jeziku. Pregledati jih mora enotna jezikovna komisija. b) Dolžnost vseh predavateljev je, da poučujejo v pravilni in lepi slovenščini, naloga direktorjev šol pa je, da to nadzorujejo s pomočjo prosvetno pedagoške službe. 8. Vse zahteve veljajo za vse oblike rednega in izrednega šolanja. Pripravljen nov predlog zakona o financiranjn Javna razprava o predlogu za- na, ki se šola). V tem smislu bodo (do konca marca). Vzporedno s te-ou113. 0 financiranju vzgoje in iz- formirane posamezne izobraževal- mi razpravami pa naj bi se že braževanja, ki je bila ena naj- ne skupnosti in se jim bodo za- tudi vsi ostali prizadeti dejavniki Pnij živahnih, najbolj intenzivnih, stavljale tudi naloge pri skrbi za seznanili z novim predlogom in iar jih pomnimo od ustave sem, vzgojne in izobraževalne dejavno- imeli vse možnosti dajati svoje L ,a 0 bodočem financiranju sti na njihovem območju. pripombe in predloge. ]-~r p^?vnosf’ toliko koristnih in Slabost novega zakonskega »Kot po navadi pravimo, je tu-o-o Predlogov, da pristojni predloga je — po mnenju same- di novi predlog le prehodni za- žgani niso mogli na njihovi osno- ga sekretarja — v tem, da se ne kon: v tem smislu je mnogo bolj Dr izdelati novega odmika dovolj od dosedanjega si- stvaren in ne želi biti prepoten- v odloga zakona. Zaradi tega se je stema. Istočasno pa je to tudi nje- ciozen V tem, da bi začrtaval dalj-s i :ia^eva zavlekla in zdaj, prav gova prednost, saj ostaja bliže šo pot, ima pa pred očmi seveda Di-tvn ' 1967 smo cia ie nov trenutni situaciji in je zato bolj tudi te cilje, ki smo si jih zasta- je Vo in da ga realen, ker upošteva možnosti in vili že morda malce preveč sekretariat za pro- materialna sredstva, ki so nam da prejšnjem predlogu zakona,« pra-eto m kulturo že poslal izvrš- razpolago. " heniu svetu. vi republiški sekretar. Tudi novi predlog zakona še Izvajanje novega zakona »Program, ki ga predlagamo, poudarja predvsem ročne in umske sposobnosti. Učenec se mora počutiti kot detektiv in obravnavati kemijo kot metodo raziskovanja. Kot rezultat raziskav in proble- naš je, kakšen je ta ni dokončen; o njem bo tekla raz- naj potekalo takole: izobraževal- niov, s katerimi se je srečal pri pouku, naj bi se učenec naučil razumevati nove snovi in jih pridobi' «r raz^i Poglavitnih misli iz našega v odborih republiške skupščine le s 1. julijem 1967. leta. zgovora z republiškim sekretar- ko t J!redAg. Ker gotovo zanima prava v odborih izvršnega sveta ne skupnosti bi ustanovili do 31. iz nam dostopnih, iskati sistem v obnašanju stvari, razviti hipotezo in preizkusiti teorijo z opa-heka • 1 naae (3ralce> bomo navedli (predvidoma do 1Š. t. m.), zatdm maja letos, financirati pa bi zače- zevanjem...« (K članku: Drugačen pouk v Angliji — naučiti učence opazovati, eksperimentirati in ^ Poglavitnih misli iz nnsssa v nHHn-Hh rf^miKiičiro ics c i nniiiorr* i qr7 lofo samostojno razmišljati, na 4. strani) DILEME NA OSNOVNI ŠOLI V SLOVENSKI BISTRICI Po treh razpisih brez ravnatelja 4 ^ ItJpUDllSILim P) Tomojn Martelancem, j ^aJtehtnejša pripomba, ki jo o Prejšnjem predlogu dala jav-bii razPrav3 in zaradi katere je ip ? . sPrejetje zakona odgodeno, Žari • tista’ češ da so pri organi--11 izobraževalnih skupnosti, Tl naj bi v bodoče skrbele za fi- . Delavski svet tovarne Impol le 11-letna praksa v šoli, namesto Zunanjemu opazovalcu se je gradnjo nove šole Norberta Jed- je bistriška, s 60- članskim kolek-anciranje izobraževanja, prema- ie Poslal 28. januarja osnovni šo- 15-letne, kakršno so predvidevali na seji delovne skupnosti bistri- lovčnika. Zanj se zavzema ne le tivom. dn ^PPštevali še nadalje vlogo Slovenska Bistrica pismo, v ka. v razpisnih pogojih. (Kasneje so ške osnovne šole (28. januarja) zaradi njegovih velikih prizade- Kako torej žagotoviti demo- eno Političnih skupnosti, terem opozarja kolektiv, in še po- na republiškem sekretariatu za izoblikoval naslednji vtis: vanj pri izgradnji nove šole, tem- kratičen izbor »pravega« ravnate- redvsem občin in pa republike, sebej samoupravne organe, naj prosveto in kulturo pojasnili, da — Glede na vzgojno-izobraže- več tudi zaradi izrednih organiza. Ija? Praksa kaže, da so v maloka-; A ikonski predlog seveda izha- čimprej poiščejo rešitev za izbolj- se 4 leta kandidatovega službova- valne naloge, ki jih nalaga delo cijskih sposobnosti, in ne nazad- terem ravnatelju tako idealno 12 zveznega zakona o financira- šanje sedanjih razmer na šoli. n ja na občini tudi lahko šteje za v novozgrajeni, moderni šoli, si nje enajstletnih izkušenj v peda- združene vse prej naštete lastno- ■ U vzgoje in izobraževanja. Po no- Pismo izraža bojazen, da utegne- veljavno prakso.) je kolektiv želel izbrati najbolj- goski praksi. Norbert Jedlovčnik sti. Se več, v vsakdanjosti se po- « m na.i bi bila temeljna izobra- 1° sedanji neurejeni odnosi zelo Neuspel je ostal tudi poskus z šega ravnatelja; takega, ki bi bil je po mnenju članov kolektiva gosto pokažejo določena nasprot-s alna skupnost za območje po- slabo vplivati na učno in vzgojno drugim razpisom. To pot so volili dober organizator, poleg tega pa primeren za bistriško šolo tudi ja: nekdo, ki ima vse odlike pe- mezne občine ali pa — če' se delo, če že ne onemogočiti dobro drugega kandidata (s PA, ustrez- pedagoški vodja z bogatim stro- zato, ker zelo dobro pozna kra- dagoškega vodje ki se poglablia .rine med seboj tako dogovori- delo v novozgrajeni šoli, za kate- no prakso itn.), ki je dobil večino kovnim znanjem, tako razgledan, jevne razmere in ljudi v tem kra- v samo pedagoško delo morda ni- jv. .T .za več občin. Poleg teh te- ro so prispevale delovne organi- glasov prisotnih članov sveta da bi bil sposoben na novi šoli ju, saj dela v tej občini že štiri ma tistega smisla niti časa da bi bo™ h izo,t>raževalnih skupnosti racije, med njimi tudi tovarna (7:5), manjkala pa sta dva člana voditi sodoben pouk. leta. se hkrati ukvarial z vseni osta- Posok 101611 še republiško in pa Jp iroa patronat nad šolo sveta. Poučili so jih, da je bila V želji po iskanju takega člo- Druga skupina pa Norbertu lim organizaciiskim delom ki «a 'Tg dne izobraževalne skupnosti. dobršen del denarja. izvolitev nezakonita, ker zanj ni veka pa se je kolektiv razdelil v Jedlovčniku sicer priznava vse zahteva vsaka, še posebej pa mla. Žev a.-ie bodo skrbele za izobra- Gre namreč za to, da je bi- glasovala večina vseh, ne le pri- dve skupini, ki sta si vsaka zase omenjene zasluge, tj. »da zasluži da šola. Vemo’pa. da so danes na za ri1;16 kadrov v gospodarstvu in striška osnovna šola že dalj časa s°tnih članov sveta. ustvarili mnenje o najustreznej- zaradi prizadevnosti ob graditvi šolah nujno, bolj kot kdajkoli pobih sl dejavnosti v družbe- brez ravnatelja, saj se — kljub . ,Na tretji razpis so se prijavili šem kandidatu. V besednem, dvo- nove šole pohvalo, še več — na- trebni tudi organizacijsko prožni valnaUZvh' RePubll®ka izobraže- ustreznim kandidatom, ki so se trije kandidati (med njimi oba boju na sobotni razpravi sta ho- grado«, meni pa, »da s tem še ni iznajdljivi ljudje ki so'sposobni nje sk»K ^Pn0st pa b° v. Prihod- Prijavili na tri razpise — ni mog- kandidata iz prejšnjih razpisov), teli dokazati ustreznost »svojega« uzakonjeno, da bi prav njega mo- pomagati šoli pri reševanju šte- š°lskih 0613 Za dejavnosti visoko- ia odločiti za nobenega od njih. Po obrazložitvi razpisne komisi- kandidata za vodstvo šole. rali izvoliti za ravnatelja«. Ta vilnih materialnih problemov , Osnovno načelo nove ca nred Oglejmo si v kratkem kroniko dPylloŽil dokaz,11 0 za' ZAKAJ NESPORAZUMU skupina je predlagala drugega, Drug vzrok medsebojnih ’ ne- loga zakona oacel° novega Pred- 3 1f1 ’ ,drugl pa 36 rok zamu- „ KAJ NESPORAZUMI. elanom kolektiva man] poznane- sporazumov v kolektivu je bil deva Y. te™’. da Predvi- -P • . dil. Kot edino ustrezni kandidat Prva skupina je želela izbrati ga kandidata, pedagoško sicer ze- očitno v tem, ker člani kolektiva obraževalnihirfR'ie,i deJavnostl 1Z- Ob Prvem razpisu predlaga- je ostal spet kandidat iz prvega kolektivu in vsem Bistričanom lo sposobnega človeka, ki pa po niso dovolj dobro poznali zakon-bilo nrvntn aVOd°^ stanju Sol- iesne vzgoje'pteiljlali vse ot- j“h“ e^llodatao'vidto - - - -.......-.......— ** - - d“ J'v- sk*vSaS?S £SevXV SS, VTh 3E51"^SS «2» % O***” s,mii > "W“l lesn.e. PrL,s™Lgm“ VllVD7‘-i „oia prizadevanja pod- »m« «r vkljuSM v «e™- is raz- prli z dejstvi, so predavatelji te- “70Mt?r|““nraj,eč ‘Stih M,'n- SOI- Icc-nzi Trvcrrvio VSP Ot- wviiw»t,i J . . , ših oddelkov za odrasle bo treba nosti obeh - poti zato v bodoče odpraviti marsikatere pomanjkljivosti. Tako so menili udeleženci letošnjega seminarja iz andragogi-ke, ki sta ga pripravila Zveza delavskih univerz Slovenije in Za- Dileme v Slovenski Bistrici raščajoče mladine ni le skrb ož- nagibajo k telesnim deformitetam J veUko pozornost obliko-jega števila pedagogov, marveč ali pa imajo že jasno poudarje- ^“tlDrVaeHfn°e ?el °ne drže vseh je to zelo pomembna in odgo- ne telesne deformitete, in jih ^ p ŠDOrtnikov dokler so v vorna skrb vseh občanov. Tudi predlagali za pregled pri ortope- aoKler 80 staršem ne sme biti vseeno, kako du. Ortoped je pregledal 201 ot- razv 1 J (Nadaljevanje s 1. strani) - bo s pomočjo učnega zbora po- poteka otrokov duševni, social- roka in ugotovil, da je kar 62 Ker učni načrt za osnovne rih se je bilo treba ravnati ob skrbel,' da se bo le-ta uravnove- ni in telesni razvoj. Zal roditelje otrok potrebnih kliničnega zdrav- §0le predvideva tudi plavanje vod za šolstvo SRS kot nadalje- jzvojjtva|1 kandidata. Za ustvari- sil, uredil odnose...« In kdo ne prepogosto zanima le napredova- Ijenja. Večina le-teh ima okvare jn smučanje, so sprejeli^ sklep, vanje lanskoletnega uvodnega se- tev reda na šoli in razvoj samo- bi soglašal z njegovimi zaključni- nje otrok pri posameznih pred- na stopalih, manjše število pa da bodo vsako leto v počitnicah minarja o teoriji izobraževanja Uprave pa je poznavanje pravnih mi besedami: »Najdragocenejše metih, manj pa se zanimajo za okvare na hrbtenici. Ostalih 112 organizirali obvezni plavalni te- odraslih. predpisov nedvomno velikega po- na naših šolah so ljudje: učenci, njihov telesni razvoj. To je zelo otrok nagiba k deformitetam in čaj za* vse učence petih razredov. Težišče letošnjega seminarja mena, saj je v tem primeru nepo- učitelji. Kabineti in laboratoriji zgrešeno, kajti vzroke za učence- so po naročilu ortopeda potreb- prav tako pa si bodo prizadevali, je bilo na metodiki vzgojno-iz- učenost povzročila dokaj neupra- pridejo na vrsto šele daleč za vo neuspešnost v šoli- je pogo- ni intenzivnejše smotrno organi- da se bodo učenci vseh šestih r.hražF>vainepn dela 7 odraslimi in vičenih očitkov. Naj navedem be- tem. Z ljudmi pa je treba ravnati stokrat iskati prav v nezadostni zirane telesne vadbe, da bi pri njih razredov udeležili smučarskega . . • a f „ od 1 -o sede ene od tovarišic: — Samo- humano, četudi so ogorčeni...« telesni razvitosti. preprečili nadaljnje razvijanje tečaja v zimskih počitnicah. Za je glavni aei programa poem p upravljanja nas ni nihče učil... *** Koristnost telesne vzgoje se slabosti v telesni drži, popu- organizacijo plavalnih tečajev so resor dr. Mihajlo Ognzovic, av- jj^ignost odgovornih je, da bi nas P. s.: V sredo, 1. februarja, se manifestira v boljšem zdravju in ščanje stopalnih svodov itd. Orne- v Kamniku zelo ugodni pogoji, tor večjega števila del o metodah p0Učiii... je v Slovenski Bistrici sestala raz. v večji delovni sposobnosti učen- njeni podatki so vsekakor zaskrb- medtem ko bodo v zvezi z orga- izobraževanja odraslih. Del pre- Na šoli so nedvomno pokazali širjena razpisna komisija, ki je ca in bodočega proizvajalca, v ljujoči. nizacijo smučarskih tečajev vsaj davanj in razprav pa je bil po- prizadevnost za red, manj pa za sklenila, da izmed kandidatov boljših moralnih in intelektual- Tudi največje prizadevanje v začetku večje ovire predvsem svečen kritični analizi vzgojno- medsebojno sporazumevanje. Vse predlaga Norberta Jedlovčnika za nih Ustnostih posameznika. Zato predavateljev telesne vzgoje pri zaradi pomanjkanja smučarske izobraževalne prakse v naših od- to pa je bil povod precejšnjega ravnatelja osnovne šole. Za zdaj iahko telesno kulturo štejemo rednih urah šolske telesne vzgoje opreme in finančnih sredstev, delkih za odrasle, saj je bil šemi- zanimanja javnosti — staršev in še ni znano, kakšno je stališče med družbeno koristne aktivnosti vzgoje ne more zadovoljivo re- Da bi se čim več šolariev nav- nar namenjen zlasti tistim, ki te družbemh organizacij za to, kaj sveta osnovne sole v zvez! s tem jnje nedopustno vsako pretirano ^vati jseh+nalog j zvezi s ha^- dušllo ^ razne športe in da bi oddelke vodijo in usmerjajo ali v ^£0^ pl smo podjetja Im- predl0S0m' Marjana Kunej njih predavajo. Med 40 udele- p0j^ kj hkrati komentira mnenja ženci jih je bila polovica z de- nekaterih, prosvetnih delavcev, lavskih univerz, polovica pa iz češ da se podjetje s takim nači-osnovnih šol, šol II. stopnje, za- nom povpraševanja nima pravice vodov za prosvetno-pedagoško vmešavati v njihove samoupravne službo in drugih prosvetnih za- pravice; osrednji delavski svet vodov. Biplcme 20 slovenskim profesor] em-defektologcm namreč meni, da ima prav zaradi Na zagrebški visoki šoli, ki de- varčevanje sredstev in zane- moničnim telesnim razvijanjem ali bistvo telesnih aktiv_ ma Brejca posvetih vprašanjem telesne aktivnosti v prostem ca- gP so razstavili skice, telesnega razvoja solskih otrok, su ter poskrbeti predvsem za ti- 1 so predavatelji telesne vzgoje že- ste otroke, ki so v pogledu te- slike in kinograme raznih šport- , . J ^ , v rr- ^ - nih disciplin. Učenci so si lahko leh ucencem približati smisel te- lesnega m zategadelj tudi dusev- ogledali Ptudi serijo Mnimivih viiH:IŠirsHBis -------------------------------------------------------- 1 ■, mo dopisno šolanje, skoro 10.000 jc naložbe dovolj smotrno in ra- praksa nujno potrebuje. Zanima-slušateljev. Večina obiskuje šole cionalho izkoriščene. nje za študij na tej šoli, ki je edi- II. stopnje in komaj % osnovno MBn^FRniNO na tovrstna ustanova pri nas, je šolo. Osnovno šolo za odrasle Jv[EDSEBOJNO precejšnje. Samo iz Slovenije se obiskuje letno komaj en odstotek KAZUMEVA7Jii. _ > je vpisalo pred dvema letoma na zaposlenih, ki nimajo popolne Razprava, ki je bila v začetku VDS več kot 40 izrednih in nekaj - , „ , ■ „ , . zgolj dvoboj dveh različnih sku- rednih slušateljev, letos pa je di- osnovne šole. Ker se vsako leto pin> je ob koncu sestanka vseen0 piomiralo več kot 40 slušateljev iz zaposluje mnogo mladih brez do- jZZvenela v spoznanju, da tako ni vse Jugoslavije, končane osnovne šole, moramo več .mogoče živeti na šoli, da je Letošnjega januarja je bila že računati, da se odstotek zaposle- potrebno medsebojno razumeva- tretja svečana proglasitev novih nih z nepopolno osnovno izobraz- nje. Izzvenela je tudi v prizna- profesorjev — defektologov. Ob bo pri nas veča, namesto da bi se nje, da so bili nekateri člani ko- tej priložnosti je diplomantom mnnižal -ie Ha ni notreh- lektiva tarča prenaglih in ne- svečano izročila diplome prof, ne s ti mulaciie za ta študii ki ga upravičenih obtožb od zunaj. Ni Angelina Boričeva, dekan VDS, ne stimulacije za ta studu, ki ga dovol. namreči da neke odllose sveeanosti pa s0 se udeiežili še: le redka podjetja zahtevajo od aH dejan;je zgolj ocenimo, važne- prodekan prof. Tomislav Spoljar, svojega mlajšega kadra. je je raziskati njegove vzroke — višji predavatelj dr. f^ranjo Ton- Kljub opisanemu stanju pa so nepoučenost, neinformiranost itn. kovič in dr. Sulejman Mašovič. mnogi proti osnovnemu izobraže- Krivični bi bili, če bi ob pri- Na svečanosti je prejelo diplo-vanju odraslih, češ da z njimi kazovanju teh morda^ najtežjih me tudi 20 izrednih slušateljev- trenutkov za solo, preslišali besede defektologov iz Slovenije, ki so nudimo ugodnosti tisti mladim, —ih h0i„ , ki je pravkar končala osnovno šolsko obveznost in to brez uspe- ^ pn^ožnosti d”ejal: — To, da šoba. Resnica je drugačna: v od- nima ravnatelja, je sicer hudo delke osnovne šole prihaja še neprijetno, ni pa tako strašno in vedno 2/3 odraslih, ki predvsem edinstveno, kot se morda komu iz objektivnih razlogov niso red- zdi. Pod vodstvom tovarišice — no doštudirali. Res pa je, da se VD direktorja in pomočnika, je veča dotok mladih v te oddelke bistriška šola funkcionirala celo in se ob tem poraja čisto svoj- ^olje kot marsikatera sola na na-. , , . v j šem območju, ki ima živega in stven problem. To niso vcc od- zdravega ravnatelja, ki pa je res rasli, ampak mladostniki, ki so samo »živ« in »zdrav«. Ostala je prvo etapo svojega življenja kon- na j boljša hospitacijska šola, pričali z neuspehom in so bili že v pravila je pet vzornih nastopov, redni šoli učno, često pa tudi ve- ob katerih se lahko zgledujejo denjsko, problematični. Rešitev vse učne moči v naši občini. — tega problema ne bo lahka, saj Ob tej. pohvali pa je izrazil tov. predstavnika ZPPS Maribor, ki se kljub napornemu delu uspešno je udeležil tega sestanka, in ob dokončali študij. Skupina slovenskih defektologov, ki so bili 14. V. Rozman promociji na zagrebški VDS januarja letos na Ali bo Kranjska gora dobila razmeram primerno šolo? športnih filmov, med poukom pa so vsem višjim razredom zavrteli filme, ki prikazujejo pravilno tehniko osnovnih atletskih disciplin. Zelo prisrčno in zanimivo je bilo za učence srečanje in razgovor s svetovnim študentskim in večkratnim državnim prvakom v smučarskih tekih Cvetom Pavčičem, asistentom na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Učence je na zelo privlačen način seznanil s športnim treniranjem, z moralnimi lastnostmi vrhunskega športnika in s pomenom šnorta za sodobnega človeka. Za zakjuček tedna telesne kulture so se v prijateljskih tekmah med seboj pomerili učenci in predavatelji šole v odbojki in košarki. V sodobnem režimu življenja in šolanja se pojavlja mnogo pomembnih vprašanj glede skladnega telesnega in duševnega razvoja otrok. Kako naj šolar osvaja obilico znanja, formul in zakonitosti, če je njegovo telo prisiljeno, povsem v nasprotju z biološkimi zakoni, na dolgotrajno sedenje v šoli in doma? Nalagamo mu toliko dela, ki izčrpava celo odraslega človeka, kaj šele nedozorel in neformiran organizem in duševnost mladostnika. Zategadelj se ni čuditi, če učenci težko dojemajo, se pri pouku ne moreio skoncentrirati in če pri njih opažamo asocialne pojave. Kaj pomaga šolarju vlivati v glavo znanje, če nismo Kako so se na Jesenicah odločili za zbiranje sredstev za novo šolo a caj - - —- - Kolektivi, predsedniki, člani To bodo povedali, in da je v ugotovili, pa bi mogli nekateri še d°voli poskrbeli za njegove fi- podjetja branijo te mladine Pihler še skrb zavoda, »da je uč- DS, UO, direktorji v jeseniški ob- Kranjski gori še vedno ista šola več dati! Za to prostovoljno pri- ^črle sposobnosti in zdravje, da mi na ie ne cmemn nrenmtiti cp- ni zbor v sebi razkrojen, da je ve. čini, pa tudi izven nje, če se vaše kot takrat, ko so tam odprli dve- spevanje iz sredstev skupne po- b?a sposoben prenašati obreme- tj jn brezdelju liko °sehnih nasprotij. Če je te- delovne enote nahajajo v Dolini razrednico za polovico manj na- rabe smo se odločili ' zato, ker vltve ,v so11 in prl sv°Jem hodo- mu res tako, je to zelo hudo — pod Karavankami, prisluhnite!... seljenih. Sedaj pa imajo osem- smo bili vsi proti, da bi razpisali ^em delu. V šole II. stopnje se pravilo- posebno, ker je prišlo v javnost. V kratkem vas bosta obiskala letko, v katero hodijo otroci tudi referendum za samoprispevek. Če raa vpisujejo zaposleni, da bi pri- Glavna naloga ravnatelja bo, da dva od tridesetih družbeno poli- iz Rateč, kjer so imel; svoj čas ticnih delivcev z Jesenic, ki bo- sami popolno šolo. Seveda štiri- sta povedala naslednje: razrednico. Obsežnih nalog v zvezi s bi na njem večina rekla »ne«, pravilnim telesnim razvojem šol-bi bilo naslednje leto neresno z ,skih otrok , pa ob sedanjem sta-njim zopet poskusiti! Tako pa nju telesnokultumih obiektov ni V Gornjesavski dolini tja do V petek (6. januarja) je nam- imamo možnost zbrati sredstva že mogoče zadovoljivo reševati saj Zabreznice nimajo dovolj denar- reč vse, ki bodo šli agitirat v ko- letos. Tu in tam bodo prav go- v tako populacijsko «koncentri-ja ga šolstvo... Pravzaprav ima- lektive, sklical predsednik občin- tovo imeli pomisleke in navajali rqr,Pm kraiu k-nt in TCnmnfk nh-jo ga le za plače učiteljev, kredo, ske skupščine Jesenice tov. Lud- razne če... Vsa podjetja so že sta1a za mtrehe dveh n snovnih Čuta in demokratičnega takta do iju- za prebarvanje šolske table, za vik Slamnik; na sestanku so bili prejela tozadevna pisma. Prvo, j0i in eimnazii7« em sama tein vara, prav s Hajnskega, .tam neKje di m storil nič nepremišljenega. Spo- d „ Da? Nuino sta iim DO- tudi sekretar občinskega komiteia ki ie nani že ndgnvrvri 1 n z Ha ie so1,1” 5imnaziJ le ena sama telo- med Šmarjem pri Jelšah, Rogaško četka je bil referent za gospodarstvo arugo pa. . . ^ iNUjno sta Jim po tuai seKietar ODcmskega Komiteja Ki je nanj ze odgovorilo z da je vadnlca ki jg unorabliaio tudi Slatino in Podčetrtkom. Na maribor- pri ono, kmalu pa se je vrnil v šolo. trebm nova sola v Kranjski gori (,ZKS France Zvan in predsednik podjetje za vzdrževanje športnih «DOrtni klubi Misliti hiViln tre- skem učiteljišču se je šolal v časih, Poučeval je na soboški gimnaziji in in na Plavžu na Jesenicah .... Do- občinskega odbora SZDL Pavel objektov na Jesenicah. Pri »ROŽ- „ v-' ... , ... . .........................................................................~.......................................................... Francu Hajnšku v spomin Doma je bil, če me spomin ne vara, prav s Hajnskega, . tam nekje ko je bil ravnatelj še Henrik Schrei- na večerni gimnaziji matematiko, po- kler je biIa občina »Še bolj bo- Lotrič ter Še nekateri za gospo- Sor-vUSteSui £izapt%ue m°e3d Sji"VdTši™1 leT j“ p^uče^i Trn gata«, jim je uspelo narediti šolo darstvo pdgovorni tovariši v ob- renduma v delovnih organizaci- zdra^em 1JdomuX na urt- haloško revščino in ptujskimi nem- na glasbeni šoli v soboti. L. 1959 je v Žirovnici, Mojstrani, posebno čini Povedal je, da so izračunali, jah. Na komunalnem ! podjetju rt. ‘j fT čurji, ni bil dolgo. Moral je k voja- postal direktor te šole. Kmalu jo je g0i0 na savi na Jesenicah; na Ko- če v prav vsakem in najmanjšem pa so že pričeli s če... Glasi se, r, z ',so ureditev ignse ob soi- kom in na fronto. Končal je v angle- razvil v tovariškem sode^anju s ko- roSkj Beli ie Dreureditev dodatne kolektivu ali delovni enoti tekni, da so pripravljeni takoj prispe- sk!m c®ptru tako omogočiti vati. če se za to izreče vsaj 60 % shematično telesno vadbo šolan«—:v, 1\T„ skl in posolski mladini. Zaveda- Škern ujetništvu. lektlvom v priljubljeno in uspešno roški Beli je preureditev dodatne kolektivu ali delovni enoti takoj, Skoro ves čas med vojnama je giasbenovzgojno in kulturno ustanovo, zgradbe pravzaprav financirala m sicer resnično takoj po za- siužbovai v Šentjurju pri Celju, do- ki jo po nastopih njenih gojencev že železarna... Sedaj pa pravijo, ključnem računu, na zaposlenega delovnih organizacij. Na sestan- kier ga niso za jrz premestili v pozna vse Pomurje. (^a je konec... Pravzaprav za prispevajo neto le 8000 starih di- ku se navzoči s tem niso strinja- ?! s? TreDa’ da so od kura- nemško vas Kramarovci na severnem ves čas po vojni je bil Hajnšek tak x: ie konec v niihovem nariev bodo ori okoli trinaist ti- li nač na so sklenili da kot nravi k™1*1 rnnogo bolj uspešni pre-ČepravPje^od^takrat m^Vvta ^ občinskem proračunu. Lani so še soč'zaposlenih že letes zb?alfnad aktivisti potrkaTo prav na vsi ventivni ukrepi v pogledu zdrav- kot četrt stoletja, me Sentjurčani, ka- udeležil se je številnih nastopov sobo- mogli urediti prostore posebne 100 milijonov S-din. To bi zado- vrata. Dogovorili so se tudi, da ,a mla.dme in v pogledu njihove- škes.a pevskega zbora po vaseh Prek- gole in preurediti staro v nov del ščalo, da letos spravijo šolo pod ne bodo odšli, dokler ne bodo socialnega razvoja. V predpise jim iz časov Stare Jugoslavije tako ^riloboškf stobodi0 pri*iJruštvu3pri- nove šole na Koroški Beli. Letos streho. Imajo že namreč odobren povsod obljubili po 8000 S-din na slh o šolstvu so jasno postavljene vtisnil v spomin: kot izvrsten učitelj, jateijev mladine, bil zapažen in ce- pa ne vidijo izhoda, kako začeti in od vseh merodajnih pregledan zaposlenega. Vedo namreč, da bi na,0§® ®ol, toda teh nalog šole V kot preudaren svetovalec mladim na njen predsednik upravnega odbora z gradnjo osnovne šole v Kranj- ter do zadnjega vijaka natančno le eno podjetje zaradi gospodar- Kamniku ne morejo zadovoljivo list; takrat mladi levičarji pa smo ga vsod s0 ^ cenllii povsod je bil zaže- tudi hudi potrebi na vrsti. Zato še nekaterimi krediti zadoščalo koncu akcije! Med njo pa bodo kulturnih objektov. as sstMfc o?. v Prekmurje je moral zaradi za- njih let pa je bila glasbena šola, so- narediti, ker naj bi bila potem za vodne, neproizvodne in ustanove) javljali bodo vsa podjetja v to- mere režimu, pa sva se spet znašla v bili njeni številni gojenci, ki jih je njo na vrsti nova na Plavžu, od obvezale,' da prispevajo prav to- varniškem časopisu n ’- " skupnem narodnoobrambnem delu v menda n3ihovJ koder otroci sedaj hodijo v triiz- liko še v naslednjih dveh letih, akciji bomo V. Vobovnik Železar«. O poročali tudi mi. je^zEf^rpTgovega^predsedstva^pod^vnU- '—'SltBU°jePzaP svoje^el^ponovno odli- mensko na Savi. Za to pa raču- To bi vsi z občinsko skupščino Vsem dvojkam pa želimo srečno vom Poldke Kosove in drugih še očit- kovan. Največie odlikovanje pa je bila najo, da bo treba narediti še eno vrgli na papir, kot temu pravijo pot! Kljub temu, da smo se na- . _ -----1, _ _. «3. ■ 1-. ■ ■ n «n 1 o «3_ r.,—»1 r\ ^ »j t -I. . 1« 1J i. TD-51 4 r\ 4 oti 4^ sp • 1 t_" ______ --^ X ^ I t . s - y . • . , i ucih že skoraj na vsakem koraku ,reči »ni denarja«, pa imajo vseeno upanje, da bo pod številnimi žičnicami, ki nas popeljejo in neje usmerilo v duhu zbiranja na- splošna priljubljenost. Bil je rojen, iz- novo na Lipcah, kjer nameravajo po domače! ^foihne^rnPorst?o.bI1Žai0i° ^ ^ Tri'1^«0” ^ronkret^ narediti v nekaj letih 700 novih Ali bodo te dajatve zmogli? vojno je preživel v odročnih Kra- mož, ki je povsod, kamor je prišel, stanovanj. Ce pa šole v Kranjski so navzoči najprej vprašali pred-maroveih. Vendar je bil povezan ^ kot vešč poznavalec ljudi znat zana- gori ne naredimo, pravijo, bomo sednika. gFBe^Pd°a n^mdueMaS^ ^u7n^e^i4elamedd^irmrbv'po- ^udiii čas in kasneje prišli iz Beograda v preKmurie apnia 1^0. Kuituine^a mea uuuim. v pu- ^ 4.^4 se je rad vključil v četico aktivistov, koiu je bil le kratek čas, ko mu je nepremostljivo zagato. Saj ne bo- to plosnjo odkloniti, pa se pn tej ki je takrat postavljala odbore OF. bolezen onemogočila delo. Sobočani mo najbrž kmalu tako bogati, da se je zadnji čas_stanje izboljšalo. Le ena organizacija bi mogla vlečejo na Vitranc, v nekaj letih Bil je naš »strokovnjak'« za gornji del so ga spremili na zadnji poti v nede-Poledavja. Eden tistih preudarnih Ijo, 13. januarja v nevadno velikem jjudi, ki zaradi bistrega političnega številu. J. Liška videti poleg številnih novih hotelov tudi prijazno, novo, svetlo bi mogli narediti kar dve šoli Zaradi teh 8000 S-din ne bo nihče šolo, kovačnico naše mladine. Opravičilo Prosimo naše naročnike, d3 nam oproste enotedensko zamudo izida lista, ki je nastala zaradi težav v tiskarni. Uredništvo »Prosvetnega delavca* hkrati! prizadet. Kot smo pri pregledu Branko Blenkuš St. 2 PROSVETNI DELAVEC PEDAGOŠKI POGOVORI Kako je z učenci, ki so ? šoli deveto ali deset® leto? Že dalj časa. smo želeli v posebni rubriki našega lista spregovoriti o nekaterih aktualnih vprašanjih, zanimivih za vse prosvetne delavce. Rubrika naj bi imela obliko vprašanj, katera bi pošiljali bralci, in odgovorov, ki bi jih s pomočjo nekaterih pedagogov posredovalo uredništvo. Ta bi bila lahko poslej stalna,' če nam boste redno pošiljali čim več zanimivih vprašanj. Med takimi je tudi naslednje, ki ga objavljamo tokrat.. VPRAŠANJE: Zakon o osnovni šoli določa, da mora vsak otrok dokončati osemletno šolanje. Če razredov ne dokonča uspešno — zaradi bolezni ali drugih vzrokov — se lahko neknad-no vpiše v šolo še 9. ali 10. šolsko leto. Ta možnost je razumljiva — zaradi nadaljnjega šolanja ali morebitne zaposlitve. Opažamo pa, da ima največkrat prav tisti otrok, ki obiskuje šolo že devettf ali pa deseto leto (ko je sfar 16 ali 17 let), negativne ocene iz več predmetov. Menim, da bi se morali prav ti otroci in njihovi starši prizadevati, da bi dosegli čim boljši uspeh. Navadno pa pri teh primerih opažamo, da otrok le »vedri« v šoli in čaka na zaposlitev. Na šolah moramo napraviti statistiko in izračunati uspeh v odstotkih. Očitno je, da so prav takšni otroci, ki jih je včasih kar po šest ali več v enem. razredu, vzrok slabemu odstotku in s tem v zvezi očitkom za nizek uspeh v osemletkah. Iz samih odstotkov namreč ni mogoče razbrati leta šolanja negativnih učencev. Zanimivo bi bilo napraviti statistiko samo za obvezne učence in posebej za tiste, ki obiskujejo šolo že deveto ali deseto leto. Vprašujem se: ali ne bi bilo bolje, da bi se učitelj bolj posvetil tistim učencem, ki hodijo v šolo šele osmo leto, pa imajo ■ kljub prizadevnosti težave pri učenju. Učitelj resda ni plačan po številu učencev v razredu — toda, ali ne bi imel več časa za učence, če bi jih bil° v razredu manj? Tako pa se mora ukvarjati včasih največ s tistimi, ki so v šoli že deveto ali deseto šolsko leto. Opažamo, da starši teh otrok — in seveda tudi oni sami — pričakujejo, da bodo brez truda dobili pozitivno spričevalo že zato, ker pač hodijo deveto ali deseto leto v šolo. Starši mnogokrat kar izsiljujejo uspehe. Takole pravijo: »Nikamor ne morem z njim, pa je že toliko star...« Menim, da bi moral zakon, ki sicer predpisuje obvezno (brezplačno) šolanje in dopušča možnost, da se otrok vpiše v šolo še deveto in deseto leto — postaviti tudi pred takšne učence določene zahteve. Ena od teh naj bi bil pogoj, da mora imeti vsak učenec Pozitiven uspeh vsaj do polletja. Kolikor tega ne bi dosegel, bi uioral oditi iz šole. Sole se že tako in tako borijo s finančnimi težavami. Prav bi bilo, ko bi taki učenci morali prispevati denar za šolanje, kot ga prispevajo oni, ki se vpišejo v večerno šolo. Marsikaterim staršem ni v Preveliko breme vzdrževati otroka še leto ali dve — samo da mu he bo treba za nekvalificiranega delavca. Otroci preživijo tako v šoli še nadaljnji dve leti brez Ob-veznosti do šolp v pričakovanju, da jim bodo pač poklonili pozitivno spričevalo. Ti dve 'eti pocenita za učitelja pri dopolnil-Uem pouku pravo mučenje, za V^enca pa, sta kar zabavni; tako čaka na boljše čase. ODGOVOR: Na to vprašanje skušajmo odgovoriti s pedagoškega vidika. Drugi odstavek 40. člena zakona o osnovni šoli pravi dobesedno: »Učenci osmega razreda, ki so ob koncu šolskega leta ocenjeni z negativno oceno iz enega ali več predmetov, lahko z izpitom popravijo negativne ocene. Ti učenci lahko opravljajo popravne izpite do dopolnjenega 17. leta kot redni učenci.« Dodajmo še drugi odstavek 41. člena: »Občan, ki ni več šoloobvezen, pa ni končal osnovne šole, lahko dela izpit iz učne snovi osnovne šole kot izreden učenec. Ravnatelj šole mu lahko dovoli, da obiskuje pouk iz posameznih predmetov.« Obe določili imata izrazit pedagoški značaj. Trdno sem prepričan, da zakonodajalec in strokovnjaki, ki so pripravljali pedagoški osnutek zakona, nikakor niso mislili s temi določili kakorkoli zaščititi učencev, ki takšne zaščite ne bi zaslužili. Prav gotovo sta jih vodili dve osnovni misli: prva, da sedaj — in še bolj v prihodnjih letih — ne bo mogel nikjer uspevati človek, ki si ni uspešno pridobil vsaj osnovne izobrazbe. In drugič: da je treba v mladega človeka vložiti vse mogoče napore, da bi mu pomagali, da je treba pri mladem človeku marsikaj razumeti in mu tudi zaupati. Ker govori 40. člen zakona o osnovni šoli o učencih osmega razreda, bi bilo normalno, da bi v času od 15. do 17. starostnega leta uspešno dokončali obvezno šolo, če so — kakorkoli že — normalno napredovali do osmega razreda. Sicer je nekoliko problematično to napredovanje, če vemo, da napredujejo v višji razred tudi z eno negativno oceno. Toda kljub temu to ne bi smel biti tako velik problem, saj po zakonitih določilih lahko napreduje učenec v višji razred z eno negativno oceno le eno šolsko leto. Če ima drugič iz istega predmeta negativno oceno, mora namreč ponavljati razred. Seveda pa lahko zopet napreduje, če ima negativno oceno iz drugega predmeta. To določilo bi lahko bilo do neke mere »potuha« za nekatere učence, s katerimi zakonodajalec najbrž ni računal, upoštevali pa ga verjetno niso tudi predlagatelji pedagoškega osnutka zakona, ker pač niso mislili, da bi bili taki primeri zelo pogosti. Res je, da taki »primeri« lahko najbrž čestokrat tudi v resnici škodujejo ne samo statističnim podatkom o neuspehu razreda oziroma šole, temveč tudi vsem učencem v oddelku, če učitelj posveča posebno skrb učencem, ki obiskujejo pouk po dokončanem obveznem šolanju, to je po 15. starostnem letu. Vendar pa se mi zdi, da je nekaj skrito v vprašanju, ko govori o učencih, ki samo »čakajo na boljše čase«, ki brezplodno izkoriščajo ugodnosti zakona — sami pa ne čutijo ali nimajo nobenih dolžnosti in obveznosti. Ta »nekaj« je čisto življenjska resnica, da učenci, ki nadaljujejo šolanje v osnovni šoli po dokončani obveznosti, čestokrat negativno vplivajo na razredni kolektiv, da se zavedajo svojih pravic, ne pa tudi obveznosti in dolžnosti do šole, ki jim omogoča v izrednem času vse tisto, kar bi bili dolžni opraviti z delom in pridnostjo že v času rednega obveznega šolanja. 2e en sam tak učenec — da ne govorimo o1 večih — lahko v resnici postane ne samo za učitelja, temveč za ves razredni kolektiv pravo mučenje, obenem pa ovira za napredek razrednega kolektiva kot celote. Ne vem, kako bi zakonito določilo pojasnil pravnik. Kot pedagogi pa si moramo odločno odgovoriti na vprašanje o obiskovanju osnovne šole po dokončani obveznosti le tako: pravilno je in dolžni smo omogočiti slehernemu otroku, da si pridobi v celoti osnovno izobrazbo, ki si jo ima — po naši ustavi — pravico pridobiti vsak otrok. Če ni uspešno zaključil osnovne šole v času rednega obveznega šolanja,, mu bomo omogočili to v izrednem času, kakor določa zakon o osnovni šoli. Toda — naše razumevanje ins naša pedagoška in občečloveška dolžnost do takšnih učencev ne more biti v škodo celotnemu razrednemu kolektivu. Našo pomoč in razumevanje zaslužijo le učenci, ki so tudi sami pripravljeni po svojih močeh in s svojim prizadevanjem prispevati k lastnemu napredku in oblikovanju. Zaradi tega je naša pomoč in prizadevanje upravičeno le tako dolgo in v toliki meri, kolikor je to v skladu z osnovnimi pedagoškimi normami, ki oblikujejo v osnovni šoli določen »pedagoški režim« šole. Učenec, ki obiskuje osnovno šolo po dokončani šolski obveznosti, pa se noče vključiti ali priznati tega »pedagoškega režima«, ni upravičen pričakovati in zahtevati zase dobrin in pravic, ki mu jih daje osnovna šola. Prav to pa je imel v mislih tudi zakonodajalec, ki v drugem odstavku 40. člena zakona o osnovni šoli govori o tem, da učenci lahko opravljajo izpite kot redni učenci, ne pa da jih morajo opravljati. Razumljivo je, da bi bilo težko zagovarjati stališče o plačevanju kakršnekoli »šolnine« v osnovni šoli, če gledamo na problem s pedagoškega vidika, to je, da pomagamo učencem, ki iz različnih razlogov niso uspešno dokončali osnovne šole v času obveznega osemletnega šolanja. Na koncu samo še pripomba: precej prosvetnih delavcev ne soglaša z določilom o možnosti nadaljevanja šolanja učencev, ki niso uspešno dokončali osnovne šole do 17. leta starosti. Naj povemo, da takšno določilo pri nas nikakor ni novost. V predaprilski Jugoslaviji je učenec, ki ni uspešno dokončal obvezne šole v času moral obvezno obiskovati osnovno šolo do dopolnjenega 16. leta starosti. ' V. C. Izšla je III. knjiga Schmidtove Zgodovine šolstva in pedagogike na Slovenskem, o nji bomo pisali več prihodnjič. Gornja slika je z ovitka te knjige, predstavlja pa »Šolski izpit ob vizitaciji« in je nastala sredi preteklega stoletja. Na nji so zanimive zlasti upodobitve otrok Modna revija učenk oblačilne stroke „ V sestavu Centra strokovnih S°1 v Ljubljani je i tudi šola za °blačilno stroko. Razveseljive Uspehe dosegajo strokovne učite-thce, ker z vso vnemo skrbijo za cim večjo strokovno usposobljenost zaupane ji mladine. -Prepričani smo, da ima šola pravo vred-noto, šele takrat, ko si je mladina zavestno osvojila teoretično in Praktično znanje in zna oboje po-vezovati. Mladina oblačilne šole Izšla je pesmarica za osnovne In glasbene šole: Stanko Prek: »ZAPOJMO S KITARO« Pesmarica je namenjena pouku od 1. do 4. razreda osnovne šole in prav tako za Slasbene .šole. Založila in iz-dala jo je DZS, dobite pa jo lahko v vseh knjigarnah. Centra strokovnih šol je že po treh mesecih dela v tem šolskem letu dokazala svojo splošno in strokovno znanje ter veliko zanimanje do svojega bodočega poklica. Pred kratkim so učenke in učenci drugega in tretjega razreda oblačilne šole pod skrbnim strokovnim vodstvom svojih učiteljic priredili interno modno revijo — nekaka generalka za poznejši javni nastop — namenjeno predvsem mladini oblačilne šole. Na reviji se je mladina seznanjala s številnimi modeli, kroji in se ob razlagi spremnih besed napovedovalke vadila kritično ocenjevati lastne izdelke. Z veseljem smo ugotavljali veliko zanimanje najmlajših delavcev za stroko: sami so si zapisovali svoje ocene, ko so dali številnim modelom svoje pripombe. Tako načrtno delo lahko rodi obilo sadov. Oblačilna šola je ena izmed šol, ki ima usklajene učne načrte praktičnega dela v merilu SRS. Ti načrti so nastajali s sodelovanjem zavoda za šolstvo iz Ljubljane, gospodarstvom in strokovnimi učitelji. Že drugo leto izvajajo načrtno strokovni del »A« in »B« programa. Načrti niso togi, ampak se sproti prilagajajo trenutnim in nastajajočim potrebam gospodarstva. Le-ti se lahko stalno oplajajo in bogatijo na občasnih skupnih strokovnih posvetih. Na reviji so učenke predstavile 40 oblačil: vsako oblačilo iz drugega blaga, v okusnih barvah in prikupnih krojih. Predvsem je prevladovala uporabnost oblačil za široko potrošnjo. Videli smo: jutranje, domače in delovne halje, krila in bluze, popoldanske obleke, dvodelne in športne obleke, ženske hlače za zimo, zimske, modne in letne plašče, večerne obleke in kostime. Skratka, bila je bogata revija, vredna, da bi si jo ogledal tudi zunanji svet. Zaradi tega smo sklenili, da bo šola v juniju, če ne prej, pripravila modno revijo in se z njo predstavila širši javnosti. Pohvaliti je treba tudi učenke frizerske šole, ki so urejale nastopajočim pričeske. Tu je prišlo ponovno do izraza strokovno sodelovanje med šolami. a. ž. Denarne nagrade upokojencem Centralna šola Ivana Cankarja na Vrhniki je pripravila na Silvestrov večer družabni sestanek celotnega učiteljskega zbora, na katerega so povabili tudi štiri upokojene prosvetne delavce, ki so službovali več let na tej šoli. Po prijetnem razgovoru so vse štiri upokojence presenetili z denarno nagrado. Znesek so zbrali iz svojih denarnih sredstev. To je redek primer, ki pa dokazuje, da mlajši vzgojitelji še cenijo trud in delo svojih prednikov, ki so dali vse svoje moči vzgoji in izobrazbi generacije, iz katere je izšlo sedanje aktivno učiteljstvo. Dejanje, ki si ga velja zapomniti in posnemati! POGOVOR PROSVETNEGA DELAVCA LEPI ŠOLSKI USPEHI — SAD TESNEGA SODELOVANJA Z OKOLJEM Odgovarja Mira Mehak, raraaielfica »snovne šole Franc Rozman-Siane v Mariboru • Kadar govore o vaši šoli, ki jo obiskujejo otroci z okoliša Melje in Meljski hrib, rabijo tele besede: šola izredno dobro sodeluje s starši in jih na široki osnovi priteguje k reševanju šolske problematike. Opredelite, prosim, to šinno m povejte, kakšni so sadovi tega povezovanja. — Naš šolski okoliš je res precej težaven, saj zajema po večini učence iz predmestja Maribora, kjer mnogim družinam niso dani osnovni pogoji za pravilno družinsko vzgojo in oblikovanje mladega človeka. Težke socialne, predvsem stanovanjske razmere, v zadnjem času odhajanje skrbnikov v tujino, pa tudi marsikje prenizka izobrazba staršev, silijo šolo, da prevzema iz leta v leto več funkcij in nalog, ki jih nalaga in zahteva današnja družba. Tako postaja osnovna šola vedno bolj centralna ustanova ob zaposleni družini s svojo široko družbeno funkcijo. Oblike dela s starši pri-, lagodimo vsakokratni situaciji. Roditeljski sestanki postajajo tribuna demokratičnega razpravljanja o delu v šoli, o sodelovanju staršev, govorilne ure pa prispevajo k vzgoji starejših, kjer skrbniki dobro prisluhnejo pedagoškim napotkom učitelja oz. vzgojitelja. Mnogi starši se radi vključujejo v šolsko delo in pomagajo razrednikom pri oblikovanju razrednega kolektiva oziroma razredne skupnosti. Tako so nekako spontano zrasli »razredni sveti staršev«. V tak svet se je vključilo 5 do 7 staršev, ki pomagajo razredniku uravnavati vse razredne probleme v izvenšolskem času. Veliko dela imajo. V začetku leta si postavijo svoj program dela in razdelijo naloge. Potrebno je, da se temeljito seznanijo z učenci in spoznajo socialno-zdravstveno sliko razreda. Že v začetku šolskega leta se odpravijo z učenci na nedeljske krajše sprehode in izlete, kajti na izletih otroke najbolje spoznajo. Ce se pojavijo v razredu vzgojni problemi, skličejo sestanek in se prav z vzgojno problematičnimi učenci temeljito pogovore, Nato stopijo v stik z učenčevimi starši na domu, da se dodobra seznanijo z okolico in družinskimi razmerami ter poskušajo vplivati na starše. Večkrat so taki obiski na domu nezaželeni, vendar svet staršev ne klone, išče druge oblike in metode, ki naj bi privedle do izboljšanja. Pomembno vlogo odigra tak svet v 1. in 8. razredu — ob sprejemu in ob odhodu učencev — pa tudi na ekskurzijah in končnih izletih. Skrb in delo delijo z razrednikom. Iz tako organiziranih izletov se vračajo učenci dobre volje, saj so se z njimi igrali tudi starši, pripovedovali so jim o doživljajih med NOB, opisovali planinske ture ali jih opozarjali na zaščito planinskega cvetja. Skupaj so poskrbeli za kolektivno zabavo in razvedrilo s poudarjenimi vzgojnimi smotri. • Vemo, da sama povezava staršev s šolo še ne pomeni dovolj, če niso zajeti tudi starši tistih otrok, ki v šoli slabše zdelujejo. Ti navadno neradi prihajajo v šolo. Kaj storite v takih primerih? — Starše tistih otrok, ki slabo zdelujejo, tudi pritegnemo, le da se poslužujemo drugačnih metod. Povabimo jih na razgovor in jim svetujemo, da vključijo svojega otroka v varstveni oddelek. Socialno šibkim nudi naša občinska skupščina vso finančno pomoč. Pri nekaterih, vendar redkih, ne uspemo, ker je njihov otrok zadolžen za delo doma — tako z gospodinjskimi in gospodarskimi deli in čuvanjem mlajših bratcev in sestric. V težkih primerih obiskujejo razredniki svoje učence na domu, da se tam pogovore s starši. Znano je, da je težko tudi s takimi starši, ki precenjujejo zmogljivost svojega otroka. Po navadi so zelo ambiciozni in jim težko dopovemo neuspeh v šoli. Starši in skrbniki so zelo kritični do šolskega dela, zato moramo biti z njimi v tesnem stiku. Tako opravlja šola tudi široko vzgojno funkcijo za starše, ki imajo v današnji dobi — iskanja višjega standarda — vedno manj časa za družinsko vzgojo. • Porok za uspešno delo je vsekakor podatek, da v osmem razredu vaše osemletke uspešno konča šolanje več kot 86 % učencev. Katerim dejavnikom še posebej pripisujete ta uspeh? — Številke so šele iz bližnje preteklosti — zadnjih treh let. Prej nismo mogli dosegati takega uspeha. Sola je nova, oddelki so bili formirani iz 5 mariborskih šol, uskladiti je bilo potrebno marsikaj, tako pri učencih kot pri učiteljih. Brez homogenosti pa ni uspeha. Sola ima sedaj dobro materialno osnovo. Že samo sodobno poslopje in okolje estetsko vpliva na delo, razpolagamo pa tudi s sodobnimi učnimi sredstvi in živimo ter delamo z okoljem. Posebno skrb posvečamo absolventom — osmošolcem. Z organizacijo dodatne pomoči — za šibke in za nadarjene — utrjujemo delovne navade, šolska skupnost pa bdi nad uspehi ali neuspehi. Nujnosti temeljitejšega dela v šoli se zavedajo mnogo bolj v zaključnem razredu, ker vedo, da bodo le z znanjem uspeli pri sprejemnih izpitih. Brez »pedagoškega idealizma« samih prosvetnih delavcev pa tudi ne bi šlo, saj družba še ne vrednoti pravilno pedagoškega dela v šoli, pa tudi ne upošteva realizacije obširnega delovnega programa. K sreči je na šoli velika večina predanih in delavoljnih prosvetnih delavcev, ki potegnejo za seboj tudi mlajše učne moči — začetnike. • Eno od možnosti — pomagati mladini pri poklicnem usmerjanju — ste izrabili: to opravljate skupno z zavodom za zaposlovanje delavcev. Kakšna je današnja pot zaposlitve osmošolca na vašem območju in kako boste reševali ta problem v prihodnje? — Na področju poklicnega usmerjanja delamo precej. Problemi nastajajo pri učencih z nedokončano osemletko. Prej smo jih vključevali v gospodarske organizacije v našem območju, ki so jim omogočile šolanje na delovnem mestu. S tesno in direktno povezavo z gospodarskimi organizaciia-mi, da bi jih sprejele, v današnjem času ne gre več. Gospodarska reforma je postavila najnižjo mejo kvalifikaciji in zožila delovna mesta. Prav to hočemo tudi dopovedati staršem, ki se še odmikajo sodelovanju s šolo. Za osmošolce — dečke — ni problem, pereče je za dekleta, ker ni odprtih vajenskih mest za njihove želje. Lanski absolventi so vsi zaposleni. Skoraj polovica jih nadaljuje šolanje na šolah II. stopnje ali v poklicnih šolah. Tam dobro izdelujejo — skoraj 70-odstotno. Težav z učenjem nimajo. Da pa ni uspeh boljši, je kriva doba doraščanja in dinamika tehničnega napredka, ki marsikoga iztiri v prvem letu študija. Letos smo malo zaskrbljeni. 116 osmošolcev si bo iskalo svojo^ prihodnjo pot. Naši nasveti, nasveti staršev, pa tudi odločitve učencev so včasih nepomembni, če takih delovnih mest ni. Še bo potrebna tesna povezava — poleg zavoda za zaposlovanje — z gospodarskimi organizacijami, da bodo pomagale reševati zaposlitev mladine, sicer se bodo družbeni problemi večali St. 2 Kaj m kako bomo opazovali na Biebii ii>ri iirab v zaselku 1967 Morda ni zgolj slučaj, da so v Lahko pa opazujemo Sonce privoščiti, so pa primeri, ko je po- predstavljajo pota zvezd, ki so jih četrtem razredu gimnazije po tudi neposredno skozi okular, sameznikom to omogočeno in jim opisale zvezde v tem času. Pri programu predvidena osnovna po- Takšno opazovanje nam da več bo nudilo poleg strokovnega go- tem fotografiranju nas ne sme glavja iz astronomije prav v ,za- potankosti kot opazovanje na za- tovo tudi svojevrsten fotografski motiti svetloba Meseca, ki je v četku drugega polletja šolskega slonu. Seveda pa moramo pri užitek. Najprikladneje je upora- primeru s svetlobo zvezd, ki jih leta. V tem času se namreč raz- takšnem opazovanju v prvi vrsti biti metodo, ko postavimo kamero fotografiramo, veliko močnejša, prostira nad nami zimsko nebo, zaščititi oči; v tem primeru je po- manjšega formata v gorišče ob- V mesečni noči, nam bi posnetek ki nudi opazovalcu zlasti na svoji trebno podvzeti res kar največjo jektiva. Pri daljnogledu moramo tako ne uspel, južni strani najbogatejšo in naj- mero opreznosti in nikakor ne seveda sneti okular, pri kameri pa Kot četrti objekt na nebu, ki lepšo sliko. Ker so poglavja iz dopustiti, da bi posamezniki po- objektiv (pri marsikateri kameri Jupiter. Saturn in Uran. Pri opa-astronomije tesno povezana tudi skušali opazovati brez zaščite to ni mogoče). Kamere seveda ni ZOvanju planetov smo običajno z osnovnimi opazovanji neba, je pred močnimi žarki. Za takšno potrebno fiksirati na cev daljno- najbolj pozorni na Venerine meta čas za šolska opazovanja naj- opazovanje primerno pripravimo 'gleda, lahko jo držimo v roki, cev ne[ Jupitrove satelite ter Satur-bolj prikladen. Seveda bomo za dalinogied: objektiv zakrijemo z daljnogleda pa uporabimo za opo- nov kolobar. Kakšna je natančna takšna opazovanja z dijaki rabili zaslonko, ki ima odprtino veliko- ro. Kolikor je omogočeno posebej vidnost planetov v posameznih poleg prostega očesa še šolski -sti ene polovice do ene četrtine premikati cev okularja, bomo lah- obdobjih, pa najdemo v Efemeri-daljnogled, vrtljivo karto neba in premera objektiva. Opazujemo ko dobili dokaj ostro sliko. Ekspo- dah za leto 1967, ki so izšle kot — vsekakor — lepo vreme. skozi temno steklo, ki ga namesti- niramo le kratek čas: 1/30 do priloga Proteusa XXIX, 1966/6^. Qlede na to, da imamo za opa- na okular. Lahko za to upora- 1100 sekunde. Kratek čas osvet- Res je sicer) da opazovanje ne-zovanje tako prikladen čas, po-, bimo običajno doVolj okajeno litve seveda zahteva občutljiv ba zahteva določene priprave. Ni-skusimo v osnovnih potezah po- steklo, Da bi ga ob najmanjšem film. Slika, ki jo tako dobimo, bo so te priprave tolikšne da bi gledati, kako in kaj vse lahko dotiku ne zbrisali, ga prekrijemo velika od 5 do 10 mm, lahko pa jo si ..h sod0bna šola ne mogla več opazujemo na nebu v začetku le- z drugim ter obe zlepimo. povečamo od 10 do 20 cm. oskrbeti Preprost šolski daljno- tošnjega leta, v začetku drugega Pri opazovanju Sonca bomo Za dijake bo gotovo zelo zani- led (Tovarna yega _ prej TOS polletja. gotovo najbolj pozorni* na dva po- mivo fotografirati vrtenje nebesne Ljubljana) vrtljiva karta Zimsko nebo je bogato tako java: pege ter pojavi na robu sfere. Kamero morajo usmeriti po številu svetlih zvezd kot po Sonca (baklje, protuberance), proti severnici, eksponirati dalj ozvezdij, morda ki pa ni preprost foto-nujen sestavni ni a n j apara^ številu ozvezdij. V tem času lah- Opazovanje peg na Soncu bo še časa (nad pol ure) in na sliki bodo del t0’, praktično vse,, kar rabi- ko opazimo poleg tistih ozvezdij, posebej pomembno, ker je letos dobili koncentrične krožne loke s ’ --------------------- ki so vse leto nad obzorjem, še: leto velike sončne aktivnosti, ki Orion, gotovo eno najlepših ozvezdij našega neba, dalje Koči-jaž, Dvojčka, Lev, Hidra, Veliki in Mali pes, Bik, Rak. To so najbolj tipična ozvezdja zimskega neba, s katerimi bomo najprej seznanili dijake pri opazovanju. Pri tem prav tako ne moremo mimo dejstva, da jih seznanimo' z najznačilnejšimi zvezdami posameznih ozvezdij, meglenicami itd. Ne samo po obliki, tudi po številu in svetilnosti zvezd je Orion med najlepšimi ozvezdji neba. Med najsvetlejšimi zvezdami tega ozvezdja je Rigel. Ta je modri orjak, ki ima približno 16.000-krat večjo svetilnost kol naše Sonce. Kot primer razlike med posameznimi zvezdami omenimo drugo prav tako zelo svetlo zvezdo tega ozvezdja Betalgeuse. Nasprotno od Rigla spada zvezda med rdeče orjakinje. Po velikosti je znatno večja od Rigla, bliže našemu osončju, kljub temu pa ima manjšo svetilnost (več kot dva- , T , . mo za najpreprostejše opazova-središcem v severnem polu. Loki n^e jn ^gjjo skromno opazo- mmmm vanje nam bo napravilo skrivnosti neba veliko bolj domače, manj skrivnostne. Z. P. PABERKI Izgubljeno orodje učenja .. Zakaj se mi zdi tako pomembno, da se danes povrnemo k disciplini, ki smo jo nekoč že zavrgli? Resnica je ta, da že nekako zadnjih tristo let živimo od našega izobraževalnega kapitala. Po renesansi se je svet, zmeden in razburjen od obilice novih »predmetov«, ki so se mu ponujali, iztrgal stari disciplini (ki je zares v praksi postala že zelo dolgočasna in stereotipna) in si domišljal, da lahko poslej tako rekoč srečno uživa v novem, in razširjenem qua-driviumu, ne da bi šel skozi fazo triviuma. Vendar je sholastična tradicija, čeravno raztrgana in pohabljena, še nekako životarila v višjih šolah in na univerzah. Prav do !9-stoletja so upravljali naše zadeve in pisali naše knjige in časnike ljudje iz domov in šol, kjer je bila tradicija še živa v spominu in skorajda v krvi. Prav tako danes mnogi ateisti in agnostiki še uravnavajo svoje vedenje po zakonih krščanske etike, ker je tako zakoreninjena v njihovi podzavesti, da jim niti ne pride na misel, da bi podvomili o njej. 'Poda od kapitala ni mogoče večno živeti. Se tako trdoživa tradicija bo na koncu odmrla, če je nihče ne goji. In danes veliko — mogoče večina — mož in žena, ki vodijo naše zadeve, pišejo naše knjige in časnike, raziskujejo, predstavljajo igre in filme, govorijo z govorniških odrov in prižnic — da, in vzgajajo naše mlade ljudi, pa niso nikoli, niti v preostankih tradicionalnega spomina, doživeli sholastične discipline. Otroci, ki prihajajo v šole, vse manj prinašajo to tradicijo s seboj. Izgubili smo orodje učenja — sekiro in zagozdo, kladivo in žago, dleto in oblič — ki je bilo tako priročno za naše delo. Namesto njih imamo zgolj vrsto kompliciranih aparatov, katerih vsak opravlja samo eno operacijo in nič več in pri katerih uporabi se ne urita ne roka ne oko, tako da noben človek ne vidi dela kot celote in ne vidi smotra dela. Kakšen pomen ima kopičiti nalogo na nalogo in podaljševati delovni dan, če na koncu glavni cilj ostane nedosežen? Niso krivi učitelji — že tako preveč delajo. Združena norost civilizacije, ki je pozabila na svoje korenine, jih sili, da podpirajo majavo stavbo izobraževalnega ustroja, postavljenega na pesek. Opravljajo za svoja učence delo, ki bi ga ti morali opravljati sami zase. Edini pravi smoter izobrazbe je namreč preprosto ta: da se ljudje naučijo, kako se naj sami učijo; in pouk, ki tega ne doseže, je prazen trud.« (Dorothi Satjers, Problemi 45—43) DRUGAČEN POUK V ANGLIJI jejo dihalni organi pri živalih Naučiti učence opazovati, eksperimentirati in samostojno razmišljati V svetu se vse bolj ukvarjajo no celoto, kot na sistem znanja, lekul itd., na tretji pa obdelajo s tem, kako bi naravoslovne zna- kjer se nekaj, kar je bilo naučeno eno ali več večjih tem, nosti — biologijo, kemijo in fi- na ^nem mestu, pokaže koristno Avtorji so pripravili za vse tri ziko — čim uspešneje predavali, na drugem, kjer kasnejše odkrit- predmete 36 knjig. To so različna V Angliji je izvedla Nuffieldova je osvetli prejšnje delo. Ne verja- Napotila za učitelje, Napotila za fundacija (imenovana po Nuffiel- memo, da formalno učenje defi- laboratorijsko delo in eksperi-du, ki jo je ustanovil s svojo fi- niči j in obdelovanje primerov s mentalno delo za učence, za vsa-nančno podporo, podobno kot spreminjanjem količin v formu- ko leto posebej. Poleg tega so pri- krat"manjšo od Rigla). To si raz- Tak„ na hinlnškrm Nuffieldovem A-kurzu kako delu- npr. Ford v Ameriki) v ta namen lah prispeva k razumevanju. Važ- pravili še 28 knjižic za poglobitev i---- N-,., .-- rako Preizkušajo na biološkem Nulfieldovem A Kurzu, Kako ueiu p^eben raziskovalni načrt Pre. nejše je poznati pomen formule, znanja iz različnih področij ke- delali so programe teh treh pred- od kod je izvedena, kot pa se jo mije in 62 filmov za kemijo In metov, katerih pouk traja pet let, naučiti na pamet.« biologijo. od 11. do 16. leta. Angleži imajo Sedanji programi iz kemije v Trenutno preizkuša Nuffieldo-namreč nekoliko drugačno šolstvo glavnem naštevajo določene sno- ova fundacija svoj novi program kot mi. Osnovna šola traja od 5. vi ali elemente in njihove last- za A-leveb opisani O-level pa že do 11. leta. Nato se nekaj let pri- nosti. »Program, ki ga predlaga- izvajajo v številnih šolah, ki so se pravljaš na izpit iz vseh predme- mo, pa poudarja predvsem ročne za f® odločile. Fundacija ne.želi, tov, imenovan O-level, temu pa [n umske sposobnosti. Učenec se da bi programe, ki so nastali kot sledi še izpit A-level, ki ustreza mora počutiti kot detektiv in ob- Pl°d njenega načrta, obravnavali naši maturi. Snov tega projekta ravnavati kemijo kot metodo raz- le kot dogmatična navodila za spada tako v O-level. Oba ta izpita iskovanja. Kot rezultat raziskav Pouk. Učitelji lahko prevzamejo pa nista vezana na določeno šte- in problemov,, s katerimi se je le en del programov; v njih lah-vilo šolskih let ali starostno dobo. srečal pri .pouku, naj bi se učenec ko najdejo praktična napotila za Sodelovalo je 92 ljudi, pri če- ^naučil razumevati nove snovi in svuj že ustaljeni pouk torej mer so všteti samo najbolj priza- jih pridobivati iz nam dostopnih, nai ga dim bolj ustvarjalno upo-deti, kot npr. organizatorji, člani iskati sistem v obnašanju stvari, rabijo pri svojem delu. posvetovalnih odborov in podob- razviti hipotezo in preizkusiti teo- Njihova naloga je sedaj neko-no. Z delom so začeli maja 1962. rij0 z opazovanjem, povezovati liko spremenjena. Učence morajo Prvotne tekste so večkrat prede- energetske spremembe z ma- voditi v lastnem delu, v lastnem lali na osnovi izkušenj, pridoblje- terialnimi.« Učenci naj bi se tudi zastavljanju problemov, ne pa nih v dveh šolskih letih, ko so seznanili z delom slavnih kemi- jim le predavati že sprejetih dej-preizkusili najprej program bio- kov, kako so le-ti razmišljali in štev. Ravno zato, ker se morajo logije na 65 šolah, kasneje pa še kako so se razvijali koncepti o učenci sami dokopati do teh dej-vse tri programe hkrati, vsakega elementu, atomu in energiji. »Ke- štev, jih tudi dosti bolje razume-na približno 50 šolah. Vse gradivo, rnija je povezana z družbo in po- jo. Končna preizkušnja za novi tekste in filme, so dokončali šele kazana je njena materialna vred- program je v tem, ali se bodo ti lagamo z relativno nizko temperaturo površja, približno 3200 stopinj Celzija — od tod tudi njena rdeča barva. Ozvezdje Oriona je značilno tudi po tem, da vsebuje mnogo zvezd nižjih spektralnih razredov, ki se često združujejo v posamezne skupine. V zadnjem času so zlasti sovjetski astronomi odkrili več x deset takšnih »združenj« modrih orjakov. Okrog enega takšnega združenja — sovjetski astronomi so uih imenovali »O-asociacije« je v Orionu znana Orionova meglica. Le-to je mogoče opaziti z dokaj preprostim daljnogledom, pa tudi s prostim očesom jo posamezniki zaznajo. V sredini meglice je mo: goče razločiti posamezne zvezde. Povprečna gostota meglenice je zelo majhna (1 mg na 100 km3), vendar vsebuje zaradi velikih razsežnosti ogromno maso, ki je enakovredna nekaj sto tisočim ma- anp da se Iege spreminjajo — to času vsaj _v določeni meri lahko nih programov bi izločili in s tem razbijanje in graditev velikih mo- Jože Vilfan riti, da je to dvojna zvezda (Sirij j^k^napravTrno^am^da^Json- °PaZ0Vali Merkur' yener0> Mars ni 'brif prithkav«6 z^relatfvno ce vr« okrog sv°je o8’1' majhno razsežnostjo ter ogromno Tudi Mesec je zelo prikladen gostoto (približno 100.000-krat objekt za šolska opazovanja. Ob večja, kot je gostota vode). opazovanju ščipa je zelo priklad- Zimski čas je zelo prikladen no in koristno napraviti skico četudi za opazovanje Sonca Sonce lega mesečevega površja (po mož- _ , ■ 4l lahko opazujemo na dva načina: nosti naj bi to napravil vsak di- v Z letošnjim januarjem je za-posredno na zaslonu in neposred- iak posebej), kamor vnesemo po- cela bavarska televizija — potem Večerna TV šok na Bavarskem odvzeli učencem precej dolgočasnega in težkega dela. Nadomestili bi jih s poglavji, važnimi za sedanjost. S tem avtorji niso hoteli znižati standardov šolskega pouka — nasprotno, zanimivejši program, ki zahteva od učenca Več sodelovanja, naj bi jih pomagal dvigniti. »Glavni poudarek NOV OBRAT GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Gostinski šolski center, ki je je polovica na delovni praksi, pol svojem dolgoletnem delovanju pa pri teoretičnem pouku. Izobra- ... .... ..... . . v. Pf* pripravljanju tega programa usposobil že vrsto mladih genera- ževanje na tej šoli poteka po .pro- no skozi" okular daljnogiecTa. Kot samezna morja, kraterje, njihovo ko so uspešno zaključili enoletne ni bil na tem, kaj učiti, temveč cjj za delo v gostinstvu, je pred filih, ki jih je izdelala gospodar- zaslon pri posrednem opazovanju medsebojno razporeditev itd. priprave in preizkušnje — z od- kako učiti.« (Citati so izjave same nedavnim odprl nov šolski obrat ska zbornica, nam bo služil preprost bel list pa- Da bi kar najbolje spoznali daiami kompletnega večernega fundacije.) _ — gostilno pri Urbanu — in s Ker je teoretični pouk nujno pirja (še boljša je bela lepenka), obliko mesečevega površja, je pri- zp ucence, ki niso do- Namen naj bi ucenci dosegli tem pridobil 20 učnih mest za ku- povezan s praktičnim, je pomanj- ki ga namestimo 30-50 cm od poročljivo opazovati Mesec ob pr- l«!112311 sr?dn-le sole. Televizijsko predvsem z lastnim ekspenmen- barje in natakarje. Na tiskovni kanje prostorov za praktični po- okularja na optični osi daljno- vem krajcu, ko dajejo vzpetine ^ tf ko.nfel;enci’ ki. ^ biia rnj^tej pri- uk toliko večji problem. Ta se pogleda. Glede na oddaljenost za- na Mesecu zelo izrazite sence, ki ° ^ 0 o ™ 0™ , c jno ir r,a n cr, n n n -n- ..i. . ekran Petkrat tedensko po eno ki stane v Angliji vsako šolo 2000 i0žnosti, je direktor GŠC Danilo sebno ostro zrcali v zadnjih telih, slona bo naša slika različno ve- zelo"" nazorni poudarjajo" reirefno uro’ od tega ie vsakikrat pol ure funtov za vse tri predmete. Pri Sbrizaj seznanil nbvinarje s pro- ko se je prvič primerilo, da se je lika. S tem ko spreminjamo raz- objiko njegove površine. "ti!?,1™ _n0_V.?.ga...Š0.lskega Y GSc. pnjavilo več učencev, kot daljo od okularja in še posebej s " Mesec je tudi zelo' prikladen .. . ._ - - - 1 ' — .... •' — . i *> — ..... , ^ ^ • '-ep'-*- 'v. v, xv. v navijanje predelane snovi. Vsako- uči golih dejstev iz knjig, ampak obrata, pa tudi z nekaterimi pro- pa so jih mogli sprejeti. Problem premikanjem okularja dosežemo nebesni objekt za fotografiranje. k^tna naloga, ki jo prejmejo mora izvesti vrsto eksperimentov blemi, ki se pojavljajo pri izobra- so skušali rešiti tako, da so skle- kar najbolj izrazite obrise sončne Pri ploskve. da si vsak tega gotovo ne more ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA »eauUatl nagradnega žrebanja Iz 3., 4. In 5. številke barvne revije za šolarje PIONIR Nagrado za slikovno nalogo: Sprehod po gorskem svetu dobe: Hočevar Tatjana, Fabijanijeva 43, Ljubljana; Ličar Danijel, osn. šola 'Cepovan, Nova Gorica; Andrej Krč, osn. šola Preddvor. Nagrajenci nagradnega kviza iz 4. številke: Katja Rojc, Preserje 91, Nova Gorica; Jelka Sivec, Runkova G, Ljubljana; Lidija Bucik, Avče 2S, p. Ročinj. Nagrade za kviz iz 3. številke prejmejo: Jure Motnik, Rožičeva 3, Ljubljana; Anica Švajger, bragatuš 25; Darinka Zekar, osn. šola Borisa Kidriča, Rogaška Slatina. Izžrebanci bodo prejeli družabne igre in knjige. Naročajte barvno revijo PIONIR. Sodelujte pri nagradnih kvizih! tem moramo seveda vedeti ueenci. teUa od njih še po eno z živalmi in rastlinami in jih tudi zevanju novih gostinskih kadrov, nili pogodbe z gostinskimi pod- ’ uro dela. Tri tedne, kolikor bo razumeti. Tako poročajo o delu v Učenci GSC imajo sedaj teo- jetji (Lev, Union, Slon). Tako bo trajal en tak tečaj, se mladina eni izmed številni!^ šol, ki so letos retični pouk v stavbi na Poljan- torej gostinska šola sprejemala zbira v skupinah od 15 do 20 v že uvedle novi način poijka. ski - c. 28/a, ki si jo obenem z učence, hkrati pa jih dodeljevala ■ najbližji šoli; eden izmed učencev Učenci npr. sami raziskujejo ded- gSC delijo tudi šole za trgovino, podjetjem. To pa je oblika, kakrš-je vodja skupine, ki pregleduje nost, tako da opazujejo zaporedne Problem premajhnih učnih pro- no pričakuj.emo v prihodnosti od naloge in sploh skrbi za nemoten generacije miši, da raztapljajo štorov je morala reševati iznajd- poklicnih šol; namreč sodelova-in uspešen pouk. travo v kemikalijah in potem s ijivost. Tako so iz podpritličnih nje na relaciji šole — podjetja. Kot poročajo informacije spektroskopom analizirajo kloro- prostorov v tej stavbi adaptirali Učenci so se doslej praktično UNESCA, je zbudila TV šola med fil in druge snovi iri podobno, lep prostor za pouk kuharstva (za usposabljali v naslednjih šolskih prebivalstvom veliko zanimanje.' Pristop je problemski — naj to vaje brez javnega obratovanja), obratih: hotel Bellevue (restavra-Na Bavarskem je mnogo ljudi, ki ilustrira poglavje: Oblika, veli- za pouk strežbe pa so imenitno cija klasičnega tipa), restavracija nimajo dokončane srednje šole, kost in gibanje. Ni sistematike, preuredili hodnik. Vsi prostori so Urška (domača restavracija šir-tudi med odraslimi. Zaradi potreb- ampak vsako leto obdelajo učenci opremljeni s prikritimi šolskimi šega jugoslovanskega tipa) in Bi- ne prekvalifikacije, ki je tamkaj po eno temo, ki kaže en aspekt tablami. fe Jadran. V novem obratu pri nujen pojav v zvezi z naraščajočo življenja, in sicer, kaj so organiz- V okviru gostinskega šolskega Urbanu, gostilni v dolenjskem brezposelnostjo, se vse več ljudi mi, življenjske procese, obstoj centra delujeta hotelska in go- slogu, pa bo 20 novih učnih mest, začenja na vse načine šolati in se organizmov in njihove aktivnosti stinska šola, poleg tega pa prireja kar pomeni možnost poklicnega izobraževati. Za omenjeno večer- ter razmnoževanje. center vsako leto še razne tečaje usposabljanja za številne mlade no TV šolo se je prijavilo tudi Dalje, »učenci naj bi gledali in seminarje. V gostinski šoli je ljudi, ki bi jih sicer morali oh okrog 5.000 odraslih na fiziko kot na skladno in logič- sedaj 482 učencev, od katerih jih vpisu zavrniti M. K. PROSVETNI DELAVEC radio in Sola Srednja stopnja: NIŽJA STOPNJA; SKEDNJA STOPNJA; VIS J A STOPNJA: 7. februarja ob 8.55 (L progr.) 8. februarja ob 14.05 (II. progr.) MLADINSKI PISATELJ TOME SELIŠKAR To je spet ena izmed oddaj: Mladinska književnost — avtorji in njihova dela. Dela pisatelja Toneta Seliškarja so naši mladini tako znana in tako pri srcu, da se bodo srečali z njim v naši oddaji kot s svojim dobrim prijateljem. Kar brez zadrege bi šolarji naštevali njegova dela: Bratovščina Sinjega galeba, -Mule, Liščki, Rudi, Janko in Metka, Posadka brez ladje. Hudournik, Tržaška cesta, Tovariši, Med gusarji in Indijanci. Avtor oddaje, Niko Grafenauer, je zbral iz omenjenih del po nekaj odlomkov in jih povezal v lepo celoto in izpopolnil s podatki o pisateljevem življenju. Naj vam ponovimo nekaj najosnovnejših podatkov: Tone Seliškar se je rodil v Ljubljani 1. aprila 1900. Šolal se je v Ljubljani na učiteljišču in leta 1919 je postal učitelj. Učiteljeva! je v okolici Celja, nato pa v Trbovijah, kjer je spoznal težko življenje rudarjev. Pod vtisi rudarskega življenja je nastalo mnogo njegovih pesmi. Prva njegova mladinska povest je bila Rudi, ki jo je napisal leta 1929. 10. in 11. februarja ZGODBA O UGLEDNEM GOSTU 7. 17. in 18. februarja: 14. KAKO POTUJEMO 24. in 25. februarja: 21. ZAVOLJO SEDMIH SNEŽNIH KEP 3. in 4. marca: TOVARIŠICA NUŠA 28. 10. in 11. marca: GLASBENA ODDAJA 7. 17. in 18. marca: ŠTIRI KAPLJICE VODE V ČAŠI PLANINSKEGA CVE- 14. TA in 8. februarja: MLADINSKI PISATELJ TONE SELIŠKAR in 15. februarja: O RITMU in 22. februarja: SEDMI KONTINENT februarja in 1. marca: OBISK V RIMSKI EMONI in 8. marca: ČEBELJI KROG in 15. marca: PO - POTEH ROGA KOČEVSKEGA Višja stopnja: Za to povest je pisatelj prejel tudi prvo slovensko mladinsko književno nagrado. Pozneje je služboval na pieščan-ski šoli na Prulah v Ljubljani. Takoj v začetku druge svetovne vojne pa je odšel z obema svojima sinovoma kot prostovoljec na fronto, od koder so se ob razpadu kraljeve vojske vrnili v Ljubljano. Leta 1913 pa se je podal k partizanom. Tam je skrbel za partizanski tisk in urejal različne partizanske časopise. Po vojni se je vrnil spet v Ljubljano, kjer neurnnorno snuje povesti za mladino.. 7. februarja ob 14.05 (II. progr.) 9. februarja ob 8.55 (I. progr.) PREŠERNOVA PODORA Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. Ta preprosta kitica nam utegne na zgoščen način predočiti vso silno življenjsko stisko prvega slovenskega pesnika-umetnika doktorja Franceta Prešerna. Ta stiska se je porodila iz začetnega upanja, v katerem je Prešeren začel svojo življenjsko in umetniško pot, upanja, da bo lahko uresničil tri svoje ideale: o pravičnejši družbeni ureditvi, ki bo spoštovala in nagrajevala človekove napore po nje-.govih zaslugah; o zvesti in trajni ljubezni, ki bo pesniku zdravila in blažila življenjske poraze; in o skupnosti slovenskega naroda, ki bo prenehal biti majhen, neizobražen in zaničevan in se bo enakopravno uvrstil med druge, večje narode. tako ga je vse bolj obdajal strah, da se mu upanje ne bo izpolnilo: Sem dolgo upal in se bal... In ko se je v življenjskem boju izkazalo, da je pesnikov strah upravičen in da njegovi upi ne bodo uresničeni, je bil pesnik prisiljen opustiti tako upanje kot tudi strah, saj je tudi strah zdaj brez pomena: Slovo sem upu, strahu dal. Od dolgotrajnega napora in prizadevanja, od bojev in porazov je postalo pesnikovo srce popolnoma prazno, brez čustev, niti srečno niti nesrečno: Srce je prazno, srečno ni. Ker pa se pesnik zaveda, da mora na svoji življenjski poti vztrajati, Nižja stopnja: da mora kljub porazom bojevati svoj boj do konca, da ga čakajo še neiz-poinjuje naloge, zato si zopet želi nazaj tisti čas, ko je še upal in se bal, kajti prav to upanje in ta strah sta tisti čustvi, ki mu omogočata nadaljnje prizadevanje, pa najsi bo pn tem njegovo življenje še tako težko in nesrečno. Nazaj si up in strah želi. Med odpovedjo, pa zopetnim upanjem in strahom je nihalo življenje prvega slovenskega pesnika-umetnika, umetnika, ki je povezal svojo osebno nesrečo z nesrečo svoje domovine in je ustvarjal za družbo, ki je še ni bilo in ki bi šele morala nastati. Med odpovedjo, upanjem in strahom je tudi omagal. Naš oris Prešernove podobe se začne s prizorom v domačem družinskem krogu, »pri Ribiču-*. Ko potem črtamo težko pot prvega resničnega slovenskega umetnika, ga skušamo osvetliti z nekaj prizori (Prešeren in Čop v času slovesa od mladosti, Primčevka in hči Julija v soboto sveto, ko vabi molit božji grob kristjan) in nekaj najpomembnejših pesmi. Podobo končujemo s sodbo Josipa Stritarja, ki je prvi razkril pravo vrednost Prešernovih pesmi: »Ko bi sklicali narode pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške umike, smel*bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi Prešernove poezije.-« .10. februarja ob 14.05 (II. progr.) 11. februarja ob 8.55 (I. progr.) ZGODBA 0 UGLEDNEM GOSTU Pesnik je upal, da se mu bedo uresničili ti ideali, pa kakor je upal, RADIJSKA IGRA ZA OTROKE (vsako nedeljo ob 8.05) 5. 2. Tone Gaspari: BURJA (prva izvedba) 12. 2. France Puntar: PACKE (ponovitev) 19. 2. Tone Pavček: TRIJE BRATJE IN ZLATA PTICA, umetniška pripoved Janeza 1^. o t"i POTUJEMO Ker skušamo s svojimi oddajami po možnosti spremljati učni program ter ilustrirati h njimi razredne razgovore — in ker se ti nekako v tem času sučejo okoli prometa, njegovih možnosti in namena, bomo ponovili oddajo »Kako potujemo«. Oddaja je pravzaprav živahna reportaža, ki prikaže najvažnejša prometna sredstva, mimo tega pa male poslušalce tu pa tam posredno in bolj v šali opozori na prometne prekrške. Vanjo je vpleteno sodelovanje otrok. Odgovarjati morajo na zastavljena vprašanja in ugibati, kaj predstavljajo efekti, ki so s tekstom seveda funkcionalno povezani. Reporter se predstavi kot radijski človek, ki mu snemalna naprava, na katero se sklicuje, omogoča neposreden razgovor s poslušalci. Oddajo uvede s hrupom vozil, ki nastane, ko se zapornice na železniškem prehodu dvignejo, simbolično strese za ušesa Mihca, ker fant ne spoštuje zapornic, .pomeni se še z miličnikom o otrocih, ki so na cesti še zmeraj premalo disciplinirani, čeprav gre pogosto za življenje. Potem se oglasi reporter že z železniške postaje. Železnico postavi namreč zavoljo njene množične uporabnosti na prvo mesto. Kje je, ugo-tove poslušalci po puhanju lokomotiv, ropotu vlakov, piskih premika-čev in značilnem kolodvorskem nemiru. Potem se pomenijo o postaji sami, o železniških tirih, o vrstah vlakov, pa še osnovno o parnem stroju (v tem primeru lokomotivi), poslušajo razgovor s snažilko, ki čisti vagone in se pritožuje nad nerednimi potniki, posebej nad otroki, daljši razgovor pa se razvije potem med reporterjem in strojevodjo. Otroci izvedo tako marsikaj o delu, kvalifikaciji in odgovornosti železničarjev, zlasti strojevodje in kurjača, kar bo moč zlahka uporabiti za vrednotenje dela in delavcev nasploh, izvejo pa še to in ono o motornih in električnih vlakih. Po glasbeni sliki preusmeri reporter interes poslušalcev. Skupaj ugo-tove (razgovor spremljajo efekti), da je moč potovati tudi peš, z vozom, s kolesom, motorjem in avtomobilom, malo dlje se pa spet ustavijo pri avtobusu. Pogovorijo se o pomembnosti avtobusnega prometa, o nalogah šoferja, sprevodnika, nekaj pikrih pade tudi na nevljudne potnike. Za vsem tem naveže reporter besedo še na vozila, ki jih vsi otroci še niso »doživeli«. Tako se popelje z otroki s pomočjo efektov z ladjo po morju, pa še z letalom po zraku in jim nazadnje pričara še morebitno prometno sredstvo bodočnosti — raketo. Vendar tej niti sam še ne zaupa in ostane raje s poslušalci vred še kar naprej na dobri, trdni zemlji. Oddaja niza sicer pojem za pojmom, ustvarja predstavo za predstavo, ostaja pa pri vsem tem vendarle na ravni, ki so ji mali poslušalci kos. Zato ji bodo brez posebnega uvoda zlahka sledili, posebej še, če bo služila kot ilustracija k razrednim razgovorom. 21. februarja ob 8.55 (I. progr.) 22. februarja ob 14.05 (II. progr.) SEDMI KONTIEEFT Drug za drugim zapeljejo avtomobili vseh znamk in najrazličnejših registracij na krov velike turistične ladje. Pod noč, v svetlobi luči, ki odseva v morju, zapluje bela lepotica v neznano. Možje in žene si vsak na svoj »odrasli« način krajšajo čas. Otroke prepustijo same sebi: droben deček tišči nos h kapitanovi kabini in čaka, kdaj se bo poveljnik obrnil, da ga bo videl v obraz; drobna deklica pestuje pleteno košarico, v katero je spravila nekaj klobčičev pisane volne, škarjice in dvoje papirnatih galebov; potem odloži košarico na tla in se zazre čez ograjo v temno šumenje morja, ki brzi mimo; dva mornarja prineseta nekakšen zaboj in enemu pride košarica prav pod noge; spotakne se in jo nehote brcne čez krov. Dekletce pa v jok! Njen očka jo pomiri »Kupim ti novo košarico, nove škarjice in dva nova galeba naredim,« pravi in spet sede na klop h knjigi. Toda deček, ki se zanima za kapitanov obraz, predlaga drugačno rešitev. »Pridi!« pravi deklici in jo odpelje k avtomobilom na spodnji palubi. Na njihovem avtomobilu je privezan gumijast čoln. Odvežeta ga, spustita stranico trajekta in v majhnem čolniču spolzita v morje; še prej pa sta našla zemljevid sveta, saj bi se sicer izgubila v neznanih morjih — rumenih, rdečih, zelenih . .. Veslata in veslata čez neznana morja in naposled priveslata do izgubljene košarice. Potem od utrujenosti za-spita. Zjutraj ju prebudi sonce — in v soncu zasije pred njima nekaj belega, nekaj velikega, nekaj takega, kar bi utegnilo biti hrbet belega kita. Seveda odveslata tja — in izkaže se, da sta prišla na neznani peščeni otok, na svoj »sedmi kontinent«. Komaj ga premerita s pogledom in nogami, že se jima pridruži — prinesla so ga prek morja nekakšna stara vrata: splav — črnopolti deček. In zdaj, ko so trije, se jim prične odpirati čarodejni svet. Deklica izreže iz zemljevida papirnato drevesce in ga zasadi v pesek. Ne mine deset sekund — in iz papirnatega za-tiča zraste pravo drevo. Prvemu sledi drugo, drugemu tretje — dokler niso izrezana iz zemljevida vsa drevesa, kar jih je, in ne postane otok čudovit pai’k. Oba dečka in njuna prijateljica pa niso srečni, dokler vedo in vidijo, kako puščobno je življenje njihovih vrstnikov v velikem brezdušnem mestu. Skozi luknjo v zemljevidu namreč vidijo vse, kar je ostalo za njimi v civiliziranem svetu, na preostalih šestih kontinentih. Vidijo otroke, ki zaman rotijo svoje starše, naj se igrajo z njimi, naj jim odgovarjajo na zvedava vprašanja, naj se ne vznemirjajo nad njihovim otroštvom; starši — in vsi odrasli, kar jih je, so vse preveč zaposleni sami s sabo. In zato deklica in oba dečka pokličejo vse svoje prijatelje k sebi na sedmi kontinent. Vedo namreč, da bodo srečni na njem šele, ko bodo srečni tudi vsi ostali. In res še tistega dne izginejo iz velikega mesta vsi otroci, kar jih je. Izginejo neznano kam, no, da — na sedmi kontinent, le da njihovi starši ničesar ne vedo o tem. Seveda se v mestu vse strašansko vznemiri — policija, oblast, znanstveniki, vojska . . vsi brez izjeme. Moderne metode iskanja nič ne pomagajo. Čudodelnega sedmega kontinenta nihče ne odkrije. Medtem pa otroci na svojem otoku odkrijejo — živo lepoto: pojoče školjke. Na tisoče jih najdejo v pesku in vsaka ima svojo melodijo. De ena, največja, daje od sebe nenavadne zvoke, nekam votle, trobeče. Pa se spomni deklica: pojdimo v mesto, tam poznam violončelista, ta nauči našo školjko peti kot se spodobi. Trije: ona, njen prijatelj z ladje in črni deček sedejo na tri starinske stole in se prepustijo morju, da jih odnese proti mestu. Ko jih mesto zagleda, zdrvi vse staro in mlado k obali. »Vrnite se!« kličejo. »Kje so naši otroci?« Toda trojica s sedmega kontinenta ne misli na vrnitev. Samo violončelista potrebujejo —- pa ga nihče ne najde. Namesto njega ponudijo svojo pomoč in znanje trije stari učenjaki. Modri, kot so, odpro svoje velike knjige in ugotovijo, da školjki pač ni mogoče pomagati, ker školjke — ne pojo. Toda otroci vedo za svoj, prav. Deklica seže z roko v notranjost velike školjke in iztrga iz nje morskega pajka, ki se je bil naselil vanjo. In ko prisloni, školjko k ušesu, zazveni čudovita melodija — zvok, ki je močnejši od vsega. Otroci se obrnejo in se na svojih starinskih stolih brez besed vračajo na sedmi kontinent. Ljudje se poženejo za njimi v vodo, a zaman. Zdaj vedo, da so jih izgubili za vselej. Tako poteče prvi igrani film našega slovitega mojstra filmske risanke Dušana Vukotiča, njegov »Sedmi kontinent«. Odločili smo 'se, da v oddaji radijske šole spregovorimo o njem in opišemo režiserjev ustvarjalni delež. V ta namen se bomo pogovorili z režiserjem samim in z njegovimi sodelavci. Višja stopnja: 21. februarja ob 14.05 (II. progr.) 23. februarja ob 8.55 (I. progr.) ČAROVNICE V radijski šoli za višjo stopnjo smo že večkrat imeli na sporedu tudi oddaje, katerih vsebina ni neposredno vezana na šolski program. Ena takih oddaj je tudi ta o čarovnicah. Zakaj smo se odločili zanjo, pove že avtor Andrej Inkret v samem uvodu, ko tevkole pravi mladim poslušalcem, ki jim je oddaja namenjena: Morda se boste vprašali, zakaj se nam je zdela tema o čarovnicah tako zanimiva, da smo se odločili in jo pripravili za vas. Morda se boste vprašali, zakaj vam bomo pripovedovali o čarovnicah, saj je vsakomur od vas jasno, da nihče več ne verjame vanje. Rekli boste — da so ljudje nekdaj — pred 400 leti — verjeli v čarovnice. To pa ne pomeni, da se iz tega starega praznoverja ne moremo ničesar naučiti. V tistem mračnem in zaostalem zgodovinskem obdobju, ki ga imenujemo srednji vek, je bilo ubitih in na grmadah sežganih nešteto povsem nedolžnih ljudi, ki sta jih zaostalost in praznoverje obdolžila čarovništva. Mnogi učeni zgodovinarji primerjajo preganjanje čarovnic v srednjem veku z nacističnimi gonjami proti Židom v 20. stoletju, med drugo svetovno vojno. Ti zgodovinarji tudi pišejo, da n! bilo sežiganje čarovnic nič manj pošastno, nečloveško in nerazumljivo od preganjanja ljudi, ki niso hoteli ubogati Hitlerja. Zato vam bomo danes pripovedovali o čarovnicah. Videli boste, kako daleč pripelje človekova nevednost in zaostalost. Videli boste, da pa vendarle zmerom zmaga človeški razum, le da zmaguje ta mnogokrat zelo pozno. STRAN 2 24. februarja ob 14.05 (II. progr.) 25. februarja ob 8.55 (I. progr.) ZflmJO SEDMIH SNEŽNIH KEP Oddaja bo pripovedovala o pomenu in važnosti cest, o delu cestarjev, predvsem pa o skrbi za varno vožnjo in s tem v zvezi o prometnih znamenjih ob cestah. Zgodba je pa takale: Pri zdravniku zapoje telefon, kličejo ga k bolnemu otroku. Doktor sede v avto in s srednjo brzino požene proti uro oddaljeni vasi. Bilo je v času, ko je sonce sneg pridno talilo, na osojnih mestih pa je bila cesta vendarle še zmerom ledena. Ledena je bila tudi na oviku'pred vasjo. Znamenja, ki ga je bil cestar postavil v opozorilo, voznik ni mogel razbrati in tako se je zgodilo. Kdo je kriv? — Zdravnik? Vozil je za razmere, kakršne so bile trenutno na cesti, nekoliko prehitro, a se mu je res mudilo: namenjen je bil k bolniku ... Cestar? Cesto je posipaval, do tega ovinka še ni prišel. A zakaj ni postavil znamenja, ki bi opozarjalo voznike na poledico: na rdeče obrobljenem rumenem polju nagnjen avtomobil. Znamenje je ce- Višja stopnja: star postavil. Šli so ga gledat. In kaj so našli? Znamenje je bilo čez in čez pokrito s snegom... Kdo je torej kriv nesreče? Dečki, ki so se šli na poti iz šole tekmovanje: kdo* bo največkrat s kepami zadel cilj — znamenje. Ko so se naslednjega dne spet vračali iz šole, niso bili dečki prav nič objestni. In ko so zagledali cestarja, kako spet posipava cesto, niso vedeli, kam bi se dali.,Pa jih je poklical. Bili so toliko možati, da niso zbežali. Cestar ni vedel, da ima pred seboj ravno krivce, a jih je hotel vendarle podučiti. Spomnil jih je, kako se je prejšnje leto zrušil most pod tovornjakom, ki je — pretežek za leseno konstrukcijo — zapeljal nanj, ker so otroci s kamenjem razbili znamenje, ki je predpisovalo dovoljeno obtežitev. Potem jim je prebral iz časopisa še zdravnikovo nesrečo in prav na široko je mož pogledal, ko je na vprašanje: »Kaj menite, kdo je kriv?« dobil odkritosrčen, a skesan odgovor: »Mi.« 28. februarja ob 14.05 (II. progr.) 2. marca ob 8.55 (I. progr.) mmmmi pogovori - n. Tudi ta oddaja »Nenavadnih pogovorov« še zmerom raziskuje pojem »družba«. Vendar se loteva naloge drugače. Za razloček od prve, ki je obravnavala družbene enote v naši družbeni ureditvi, se druga oddaja ukvarja z zgodovinskim razvojem človeške družbe. Ukvarja se tedaj z zgodovinskimi formacijami, začenši s časom, ko človek še ni bil organizirano družbeno bitje. Nato razčlenjuje pojem suženjstva, te najzgodnejše in najsurovej-še družbeno-ekonomske formacije, ko je bil človek (že kot član družbe) totalno eksplo&tiran. Dalje razlaga pojem fevdalne družbene ureditve, Srednja stopnja: lastništvo fevdalcev nad zemljo in delno nad človekom — kmetom ter vse druge karakteristike te dolgotrajne dobe. Sledi analiza družbene formacije in družbeno-ekonomskega sistema kapitalizma. Vseskozi avtor oddaje pripoveduje o nastanku, temeljnih značilnosti in zgodovinskem položaju kapitalizma nekoliko bolj podrobno kot je govoril o zgodnjih formacijah. Težnja po večji temeljitosti je razumljiva, saj predstavlja ta sistem pri nas komaj minulo, v velikem delu sodobnega sveta pa veljavno družbeno stvarnost. Oddajo zaokroža obširna razlaga pojmov socializem in komunizem. 28. februarja ob 8.55 (I. progr.) 2. marca ob 14.05 (II. progr.) OBISK V RIMSKI EMONI »Obisk v rimski Emoni« je pripoved o fiktivnem potovanju v to mesto, pravzaprav mestece iz davnih dni. Potovanje doživi v svoji domišljiji desetleten deček Peter Radoveden, potem ko mu je triindvajsetletni brat, študent, moral podrobno razložiti, kaj je prebral v zgodovinski knjigi o rimski Emoni, ki je na njenih temeljih zrasla kasnejša Ljubljana. In tako pravzaprav potujeta z bratom skupaj. Odhajata kot sorodnika znanega emonskega Patricija na svatbo njegove hčerke. Med potjo ju vzame v svojo kočijo znameniti rimski godec Licinij. Ko prispejo v mesto, onadva izstopita, da bi si podrobneje ogledala mesto. Srečujeta se z delavnicami obrtnikov tik ob mestnem obzidju, s kamnoseki, ki popravljajo obzidje, se sprehodita po - rimskem pokopališču, odideta nato na rimski trg — forum, si ogledata svetišče, kjer svečeniki v dolgih belih haljah darujejo bogovom, kasneje se spet vrtita med obrtniki, ko glasno vsiljujejo svoje blago, se čudita .brivcu, ki strga brade kar na suho, zaideta v mestno kopališče, se okopata, pustita, da ju suženj, potem ko prideta iz vode, otre in namazih, pri tem pa razmišljata o suženjstvu kot družbenem redu, ki je zanju, človeka 20. stoletja, tako nenavaden: še kasneje sledita množicam meščanov, ki odhajajo k za rokoborbo, da naposled dočakata večer in se napotita k hiši patricija Gaiusa. Tam vidita še notranjost rimske hiše in nekatere običaje vladajočega razreda. Doživetje rimskega mesta in rirm ske zgodovine je pisano živo. Višja stopnja: Nižja stopnja: 3. marca ob 14.05 (II. progr.) 4. marca ob 8.55 (I. progr.) TOTMIŠiefl Fv/šm V počastitev 8. marca, dneva žena, smo pripravili za male šolarje oddajo, ki jih bo pppeljala v dni narodnoosvobodilnega boja in jim pripovedovala o preprostem, a bistrem dekletu, ki je v tistem težkem, razrvanem času prevzelo nalogo učiteljice, da otroci domače vasi ne bi ostali brez osnovnega' znanja, da bi se naučili vsaj- brati in pisati. Zgodba je resnična, dogodila se je v Delnicah pod Blegašem, Nušo je postavil za učiteljico Odbor osvobodilne fronte. Ni imela sicer kvalifikacije za delo, ki naj bi bi ga opravljala, a kot najboljša učenka med svojim šolanjem in kot zavedna, vestna in prizadevna mladinka je bila v sili vendarle najboljša rešitev, če niso hoteli dopustiti, da bi ostali otroci brez šole, v nemško šolo pa jih tako niso hoteli pošiljati. Ker je bilo Nuši komaj 16 let, so ji bili nekateri šolarji malone vrstniki. To je spočetka seveda vplivalo na disciplino. Toda — kakor sc bili takrat časi izjemni, tako so znali biti izjemni tudi otroci v svojem čustvovanju, razu-mevanju in delu. Zato je Nuša s svojimi učenci kaj kmalu predstavljala kolektiv, ki ve, kaj hoče in kaj mora. ?irovčevo^ bajto so si preuredili v šolo, stražili sami med poukom, da jih niso zalotili Nemci, skrbno so na--sproti tujim ljudem prikrivali Nu-šino zaposlitev, učili so se po najboljši volji in peli partizanske pesmi. Manjkalo jim je seveda slehernih učil in pripomočkov. Zato se je odpravila delegacija pod Nušinim vodstvom v Čepovan, da dobijo kaj knjig in zvezkov, Nuša pa bi si pri šolskem nadzorniku rada nabrala kaj napotil za svoje delo. Spotoma so naleteli na partizansko patruljo, padli z njo vred v nemško zasedo, a se srečno izvlekli in prišli v Cerkno. Naprej potem niti šli niso. Nuša je našla tu šolskega nadzornika, tovariša Primoža. Pohvalil je njeno delo, ji dal nekaj osnovnih napotkov, ji vlil samozaupanje in ji poklonil čitanko za 4. razred — svojo lastno — češ da kaj več knjig ne more pričakovati, ker jih ni. Tudi papirja in zvezkov ni, zato naj si pri pisanju ' pomagajo s peskom, črno pobarvanimi deskami in podobnim. Tako je potekalo in poteklo šolsko leto. Učiteljica Nuša je razdelila šolarjem spričevala. Vsi so bili tu, le Boštjana, tistega, ki je bil najsta- 7. marca ob 14.05 (II. progr.) 9. marca ob 8.55 (I. progr.) EKSPRESIONISTI JARO, GRUM, VODUŠEK Iz literarne struje med obema vojnama, ki jo bolj ali manj uspešno označujemo z besedo ekspresionizem, smo za oddajo izbrali tri imena Miran Jarc, Božo Vodušek in Slavko Grum. Seveda oddaja ne bo mogla niti približno osvetliti dela vsakega izmed njih. Avtor se omejuje na ocenjevanje pojava ekspresionizma v okviru splošne duhovne situacije slovenskega izobraženca .med obema vojnama in spremlja razvoj tega pojava, namreč razvoj, kakor se morda najlepše kaže v delu pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Jarčev pesniški razvoj kaže, kako se pesnik skuša iz mladostnega ekspresionističnega izražanja in iskanja »v svoje neizraz-nosti joku« rešiti pred samim seboj; kako spoznava družbene zakonitosti ter se čedalje bolj poglablja v nacjo- 14.05 (II. progr) 8.55 (I. progr.) ribnikom in na igrišče, na prostorenalno in socialno vprašanje. Oddajo je pripravil France Vurnik. • Nižja stopnja: 10. marca ob 11. marca, ob POJTE Z NAMI Oddajo s tem znanim naslovom smo zaradi poživljajoče spremembe malo vsebinsko spremenili. Pravzaprav smo združili dve oddaji v eno samo: to, o kateri govorimo in oddajo z naslovom »Katera pesmica vam je bolj všeč«. Med tremi pesmimi, ki jih bodo predstavili solisti in otroški zbor, bodo mladi poslušalci izbrali tisto, ki jim bo najbolj všeč, in se jo potem tudi naučili. Melodije teh pesmi najdete v novi glasbeni slikanici »USPAVANKE IN NAGA-JIVKE«, ki jo je pred kratkim izdala založba Mladinska knjiga. rejši in največji in zato najbolj samosvoj in se je najteže podredil učiteljici — malone vrstnici — ni bilo več. Odšel je v partizane, v Prešernovo brigado. Nuša in ves razred so bili ponosni nanj. Sčasoma so postali pogoji dela za Nušo vse težji. Nemški učitelj iz najbližje šole je vse pogosteje prihajal skupaj z vojaki in pretil s sankcijami, če ne bodo otroci hodili v nemško šolo. Vse skrbneje so zato šolarji stražili med poukom in se razbežali včasih tudi po večkrat na dan. Nekoč se je pa vendarle zgodilo tisto najhujše. Učiteljico Nušo so ujeli in ubili. Taka je zgodba, ki jo je bilo moč razbrati iz šolskih zvezkov nekdanjih učencev in iz pripovedovanja. Srednja stopnja: 7. marca ob 8.55 (I. progr.) 8. marca ob 14.05 (II. progr.) ČEBELJI KROG Približno v tem času, ali nekoliko pozneje boste v šoli obravnavali čebele in njihovo družinsko življenje. Pripravili smo oddajo, ob kateri bodo šolarji prisluhnili čebeljemu življenju, kakor če bi čebele znale govoriti in bi nam same pripovedovale zgodbo. Avtor oddaje, Ernest Adamič, pravi za uvod tako: »Če bi čebele znale govoriti, bi vam povedale zelo zanimive zgodbe iz svojega zadružnega življenja, pa tudi, kaj so doživele, ko so nabirale med po cvetju, o svojih spopadih z roparji, ki jih čakajo v zasedah po cvetovih in celo pred vrati lastnega doma, pa o vremenskih križih in težavah in še o mnogočem drugem. V naši zgodbi bomo včasih prisluhnili njihovi govorici, seveda si bomo le zamislili njihove pogovore — poslušali bomo vso njihovo zgodbo vse do kraja, do tja, kjer se začne znova tako, kot se vrti in vrti že tisočletja, saj so čebele in njih sladki med, pa tudi njihov žgoči pik poznali že prastari narodi. Tako, nekje moramo začeti. Odločimo se za zimo...« Počasi se čebele pripravijo na konec zime. Takoj jih čaka veliko dela. To vedo vse čebele, tudi tiste novinke, ki so se zlegle šele jeseni. Pravzaprav tega ne vedo. V njih je nagon, ki jih sili, da opravijo vse, kar je potrebno, da se čebelja družina ohrani. Središče je čebela — matica. Edino ona leže jajčeca, čebele delavke pa ji morajo biti na voljo in ji služiti. Jajčeca na dnu celic v satovju se bodo zlegla in iz njih bodo zlezli mali črvički. Te bodo čebele delavke hranile in s svojimi telesi grele, skrbele bodo za čistočo v panju (v pa/iu je približno 15.000, 20 tisoč, pa tudi 30.000 čebel), čuvale ga bodo od zore do mraka in kmalu se bodo izčrpale. Poleti, v času najtežjega dela doživi delavka le pičlih 60 dni življenja. Število čebel, kakor tudi trotov se v panju od dne do dne množi, dokler čebele zaradi prostora in naraščajoče toplote ne morejo več ostati v panju — in vsak čas lahko izleti roj. Mlade matice doraščajo. Ko zleze mlada matica iz svojega matič-njaka, jo obkolijo skrbne čebele, ki so ostale v panju. Več tisoč jih je in ko se bo izlegel nov rod, jih bo spet toliko kot pred rojenjem. Mlada matica mora na svatbeni polet. Za njo vzleti nekaj sto trotov. Eden izmed njih jo oplodi in kmalu nato pogine. To je tudi začetek konca za vse druge trote. Oplojena matica pa začne leči oplojena jajčeca in iz njih' se bodo izlegle čebele delavke. Družina se kmalu umiri, in se loti dela, kakor prej pod staro matico. STRAN S 14. marca ob 8.55 (I. progr.f 15. marca ob 14.05 (II. progr.) Nižja stopnja: IT. marca ob 14.05 (II. progr.) 18. marca ob SMS (I. progr.) PO POTEH KOČEVSKEGA RCGR ŠTIRI KAPLJICE VODE V ČAŠI PLANINSKEGA CVETA Ponovili bomo oddajo, ki sodi v naš znani okvir: Naši kraji in ljudje. Pospremili bomo gozdarskega inženirja Martina Kodra in njegovega 14-letnega sina Martinka na izlet v eno izmed največjih lesnih zakladnic slovenske dežele. Ker odhajamo na te naše izlete navadno kar iz Ljubljane, bomo odšli na to pot iz Ljubljane proti Kočevju, od tu s kamionom skozi vas Željne in potem v vedno bolj zaraščene samotne gmajne do Treh lip in od tod še dve uri hoda do Roških žag. Z Martinekom vred nestrpno čakamo, da bi zrasel pred nami gozd, ki bi bil lep kakor Pokljuka ali Mežaklja, a za zdaj nas pelje pot šele skozi Laško gorico. (Lahi so bil tod pred 70 leti.) Takrat se je tu gozd bohotil po svoji volji, človek mu ni mogel do žive-, ga. Sem so prihajali italijanski oglarji. Oglarili so krog in krog po vnanjem robu gozda. V narodnoosvobodilni vojni so partizani dobro vedeli, da naša zemlja ne premore boljšega skrivališča in močneješ naravne trdnjave, kot so gozdovi Kočevskega Roga. Tu se je torej nastanil glavni štab narodnoosvobodilne vojske. V Rogu so gradili skrivališča in bunkerje in sem so hodili samo najzaupnejši kurirji in odnašali povelja glavnega štaba partizanskim enotam po Sloveniji. Fašisti niso te postojanke nikoli odkrili, tudi v roški ofenzivi ne. Med živahnim razgovorom, ki bo poslušalcem oddaje nudil še mnogo zanimivosti o roškem gozdu in o gozdovih nasploh, pripelje pot v delavsko naselje na Žagah, to je pod vrhom 1100 m visokega Roga. Tu se nam odkrije v razgovoru z delavci in ob njihovem delu široko področje lesnega gospodarstva. Višja stopnja: Nad gorskim grebenom so se zbrali nevihtni oblaki in začelo je deževati. Štiri kapljice so padle druga na drugo v čašo modrega planinskega svišča. Bile so štiri znanke: Kapljica, Biserka, Solzica in Poni-glavka. Prva, Kapljica, je padla zadnjikrat na zemljo kot snežinka, bila je lepa v svoji nazobčani obleki in z ostalimi sestricami je obležala na pobočju kot snežna odeja. Potem je posijalo sonce in jo stalilo. Strkljala se je z drugimi vred v strugo, od tam pa odpotovala do morja. S soljo nasičene sestrice so se zaradi teže pogreznile globlje, sama je ostala na površju, ker še ni bila slana, sonce jo je spremenilo v hlap, veter pa jo je zanesel nad te planine. Biserka, druga kapljica, je ob prejšnji nevihti padla na zemljo kot 14. marca ob 14.05 (II. progr.) 16. marca ob 8.55 (I. progr.) NENAVADNI POGOVORI - HI. Roški gozdovi pokrivajo vse velikansko področje med Suho in Belo krajino, med Krko na severu in Kočevsko ravnino na jugu. Teh gozdov je najmanj 15.000 hektarov. Na tem ozemlju ni nobenih stalnih človeških bivališč, razen na njegovih skrajnih robovih. To je venec vasi: Željne, Koprivnik, Šrmošnjice, Podturn, Soteska, Dvor, Stari log. Gozdovi so mešani sestoji bukev m jelk. Tretja oddaja iz serije o državljanski vzgoji bo po obliki zelo sorodna prejšnji, po vsebini pa se bomo tokrat vrnili na sodobna domača tla. Obravnavala bo najpomembnejšo vsebinsko značilnost naše družbene ureditve — delavsko in družbeno samoupravi j an j e. Nastopili bodo spet profesor Eržen, njegov sin Peter in vezaiec. njihove dialoge pa bo dopolnjevala vrsta živahnih, funkcionalnih prizorov, ki primerno ilustrirajo predmet. Tudi to oddajo je pripravil Zvone Kržišnik. Pedagoge prosimo, da nam svoje morebitne pripombe sporočijo takoj po poslušanju vsake oddaje o državljanski vzgoji, tako da jih bomo lahko upoštevali v nadaljevanju cikla. ledeno zrnje toče. Drugi dan pa se je soncu tako bleščala, da je, ujeta v pajkovo mrežo, razveselila s svojo lepoto šolarje na izletu. Svoje delo je s tem opravila, sonce jo je spet spremenilo v hlap, veter pa prinesel nad planino. Solzica je padla tudi zadnjič na zemljo kot dež. Ker jo je ^rpila zemlja, je pronicala globlje in globlje, se združila z drugimi kapljicami in skupaj so si utirale kot. Potem so pritekle na lepem spet na dan in se ujele v koritce iz smrekovega lubja. Nadenj se je s klonila Maja, in jih vsrknila, ker je bila žejna. Tako so prišle v njeno telo in opravile v njej koristno delo. Raznašale so hrano in pomagale deklici rasti, odnašale pa so vse nepotrebno, kar bi lahko Maji škodovalo. Toda Maja je bila razgreta, ko se je napila vode, in čez nekaj časa jo je zabolel trebušček. Zajokala je in Solzica, takrat je bila ravno v solznem mešičku, je pritekla spet na dan in z Majine roke jo je sonce dvignilo kot hlap, veter pa zanesel sem. Tudi zadnja kapljica, Poniglav-ka, je padla kot dež na zemljo in sicer takrat, ko je bila suša. S sestricami vred je napojila mlado brezo, ji prinesla hrane in to hrano raznesla po deblu in vejah prav do zadnjega listka, od tam pa je potem v soncu izhlapela v zrak in nato priromala sem nad planino. V naslednjem objavljamo program radijske šole vseh trh stopenj za II. polletje tekočega šolskega leta s pridržkom, da iz objektivnih vzrokov to ali ono temo spremenimo: NIŽJA STOPNJA 10. in 11. februarja; ZGODA O VISOKEM GOSTU — uvodna oddaja v II. semester govori o vrednosti tovarištva in prijateljstva 17. in 18. februarja: KAKO POTUJEMO — prometna sredstva in vedenje na potovanju 24. in 25. februarja: ZAVOLJO SEDMIH SNEŽNIH KEP — pomen cest, delo cestar-* jev. skrb za varno vožnjo 3. fin 4, marca: TOVARIŠICA NUŠA — zgodba iz NOB ob osmem marcu !•, in II. marca: GLASBEN* ODDAJA 17. in 18. marca. Štiri kapljice vode v CaSi PLANINSKEGA CVETA — kroženje vode v naravi 24. in 25. marca: RUDNIK POMLADI — prebujanje v naravi, prvi znanilci 31. marca in 1. aprila: SEBIČNI VELIKAN — priredba WiIdove pravljice (pomladno razpoloženje' 7. in 8 aprila: GLASBENA ODDAJA 13. in 14 aprila: H ALO HALO — razvoj občil od klica do radia ali ČEŠNJA SVATUJE — kroženje drevesnega soka, brstenje, cvetenje 21 in 22. aprila: ZGODBA IZ NOB — pred 27. aprilom in 1. majem 28. in 2.9 aprila: Oddaja odpade — ni pouka 5. in 6. maja- ZELEN A POMLAD — dogajanja v pomladni naravi 12. in 13. maja: GLASBENA ODDAJA 19. in 20. maja: RIŠITE Z NAMI — ob zgodbi narišejo slikanico 26. in 27. maja: TAK BOJAZLJIVEC — neprimerno izzivanje na korajžo 2. in 3. junija: DOŽIVETJA — pregled dogajanja skozi vse štiri letne čase 9. in 10. junija: ZVEZDICA ZASPANKA — pravljica SREDNJA STOPNJA 7. in 8. februarja: MLADINSKI PISATELJ TONE SELIŠKAR — iz skupine oddaj: Avtorji in njihova dela 14. in 15. februarja: O RIMU — nadaljevanje 21. in 22. februarja: SEDMI KONTIENT — razgovor o filmu 28. februarja in 1. marca: OBISK V RIMSKI EMONI — zgodovinska oddaja 7. in 8. marca: ČEBELJI KROG — življenje čebel 14. in 15. marca: PO POTEH KOČEVSKEGA»ROGA — iz skupine: Naši kraji in ljudje 21. in 22. marca: BILI SMO V GLEDALIŠČU — pogovor o gledališki predstavi in pripravah nanjo 28. in 29 marca: O DEČKU, KI GA ŠE NI — mladinski pisatelj Leopold Suhadol- čan 4 ih 5. aprila: GOZD — večnadstropna hiša in njeni prebivalci 11. in 12. aprila: MOJE CELJE — iz skupine: Naši kraji in ljudje 18. in 19 aprila: ' ET-^f.o — zanimivosti 25. ^00 bodo šivale lutkam oblačilca. večkratnih poizkusih dramatizi-orj a k° na skromnem razrednem sPrh zaživela otroška govorica v ^nejšem izrazu, bogatejšem bese-VoilP’ Primernejši kretnji in zado-01nvem tempu. lij. ^ 2. razredu bodo učenci osvo-teii vsebino s tiho bralno vajo. Učiln J Preveri tudi, če so izpopolnili poilzb bij šali tehniko branja. Nato kiz*usij° PO vprašanjih,' po odstav-Ustno ali pismeno obnavljati. skrrv1 v tem razredu bo uspela v ^ipovedi^i k-valitet* dramatizacija razreda bodo skoraj •• PriPovedi preobširno čtivo. več r,11?1 ga 130 učitelj približal na join naoinoy. Izkušnje nam dokazu-pre’ da večidel prvošolcev težko da ni naP°re branja. Vemo tudi, shii-vi .ateri učenci zelo težko pri-to iinejo dal.1ši učiteljevi besedi. Za-Skti1-? bo napisal pravljico v močno 3o h !?ni. oPUJri na tablo. Prebrali ho D?rp° In poizkusili obnoviti vsebi-tej* J* tiha bralna vaja je že na la 1 zelo umestna metoda de- pr' pli pa bo učitelj sam povedal tei i!co v zelo občutenem tonu. V hkr Obliki bodo doživeli vsebino in Poveri estetsko vrednost lepega pri-host Tkanja. In končno obstoji mož-rrig- Pralnih vaj po odstavkih iz sa-otroni Clcibana. Tudi v tem razredu racij 1 •c>oc* vodstvom učiteljice zelo Pravu - lmProvlzirano dramatizirajo lice, pripovedke in zgodbe. ,nam za to. da bi otroci lepo doživi?in Vrednost pripovedi polno ^arno * P^lno Pa io bodo doživeli krat ’ r4*.boni0 v niih izzivali več-°sh o vnr?^ h*.1 a * ki bodo bogatila Vadko 4° doživetje pravljice, pripo-Pr ln z£odbe. bpozoriu na t0 Srn° Vas želeli danes bdzjS!61.1 bomo, če se nata boste nam za PROSVETNEGA v razroHA nanisali, kako se vam je azredu prav to posrečilo. ko vam žollmo seveda veli- uspehai MARA KOBAL vključuje raznotere sodobne smeri in tako zares daje prerez slikarskih dogajanj na Slovenskem od naj starejših dni do danes. Pri izboru sta upoštevana freska in oljno slikarstvo kot vodilni tehniki. Izbor slik kaže jasen koncept, ki je vodil uredniški odbor k premišljenemu večaspektnemu odbiranju, kar gotovo ni lahko opravilo. Pri posameznih umetnikih ali ob posameznih delih pa se utegnejo pojaviti tudi drugačna mnenja, pa najsi so subjektivne narave ali tudi ne. Tako je npr. Janez Šubic (1850—1889): Pismo če ustvarjalnosti ne pa za enciklopedično celoto, je razumljivo, da nekaterih slikarjev v tej knjigi ne smemo pričakovati — npr. Saša Šantla, Alberta Sirka, A. Trstenjaka idr. Nič manj važna ni reproduktivna tehnika. Dandanes si skoraj ne moremo misliti, da bi uspelo posredovati slikarska dela zgolj v črno-beli tehniki. Ce smemo govoriti' o kar zadovoljivih barvnih reprodukcijah, pa se ne da ubraniti misli, da zmore naša grafična tehnika tudi boljše dosežke. Na splošno so reprodukcije bolj uspele pri modernejših slikarjih kot pri »kla- Čeprav ne ob času, naj bo srčno izrečena zdravica dr. Antonu Bajcu, sedemdesetletniku! Redkokdaj se ponudi prilika, da prijatelji, učenci, znanci s tistim notranjim zadovoljstvom, z resnično toplino in spontanostjo zaželijo na mnoga leta, da voščilo ni le znamenje življenjskega jubileja, marveč hkrati priznanje jubilantovemu delu in iskrena človeška vez. Pa tudi tisto preprosto veselje, da je med nami mož, ki ga cenimo kot človeka, znanstvenika, pedagoga-sla-vista. Kdor od študentov je obiskat val slavistični seminar ob času, ko je predaval dr. Anton Bajec, si je živo vtisnil v spomin njegovo osebnost in predavanja. To so bila tista leta, ko se je štu-dent-novinec tipaje seznanjal z novostmi univerzitetnega okolja in študija, ko je negotov ali celo plašen iskal opore, dokler ni začutil trdnih tal pri študiju in delu. Kako dragocena sta bila vedrina in optimizem, ki ju je dr. Bajec znal vlivati svojim študentom! Le-ti so kaj hitro začutili predavateljevo osebnost, njegov človeški etos, pa tudi tisti nevidni vpliv, ki je vzpodbujal k samozaupanju, k volji do dela in ne nazadnje k ljubezni do slavistike, zlasti do materine besede. Čeravno nam je v mislih predvsem slavljenčevo strokovno delo, pa je kaj prav, da ne pozabljamo teh dragocenih svojstev, ki st jih je tedaj zaželel vsak študent, da bi jih lahko prenesel tja, kjer bo kot slavist na šoli posredoval znanje in lepoto materine besede. Ob predavanjih dr. Bajca se je študentom razgrnila podoba njegove strokovnosti, razgledanosti, pa tudi prijetno dejstvo, da je znal preprosto razložiti tudi zapletene jezikovne pojave. Od tod je vodila študente pot do njegovih revialno objavljenih in samostojnih jezikovnih razmišljanj in študij. Anton Bajec je bil rojen 6. januarja 1897 v Polhovem Gradcu. Ko je v Ljubljani maturiral na klasični gimnaziji, je po presledku vojaških let nadaljeval visokošolski študij na slavistiki in romanistiki v Zagrebu, Pragi, Ljubljani in Parizu. Diplomiral je v Ljubljani iz slovenskega, francoskega in italijanskega jezika, pri dr. Ramovšu pa je opravil doktorat z razpravo »O prvotnem slovenskem padajočem ia- PRVI ZVEZEK SODOBNE ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE NARAVA Naravoslovno področje, čeprav pomemben del kulturne zgodovine vsakega naroda, je bilo pri nas v minulih letih — kar zadeva knjižne izdaje — bolj ali manj zapostavljeno. Po mnenju nara-voslovcev-znanstvenikov je poseben posluh za to zvrst pokazala prav založba Mladinska knjiga, ki je pred nedavnim slavila nemajhen podvig: izdala je 1. zvezek Sodobne ilustrirane enciklopedije, ki jo je mogoče uvrstiti — tehnično in vsebinsko — med najboljše tovrstne edicije na svetu. Enciklopedija, ki je uspešen rezultat sodelovanja Mladinske knjige s svetovno znanimi založbami in koprodukcije z založbo »Vuk Karadžid«, prinaša v svojem prvem zvezku (Narava) pravo izobilje poljudno pisanih razlag razvoja vesolja, zemlje,, rastlin, živali in človeka. Knjiga, ki jo je v angleškem izvirniku pripravila skupina uglednih znanstvenikov, profesorjev, umetnikov, pisateljev, likovnih in književnih urednikov, ni le prevedena v slovenščino, temveč je tudi precej prirejena. To delo — strokovni prevod v slovenščino in priredbo je opravil dr. Kazimir Tarman ter nekateri drugi naši ugledni znanstveniki. Vseh osem knjig enciklopedije (naslednjih sedem jih bo izšlo še letos) pomeni enciklopedičen pri-, kaz narave in njenega razvoja, hkrati pa so v njej zastopane vse najsodobnejše znanstvene discipline. Vsaka knjiga enciklopedije ima ob koncu seznam strokovnih izrazov, ki daje avtentične znanstvene razlage, hkrati pa je tudi dopolnilo, ki ga terja izpreminja-joči čas in vedno novi znanstveni izsledki. Posebna odlika so fotografije in barvne ilustracije (v 1. knjigi jih je. okrog 750), popolnoma ubrane s tekstom, ki odlično izpopolnjujejo nazornost podajanja. Po enciklopediji, ki ima že sedaj 8000 naročnikov, izšla pa je v nakladi 10.000 izvodov, bo enako rad segel strokovnjak kot laik, posebno dobrodošla pa bo učiteljem pri pouku biologije v šolah. M. K. »NAS VRT« LIST ZA 'VRTNARSTVO IN SADJARSTVO Minilo Je leto, odkar Je v javnost prodrla vest, da je DZS pripravljena prevzeti založništvo strokovnega glasila Naš vrt. Zelja po takem listu je bila zadnja leta često Izrečena na sestankih članov hortikulturnih društev, posebej pa še nekdanjih članov sadjarskega in vrtnarskega društva (SVD), ki so ves ta čas pogrešali strokovnega svetovalca, kakršen je bil predvojni Ust Sadjar In vrtnar (SIV). Novo strokovno glasilo naj bi zamašilo vrzel, ki je nastala po ukinitvi tega lista; zato smo v resnici nestrpno pričakovali izid 1. številke. Ko je danes pred nami celoten I. letnik tega glasila, ugotavljamo, da so celo črnogledi pesimisti, ki so mu napovedovali kratko življenjsko dobo, spremenili svoje mnenje ln javno priznavajo, da je glasilo svoje poslanstvo v celoti izpolnilo. List ni razočaral starejših, ki so poznali predvojno glasilo SiV, niti onih mlajših ki jim je tak strokovni svetovalec življenjsko potreben. Mirno lahko zapišemo, da je uredništvu in upravi uspelo dati več, kakor smo pričakovali, kajti list je Učne zunanjosti, vsebinsko pa pester, zanimiv, poljuden ln poučen. Sadjarji in vrtnarji, zelenjadarji, cvetličarji, vrtičkarji In gojitelji sobnega rastja, urejevalci hišnih vrtov in zelenic, bore* proti rastlinskim boleznim ter škodljivcem tn še in še mnogi, ki se ukvarjajo s katerokoli panogo hortikulturnega udejstvovanja, vsi so se mogli okoriščati z doslej objavljenimi sestavki. Za nas prosvetne delavce pa sta posebno važni rubriki Sodobni šolski vrt in Mladi vrtnarji, torej poglavji, ki želita biti našim mlajšim stanovskim tovarišem prijateljski svetovalec. starejše pa vabita, naj se vključijo med redne sodelavce-dopis-nlke ter objavljajo svoie življenjske izkušnje. Prislan Janko ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA PREŠERNOVA PESEM PRVIČ NA GRAMOFONSKI PLOŠČI V BESEDI NAŠIH NAJBOLJŠIH GOVORNIH UMETNIKOV, ČLANOV SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Najlepše darilo založbe Mladinska knjiga ob letošnjem Prešernovem prazniku 4 male gramofonske plošče: PREŠERNOVE POEZIJE Poezije I PEVCU — Stane Sever ZVEZDOGLEDOM — Duša Počkajeva SONETJE nesreče I, II, III — stane Sever SONETJE NESREČE IV, V, VI — Boris Kralj SLOVO OD MLADOSTI — Boris Kralj Poezije II ORGLAR — Duša Počkajeva GAZELA — Duša Počkajeva SONETNI VENEC V, VIII — Boris Kralj SONETNI VENEC XIII, XIV — Stane Sever KADAR PREVIDI UČENOST ZDRAVNIKA — Duša Počkajeva VI, KI VAM JE LJUBEZEN TIRANIJA — Stane Sever KAM — Stane Sever Poezije III POVODNI MOZ A Duša Počkajeva MORNAR — Boris Kralj RIBIC — Duša Počkajeva NEZAKONSKA MATI — Duša Počkajeva ZDRAVLJICA — Stane Sever Poezije IV UVOD H KRSTU PRI SAVICI - Boris Kralj PROSTO SRCE — Stane Sever NEIZTROHNJENO SRCE — Stane Sever Pesmi je izbral dr. Boris Paternu; jezikovno vodstvo: dr. Anton Bajec; umetniško vodstvo: Slavko Jan. Plošče s Prešernovo poezijo so — dragoceno dopolnilo zbiralcem Prešernovega dela — neprecenljiv učni pripomoček za šolarje, dijake In pedagoge — pomembna pridobitev za vse ljubitelje Prešernove pesniške besede. Posamezna plošča stane 10,20 N-din, celotna zbirka 4 plošč pa 40,80 N-din. Plošče dobite v vseh knjigarnah Mladinske knjige in v prodajalnah gramofonskih plošč, naročite pa jih lahko tudi neposredno pri prodajnem oddelku založbe v Ljubljani, Titova 3, ali s priloženo naročilnico. Svetujemo vam, da si čimprej oskrbite komplet vseh štirih plošč in si zagotovite to edinstveno izdajo, kakršne Slovenci še nismo imeli, mmcnmcR Ime in primek — šola — ustanova — podjetje točen naslov naročam(o) 4 gramofonske plošče PREŠERNOVE POEZIJE I, II, III, IV. Vsoto 40,80 N-din in dejanske poštne stroške bom(o) porav-nal(a, i) takoj po prejemu računa in položnice. Datum ..:................ Podpis ..................... Založba Mladinska knjiga - Titova 3, Ljubljana glasu v rezijanskem narečju«, v Parizu pa se je habilitiral z razpravo »'Filius regi’ en roman«. Dvajset let je služboval kot gimnazijski profesor na gimnazijah v Ljubljani, v Kočevju in zopet v Ljubljani. Ko je bila leta 1943 ženska licejka ukinjena, je služboval na občini. Po osvoboditifi je bil sprva na učiteljišču, leta 1945 pa je prišel na univerzo, kjer je do 1963 predaval, sprva kot lektor, nato kot docent, izredni profesor, kot upokojenec pa honorarno. Potlej dela stalno pri SAZU, kjer s souredniki vodi delo za slovar slovenskega jezika. Dolgoletno poučevanje na gimnaziji mu je odvzelo čas in možnosti za znanstveno delo, ni pa ostalo brez sledi pri učbenikih za srednje šole. Skupaj z M. Ritplom, A. Sovretom, J. Salajem, R. Kolaričem so v predvojnih letih sestavili štiri čitanke za gimnazije, kjer se odraža skrb za jezikovni pouk, praktične izkušnje, upoštevanje stopnje dijakove dojemljivosti, estetsko in etično vodilo, temeljito poznavanje metodologije pa še kaj. V marsičem bi tudi današnje čitanke za srednje šole lahko našle vzor, saj sedanje niso dosegle učno-vzgoj-nega nivoja nekdanjih. V družbi Kolariča in 'Rupla je nastala Slovenska slovnica, ki 'je tudi v povojnih letih utrjevala rabo slovenskega knjižnega jezika, profesor Bajec pa je prispeval zlasti besedotvorje ter poglavje o predlogih in preponah. Jezikovne izkušnje in spoznanja so dr. Bajca navajala, da je tudi na univerzi posvetil posebno skrb sodobnemu knjižnemu jeziku in fonetiki, kar je zaslužno, ko je historična slovnica še imela močan vpliv na študij. Osredje Bajčevega znanstvenega dela je slovensko besedotvorje. Seveda pa je njegovo delo prisotno marsikje drugod, saj je kot sourednik ali kot sodelavec Jezika in slovstva prispeval dosti praktično uporabnih prispevkov, prav tako v Slavistični reviji. Pri »Slovenskem pravopisu« 1950 je bil sodelavec dr. Ramovša, pri novi izdaji 1962 pa je postal vodilni urednik. Nepogrešljivo je njegovo delo in uredništvo pri sodobnem slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki ga s sodelavci pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Tako pri pravopisu kot pri slovarju pride najbolj do izraza njegovo poznavanje besedotvorja, sodobnega knjižnega jezika in pogosto zapletene problematike, ki se vije okoli živega, nenehno spreminjajočega jezika. Pri tem mu je vedno bilo vodilo: lepa, zvonka slovenska beseda, bogatenje domače besede. O skrbi pa tudi o znanstvenih dosežkih za domačo govorico pričajo samostojna dela kot »Rast slovenskega knjižega jezika« (1961), »Izpeljava samostalnikov«, »Izpeljava pridevnikov«, »Zloženke« ter še mnoga dela v revialnem tisku. Ob svoji življenjski poti je slavljenec doživljal tudi bridke izkušnje. Znal pa je ohraniti vedrino in človečanski odnos, saj mu je delo in poštenost ostalo vodilo ter vir skupne dobrobiti in medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Ob njegovi sedemdesetletnici vse dobro našemu slavistu! Novi diafilmi SPOZNAVANJE PRIRODE IN DRUŽBE 09-106 a TRAVNIK, 1. del — pomladno in poletno cvetje na travniku; F. Kapus, barven »9-106 b TRAVNIK, 2. del - kiš-nja, močvirski travnik, jesenski travnik; F. Kapus, barven, 09-306 a SODOBNE KULTURNE USTANOVE, t. del — knjižnice, muzeji, arhivi, varstvo spomenikov; B. Binter in M. Kambič, črno-bel. 09-306 b SODOBNE KULTURNE USTANOVE, 2. del - gledališče, kino, radio, TV, Slov. matica, Slov. filharmonija, SAZU; B. Binter in M. Kambič, črno-bel. 09-307 NAŠE ZDRAVSTVENE USTANOVE — skrb za zdravje, pregledi, cepljenje, ambulanta, zdravstveni dom, dispanzer, posvetovalnica, bolnišnica, porodnišnica, institut, klimat. zdravilišče, lekarna itd. — Dr. Dušan Reja, črno-bel. 09-308 a DRUŽBENA UREDITEV SFRJ, 1. del — ozemlje, grb, zastava, zunanja politika, notranja ureditev; SZDL, ZKJ, Zveza sindikatov, Zveza mladine, delo, družbena lastnina, osebna lastnina, samoupravlja-nje; Boštjan Markič, barven. 09-308 b DRUŽBENA UREDITEV SFRJ, 2. del — pravica do dela, enakopravnost, pravica do izobrazbe, svoboda, veroizpovedi. azil. Zvezna skupščina, poslanci, predsednik republike, ZIS, sodišča, JLA; Boštjan Markič. Crno-bei. DIAFILMI so prirejeni za višje razrede osnovnih šol in za gimnazije. Izdelani so bili v letu 1965-66. NAROČAJTE jih neposredno na naslov SAVA FILM. Ljubljana, Grošlieva 4. -- V naročilnici navedite le matično številko diafilma-CENA: barven trak samo 20,— N-din in črno-bel samo 12,— N-din Seznami dlafllmov za druga področja so bili objavljeni v prejšnjih številkah Prosvetnega delavca. MZPIS UČBENIKOV Na podlagi uredbe o potrjevanju učbenikov in priročnikov (uradni list SRS, št. 18-85/58) in po sklepu seje komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS z dne 17. oktobra 1966 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS razpisuje naslednje učbenike za osnovne šole: L SPOZNAVANJE DRUŽBE zn V. rozr. osn. šole 2. BIOLOUIJA zn VI. razred osnovne šole Razpisana učbenika morata zajeti učno snov, ki je predpisana v učnem načrtu za osnovne šole. Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 10. februarja 1967 komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, Ljubljana, Župančičeva 3. Rokopisa razpisanih učbenikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto SRS do 30. oktobra 1967, kjer dobe pisci tudi potrebna' navodila. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik nagrado od 2.000—3.000 N-din. Na predlog komisije za učbenike bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS odločU, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero izmed razpisanih nagrad. Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS na predlog komisije tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 9. januarja 1967 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS TELEVIZIJA V SOLI Osmo televizijsko polletje Objavljamo kratke zasnove van3e razvoja življenja na zemlji, se KAJ JE elektrika oddaj v drugem polletju letošnje- “vau ^am^zvni f?nv!iLb0m0 °braV‘ Na sP°redu: 3‘ ?■ »b A1;4® in » , , , navali sam razvoj človeka, ga Šolskega leta. Sodimo, da bo- Oddajo nam je pripravil na osnovi ste zadovoljni z našim izborom, filmskega materiala dr. Zoran AR-Želimo si, da bi čimprej poslali NEZ-predloge za sestavo programa v splošno o organskih novem šolskem letu. Pa še to: spojinah šestega februarja bo slovenska Na sporedu: is. 2. 13G7 ob n.40 in šolska televizija stopila že v svoj 18, 2- 1937 ob 18-10 osmi semester Se smemn nnšn Ime organske spojine je dokaj osmi semester. s>e smemo posa- staro in Je nastalo na podlagi zmot- 6. 4. 1967 Ob 16.10 Obširno poglavje o elektriki smo namenili začetnikom, ki so prvič postavljeni pred vprašanje, kaj je ta človekova pomočnica. Uporaba elektrike v toplotni, mehanični, svetlobni. kemični in zvočni obliki daje dovolj pojasnitev tega poglavja. AFRIKA za Izboljšanje svojega življenja. Procesi odkrivanja teh spoznanj so toliko stari, kolikor časa je na zemlji razumen človek. Prvo spoznanje o spremenjeni kvaliteti je človek doživel, ko je spoznal, da je kuhano, pečeno meso laže užitno od surovega. Odkril je bakreno rudo In izločil baker, našel je železno rudo In si Izločil železo itn. Preprosto dejstvo pa na današnji stopnji razvoja pogosto pozabljamo In ga ne znamo razlagati. Prav k temu razumevanju pa želi prispevati oddaja, ki nam jo pripravlja dr. ing. Drago KOLAR. liti in reči, da bomo v tem šolr skem letu končali četrti razred? Upamo, da bomo izdelali vsaj z dobrim uspehom. nega mnenja, da so organske spojine le produkt živih bitij. Zato je ime ogljikove spojine primernejše. Spojin z ogljikom je mnogo več, kot je spojin vseh drugih elementov period- možnosti za pojasnitev tega poglavja. Oddajo nam pripravlja dr. ing. Marko VAKSELJ. FOSFOR Na sporedu: 10. 4. 1967 ob 11.40 in 13. 4. 1967 ob 16.10 Element, s katerim se bomo spo- Televizija v šoli — naša skup- nega sistema skupaj, kajti ogljikovi znali v tej oddaji, bi lahko imenovali atomi se lahko vežejo med seboj dolge verige z različno razporeditvijo atomoy. V oddaji bodo prikazane nekatere lastnosti enostavnih ogljikovodikov — metana, acetilena in bence-na. Dragocen vir aromatskih ogljikovih spojin je premogov katran, ki ga dobijo v koksarnah, kamor nas bo peljala filmska kamera. Oddajo bo Svet OSNOVNE ŠOLE FRAN KRANJC CELJE — POLULE razpisuje prosto delovno mesto - predmetnega učitelja za matematiko in liziko za določen čas (5 mesecev). Nastop službe v začetku II. polletja. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE KOROŠKA BELA razpisuje prosto delovno mesto - DIREKTORJA Za to delovno mesto se zahteva po 28. členu statuta zavoda: srednja, višja ali visoka izobrazba pedagoške stroke in petletna vzgojno-izobraževalna praksa. Komisija sprejema prijave 15 dni po objavi razpisa. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. na skrb — dragi pedagogi, pričakuje, da ji boste v petem in v naslednjih razredih bolj pomagali kot doslej. Radi bi več na-vodilj več konkretnih želja. Anketa, ki nam jo vračate, vas obišče sporadično, Taki so tudi vtisi in spoznanja o našem delu. Sedajle ob polletju si vzemite čas in nam pišite. Bodite kritični, bodite konkretni. Morda si želite, da v novem šolskem letu katere stvari ponavljamo za vas, morda imate pripombe o času, ko gledate naše oddaje, morda ste našli ključ za rešitev, kako urediti pouk, da bo televizijska šolska ura prosta in nezasedena z drugimi predmeti, morda ste našli posebno dobro obliko skupinskega dela ob televizijskih šolskih urah, morda ... Predloge, ali vsaj izbor predlogov bo objavil Prosvetni delavec, redakcija pa bo prispevke posebej honorirala. Želimo vam uspešno delo! Uredništvo TV v šoli UMETNI IN NARAVNI IZBOR Na sporedu: 6. 2. 1937 ob 11.40 in 9. 2. 1967 ob 16.10 Narava omogoča življenje najod-pornejšim, najsposobnejšim, določenim pogojem najbolj prilagojenim posameznikom iz rastlinskega in živalskega sveta. Človek je dokaj zgodaj spoznal to lastnost narave in jo pričel izkoriščati za udomačitev živali, ki so končal' kratek film mu lahko pomagale, in za smotrnejše gospodarjenje. Danes je selekcija udomačena praktično na vseh področjih življenja. (Izbiramo znanstvenike za reševanje vsemirskih poletov, izbiramo pilote itn. V gospodarstvu Izbiramo živino meso in tovor, pšenico in koruzo tudi »svetlonoša«. Iz opazovanja v naravi poznajo učenci pojem fosforesci-ranja gnijočih ostankov lesa v gozdu, Na sporedu: 22. 5. 1967 ob 11.40 in 25. 5. 1967 ob 16.10 Druga največja celina v predstavi belega človeka ni več le dežela črnih sužnjev, pragozdov s tarzani in zvermi, divjih obrednih plesov, nevarnostmi in grobnicami, faraoni ob poplavljajočem Nilu. Kontinent Afrika z več kot 250 milijoni prebivalcev je že osvojil mesto v svetu svobodnih in gospodarsko pomembnih. Vendar še ni konec boja proti kolonializmu, bo- svetlikanje planktona v morju, zeleno ja za svobodo in domače urejeno živ- __ vt , -i _ - l č vi 7 1t-4 rt rt rt »rt rt +7 4-7 V\ rti rt rt» r »rt rt lučko kresničke. Vedo za svetleča električna stikala, za ure, na katere ponoči vidimo itn. Toda vse to nima razen imena in pojava svetlikanja v temi neposredne zveze s to prvino. Ura je dvanajsta, pedagogi sodelujte pri oddajah za šolo! o nastanku nih ležišč in o črpanju nafte. Ijenje. Preveliki so apetiti belcev po bogastvu te zemlje. Le smotrno gospodarstvo more osvoboditi Afriko, ji zagotoviti upravičen kulturni ponos in omogočiti plemenito politiko doma in s svetom. Zdi se nam, da bomo prav ob obravnavanju osnovnega vprašanja te celine — to je gospodarskih problemov — najbolje osvetlili utrip današnje Afrike. NASI VZORI Na sporedu: 29. 5. 1967 ob 11.40 in 1. 6. 1967 ob 16.10 V ciklus oddaj pod tem naslovom bomo uvrščali filme in originalne oddaje o ljudeh, ki so opravili na področju svojega dela mnogo več, kot je bila njihova dolžnost. Za prvo oddajo smo uvrstili film »Pričevanje o Tesli«. USTAVNI SISTEM SFRJ Na sporedu: 5. 6. 1967 ob 11.40 in 8. 6. 1967 ob 16.10 Legendarni boj za svobodo v drugi svetovni vojni je položil temeljne principe ureditve našega sedanjega in bodočega življenja. Vsak dan znova urejamo podrobnosti v razvoju, ki nas zagrinja z naglico, ki ji pogosto nismo kos. V tem nemiru pa si lahko pomagamo s temeljno listino — z ustavo. Prizadevamo si za njeno uresničitev in morda bo razvoj zahteval še izboljšave. Vsaka generacija mora torej poznati to listino, če se naj mirno in sigurno vključuje v napredek naših narodov. V okviru pouka zgodovine je poglavje o ustavnem sistemu za učence pogosto nesimpatično, ker se težko \r _____ , . x. „ vživijo, da so tudi sami ob tem že aravi skoro ni čistega fosforja, prizadeti. V oddaji bomo poizkušali raznolikt Oddajo^je pripravU.dr. Dra- ap“%?ako%azZst-raSenSa0IS na naČin P°sreciovatl ob tej eo kot,ar. rtrtrtrtrtJ^J! __ fazP1°fT;ranJenain snovi ne samo osnovne podatke, tem- go KOLAR. LETALA IN LETALIŠČA Na sporedu: 20. 2. 1967 ob 11.40 in 23. 2. 1967 Ob 16.10 Mali Franček se želi spoznati pomembna za človeštvo, da bodo ob več tudi doživetje o vrednosti te linj ej spoznali vsestransko uporabnost: stine. v poljedelstvu, industriji, strupu proti poljskim škodljivcem, 'izdelavi deter- GIBNI IZRAZ DOŽIVLJANJA gentov itn., da naštejemo le nekatere. GLASBE jem, ki smo ga uvrstili kot nadalje- lffi!lllilllll!!l!l!lll!lllll!!lllll!li:ill!l!lllllil!lll!l!!il!|!ll!lllll!!!ll!!l!!ll||||!!l| lll|jll!lllll!l|ll!l|||||||||!l!l||!l|||||||ini||||||l!::K IIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIlillllllllllllllilllllllllillllllBlIllIlSliBlilillilliiilllllllllllB DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE PRIPRAVLJA POMEMBNO IZDAJO, KAKRŠNE DOSLEJ SE NISMO IMELI NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU: H. W. Smolik: ŽIVALSKI SVET Avtor tega priročnega leksikona je v eni sami zajetni knjigi osvetlil ves živalski svet. Izbor opisanih živali je prilagodU najširšemu krogu bralcev, takim, ki nimajo drugih pripomočkov za opazovanje kot bistre oči. Večji <3el knjige je posvetil živalim iz višjih sistemskih skupin, ki jih pogosto vidimo in opazujemo; sicer bogatejši, a za večino ljudi nevidni mikroskopski svet pa je prikazal v bolj skopih obrisih. Leksikalna oblika knjige je novost v svetovni literaturi te vrste. Gotovo je pisatelj imel pred očmi težnjo današnjega človeka, da v čim krajšem času izve iz knjige čim več, in se je zato izognil dolgoveznim nadrobnostim ter dal poudarek strnjeni in bistveni informaciji o posameznih živalih. Večina bralcev bo to gotovo pozdravila, saj se bodo mnogo laže znašli v množici imen in pojmov. Knjiga je namenjena predvsem širokemu krogu ljubiteljev naf rave. Nepogrešljiv priročnik pa bo tudi učnemu osebju ter študentom biologije, po njej bodo radi listali srednješolci, a marsikomu bo to ali ono poglavje prijetno večerno branje. Da bo bralec zlahka in zanesljivo našel vse, kar bo v knjigi iskal, je prevajalec dodal še obsežno kazalo slovenskih in latinskih imen živali in pojmov. Slovenska izdaja knjige bo imela okrog 800 strani velikega formata. V njej bo med tekstom čez 1000 črno-belih slik in fotografij živali, na 64 straneh pa še posebej barvne slike. Knjiga bo tiskana na brezlesnem papirju in vezana v poiusnje. • IZIDE DO KONCA MARCA. ZARADI OMEJENE NAKLADE SPREJEMA ZALOŽBA ŽE VNAPREJ NAROČILA! CENA ZA TA DRAGOCENI LEKSIKON IZ ŽIVALSKEGA SVETA JE: POLUSNJE 120 NOVIH DINARJEV. NAROČNIKI IMAJO UGODNOST 6-MESECNEGA OBROČNEGA PLAČILA PO 20 N-din. Izrežite, prosimo, naročilnico in jo pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26. Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne v Sloveniji. NAROČILNICA - KG z boljšim pridelkom, z večjo odpor- letali. V ta namen gre v knjigarno, Drago KOLAR, nostjo proti suši itn.) S tem poglav- kjer si ogleda knjigo, iz katere razbe- re mnogo zanimivega: Deddal, Ikar, Leonardo da Vinci, OrviUe Wright. in pri nas Bjelančič, Rusjan in drugi. Kakšen je postopek pri nakupovanju letalskih vozovnic? Kako izgleda letališče in kaj je zanimivega v letalu? Oddajo nam pripravlja dr. ing. SPREMEMBE V STRUKTURI PREBIVALCEV SFRJ Na sporedu: 17. 4. 1967 ob 11.40 in 20. 4. 1967 ob 16.10 Gibanje prebivalcev iz poklica t poklic, iz vasi v mesto, število šola-V London, Frankfurt, New York — nih ljudi, porast posameznih naselij, nnvsnrl i A mnvnn v lotuli Ho cr\ 1 o c rt i o Vi Ir/v ■v dl n •w7rtOrt-i7»»I»7»7-i rtrtl7rt — rt + rti7 7 povsod je možno z letali, da so le letališča v redu. Avtor oddaje: Gorazd Mišič. OD ILOVICE DO OPEKE Na sporedu: 27. 2. 1967 ob 11.40 in 2. 3. 1967 ob 16.10 V tej oddaji bo pokazano, kako pridobivamo ilovico, kako jo kopljemo, in kako jo pripravljamo za izde- Na sporedu: 12. 6. 1967 ob 11.40 in 15. 6. 1967 ob 16.10 Človek se najpogosteje izraža z govorjeno besedo. Toda s tem se vseeno ne zadovolji. Preveč je stvari, ki jih doživlja človeško srce in ob čemer je vsakdanja beseda prevsakda-n j a. Zato je človek ustvaril jezik umetnosti. Naj popolnejša govorica človekove- so lahko zelo vznemirljivi pokazatelji. Sa čustvovanja je glasba. A tudi ta S popisi prebivalcev, s točnim zbira- ne P°ve vsega, ne zadovolji v celoti, njem podatkov se niza slika o spre- izziva še k nečemu — k plesu. Kako membah načinov življenja. ot> glasbi izraziti čustva tudi s ple- Naša država je po drugi svetovni som* bo prikazala naša oddaja, ki jo vojni doživela nagel razvoj: spremem- pripravlja s svojo skupino 2iva be v strukturi prebivalcev so zelo Kraigherjeva, hitre in očitne. Seveda v oddaji ne bomo mogli poročati o trenutnem LJUDSKA LIKOVNA stanju, temveč bomo sliko o struk- USTVARJALNOST lavo opeke Kakšno vrsto oneke dplal ^u?.lni sPrememt>i prebivalcev primer- Na sporedu: 15. 6. 1967 ob 11.40 icivvj upcivc. rvcus-bno vrsto opeKe aeia- s chu-,-. ».^r^H Hunoc m c ic m j ali s sliko izpred druge svetovne vojne. Oddajo pripravlja Gorazd MlSlC. mo in čemu jo rabimo? Kaj vse zidamo iz opeke? Torej vse, kar je v zvezi z izdelavo opeke in njeno uporabo. Avtor oddaje: Gorazd Mišič VODIC PO ORKESTRU ZA MLADE LJUDI Na sporedu: 6. 3. 1967 ob 11.40 in 9. 3. 1967 ob 16.10 Skladba angleškega komponista Benjamina Brittna, se nam je že dolgo vsiljevala kot idealna snov za spoznavanje velikega simfoničnega pokazali" umetnost starejše železne do-orkestra. Vendar v naši oddaji ne be in trgovine v mlajši železni dobi. boste videli orkestra, pač pa vse in- Površen sprehod naj učencem ob ?TlUn?ente’ - ki sestavljajo orkester, tekstu strokovnjaka pedagoga Lojza Učenke nase priznane baletne peda- Bolta, kustosa celjskega muzeja, goginje Žive Kraigherjeve z oddelka vzbudi predstavo o razvoju načina Zavoda za baletno in glasbeno izo- življenja na naših tleh. brazevanje v Ljubljani bodo s plesom pojasnjevale prepletanje vodilnih melodij posameznih instrumentov v orkestru. Oddajo nam je zaznaval komponist in dirigent Kruno Cipci. Primer- Vse, kar se lahko spremeni v de-na bo za učence višje stopnje, poseb- lo’ je, energija.’Pri tem se lahko spre-no pa bo dopolnila pouk glasbenega minia iz ene oblike v drugo in pre- 18. 6. 1967 ob 16.10 Ustavili se bomo ob izdelkih ljudskih umetnikov, ki so sami od sebe ali po naročilu oblikovali nek dogodek ali predmet na način, ki izraža poglobljen odnos, umetniško prizadevanje. Taki poizkusi so stalni spremljevalci umetniških dognanj. Pogosto — nešolani nadarjeni ljudski umet- PRAZGODO VINSKA NAJDIŠČA V SLOVENIJI Na sporedu: 24. 4. 19G7 ob 11.40 in 27. 4. 1967 ob 16.10 Obširno in za šolarje pogosto w«-privlačno obdobje orazgodovine bomo niki Pripravljali vzdušje za umetniški v oddaji le Ilustrirali s primeri biva- razcvet, za kulturno sprejemanje, lišč človeka iz paleolitika in neolihka Po Sloveniji, kjer bomo iskali pri-ter bronaste dobe, dotaknili se bomo msre 73 našo trditev, naletimo na dela verovanja -v kulturi, žarnih grobišč l'ti6ske likovne ustvarjalnosti na okenskih kovanih mrežah, na dušnikih hiš in gospodarskih -oosloniih. v zna-meniih in čebelinakih, v kapelicah in predmetih, ki jih uporabljamo v hiši, če, naštetem le nekatere, v.se boli znamo reniti pristnost liiid^ke umetnosti: lahko rečemo, da jo je Hpnoe-njj čas odkril in pravilno ovrednotil. ENERGIJA SE OHRANJA Obdajo nam pripravlja Tatjana Na sporedu: 8. 5. 1967 ob 11.40 in Pogačar. 11. 5. 1967 ob 16.10 Vse, kar se lahko spremeni haja iz enega telesa na drugo. Pri tem pa je energija ohranjena, neiz-gubljena, stalna. \Energija je vezana na maso in je z njo v sorazmerh? Glavne oblike energije so- ener^ita gibanja ali kinetična in f?nereiia poto-žaja telesa ali potencialna. Največ te o energiji vedel Einstein, ki ie dai človeštvu slavno formulo relativnostne teoriie. teh spoznanjih bo govorila od-nam jo praoravlia dr. ing. Nepreklicno naročam knjigo H. W. Smolik: ŽIVALSKI SVET Vezava: poiusnje — 120 N-din Knjigo bom plačal: — v enem znesku, — v 6 mesečnih obrokih. Knjige pošljite na naslov: — stalnega bivališča, — na kraj zaposlitve. Neustrezno prečrtajte! Svojeročni podpis: Datum i cs >o >w g -O > o a Z 'C Cu c >N 3 c/3 D pouka v 8. razredu. BREZ RUMENE MAJICE (delovni naslov: Kolesar v prometu) Na sporedu: 13. 3. 1967 ob 11.40 in J6. 3. 1967 ob 16.10 Spomladi, ko izvlečemo kolesa in se napotimo z njimi v sončni svet, pomislimo, kako bomo brez nevarnosti lahko uživali na izletih, to pot s _ kolesom. V oddaji bomo opozorili na » . ° . . malomarnost, nepoznavanje in objest- kl ‘,aiIi Pr™r*vl1* nost, ki so naj pogostejši vzroki ne- ,Marko VAKSELJ. N" menili smo jo sreč. kot dopolnilo pouku fizike. Oddajo je v režiji Balbine Batteli- ^ „ no-Baranovič pripravila Joža Zagorc. ° neuničljivosti «NOVl Namenili smo jo srednji in višji stop- Na sporedu.* 15. 5. 1967'ob iMn in ^44 v . . . . 18 ^ lpfi7 1(. 1() Saj je vseeno, ali odvzemamo ali dodajamo! Nič se ne izgubi! V oreifi-nji oddaji ste izvedeli o stalnosti energiie, v današnii pa bomo s kemičnimi poizkusi dokazovali, da velja neuničljivost, tudi za anovi. Zakai pa potem mešamo, dodajamo, odvzemanja? Človekov um je odkril, da lahko s takim delom izvabi iz narave nsosvrni hhhh List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 613-722. ini. 3G3 - Naslov uprave- Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina za posameznike 1.090 din (K) N D), /.a šole in ustanov** 2.000 din