*¥ ‘<fi
^usuam
sobota 30. avgust
'Št
hu.
Tf
i j.
leto.
V <sM v X<juMj®J6xi so pošti:
, . K M-
. . . «•-. , - 21--
»»»s Im .
itiri tata .
»s atu« i •	•	»	T-~
‘J* wl& h t ?*j>rej	K	95—
s« v®5 Ista	*	m	50'—
*a čssirt !*<»	*	.	36"~
'n ms«a	„	»
Crtd*i£»v« J «5 a a »Ure« trga Stov. IS. fdefoa ®!ir- ~ UpraTMlStTc je na ftSarijiaem trg* *== ««▼. 8. - Te!of»H »ter. M
$
Izhaja
Posamezna
dan ajntraj.
velja 40 vinarjev.
.•is pismene naritabe brsa ijcSUJatve ^onarjta le no »oremo oiiratt.
Maruinlkl naj pošiljaj«
cjrufcnlno
SW* j>o r-tiiKsnlci.T «
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l jr/nm 7isakter 45ra» "rok rostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust,
Vpreg«***«' glede ‘userator i. or. se naj psi-loSi «5 t-čzovor dopisnica ail anaeka. — Dopisi naj ste tKsMrajo. — Kokopisl se ne »rašajo.
Bolgarofilstvo.
Maribor, 27. avg. 1919.
Politično in idejno poraženi prihajajo obtoženci eden za drugim pred svetovni tribunal pariške mirovne konference, da čujejo zasluženo obsodbo in naloženo jim kazen. Ne toliko iz ljubezni do njih samih, temveč bolj iz sovraštva do nas sta našli Avstrija in Bolgarija skritih prijateljev in tajnih zagovornikov. In kakor vedno so ti zunanji naši škodljivci našli tudi primernih pomagačev v oni struji našega naroda, ki oropana svojih avstrijansko-blrokratičnih zaščitnikov, izgubiva vedno več na politični moči in vplivu. Tako je užaljen strankarsko-polltitični 'mperijalizem privedel do absurditete, da je ob trenotku, ko naša mirovna delegacija napenja vse sile, da Bolgarija, odgovorna za vse posledice svojega izdajalskega napada, vsaj deloma popravi povzročeno škodo, padla Preuranjena beseda „ ujedinjenja z Bolgari.-
.Velik koncept naše bodoče zu-nanje politike gotovo stremi za spo-^u^0*31 2 vsemi sosedi, osobito z .ki so nam po krvi, jeziku in godovini najbližji. O resnici, da imajo a'y scdanfl neprijatelji ujedinjenja z •' pri v bodočnosti isto v mislih, je saka »principijelna« debata odveč, dspanzivnost ideje ujedinjenja leži ravno v ustvarjenju velike jugoslovanske velesile, naslanjajoče se na tri mogočne stebre trikota: Trst, Solun, Carigrad, od katerih danes še niti enega ne posedujemo.
Poraženi Bolgariji ni dana velika izbira: Kam in kako. Odprta ji je za enkrat le pot hipnega zbližanja državi -'HS v obliki, ki bo možna, da ob danem času dovede do nujnosti po-pcpolnega državnega edinstva vseh Jugoslovanov. Toda tako drago kup-jeno državno ujedinjenje zahteva, da fočuvamo vsega, kar bi moglo na -r?kršnikoli način motiti naše soglasje. . naČelo medsebojnega soglasja in ^upanja kaže, da vodi pot zbližanja ujedinjenja bolgarskega naroda preko — sporazuma s srbskim delom •“fcega naroda. Kadar se sporazumejo
Bolgari s Srbi, ki naj sodijo o pripravnem načiuu in času, gotovo ne bo med nami nikogar, ki bi se temu upiral. Bolgari pa morajo uvideti, da vodijo odkrito politiko sporazuma z onimi, kojim so dolžni zadoščenje. O tem zadoščenju soditi pa nismo poklicani mi, ampak srbski narod, ki je to krivico tudi moral pretrpeti.
Cena tega zbližanja je, da se Bolgari v kesu in pokori otresejo docela sanj imperialistične hegemonije na Balkanu, da popravijo preje vse, kar so zapeljani po germanskih obljubah, zagrešili na srbskem rodu in velikem delu Ujedinjenja. Ponavljati vsemu civiliziranemu svetu nepojmljiva početja naravnost zverinskega divjanja, bi se reklo obujati spomine na naj-tragičnejši del naše borbe za svobodo. Ni še pozabljeno, da so tl »Jugoslovani* v snopih streljali dobrovoljce, zajete v Dobrudži, doklerNidimo razdejanja bolgarskega vandalizma, ki je v svoji temeljitosti presegel celo prusko barbarstvo, dokler vidimo v izdajalski vojni razrušena in izgorela sela, dokler plaka srbsko dete za svojo v narodni obleki obešeno majko, dokler niso posušene vse solze za padlimi žrtvami bratomornega boja, toliko časa ne vzbujajmo z neprevidnim imenovanjem tega imena nesrečnega naroda nezaceljenih ran bolestnega spomina.
V tej započeti borbi za »načela* spoštujmo najvišje načelo — odkritosrčnosti in resnice. Povejmo, kaj je globlji vzrok nenadne ljubezni do Bolgarov: samo želja nakopati si v tej nepripravni situaciji enega izmed mnogih centrifugalnih elementov več, ki bi mogel onemogočiti ali vsaj bistveno motiti proces notranjega državnega popolnega edinstva. Kakor ti bolgarski prijatelji, tako tudi mi presojamo vprašanje ujedinjenja z Bolgari iz stališča sedanjega na znotraj nedovršenega dejstva državne enotnosti ter ga zavračamo, dokler bi mogel ovirati pot enotnemu oblikovanju države in služiti kot proutiutež vse združujoči državotvorni ideji.
Da so politiki neke čisto gotove politične orijentacije izgovorili namenoma prenagljene besede, utrjuje v
mnenju, ki smo ga že neštetokrat Izrekli o njih politični barvenosti. Izvora teh nenadnih simpatij je iskati v politični ideologiji te polititične smeri: njena pozitivna stran se imenuje bolgarofilstvo, negativna pa — srbofilstvo.
____________ —nc.
-ič.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Komunistične ideje so danes najmočnejša gibalna sila vsega človeštva. Govoril sem v teh člankih predvsem o ruskem boljševizmu ali komunizmu, ki je obvladal to ogromno državo in služi kot zvezda vodnica komunistom vseh drugih narodov. Duševni oče novodobnega komunizma je Marks. Njegov učenec Lenin ga je s svojimi sodrugl v Rusiji vpeljal v praktično življenje. Ta novi družabni red bije boje na življenje in smrt s starim kapitalističnim družabnim redom. Lenin uvideva napake ln pogreške, ki jih je napravil ter jih skuša odpraviti. Boriti pa se mora ruski komunizem s kapitalisti vsega sveta. Vprašanje je, če se bo kapitalistom to sploh posrečilo. Kapitalistična Rusija' sama nima več tiste notranje moči, da bi bila sama kos komunfstom, ker ne nastopa proti njim enotno. Posamezni protiboljše-viški generali imajo različne nasprotujoče si namere in si med seboj nasprotujejo. Anglija zaenkrat še najbolj pritiska na ruske boljševike. Sama pa ima doma tudi opravka z njimi. Dela jim koncesije na raznih poljih. Dejstvo, je, da se v Angliji bližajo obširni socializaciji industrije. Za Anglijo in vse industrijalne države bi bil boljševizem, če bi zavzel rusko taktiko in oblike, strahovita katastrofa. Angleži pa so bili vedno pametni politiki. Zato se skušajo boljševizmu izogniti s tem, da socijalizirajo industrijo, kar ravno komunisti zahtevajo. Kake forme bo zavzela ta socializacija, bomo šele videii. V posameznih državah severne Amerike so tudi komunisti na krmilu. Severni Ameriki preti nevarnost, da
JVD1MIR LEVSTIK.
pride med posameznimi skupinami njenih držav do oboroženega konflikta radi dveh svetovnih nazorov, namreč med pristaši komunizma in kapitalizma. V Franciji in Italiji vlada mir pred viharjem. V Nemčiji čakajo boljševiki le ugodne prilike. Niti za las še niso izgubili upanja v zmagovito svetovno revolucijo, ki naj vpelje po/sod diktaturo proletarijata in postavi v življenje mednarodno sovjetsko republiko. Nemška Avstrija bi bila itak prešla v tabor madžarskih boljševikov, da niso imeli socijalistični vodje pred očmi strašne lakote, ki bi v tem slučaju nastopila že v par dneh, ker bi en-tenta ustavila vsak dovoz živil. Na Madžarskem je boljševizem zaenkrat pokopan. V češko-slovaški republiki dosedaj še ni zavzel resnih oblik. Da se to ni zgodilo, je iskati glavni vzrok v tem, da se je češki proletarijat bal za obstoj svoje mlade države, ker je spoznal narodno-šovinistične namene nemškega in madžarskega boljševizma,
, ki je v prvi vrsti strmel, da bi razbil češko republiko. Če bi bil nemški in madžarski boljševizem čisto socijal-nega značaja kakor ruski, bi bila tudi tla za komunistično gibanje na Češkem popolnoma druga. Danes je v tej državi na krmilu socijallstična vlada. Če pa ji bo deiaia buržoazija težkoče in zapreke pri socijalizacijf, katero hoče vlada izpeljati ali pa da bi prišel kak angleški princ kot protektor re-bublike, kar želijo gotovi krogi, potem bo češki proletarijat krenil še bolj na levo, približal se bo še bolj mednarodnemu komunističnemu gibanju. Meščanska vojna bi bila potem nujna posledica tega preobrata tudi v češki republiki, kjer je šel dosedaj razvoj pot revolucije. Upajmo, da bo vlada češke republike mirnim potom udej-stvila svoj program in obvarovala češki narod katastrofe meščanske vojne.
Z enim dejstvom pa morajo danes merodajni faktorji računati po vseh državah celega s/eta, namreč da med proletarskimi masami zmagujejo komunistične ideje na cel! črti. To je neke vrste nova vera, katere se ne (Ja iztrebiti. Kakor so krščanske ideje pokopale pod seboj tisočletno mo-
152. nadaljevanje
Višnjeva repatica.
^IzkuS&| sem ves	«
zumem, čemu ječijo milUoSi702U-’ 2at0 ker *?e ra' ga ne razbijejo; ker mi n?	viu*”01? st.ot,a’. pa
možgane noč in dan, zakaf je zbiana 3n 81 “b,Jam ne udan! Napisan je evangelij ia za Segkte spoznan, a verniki se ne vzdignejo, da bi šli fn uresničili... Vsi vemo jasno, kaj hočemo; naša rešitev je njihov pogin, in vendar odlaša vse in POvsodi, in ni ga, ki bi stopil načelo, iztegnil roko
ne* n*'™1: t0d’ bratJe> gre naSa Pot» ne na levo,
sovražit*00’ naPr.ei» proletarci, marš! Da se dvoje
in voda !l Pokolie» t0 razumem; da tečeta ogenj
milimo »ru 'j 8trug> — z drugo besedo, da se
dn hi sli in 80l?.ru,» Mahnč, za skledico leče, namesto
t Z ‘ llK' kl,i'	tega ne razumem]«
.In to je bil »as *2rot!, je 2sat a Mah„e z
grenkim smehljajem na ustnicah.
i* dnNobenega drugega nimam. Priznajte, tudi ta je dovolj močan.«
nadorn^n I® ?-ejal ur?dnik P°V8em odkrito in ne-
ie mvmnlH ! ‘ V S™J6ga g0stai cel6 desnico mu
umekrd? I prav ?* -Je Premislil takoj nato in jo meknil. »Jasno mi je; se pravi... Nu da 1 Kai
Petah*’ m?sVpeik -b°Žji? Stoletja Plabosti na® vise na Treha’ ip	drzna,	toda volja še ni dorastla,
J asa, preden dozori hlapec v gospodarja!«
»Kako smemo upati, da sploh dozori?«
»Smemo,« je vzkliknil Mahnč s srdito strastjo. »Mi, kar nas je zdaj na^ svetu, smo že pogumnejši od svojih očetov, in naši otroci bodo spet boljši od nas; enkrat mora priti rod, ki se vzpne do dejanja! Včasih mi je, kakor da bi trebalo zgolj nenavadnega dogodka .. . svetovne katastrofe, kakor jih pozna zgodovina obilo . .. in šlo bi; recimo, vojne, ki bi pognala trpljenje na višek .. . To je lehko čez noč; meni se zdi, da je ona blizu. Kadar udari, prijatelj, takrat bomo vsi pogumni. Hlapec bo gospodar; brez tega upanja bi morali vsi zblazneti. Da nimam te vere v sebi — verjemite, šel bi in se obesil, ali pa bi postal odkrit in ciničen lopov, kakor so vsi.«
»Pa vendar je boljše delati, nego čakati; spuščati to gnilo zemljo v zrak, nego zidati na skalo, ki jo treba podbiti s smodnikom.«
»Je. Toda vprašajte naprimer kristjane, čemu ne postane vsakateri svetnik? Malodnije očetov in dedov nam je v kosteh, ne le naše lastno.«
»Kmalu boste videli, da gre, če kdo hoče. Vsaj rušiti mora, kdor misli graditi novo.«
»Vse prav,« je odrezal tribun namah, kakor bi se bil zdramil. »Ali — vi govorite kakor prerok, in jaz ne morem pozabiti, da ste grof. Oprostite, če nimam zmiBla za lepe romane; v arrristokrrrate, ki bi pridigali socializem — po vašem menda anarhizem ! — ne verujem, in punktum.«
»Vem, kaj vam je na jeziku,« je rekel gost
prepokojno ter sklonil život in glavo naprej, da bi prestregel besedo. »Recite brez skrbi.«
»Že nekajkratov mi je rojilo po glavi, ko sem opazoval vso to komedijo z vami; in zdajle, bogme, se mi je zdanilo. Ali ni res, da ste takih misli —«
»Dokazal bom, prej, nego se nadejate.«
»Ali pa ni res, da ste grof.«
»Zadeli ste v črno.« Gost seje sklonil še bližje { pogled je obtičal v pogledu. »Nisem grof,« je potrdil s tihim, komaj slišnim, a trdim glasom.
»Marveč?«
»Ugenite.«
»Poverjenik kake tajne anarhistične družbe, ki bega ljudi s svojimi konfuznimi idejami. Histerik bi bila morda prava beseda.«
»Ne smem se pohvaliti. Sem izmed tistih ljudi, ki mislijo, da je njih naloga izvršena, če rušijo na lastno pest, kjer in kamor jih zanese slučaj. Iregu-larna vojska, bi dejal: komite prevrata, ki delajo pot armadi.«
»Hm! Spričo vašega početja v tem kraju bi dejal, da se berite na zelo lehak in prijeten način.«
»Kaj ne? Slepar, ste hoteli reči?«
Mahnč se je zvito nasmčhnil:
»Sami ste povedali.«
»S tem nisem priznal,« je dejal gost trudno ia obvisel z očmi na pismu, ki je ležalo pred urednikom. »Hudimansko nagli ste v svojih sodbah: ker ni grof, je slepar. Raca na vodil«
___________________ (Dalje	prit	?
gočno rimsko državo, tako pret! tudi današnji civilizacijski pogin, če se odgovorni faktorji ne spametujejo pravočasno ter potom primerne m ^motrene socijalizscije ne izpeljejo nevarnega hudournika v varno strugo.
Kakor v svetovni voini tudi pri rešitvi tega mednarodnega vprašanja ne bodo igrale male države nikake odločilne vloge. Velike države bodo odločevale. Vendar pa je komunistično gibanje tudi za male države življen-skega pomena. Komunistično gibanja po ruskem vzorcu bi male države hitro upropasiilo. Dokaz za to trditev nam je Ogrska.
Kakor v drugih državah trka tudi v Jugoslaviji boljševizem na vrata. Zanikati pri nas to gibanje bi bila velika napaka in narodni greli. Iz sveta pa se tega gibanja tudi ne spravi na ta način, da se nastopa proti njemu po starem policijskem sistemu propadle Avstrije. Potom konfiskacij in aretacij se ne premaga in ne ubije idej. Nasprotno, pognoji se jim s tem le tla, da še bolj rastejo in se širijo. Idej se ne da ubiti. O tem nas je zgodovina že tisočkrat poučila. Svoboda vesti in prepričanja ostane končno vedno zmagovalka. Proti idejam se more uspešno boriti le z idejami. Nasilje rodi protinasilje. V tem oziru sla si taktiki boljševikov in buržoazije popolnoma enaki. Prej je vladajoči buržoazijski razred tiščal proletarijat z nasiljem k tloin. Kjer pa se je sedaj polastil moči delavski razred, postopa proti buržoaziji istoiako nasilno kakor je ona prej z njim. Nasilje pa ni nikdar opravičeno. Buržoazija boljševizma toraj ne more uspešno pobijati, ker mu more postaviti nasproti le oboroženo silo, kar pa je v naših časih najbolj nezanesljivo sredstvo, ki je opravičeno le ipso facto in nikakor drugače. Končno odločujejo vedno le ideje, za katere gore mase in te se nagibljejo vedno bolj v tabor komunistov.
Komunistični ureditvi človeške družbe se bomo v doglednem času v tej ali obliki gotovo približali. Kdor ni slep, mora to uviditi. Tega dejstva se ne da več opraviti s sveta in treba je realno z njim računati. Kar se nam je zdelo še nedavno utopija, bo kmaiu vstalo pred nami kot nekaj realnega, nekaj obstoječega. Na svetu nič ni večnega. Vse nastaja, obstoja, se spreminja in izgine. Na razvalinah starega, vstaja novo. Bili so mogočni narodi, ki so obvladali ves svet, pa so propadli in izginili brez sledu. Propadle so svetovne države in na njih ostankih so nastale nove. Obstojale so razne vere po več tisoč let. Ko so se preživele in niso več odgovarjale živ-ljenskim potrebam človeštva, so propadle in vstale so druge, ki se že bližajo svojemu koncu. Prišle bodo nove. Ko bodo te izvršile svojo nalogo, bodo morale zopet narediti prostor drugim. Smrt in življenje to se vedno menjava. Staro umira, novo se poraja. O tem nas nedvomno pouči
zgodovina človeštva. Ravno tako tudi različne oblike družabnih redov niso nič večnega. Kapitalistični družabni red 3e je prežive! in vsi Čutimo, da taka ureditev človeške družbe ne more več obstojati. Mora priti nekaj novega, kar bo boljše. Kako bo novi družabni red izgledal, še ne vemo. Dolžnost nas vseh pa je, da pri tej reformaciji sodelujemo, da ji damo pravo amer in taktiko. Ne vsega uničiti kot je delal ruski boljševizem. Kar je dobro in življenja sposobno, mora ostati. Kar ni več ža rabo in ne odgovarja več duhu časa, naj izgine. Sploše.i blagor celokupnega ljudstva nam mora biti pred očmi, ne pa interesi kakega posameznega razreda. Edino ta pot mora biti prava.
S poučevanjem mas z radikalnimi socijainimi reformami moramo graditi novo stavbo na trdna tla ljudske zadovoljnosti. Le na ta način bomo prešli mirnim potom v novo, lepše življenje; tako bomo preprečili nasilni prevrat, ki ima v sebi nevarnost, da uniči kulturna in raaterijelna dobra našega naroda in spravi v nevarnost obstoj naše mlade države, katero smo si priborili s takimi žrtvami.
(Dalje prihodnjič.)
Prokletstvo strankarstva.
Koliko žalostnih vzgledov nesloge in propada radi nje pozna zgodovina! Kolikokrat se je že ob velikih trenotkih spoznalo blagoslov sloge in se v tem smislu v prospeh naroda ravnalo. Poglejmo samo par let nazaj: Pred vojno ste si bili zlasti klerikalna in liberalna stranka tako sovražni kot fanatičen Mchamedanec in kristjan. Druga drugo bi hoteli uničiti. Prišla je vojna in skupno trpljenje, skupno preganjanje, skupni vzdihi v ječah in skupna smrt... Strankarstvo se je nehalo samoobsebi in nostopila je sloga, koje sadje bila majniška deklaracija, državni prevrat in svoboda. Ampak nismo še te svobode začeli s polnimi pljuči vdihati, že se je spet pojavila ta pro-kleta zmija: strankarstvo. To nam preti odpreti naše še nezaceljene narodne rane iit ogroža naravnost državni obstoj. Kje pa je srce tega strankarstva? Gotovo tam, kjer nsjhujšega narodnega sovražnika, ki preži zavratno, da nam zada smrtni udarec, še ne poznajo v lastni hiši in se — bratje med seboj — tepejo in suvajo. Ta kraj je: srce Slovenije. Pa srce hoče brez sodelovanja razuma zanesti strankarstvo v vse kraje drage naše domovine, čeprav kriči razum neprestano: bratje, bodite složni! Mi Primorci in Štajerci smo vedno obsojali in obsojamo še danes to nesrečno krajnsko strankarstvo in svarimo javno: bratje, bodimo složni. Kdor se temu upira in hoče našo slogo razdreti, tega postavimo takoj na sramotni oder in kaznujemo ga tako, da nam ne bo mogel nikdar več škodovati! Nobenega usmiljenja v tem oziru, gre za blagor ali škodo nas vseh.
Vodje strank, vam kličemo: Ne napenjaj;« loka, odpravite in preprečite strankarski boj, kajti mi rabimo danes iri vedno slogo, slogo in zopet slogo! Dedni naš sovražnik preži noč in dan z zastrupljenim bodalom v roki in čaka samo na ugodno priliko rav3a med nami, da liki tigru priskoči ter nam to svoje bodalo zasadi v teio! la ne dovolj, da čaka on, še sebi vrednega pomočnika, svojega starega prijatelja in našega smrtnega sovražnika si je najel, da nam zada smrtni sunek od vzadaj! Gospoda, alividete nevarnost, ki nam preti? Zatoraj: Proč s strankarstvom, proč s prepiri, podajmo si kot bratje roke in bodimo složni! Le na tak način bodemo premagali zaklete naše skupne smrtne sovrage. ______________
Neodrešena domovina.
Reka razcnetuje denar davkoplačevalcev.
Reka, 26. avg. (Izv. por.) »Con-siglio nazionale« je poslalo en bataljon reških prostovoljcev v Verono, da se tam vojaško izvežbajo. V jugoslovanskih krogih na Reki vlada veliko, nezadovoljstvo, ker »Consiglio nazionale« na neumen način razmetuje denar zbran po jugoslovanskih davkoplačevalcih.
Italijansko vojaštvo — velika nadloga.
Reka, 26. avg. (Izv. por.) Italijansko vojaštvo postaja dan za dnem večja nadloga za prebivalstvo Reke in okolice. Zlasti okoliška polja mnogo trpe. Vojaki zahajajo kar v skupinah na polja in pri belem dnevu odnašajo pridelke. _____________
Slazkrinh&ni cffie? bsb uržani.
Stfoja preteklost.
Spisala grofica Larischeva, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. Iz angleščine prestavil J. G.
Založila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Roman cesar jev ič a Rudo lf a, ki so ga čitatelji „ Jugoslavije“ s takim zanimanjem čitali, je izšel v ponatisu kot knjiga; cena 5 K ter se dobiva v upravništvu „ Jugoslavijeu v Ljubljani kakor tudi pri njenih podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem ■mestu ter po vseh knjigarnah.
Društva, knjižnice in vsi, ki žele zanimivega čtiva,naročite tavelezanimiv, napetega dejanja poln roman bivše avstrijske vladarske rodbine Habsburžanov. Na Angleškom je doživela ta knjiga v enem letu štiri izdaje, kar je dokaz za njeno veliko zanimivost. Pri nas je bila iz razumljivih razlogov dolga leta prepovedana, sedaj pa ni več ovire, da bi se ne zvedela resnica o Habsburžanih. Naročite torej to knjigo takoj.	___
p Kako Je v Beljaku. Italijanski odrešitelji Nemcev pred jugoslovanskim strahom tega niso storili brezplačno. Njihovo geslo je vedno »sacro egoismo«. Po vseh krajih, ki so jih Italijani kot pooblaščenci entente zasedli, kar mrgoli laških delavcev, trgovcev in obrtnikov. Posebno se to čuti v Beljaku. Preselilo se je tja »Lačenbergerjev« cela truma; vse hile so jih polne, povsod odpirajo trgovine, ki so založene z blagom iz Italije, dočim nemški in ponemčurjenl trgovci ne dobijo nič. Posledica je, da vse vre k laškim trgovcem, domači obrtniki imajo pa prazne zaloge in nič odjemalcev. Nemci že uvidevajo, da so se zmotili, ko so klicali Italijane na pomoč proti nam in pravijo, da bi bilo veliko- boljše, če bi prišli pod Jugoslavijo, Žslibog veli star pregovor, da je po toči prepozno zvoniti.
p Tajna kriminalistična policija je ufatila nekega agenta, poslanega v SHS od grofa Otokarja Čzer-nina. Identiteta še ni dognana. Zaplenjen materijal pa kaže zvezo s habsburškimi spletkami za ustanovitev federalistične podonavske republike z dednim prezidentom Karlom na čelu. Niti vodijo v Švico in na Duuaj. Kompromitirani se zde visoki dostojanstveniki in neki politični voditelji.
p Neodvisen dnevnik. Ker sem bil od 4. do 28. t. m. na dopustu, seveda ne morem biti odgovoren za vsebino »Jugoslavije« v tem času. Izjavljam, da se nikakor ne strinjam s poskusom zanesti kulturni boj med naše ljudstvo. Imamo toliko nujnih narodnih in gospodarskih vprašanj, ki so za naš narod življenskega pomena, da bi bilo kvarno slabiti naše itak pičle moči še s kulturnim bojen1' Odločno pa zavračam natolcevanja »Večernega lista«, ki v pole«1'*! z »Jugoslavijo« pravi, da je »Jugoslaviji* vsem naprodaj, »Jugoslavija« j n* Dua nikdar in ni nikomur naprodaj, temveč je in ostane neodvisen nadstrankarski dnevnik, kar se baš o »Večernem listu« ne more reči, ki ima že v naslovu tiskano neresnico, da je baje neodvisen dnevnik. Več lepih — da celo sijajnih — ponudb s te in one strani, da bi se »Jugoslavija« udinjala tej, ozir. oni stranki, sem dosledno in odločno odklonil. »Jugoslavija« je in ostane nadstrankarski neodvisen dnevnik. Strankarske strasti se čimdalje bolj razvnemajo in vsa javna vprašanja se, žal, presojajo s strankarskega sta* lišča. Vsaka stranka dela potom svojega časopisja za Interese svoje lastne
stranke. Nujno nam je P*	.	,
nesirankarski informativni dnevu.k, ki javnost nepristransko informira o vseh
važnejših dogo<»wh in vprašanjih ter se zavzema «e za Interese le ene stranke, temveč edino le za interese naroda in države. Če pove pri tem kako bridko resnico, verjamem, da tej ali oni stranki, ali tej in oni osebi to ni prav, ker mnogokrat resnica v oči
Dr. Janko Leskovec:
Jubilej in še kaj.
Spomini in slike iz vojne dobe.
Dne 25. decembra leta Gospodovega 1913 sem se vozil iz Belgrada proti Slovenskim goricam. Ni bila prijetna ta pot.
Misli so poletele v Belgrad. Res srbski narod je v civilizaciji zaostal za našim. A nekaj je bilo opažati na vsak korak: samozavest malega a čilega naroda. Po dveh balkanskih vojnah se je pripravljal na notranjo konsolidacijo skoraj dvakrat povečane države. Diplomacija in vojaštvo ni mirovalo; delali so se že načrti za uresničenje nadaljnega programa*: osvoboditve in združitve celega jugoslovanskega naroda. Seveda polagoma, v etapah. V prostorih »Narodne Obrane« sem videl zelo piiprost zemljevid, ki prišteva k veliki Jugoslaviji tudi Kranjsko in Primorsko. Vprašal sem zakaj se ne upoštevajo tudi koroški in štajerski Slovenci. Smejali so se stari politiki rekoč, da bo do osvoboditve teh krajev preteklo še mnogo časa. Le počasi, le zlagoma je bilo njih geslo.
Tudi drugi krogi so bili več ali | manj posvečeni v tajnost, da se pripravlja Srbija postati jugostovansk! Piemont in spominjam se, kako se mi je pripovedovalo, da pripoznava sin tačasnega italijanskega konzula v Belgradu, strasten politik, Srbom vse Primorje z izjemo Trsta, kateremu se pa Srbi nočejo odreči. Kako se je italijanski tek v par letih povečali Opazil sem povsod, da si Srbi v letu 1913 niso želeli nove vojne, ker so bili od dveh ravnokar končanih preveč izmučeni. O vojni se je govorilo sicer kakor o neizogibni stvari, pričakovala se je šele v letu 1917, ko bi bile dograjene tri nove dvotirne železnice na Rusko-Poljskem in bi Rusija v smislu tajnega dogovora s Francijo baje bila dolžna vreči naenkrat 10,000 000 mož na bojišče. O tem je zvedela Nemčija vsled izdajstva in tako seje pričela svetovna vojna, ki je združila Jugoslovane, pa tudi grozno opostošila Srbijo.
Premislim Zagreb. Iliča res ni simpatična vsled svojih krivonoslh prebivalcev in njihovega švabčarenja. Toda Zagreb je sedež jugoslovanske akademije in vseučilišča tn kulturno
središče onega dela našega naroda, ki ima ime hrvatski. Je to Živo, gostoljubno in veselo pleme, k) ga ima lahko človek iz srca rad. Kraljevina Hrvatska in Slavonija je imela zajamčeno avtonomijo v sodni, političn’ in učni upravi in se je ložje razvijala nego najbolj tlačeni del Jugoslovanov, mi Slovenci. Pri vsem težkem položaju in borbi z barbarskimi Madžari sem Hrvate zavidal.
Mi Slovenci imamo svojo civilizacijo, disciplino in organizacijo razvito najbolj med Jugoslovani. A tisočletno suženjstvo je uničilo narodni ponos, posebno na severni meji. Opazoval sem to za časa svojih gimnazijskih študij v Beljaku in zdaj sem na podobni poti na severno jezikovno mejo na Štajerskem. Niso prijetne perspektive biti vedno v tem na videz tihem a globokem boju, ki ga bojujeta obe stranki z veliko energijo. Razlika je ta, da podpira rene-gatstvo in umetno Nemštvo vlada in cela kopica bogatih raznarodovalnih društev, Slovenci smo pa navezani sami nase in na svoje dobro a nikjer upoštevano pravo.
čakovacl
Ker ni železniške zveze s Pra-/ gerskim, dobim ^prenočišče v hotelu ob kolodvoru. Lepo opremljen, moderen hotel, gospodar madžarski čifut, služkinje Slovenke. Stara pesem!
Na božični dan mimo Ptuja na Pragersko. Slovenska govorica v vagonih, zunaj tuje obiležje. Nemška govorica kondukterjev, nemški napisi postaj, ponemčena mesta in kraji ob železnici. Če se vozi tujec mimo in posebno pozoren, mora dobili utis, da se vozi po nemškem ozemlju, v katerem le slučajno živi par neko barbarsko-slovansko narečje govorečih kmetov.
V Mariboru isti občutek. Ni me volja čakati na pošto, ki odide šele proti večeru v Št. Lenart; brez vsa-kega vprašanja se podam v smer, kjer leži dosedaj neznano mi novo bivališče.
Bil je že mrak, ko dospera tja-Popolnoma neznan iščem slovenskih napisov. Gostilna Aubel ima dvojezičnega, a nemški je na prvem mestu. Slednjič vidim v bližini samo slovenske napise denarnega zavoda M Arnušove gostilne. Tje se napotim.
Radovedna natakarica Ančka m«
bode, ampak za blagor naroda in države je neobhodno potrebno, da se tudi resnica pove. — Anton Pesek.
p Brez demokratov vlada nemogoča. Zagreb, 28. avg. »Agra-mer Tagblatt« se bavi z vprašanjem, ali se bo mogla viada s tako malo večlno dolgo vzdržati. List konstatira predvsem, da je vsaka vlada brez demokratov nemogoča in da bi tudi v lučaju krize morala pasti rešitev zopet v roke demokratov. Zato je najpametneje, ako se pralamentarne skupine, ki so po svojem programu sorodne sedanji vladini večini, zbirajo okrog te in tako omogočijo redno in uspešno parlamentarno delo.
p Razmere v Črni gori. Cetinje, 28. avg. V zadnjih časih so francoski listi, posebno »Temps«, prinašali ponovno vesti o dozdevnih revolucijskih dogodkih v črni gori. Jemu nasproti konštatlra poverjenik bHS za Črno goro, da so te vesti Popolnoma neresničue in tendencljozno izmišljene. V Črni gori že ves čas, kar so razmere nanovo urejene, ni bilo nikakšoih nemirov. Rovarjenja Rotovih krogov izven države so ostala popolnoma brezuspešna. Protisrbske-8* Pokreta v Črni gori ni, saj so Črnogorci, razven malega števila muslimanov, Srbi. Uradništvo tvorijo po ogromni večini domačini. V celem, m-kdaj črnogorskem ozemlju, ni niti ‘0 uradnikov iz Srbije.
p Wilson proti izpremembam mirovne pogodbe. Ldu. Lyon, 29. avgusta. (Biezžično.) Kakor poroča »NtwYork Herald«, bo preds. Wilson objavil oklic na ameriški narod, kjer bo protestiral proti izpremembam mirovne pogodbe, ki jih zahteva senatna komisija za zunanje posle in ki niso nič drugega, kakor političen manever, Čigar cilj je, onemogočiti izvedbo mirovne pogodbe ter zavleči povratek miru.
p Nemškoavstrijska mirovna pogodba. Ldu. St. Oermain, 28. avg. (Dku.) Kakor poročajo listi, je vrhovni zavezniški svet danes odobril klavzule nemškoavstrijske mirovne pogodbe, ki govore o pristaniščih, železnicah, y°dnih cestah, podonavski paroplovbi ter železniške pogodbe med NetnSko Avstrijo in novimi nacijonalnimi državami. Sprejet je bil tudi odstavek o organizaciji dela. Tittonija je v tej seji zastopal senator Scialoja. Glede govorice, da je čehoslovaška republika dobila od entente povelje, pustiti svoje meje skozi 15 let odprte za izvoz premoga v Nemško Avstrijo, nemškoav-stnjska delegacija še ni prejela nobenega uradnega obvestila.
Razna poročila.
Splo8na ofenziva proti boljševikom. T Ldu. Pariz, 28. avg. (DunKU.) J^mps* javlja iz Helingsforsa, da ’°Jaski krogi potrjujejo vesti o obstreljevanju Kronstadta. List poroča da se Je začela na vsej karelij-ski fronti ofenziva proti boljševikom.
j® ?itda,a k.ot čudo in videl jsem, da
v teh W
jih ne izgubi tako hitro v slovensko gostilno. Ko sva ugotovila, da je rona pesa in sem se nasitil, ter se ji predstavil za trgovskega potnika, sem izvlekel iz nje vse podrobnosti glede razmer v trgu. Dodatki niso bili nič kaj razveseljivi. Med morda 400 prebivalci je tri četrtine odpadnikov, ®»tanek Slovenci, ki se zopet cepijo H?Anapredno in SLS. Edino informa-T9Hnix®pjem šefu so me navdale z
zadoščenjem.
se? v gostilni, drugi SJ1 Pc, °,?5,dal, neznatni kraj. ?	i L p bodočem šefu,
dr. Žižku, kakor ga naziva. Kraigher
v romanu .Kontrolor Škrobar" Bil sem prijazno sprejet, izkazala se ml je nepričakovana gostoljubnost, dobil sem prenočišče in hrano v Šefovi niši, tako da sem bil mnenja, da sem zašel po naključju zopet med stare olovane. Prihodnji dan sem opravil par navadnih kazenskih razprav, se Predstavil na sodniji, po povratku se
Proti tujcem na Angleškem.
Ldu. Amsterdam, 28. avgusta. (DunKU) Angleški listi prinašajo vest Reuterjevega urada iz Honkonga, glasom katere namerava angleška vlada izdati zakon, ki naj omogoči nadležne tujce lažje kot dosedaj izgnati iz dežele, da ne postanejo te kolonije zatečlšče podanikov osrednjih velesil in središče tujske propagande. Madžursko-romuuski sporazum.
Ldu. Lyon, 29, avgusta. (Brezž.) »Journal de Gencva* prinaša dolg članek o možnostih nrndžarsko-rumun-skega sporazuma, kjer pravi, da je prvi pogoj madžarsko-romunskega iz-mirjjenja ta, da se Madžarska lojalno in brez pridržka odpove Transsilvaniji. Ni ga Romuna, ki bi bil pripravljen odnehati v tem vprašanju.
Brusiiov generalisslmus boljše-vikov.
Ldu. Dunaj, 28. avgusta. (ČTU.) »Korrespondenz Rundschau*' poroča iz Stockholma: »Ruskaja Žizen" potrjuje senzacijcnalno vest, da je bil znani ruski general Brusiiov, bivši poveljnik ruske armade na južni fronti imenovan od sovjetske vlade za ge-neralissima in da je prevzel poveljstvo rdečih čet v boju proti ukrajinskemu generalu Petljuni. General Brusiiov začne že v najkrajšem času ofenzivo proti Petljurovim četam in bo stremel za tem, da izžene ukrajinske čete iz južne Rusije.
Tržaški dogodki pred sodiščem.
Ldu. Trst, 25. avg. Kazenska razprava proti udeležencem na Izgredih, dne 3. in 4. t. m. se nadaljuje. Včeraj, 24 t. m., je bila razprava proti uslužbencu cestne železnice Ivan Slavniku, ki' je obdolžen, da je hujskal svoje tovariše k stavki in se upiral pozivu karabinjerjev, da nadaljuje delo. Obravnava se je vršila tudi proti delavcu Josipu Bruziču, obdolženemu, da je kričal: „Živela revolucija 1 Pobijmo te karabinerske surovine!'*, nadalje proti zidarjema Ivanu Skilanu in Josip Miklavcu, obtoženima, da sla z dne 4. t. m. 1 skupno z drugimi tovariši zahtevala zatvoritev restavracije „Ferdinande“. Ob tej priliki so demonstrantje baje kričali: „Mi bomo že pokazali Tržačanom, kdo smo! Proč z Italijo! Mi hočemo Avstrijo 1“ Sklavnik in Miklavec sta bila oproščena, Bruzlč in Skilan pa obsojena vsak na tri mesece zapora.
Težka vprašanja.
Ldu Trst, 28. avgusta. Dopis milanskemu »Secolu*, datiran z dne “**.L J11- iz Rima, poroča: V prihodnjih sejah bo moral italijanski mi-mstrski svet sestaviti vladne izjave o zunanji politiki. Ta vladna izjava bo gotovo nudila mnogo težkoč. Iluzija, s katero je prepreda prejšnja vlada deželo, je zadobiia take korenike, da si danes marsikdo misli na velike te-ritorijalne pridobitve, vendar pa že nekateri listi dvigajo svoj glas, razburjeni vsled zadnjih vesti, ki prihajajo iz Pariza in katere se z druge
pa seznanil s svojim novim šefom, ki je bil par dni odsoten. Ugodno me je presenetil njegov odločni, samozavestni nastop, njegova resnost in odlično razumevanje položaja. Pripovedovati sem mu moral svoje utise in doživljaje iz Srbije zlasti tudi načrte Jugoslovanske politike v bodočnosti. *P»ašal je tudi. kako se bo izvršilo ujedinjenje jugoslovanskega naroda in ko sem izrazil svoje prepričanje, da L* £ ®ogoče le z vojno, je pristavil,
i ? i!V ?n 0 tem uverjen. Nisva si mislila, da se bo to tako hitro zgodilo.
Slovenske gorice, Bog z vami. Človeku, ki je tam rojen ugajajo tl kraji z mastno plodno zemljo, tl nizki griči, počasno tekoče vode, vinske gorice. Meni, sinu planin, je bilo v prvem času neizmerno težko in dan na dan sem hodil na vzvišene kraje, da sem bil vsaj od daleč deležen pogleda na Pohorje, ki mu je le v neznatni meri nadomestovalo Julijske in Kamniške planine.
strani tudi skladajo z informacijami in vtisi, ki jih je prinesel zunanji minister Tittoni na svojem povratku iz Pariza v Italijo. Sedaj je znano, aii bi vsaj moralo biti znano, da so razni italijanski problemi vsled pomanjkljive naklonjenosti zaveznikov oziroma vsled brezbrižnosti naših zastopnikov postali zelo ogroženi; od naših novih delegatov tudi ni mogoče pričakovati čudežev. Pred vsem pa vzbuja eno vprašanje največ bolesti: To je vprašanje Reke. Sanje Italije in Rečanov se ne bodo uresničile, zakaj Reka ne bo združena z domovino. Manifestacije zvestobe in patriotizma, ki jih je uprizorilo reško prebivalstvo o priliki odhoda brigade grenadirjev, so ganile Italijo in bodo nudile vladi povod, da opetujejo svoja bratska čuvstva v prilog Reke. Tudi ne bodo izostale slovesne patriotične manifestacije parlamenta o priliki izjave ministra za zunanje posle, ko se bo razpravljalo o mirovnih pogojih.
vesti* ■
dn Visokošolcem gozdarske stroke, kateri študirajo ali žele študirati v inozemstvu (na Dunaju ali v Švici) se bode za leto 1919/20 razdelilo 4 do 5 štipendij z zneskih 2000 do 2500 K. Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili (krstni list, pripadnost, zadnje spričevalo in potrdilo revnosti) je nasloviti na kr. ministrstvo gozdov in rudnikov v Belgradu, a vložiti jih je treba najpozneje do 8. septembra 1.1. pri Gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
dn Plavalna tekma na Bledu In v Karlovcu. Poleg drugih prire-d tev se vrši jutri v nedeljo 31. t. m. v Karlovcu tudi plavalna tekma, katere se udeležita tudi zmagalca pri zadnji tekmi na Bledu gdč. Angelca Černe ing.France Ravnik. Tekma obeta biti jako zanimiva in pričakuje se, da bodo Slovenci tudi to pot odnesli prvo darilo. — Plavalna tekma, ki se je vršila 15. t. m. na Bledu, je krasno uspeta, kljub temu, da se je pripravila šele zadnji moment. Pri plavanju čez 600 m na progi Grajska, kopelj — hotel Malnar je dospel kot prvi gosp. Joža J a kil. Pri damskem plavanju čez 50 m je ostala zmagovalka gdč. Angelca Černe, po domače Pe-tranova z Bleda. Pri brzoplavanju za gospode je dobil prvo darilo tudi domačin-Blejčan g. France Ravnik, ki je poleg tega zmagal tudi pri hrbtnem in stranskem plavanju za gospode. Pri plavanju za deklice do 15 let je dospela prva na cilj gdč. Pjevec, pri deškem plavanju pa g. Joško M e d v e d. — Upamo, da nam bo Bled kmalu zopet nudil priliko videti naše Športne moči pri novih uspehih.
dn Pameten predlog. „Narodna Politika** prinaša danes članek iz učiteljskih krogov, V katerem predlaga, naj se ob priliki izvedenja agrarne reforme povsod določijo gotova zemljišča, ki naj preidejo v last krajevnih ljudskih šol, tako da bo mogoče sčasoma preurediti ljudske šole po deželi v smislu kmetijsko-strokovnega pouka.
dn Ureditev poštne službe. Kakor poročajo listi, bo imenoval minister za pošto in brzojav večje števno inšpektorjev in kontrolorjev, Id bodo nadzirali točno poslovanje poštnih institucij In imeli zlasti nalogo urediti kollkormogoče hitro in precizno službo.
dn Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja vsem podružnicam, da se vrši v nedeljo, 31. t. m. ob 10. uri v dvorani Narodnega doma v Ljubljani delegatsko zborovanje. Dnevni red: Osnutek službene pragmatike. Zborovanje se bo nadaljevalo popoldne.
dn Kako se dela s kulturo? Glasom statistike je vsled alkoholizma v Sloveniji 8000 otrok telesno in duševno pokvarjenih, pa naša vlada še niti ene gostilne ni oblastveno zaprla. Citamo pa, da ista viada hoče zapreti vse zasebne trgovske š Je 11 Brez komentarja,
dn Zjedinjenje trgovskih na-Stavljencev v Ptuju. Vsled obupnega
položaja trgovskih nastavijencev v Ptuju, so isti sklenili se zjediniti in ustanoviti podružnico ljubljanske »Zveze trgovskih nastavijencev za Slovenijo", da zamorejo potem korporativno staviti svoje zahteve potom tukajšnjega gremija gospodom delodajalcem ter r<a ta način doseči enakost prejemkov po kategorijah in službeni dobi, kakor tudi druge pravice nastavljencev, kar dosedaj mnogim našim kolegom ni bilo mogoče. Pri občnem zboru, ki se je vršil dne 19. t. m. je bila izdelana kolektivna pogodba ter je bilo soglasno sklenjeno predložiti isto tukaj-šnemu gremiju. Kdor se za to inte-resira in želi izvedeli za izvleček iz kolektivne pogodbe, naj se obrne na »Krajevno skupino trgovskih nastavljencev*' za mesto Ptuj pod naslovom „Oddajalnica živil, Ptuj, Ormoška c.“ dn Vpis slušalcev na češki tehniki v Brnu, rednih in izrednih za studijsko leto 1919 20, vrši se za vse kurze in letnike ter oba semestra od 16. do 30. septembra 1.1. Podrobnosti o vpisovanju na črni deski v vestibuiu tesnike in v programu za 1919 20, katerega prodaja vratar Jos. Lleber po 3 K, po pošti 3.50 K.
dn Samomor. V Zagrebu se je na klopi pri kemičnem laboratoriju ustrelil 55 letni kovaški mojster Ivan Zabrdica. Poleg revolverja so našli pri njem še velik nož.
dn Zastrupijenje s plinom. S plinom se je zastrupil v Puntigamskl pivovarni v Zagrebu strojnik Franjo Abramovič. Ko je delal, ni zapazil, da je počila plinska cev. Našli so ga delavci onesveščenega in ga pustili prepeljati v bolnico.
dn Friedrich Neumann, znani parlamentarec, predsednik nemške demokratske stranke, je umri v Trave-mttndu. Bil je poznan tudi kot pisec knjige ,.Srednja Evropa**.
dn Poizkušen samomor. 13 letni trgovski učenec Josip Vargovič je v samomorilnem namenu skočil v Savo blizu Zagreba. Tamkajšni plavači, ki so to opazili, so takoj priskočili na pomoč in še živega izvlekli iz vode.
dn Pred vojnim sodiščem je bil obsojen v Zagrebu na 18 mesecev Niša Rastozlč, ker je ubil svojo ženo, ki je Imela z drugim ljubavno razmerje.
dn Velika tatvina v Celju. V
noči od 11. na 12. t. m. je bilo na celjskem kolodvoru ukradenega za 50000 K usnja od tvrdke Sl5ssl. Policijskim agentom se je sedaj posrečilo priti zlikovcem na sled. Pri družini Umek v Zavodni so našli večjo množino skritega usnja. Družino Umek, mater in dve hčeri so oddali državnemu pravdništvu; nadaljna preiskava je dognala, da sta glavna tatova Avgust Košič in Fric Pečovnik, oba iz Za-vodne.
dn Opozarjamo na današnji oglas tvrdke MeinI vse gg. trgovce.
Ljubljanske vesti
1 Očiščenje Ljubljane. Ljubljana je izgubila vsiljeno nemško lice in samonemškega napisa ni videti nikjer več. Izjemo dela le poslopje ob poti na grad, ki ošabno nosi naziv »Sonn-wendhof«. Le na kegljišču in v gostilni stran od glavne stavbe je tudi skromen napis »na Osojah«. Naj se \ta sramota popravi, da ne bo kazila časti slovenske bele Ljubljane.
1 Zdravstvena oblast, kje sl? Pojavila se je epidemična »krvna griža", ki se širi zlasti med nižjimi sloji. Zahtevala je že nekaj smrtnih slučajev, pa mestna sanitetna oblast še ni ničesar ukrenila, da se ta bolezen omeji. Ali bi ne bilo umestno, da se pošljejo sanitetne komisije k bolnim in umrlim ter preiščejo vzroke in izvor bolezni, da se eventuelno bolne kontumacira in stanovanja umrlih razkuži. Zdravstvena oblast naj! se požuri, da ne bo prepozno 1 Revnim slojem naj se preskrbi brezplačno razkuževalnlh sredstev; kajti kupiti si jih ne morejo, so predraga. Tozadevno stavimo konkreten predlog: zdravstvena oblast naj pozove vse kapitaliste, zlasti vojne dobičkarje, da
priskočijo z darovi na pomoč. Uspeh bo gotovo velik; kajti če zbolijo vsi reveži, pač tudi bogatinom ne bo več prizanašalo. Torej na delo!
Več z žrtvami prizadetih.
1 Kruta prepoved. Ko je imela Ljubljana komaj polovico toliko prebivalcev kakor sedaj, imela je tri javna kopališča in sicer vojaško (pristopno tudi civilistom) na Ljubljanici, Kolezija in Pasji brod na Gradaščici. Ko se je kopanje na Pasjem brodu prepovedalo, je šla mladina v Mali graben (Stržen). Teda kaj 3e zgodil Sedaj podi mestni čuvaj otroke in odrasle iz Malega grabna ter jim zabičuje, da je kopanje do viškega mostu prepovedano, ker se dela škoda na travnikih. Sedaj naj torej hodijo Ljubljančani se kopat od Viča naprej ali k Jaršam v Savo, kjer se tako pogosto gode nesreče. Ali bi se ne mogli, določiti v Malem grabnu (Strženu) nekateri prostori, h katerim vodijo vožnja pota za kopanje? Tukaj bi se pač ne delala nikomu škoda in surovo preganjanje kopačev bi prenehalo. Pred končano regulacijo Ljubljanice bi pa tudi bilo potrebno — postaviti blizo prejšnega vojaškega kopališča novo moderno javno kopališče.
1 Pri Komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo sledeči gosp. častniki: Kpt. Plschler Vladimir, kpt. v rez. Ogorelc, nadpor. v rez. Feliks Celestina, por. v rez. Kisicky Abram, stud. tech. in prapoiščak Gašperin Rudolf.
1 Vstopnice za javno telovadno ljubljanskega Sokola se dobe v predprodaji v soboto v Narodni knjigami in v nedeljo od 11. do pol 13. v Narodnem desnu.
1 Umrl jc v Ljubljani v deželni bolnici bivši nadučitelj v Dragatušu, sedaj v Smledniku g. Fran Potokar. Pogreb bo v nedeljo popoldne.
1 Brivski pomočniki so pričeli včeraj zjutraj štrajkati, ker jim mojstri niso hoteli povišati plač.
1 Vaditeljski tečaj »Orlic* se vrši od 1. do 7. septembra v Ljudskem domu.
1 Uradnlštvo vseh denarnih zavodov ljubljanskih se vabi polnoštevilno na važni sestanek strokovne skupine denarnih zavodov društva zasebnih uradnikov Slovenije, ki se vrši v torek, dne 2, septembra 1919 ob 18. v Mestnem domu.
1 Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija* opozarja na prijateljski večer, ki se vrši v ponedeljek, dne 1. sept. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« ob 20. uri zvečer. Na sestanku razdelitev daril zadnje dirke na Bledu. Vabljeni so vsi člani in športniki, osobito dirkači, radi važnih dogovorov glede prihodnje dirke. Odbor.
1 Kako gospodarijo na Zelenem hribu. Ravnatelj vnovčevalnice za živino in mast na Zelenem hribu trdi da naši domači mesarski pomočniki niso zmožni dela v prekajevalnici. Mi pa hočemo dokazati, kake zmožnosti Imajo tujci. Meseca februarja t. i. je bilo pokvarjenih 12 zabojev mesa, težkih približno 200 kg zaboj in to radi malomarnosti delovodje Martinca. Nadalje je že v drugič zgorelo približno 1500 kg slanine in mesa. Meso je bilo nezavžltno in je smrdelo. — Sumljivo se nam zdi, da je ravno ta količina smrdljivega mesa zgorela. Zadnjič je zgorela slanina 17. avgusta t. 1. v navzočnosti delovodje Martirca. Najprej je zgorela prva prekajevalnica; ko so to pogasili, je šel žejni delovodja v gostilno in v tem času je zgorela še druga prekajevalnica. Lahko dokažem, da se je ožgana, zdravju škodljiva slanina prodajala ubogi delavski pari; za vojne dobičkarje imajo seveda boljšo. To v pojasnilo deželni vladi, da se pobriga za razmere v \novčevalnici, kjer se pod vodstvom delovodje Martinca uničuje naše premoženje. Prihodnjič pridejo druge stvari na dan. Vnovčevalnica ima zaposlene večinoma tuje državljane, do-cim je samo v Ljubljani čez 60 mesarskih pomočnikov domačinov brez službe.
Sokol.
Dopisi.
s Telovadno društvo »Sokol«
v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1919 društveno javno telovadbo na prostoru „S. K. Ilirije" nasproti drž. kolodvoru. Pri prireditvi sodeluje vojaška godba. Spored: I. Ob polu 9. uri izkušnje. II. a) od polu 16 (polu 4. pop.) do polu 17. ure (polu 5. pop.) koncert vojaške godbe na telovadišču; b) od polu 17. (polu 5 pop.) do polu 19. ure (polu 7. zv.) javna telovadba. Ob 20. uri (8. zv.) v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma« prijateljski večer (godba, petje, srečolov, komična razstava itd) Vstopnina 2 K.
s Moščani! Bratsko članstvo iz Udmata, Sela, Zelene jaine, Most in Ljubljane opozarjamo na javno telovadbo moščanskega Sokola, ki se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. na Ulčarjevem travniku nasproti Leonišča ob Zaloški cesti, pri kateri nastopijo gojenke, šolski in obrtni naraščaj, Članice in člani s prostimi vajami in na orodju. Po telovadbi ljudska veselica z najrazličnejšim sporedom istotam. K oblini udeležbi vabi odbor moščanskega Sokola.
s Skupni Sokol v Sarajevu. Na skupnem občnem zboru hivat-skega in srbskega Sokola sta se oba-dva združila v eno društvo: Sokol v Sarajevu.
s Sokolski zlet v Borovlje. »Gorenjska Sokolska Župa« je preskrbela za svoj zlet v Borovlje posebni vlak, ki vozi dne 31. t. m. iz Ljubljane — državni kolodvor — v Borovlje in nazaj. Vlak odhaja iz drž. kol. ob 5 30zj. in dospe v Borovlje po 9. uri. Iz Borovelj pa odhaja ob 8. uri zvečer in se vrne o polnoči v Ljubljano. Vožnja stane tja in nazaj 32 25 K. Za vožnjo s tem vlakom so veljavne le posebne legitimacije, ki jih jc izdala Gor. Sok Župa in katere dobijo ljubljanski izletniki v pisarni Slovenske Sokolske Zveze v Narodnem domu, prvo nadstropje, danes dop. do 12. ure, odnosno popoldan od 2. do 5 ure proti plačilu voznine. Kdor se želi zleta udeležiti, naj se žuri za ieg'tlmacijo. ker jih je za Ljubljano na razpolago le par »to. Priporočamo Sokolstvu kakor tud! civilnemu občinstvu, da se po možnosti pridruži zletu, ki je v narodnem oziru velikega pomena. Zdravo! Vodstvo zletne pisarne.
Kulturni pregled.
ki Glasbena Matica. Več po
društvu Izdanih muzikalij je razprodanih. Tekom vojne se iz znanih vzrokov niso mogle ponatisniti. Prihajajo sedaj prošnje in naročila za te muzikalije iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Društvo pa ne more bratom Srbom in Hrvatom ustreči, dokler tiskarne ne morejo novih ponatisov zaželjenih muzikalij izvršiti. Zato se obrača Glasbena Matica na svoje i Slane z nujno prošnjo, da bi oni Hani, ki morejo pogrešati v sledečem označene skladbe, iste proti primerni odkupnini oddali v pisarni Glasbene Matice. Želijo se posebno sledeče muzikalije: 33 moških in mešanih zborov, 21 moških in mešanih zborov, 14 moških in mešanih zborov — vse tri zvezke uredil Matej Hubad. Bajukove Slovenske narodne pesmi. Devove Koroške narodne pesmi. Sest pesmi zložil Anton Lajovic. Slovenske narodne pesmi priredil Matej Hubad. Pesmarica Glasbene Malice. Vse te skladbe bo Matica na novo izdala takoj, ko bodo mogle delovati tiskarne.
ki Vpisovanje gojencev v konservatorij Glasbene Matice za vse
glasbene in§trumente, teoretične pred-predmete, solopetje, v operno in dramatično šolo in vpisovanje gojencev v društveno glasbeno šolo se bo vršilo v dneh od 9. do 15 septembra v Glasbeni Matici.
»Ju-
ro-
Zaktevajte "Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahl
d KHc s Koroškega Draga goslavija!« Kdor ima še količkaj doljubja v sebi, ta ti bo gotovo hvaležen za objavo tiste notice »Rodu pravico!«, kjer si pisala med drugim tudi, da »se cele noči ubija še tisto malo dobrega, kar je pustil prejšnji sistem v našem ljustvu«. Prebrldka resnica 1 Z bolestjo v srcu opazujemo, kako se spet začenja z brezmiselnim popivanjem, vidimo »rodoljube«, ki jim je ozka široka cesta in slišimo spet ono tuljenje, ki smo ga bili vajeni pred polomom. Prekratko smo se veselili odredbe vojaške oblasti, da oštanejo gostilne zaprte ali se vsaj omejf konzum alkohola na gotove ure. — Ali res ni mogoče zabave brez pijanosti in brez tuljenja?! Ce je kdo o tem prepričan, rotimo ga, naj čim-preje izgine s Koroškega; tukaj treba resnih in treznih delavcev, ne pa pijanih »rodoljubov«, ki dajejo ljudstvu slab vzgled. Prejšnja nemška vlada je nam pošiljala večinoma trezne uradnike — je pač dobro vedela zakaj. Naše ljudstvo pa pričakuje v slovenskem uradniku nekaj boljšega in je razočarano nad tem, kar vidi in sliši. Resnici na ljubo moramo pribiti, da imamo izvrstne moči in kremenite značaje med uradniki in učitelji, a kaj, ko par »rodoljubov« diskreditira vse. Naj bi bile te vrstice inemento za Deželno vlado, vojaško oblast in za vse prizadete.
d Radovljica. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za mesto in okoiico ima v torek, dne 2. septembra t. 1. ob pol osmih zvečer v restavraciji Kunstelj v Radovljici svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
d Ovsiše pri Podnartu. V naši občini je dne 22. t. m. ponekod toča tako pobila, da so jesenski pridelki skoraj popolnoma uničeni. Najbolj prizadete so vasi Misače, Zg. in Sp. Dobrava, Otoče in Zaloge. Na OvsiSah samih ni padala toča, pač pa sta dež in veter napravila veliko škodo. Sadje je otreseno in jesenske žetve ne bo, ker nam je že nevihta vse požela in omlatiia.
d Židovska nadloga. Naša gorenjska letovišča so bila tekom letošnje sezone primeroma jako dobro obiskana. Število letoviščarjev bi bilo sigurno Še večje ako ne bi prišli »gostje«, kateri pri na3 niso bili nikdar dobrodošli. N. pr. naš Bled ni še nikoli bil tako obdarovan s krivonosci kakor letos. Ti ljudje so s svojim švabčar-jenjem druge slovanske goste naravnost izzivali. Znan je slučaj, da se je nek Ceh takoj pdpeljal, ko je videl, da imajo judje na Bledu prvo besedo. Da je nastala naenkrat taka draginja živil, se je zahvaliti le tem, kajti ti so
začeli dražiti vsako malenkost koncem
sezije se brez gotovih kompenzacij mleka sploh ni več dobilo. —- »e nekaj so zanesli ti ljudje v naše gorenjske kraje — nezadovoljnosti Hujskali in podpihovali so na vseh koncih in krajih, najraje pa pri naših kmetih. Grdili so Srbe na najpodiejši način, ter delali na tihem reklamo za »republiko«. Povsod se jim njihov namen, ni posrečil, so pa seveda slučaji, kjer so z uspehom vsejali seme Franko-Radič-židovskih idej. Oni 50 dobro vedeli zakaj 10 delajo ravno v neposredni bližini demarkacijske črte . . . Da se za prihodnjič to prepreči, bo treba nekaj ukreniti. Naj se tem ljudem ja3no in odločno pove, da zanje ne maramo. Organizirajmo se sami proti tej golazni, kajti židovstvo ogroža vedno huje naš obstoj.
d Jesenice. Ko sem pred krakim večerjal v kolodvorski restavraciji na Jesenicah, sem začudeno pogledal, ko ml kar naenkrat pade v golaš kos zidu s stropa. Pritožil sem se pri restav-raterju radi tega neprijetnega dodatka h golažu. Ta pa ml je dejal, da nisem jaz prvi, ki se mu je kaj takega zgo dilo ter dostavi), da bi pač ne smel sesti k mizi, nad katero je strop poškodovan in se vsled mokrote kruši. Ko sem pogledal na to kvišku, sem
videl, da je ta kot restavracijskega »salona« ves črn in vlažen. Malo apna imamo menda še v naši državi, sicer pa dosti slab gospodar, ki ne popravi niti strehe na svojem posestvu. Toliko v znanje tistim zlatovratnim gospodom* ki jih je vedno dosti na raznih inšpekcijah na Jesenicah in ki so se prej tako radi ozirali na vse najmanjše želje švabskega restavraterja. Seveda, sedaj ima restavracijo Slovenec in tudi nemške gospode ni več, zato pa j« dobro, kakor je!
d Kočevje. Poslovalnica bolniške blagajne ljubljanske v Kočevju opozarja vse njene člane, da se izplačuje bolniščnina tedensko vsako soboto za nazaj. Obenem se opozarja tudi vse delodajalce, da se izognejo vsem neprllikam, da poravnajo točno poslane račune; v nasprotnem slučaju bode poslovalnica neljubo primorana izterjati potom pristojne politične oblasti
Zadnje vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „ Jugoslaviji". Jugoslovansko posojilo v Ameriki.
Beigrad, 29. avgusta. Iz Pariza poročajo, da se vrše med jugoslovanskim in ameriškim zastopstvom v Parizu pogajanja o najetju večjega jugoslovanskega posojila v Ameriki. Pogajanja potekajo zelo ugodno.
Lov na tihotapce.
Zagreb, 29. avgusta. Včeraj danes je priredila vojaška policija racijo na t hotapce in zakotne trgovce, ki so se zadt zevali največ po nekaterih tukajšnih kavarnah in gostilnah. Tihotapci, ki se ne morejo izkazati, da-8 v Zagreb pristojni, bodo odveden njihovo pravo bivališče.
Vojni minister v Zag«'*bu*
Zagreb, 29. avgusta. Nocoj je dospel v Zagreb vojni minister, general Hadžič. Minister bo nadziral tukajšnjo armado in tukajšnje vojaške institucije.
Posestvo bana K. Hedervaryj6>
Osijek, 29. avgusta. Vlada Je postavila pod sekvester posestvo bivšega bana Khuena Hedervaiyja. — (Dolgo so odlašali. Op. ur.)
Pogajanja za rekonstrukcijo kabineta.
B e 1 g r a d, 29. avgusta- p<*naMa seja narod, predstavništva je bila čisto kratka. Rešene so bile spmo forma£ nosti, razprava o dvanajstinah pa je bil* odgodena na jutri. Po seji narod, predstavništva so se začela takoj zopet pogajanja med strankami o rekonstrukciji kabineta. Vlada se je postavila namreč na stališče, da noče biti ovira, ako je katera druga slranka res voljna, resno in stvarno sodelovati pri vladi. Pogajanja se nadaljujejo še pozno r noč. O rezultatu še sedaj ni nič znanega. Demokrati bodo najprej zopd poskusili se sporazumeti z radikalci* Ako se pa to vnovič izjalovi, bodo stopili v zvezo z jugoslovanskim in* narodnim klubom. Razširjajo se tudi vesti raznih osebnih kombinacij, ki pa so dosedaj še brez realne podlage. V političn!h krogih je opažati precejšno popuščanje strankarstva. Vedno težavnejši položaj, v katerem se nahaja država, je v vseh skupinah zbudil boljše elemente, ki so pripravljeni staviti državne interese pred strankarske. Zato se bo to pot morda vendarle posrečilo sestaviti vlado, ki b o imela za sehoj veliko večino parlamenta in ki bo tudi voljna in zmožna razrešiti nujna in težka vprašanja naŠe notranje in zunanje politike.
Kov roman
Jfmalu začnemo priobčevati nov velezanimiv humorističen roman>
GOSDI
VI
g Laneno blago. Neka švicarska firma naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ima velike množine lanenega blaga na razpolago, katero se lahko takoj prevzame. Naslov te firme dobe interesen ti v zbornični pisarni.
g Zagrebška borza. Zagreb, 29. avgusta. Na današnji bofzi so no-tirale tuje valute kakor sledi: 100 dolarjev 4850 K, 100 bolgar. levov 130/ 140 K, 100 čehoslov. kron 150 K, 100 francos. frankov 566 K, 100 Mark 265/264 K. 100 romunskih lejev 250/ 258 K, 100 lir 470 K, 100 rubljev 203 K. Delnice ljublj, kreditne banke so notirale 890 K, J?.dr. banke 1075 K.
g Furnir za mizarje. Mizarji, kateri snujo hlode pripravljene za rezanje furnirja, naj to javijo Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je v dogovoru s »Slavonija« društvo na dicnice za industriju drva v Brodu, da prevzame rezanje furnirja za ceno 20 vinarjev za kvadratni črevelj. K tem stroškom pridejo še stroški za dovoz in odvoz, ki znašajo za prevoz 1 vagona Ljubljana—Brod in naza) K 1.854. Rezanje furnirja se izplača !e» ako se odpošlje celi vagou (10 m3) ’esa. katera množina odgovarja ca 100000 kvadratr.ih črevljev furnirja.
g Bencin in mineralna olju.
V kratkem dospe Iz Poljske drugi hansport bencina in drugih mineralih olj. Reflektanti naj javijo pismeno svoje potrebščine odseku za prehrano v Ljubljani najkasneje do 31. avgusta t. l. *
Nabito na naročbo.
,,/Zarodni Socijalist"
zastopa vse socijalne, gospodarske in politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki živijo od dela svojih rok oziroma svojih misli. „Narodni Socijalist“ bo zastopal socijalho pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike.
Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne Socijalne Zveze).
Naročnina za leto znaša IC 16’—, za pol leta K 8'—, za četrt leta 4 K in za en mesec K i'50.
Upravništvo „Narodnega Socijalist ali je v Ljubljani, Marijin trg 8.
Izjava.
Dne 13. aprila ie Jugoslavija11 pod na-xuVom ’»Grel>i iz Litije11 dopis, v katerem očita g. Henriku Lebingerju, trgovcu v Li-Nji, da je kot trgovec izrabil zveze s funk-ajonarji sodišča in okrajnega glavarstva , Litiji, pod zaščito te protekcije vodil Riarfi ansk° aprovizacijo, zlasti razdeljevanje skorja, tako da mu je ostalo mnogo „re-- Ja »zaostankov11, o katerih ni mogoče 1 jasnih računov: dalje imenuje član-. U" ^ •	• •	• *-•	--
dobiti kar g,
Lebingerja kot največjega hinavca in
potuhnjenca, kar jih nosi zemlja in poživlja na bojkot njegove trgovine. Podpisani odgovorni urednik se je preveril, da so gorenje obdolžitve in žalitve vseskozi neosnovane, ki temelje na docela izmišjjenih podatkih dopisnika; zato obžaluje priobčenje članka in izrecno preklicuje celo vsebino tega ne-osnovanega in krivičnega napada.
II.
V št. 119 tega lista z dne 19. maja 1919 izšel je med pokrajinskimi vestmi in pod zaglavjem „Z Bleda11 članek, ki je bil naperjen proti g. dr. Jankotu Benediku, okrožnemu zdravniku na Bledu. V tem članku se je očitalo g. dr. Benediku, da je pritepenec, renegat, nemški ovaduh, pijavka, da so prišle na dan lumparije, ki jih je za časa stare Avstrije uganjal med drugimi tudi g. dr, Benedik, da je ovajal oblastem ljudi iz hudobije in namena, da spravi nekaj naših zavednih ljudi na vislice, ter se poživlja vlada, da poskrbi, da take pijavke med našim narodom zginejo čez mejo. Podpisani odgo-govorni urednik se je pa prepričal na neiz-podbojen način, da so gorenja očitanja glede g. dr. Benedika vseskozi neutemljena in da delajo očitno krivico g. dr. Benediku. Podpisani odgovorni urednik se je namreč uveril, da g. dr. Benedik svojega odločno narodnega prepričanje ni nikdar prikrival in da je zaveden Slovenec. Nasprotno je svoje slovensko prepričanje javno in povsod kazal in ni nikoli nikogar ovajal oblastem. Podpisani odgovoini urednik obžaluje vslea tega, da je gorenji članek s popolnoma ne-osnovanimi in vseskozi krivičnimi napadi na g. dr. Benedika izšel v tem listu. Vse te neosnovane obdolžitve preklicujem s tem izrecno.
Ul.
V štev. 81 tega lista z dne l. aprila 1919 izšel je med pokrajinskimi vestmi in pod zaglavjem „Zopet korito!11 članek, ki je bil naperjen proti g. Kokalju, nadzorniku državnih železnic in postajenačelniku v Kranju. V tem članku se je očitalo g. Kokalju, da je narodni kameleon, ki je menjal svojo narodnost tolikosrat, kolikokrat je to zahtevala njegova osebna korist in da je mesto obratnega vodje v Celju po protekciji u-stvarjena sinekura za moža, ki nikjer drugod ni mogoč. Podpisani odgovorni urednik se je pa prepričal, da so gorenja očitanja neutemeljena in da delajo očitno krivico g. Kokalju. Podpisani odgovorni urednik se je namreč uveril, da g. Kokalj svojega odločno narodnega prepričanja ni nikoli prikrival. Nasprotno je to svoje slovensko prepričanje celo javno in povsod kazal ob onih nesrečnih časih svetovne vojne, ko je bilo to ?a državnega uradnika skrajno nevarno. Radi svojega odločno narodnega nastopa, ko je dal raz vojaški vlak sneti frankfurtarico, je prišel g- Kokalj celo v disciplinarno preiskavo in je bil preganjan od vojaške strani Ravnotako se je podpisani urednik prepričal, da proti službenemu poslovanju g. Kokalja ni bilo nikdar niti najmanjšega u-govora in da je njegovo službeno delovanje bilo vedno tako brezhibno, da je celo večkrat izventurno napredoval. Podpisani odgovorni urednik obžaluje vsled tega, da je’ gorenji članek s popolnoma neosnovanlmi in vseskozi krivičnimi napadi na g. Kokalja izšel v tem listu. Vse te neosnovane obdolžitve preklicuje s tem izrecno.
Zaeno poživlja vse cenjene dopisnike, da naj poročajo samo resnična dejstva in da naj kratkomalo »puščajo vs.e krivične napade na njim neljube osebe. Javno časopisje ima pač biti neupogljiv izraz javnega mnenja, toda nikdar ne sme stopiti v službo ljudi, ki se hoče izkoriščuje javno časopisje znositi krivično nad njim neljubim osebami.
V Ljubljani dne 22. avg. 1919.
Anton Pesek.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
cvT\*—	   -
ProdtA ©e:
t®
Proda se vsled pomanjkanja stanovanjskega prostora popolnoma nov deko-racijski divan z žimnico. — Cena 2500 K. Vpraša se Prl-sojna ulica 3, priUidje. 1274
Proda se cela priprava za preprostega fotografa. — Aparat format 16X«U. Cena 550 K. V. A. Kandija 38, p. Novo mesto, Dolenjsko.
___________1271
Kočija	se	proda pri F.
Senica, Dunajska cesta (za Bežigradom	6.)	1263
nr_?re4enc*> novo, za sobo
kartonu prodam za 50 K do povzetju Ivan Polanek v Črnomlju.	1268
s©: fe
Kupujem smrekov les, Jelka, hrastov in bukov bodi »i okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAONETI, Parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Stu&be-
Za rudokop se išče mlad, po možnosti samski pisar, zmožen zaračunanji plač ter dopisovanja. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prosilci za navedeno poduradniško mesto naj pošljejo lastnoročno Prošnje v katerih je osetme in dosedanje
n St™"? Pod''!tke na upravništvo tega lista pod šifro
»Rudnik11.
1273
Službo išče gospodična začetnica, vešča* slovenske in nemške korespondence slovenskega tesnopisja in knjigovodstva. Ponudbe pod A. M. na upravo Jugoslavije.
__________1272
Iti leten močan deček iz dobre hiše, želi vstopiti kot učenec v kako trgoviuo z manufakturo ali špecerijo v Ljubljani ali pa Kranju. Ponudbe na naslov A. P. Podnart.	1269
Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine popolnoma prost, želi mesta v trgovini ali kot skladiščnik. Ponudbe ua upravo lista pod ,Trgovski pomočnik 2511.
Dva krojtška pomočnika za veliko delo išče Pavel Jemc, krojaški mojster Sp. Šiška, Celovška cesta št. 22.
1265
Blagajničarka, vešča korespondence in knjigovodstva. Ponudbe z navedbo plače na upravništvo Jugoslavije v Ptuju. 1264
Sobarica, izurjena tudi v šivanju se takoj sprejme. --Dobra plača in hrana zasi-gurana. P. Majdič, Ljubljana.
Modistka, delavka, la moč, katera se tudi temu primerno plača, se sprejme v trajno delo. — Ker odpotujem prve dni septembra na Dunaj nakupovat modele, se je zglasiti takoj. Modni salon Rozi Fabčič, Rimska c. 6.	1260
Inteligentna gospodična, ki ima res ljubezen do otrok z znanjem klavirja, se takoj sprejme samo čez dan ali tudi s popolno oskrbo k otrokom. Cenj. ponudbe na P. Majdič, Ljubljana. 1255
Prodajalko in učenko se takoj sprejme v trgovsko hišo. Ponudbe na Ferdinand Skof, Mislinje.	1253
Dopisovanje *u I ženitne ponudbe
Zenitna ponudba 1 Mesar išče primerne družice. Ponudbe pod .Mesar1 na upravo lista.	1270
Izjava.
Podpisana Alojzija Dobrovnik, lastnica pralnice in likalnice v Ptuju naznanjam, da moj mož Jože Dobrovnik ni upravičen razpolagati glede mojega podjetja. Tudi nisem plačnica za dolgove, katere bi moj mož kjerkoti napravil.
Ptuj, dne 26. avgusta 1919.
Alojzija Dobrovnik.
Proda se:
hiša z gostilno, kovačijo in nekaj vrta. Gospodarsko poslopje sestoji z dvemi dvorišči, dvema prodajalnama, gostilno, posebno pripravno za tovarniške svrhe. Nahaja se v nedosredni bližini Ljubljane. Pojasnila daje anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Predam že rabljen
bilard (Seifert)
za obračati in potrebne priprave.
Neukold Konrad, Hotel v Slov. Bistrici.
3D51F-7UE
naznanja, da še vedno
dela s pristnim blagom.
f*vršitev točna.
Zmerne cene.
2c vs<z izvršena dela
jamčim 2 leti.
Ako iščete službe, ali pa če
kupiti ali zameniti tedaj inserirajte
uspehe imajo oglasi v dnevnika „Jugoslavija111
kaj naprodaj oziroma nočete kaj
Najboljše
imate
v Jugosaviji1
  ------ 'm.—	.........»Ul "HIV 'I'1-
Za lovce! Ugoden nakup!
2200 prima lovskih patron, kaliber 12, 16, 20 napolnjenih z brezdimnim smodnikom in svincem št. 6, 8, 10 in 12, prodam takoj. Pismene in ustmene ponudbe na Iv. TomažiC-a, Ljnbljana VII, Celovška cesta Sl/H (ustmeno med 1.—2. uro popoldan).
Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice* Leonid Andrejeva komedija .GAUDEAMUS1 poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6-— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO11 povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8'—, ■ ■■ - okusno vezani K 101—.
V založbi »Zvezne tiskarne11 so izšle izvirne pesnitve iv. Albrehta,,SLUTNJE11 in Janko Glaserja ..POHORSKE POTI11. Cena
vsaki knjigi K 4'—.
p Oz
-or.
llCčUJl
Prodam dobro ohranjen avtomat s tremi volarji, igra 24 komadov. Cena je 1200 K. Ogleda in poizve se v gostilni Manje Jemc v Spodnji Šiški, Celovška cesta 22. Istotam sta na prodaj 2 šivalna stroja in en konjski komat. Cena 50 K.
Vsake vrste obleke izdeluje in prodaja po najnižjih cenah tvrdka Lešnik in Kelc v Mariboru
Stolna ulica štev. 5.
Ima v zalogi še dobro angleško blago.
Illasli, slanine, mesa,
brašna, pšenice, kukuruza kao i svih ostali životni namirnica može se dobiti u svakoj količini kod
Tose Vučkovka, Mitroviča, (Srijem).
N
trde in mehka, suha, do 200 vagonov za hitro dobavo po najboljši ceni, tudi proti kompezaciji.
Ponudbe z navedbo cene vagona, postavljenega na postaji se prosijo na poštni predal 89 Maribor.
trgovci in IV
gostilničarji ■ ■
Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Zahtevajte cenik! — Zahtevajte cenik!
vešča stenografije in strojepisja se takoj sprejme. — Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Oglasiti se -je pri gozdni ind. d. d. „CROATIA“, Marije Terezije cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure.
V Krapinskih toplicah je biia U. avgusta 1919
ukradena kobila
160 cm visoka, kostanjeve b2rve, ravnega okroglega života, dolge črne grive, rep kešat in do kolena dolg, na glavi ima belo liso, mala okrogla kopita, orvo desno kopito rmene (žolte) barve. Kobila je vredna 8000 K. Kdor kobilo najde, dobi lepo nagrado. Sporoči se naj lastniku ukradene kobile
JURIJ LORBER,
Naraplje p. Ptujska gora, okraj Ptuj.
Prevzamem razna brliša
zastopstva za Slovenijo,
Ponudbe pod ,Upeljan‘
poštnoležefce Maribor
7. lepo vidno pisavo se takoj proda. Informacije pri Splošni zav. posredovalnici, Gledališka ulica 7/I1I, od 15- do 18. ure.
Poizve se v B. Ipavčevi ulici 12, Celje,
Tapetnik in dekorater
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, viasnice, toaletno milo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
LJUBLJANA Fino francosko olje prlniissima
Vinski kis 	,
V Čokolada In kak no	/
\ Sardino najboljšo vrste /
\Kond. mleko s sladkorjem/
\ Fina desertno vino Malaga /
\	1	liter	K	24-—___j
\ Kum —Cognac /
vsake vrste in v vsaki
množini kupuje vedno lu plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj. (Gorenjsko).
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža.
tramove — drva — oglje
kupuje vsako množino
DR A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o
v Mariboru.
Likerji
Marmelada
Razpošjlja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. - Cene nizke. - Najlebelo popust. - Ceniki se sedaj ne razpošilja o.
(sodarje) za akordno delo išče tvornica Brko, Zagreb
centralna ležeča AmrnSf'
plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe poslati na upravništvo lista nakar se dobo ustmene informacije.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe-tonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hllierjeva nlica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za Izrabo vodnih sil, vodr.e žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-
bttonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske In železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
sc poceni in v dobrem j stanu takoj proda. \
Ogleda se ga lahko ob vsakem času pri Mihaelu Dečmanu, gostilničarju in posestniku na Hvu. šici pri Jesenicah (Gorenjsko)- ■
Naznanilo! ^
Otvorila sva na Gosposvetski cesti št. 10 (Mar. Ter. cesta) nasproti evangeljske cerkve, trgovino
▼AVAVATA
sveža, 6 orig. zabojev takoj za oddati. Naslov iz prijaznosti v upravništvu.
na debelo in drobno.
Cen j. občinstvu zagotovi java sedanjim gospodarskim okolščinam primerno, točno postrežbo^
Priporočava se z odličnim spoštovanjem
Zalta & Žilič
^	Ljubljana	v	avgustu	1919.
VAVAfivrr
zamenja Xn|f f j za :: ojJli 11 j
konfekcijska trgovina j LUKIČ, Pred Škofijo 19. j
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg stav. 26,
ki bi rad dovršil tehnično šolo, se obrača 9 prošnjo do jugoslovanskih mecenov 'ali kakega tehničnega podjetja, ki bi ga vzdrževalo 2 do 3 leta. Hvaležno povračilo po dogovoru. »Strojni tehnik' na upravništvo lista.
Trgovci pozor!
Razpošiljam po najnižjih cenah samo na tr-
.	govce: kavo, čaj, cimet, poper, paprika,
Slavnemu občinstvu na-	,	JL.
znanjava, da sva prevzela f ino francosko pralno milo, toaletno
gostilno	milo, čokolado, kakao, metle in krtače
Maričini dnm	ter	vse	druge	predmete.
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk.
Ivan in Ana Černe z Goriškega.
import ter eksport
Stolni trg, štev. 3, Maribor
j Zahtevajte cenike 1 Zahtevajte cenike!
S?«?#n 6
* JUGOSLAVIJA* dne 30 avgusta 1919.
209. It M.