Leto V., š*ev. 23.
V Celju» sobota dsste 24. februarfa 1923.
J'ZjQps                           ¦~~-~J/^*-t-''flB                Ä ^BSB         ^K^^M       ^^I^L               h^H^I          MmS^I    ^^^^1         ^^^^1     ^^^^^^^^^^^l^^k         ^^^^m       hB^B
Poštnina plačsna v Qotovint.
Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din.
Oglasi ;?a mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p.
Po.amexna žžtevilR» stane 1 Din.
Izttaja
vsaK toreK, cetrteK an sotooto.
Urednlštvo: Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadst, Teles. 53.
UpravniStvo: Strossmajerjeva u. St. I, pritličje. Teles. 65.
Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066.
Fr. Mra<vJjak.
Nove uradniške doklade.
Nimaim sicer šc na raz-polago nove-
#a zakona o uradiiiških doklaidah, ki sc
proizvede s 1. mareem t. 1. Iz precej iz-
črpnih časoipLsnili poročil o potcfcii seje
fniarvčncsa odbora pa je jasmo, d'a smo
doživeli javni uanieščenci po tolikih
obljmbah m zatrjevanjili zopet brklko
razoearaitje. Kako površ-no, brez vsa-
kega socijalne^a čnta in naravnotsC
brezsrc.no se jc šlo preko neštetih reso-
liK:ij, osebni-h intervencij najnplivneisih
predsta>vni!kov nradniških orgaiiizaci]
in prmcipijelno važnih prcetlogov na-
rodnejja poslanca prof. Rcisnerja v sejl
finančnega odbora, ko je stvarno in te-
meljito pojasnil velifce nedostaitke vlad-
nega pred'loga. Načrt o povišanju dra-
ginjskih doklad, ki ga je nameravaia
pred razpustitvi-jo narodne skupsčLiie
realizirati nu predloa; demokratslketca
kluba koalicijska vlada, golovo iti ir
streza) faktičnenm materijclnemu po-
L-nžaju javni'h namešcencev. I3il pa je
mmoffo boljši, tud* socijaino pravičnej-
ši, iker bi bile dobüe JiLžje kategorije
uradništva iste dragüiisKiw doklade ka-
kor višji> uradniki. Tudi bi se bik> m.a-
ksanrranje draginjskih doklad popolno-
mu itkinilo.
Državiii intercs- in streJiüjenja \<seh
odkritih Jugoslovanov PO kom>olida.ciji
troediiiega naroda že zahtcvata, da se
place vseh javnih na.iricšeencev w cell
držnvi čim prej izenačijo. Draginja sa-
ma nas je že dovolj ujediiiila in izena-
čila.   Danes pač nilice ne Jiiorc vt.jč ir-
dili, da bi bile razun sianovanj žrvfjeai-
skc potrebščine v preOamskili krajih ce-
u-ejše. Za eiuiko dclo ])a moranio pr[ c-
nakih  žrvljenskih    razrnerah  zahicviitf
tudi eiiako honoriraujc dcla. Iz tega vl-
/Jiki bi' gotovo vsaJc javni namesčenec
vj^iii  prcdfo«  topio   pozdraviiai,  ako
bi bil v   svojcin priiicipii    indi konse-
lcventcn. Novi zakon sicer nkinja 4. to
5.  razred    dragi'njskih doklad itr u-vr-
šča ;)rcča.:isko uradništvo v 2. in 3. raz-
rcd. üstvarja pa s iem nova,   mispTot-
stva meet uradništvom   v mestu m na
deželi tar nice! nižjo in v.išLo katefforjo,
nc da bi le koJSčkaj olajsal velüko bedo,
k.i ttra   celc uradniške    rodbme narav-
nost v katasirofo..  Za višje   iiradniStvo
ponwmi    z\"i5a'nje    draginjskHi    doklacl (
n>ajhno injekcijo.    za nižje  ushižbcncc ;
p;» Tie ziiaša bolLko, da b\ si mogel ¦naro- j
C:\tl pogrdb v-saj petega razredii.          . |
V iivfomuiciijo'   w'clokU'Piie   jäviiostu ¦
ix! koje še danes   nad 80?« nc zna pra- i
vilno presttditi veKkcga poincna zado- j
voljnega in ncodvisneffa. uradnistva za ;
vaaiko državio-. ailw se lioče gospodar- j
sfto in kulturno razvijati, hočem navc- {
sti. par štcvilk.   Draginiske doklnide v j
viäji kategoriji uraicbiištva so se pewi- |
šaJe dnevno za 4 Dim, stanovaniska do- ,
klada.  iw znaša   po razredih   dn^v-no t> j
-5> Din.   Ker so pa povßali hv&n-i po-  |
scstniki.  s tokočrm letoni   staiiarino v  j
naiudotsnejših  slučajih  za  najmanj   10U j
/», ^adostuje t«, povišek koinaj za sta- 1
narino, ozir. v «otovih slu^ajih    v ]x>- j
krilie povksane slanarine. Nižji uradnrk? j
in »Luge tlobe-po nov-cni za.konn dncv- |
no 1 Din poviška dra.ginjskib, a Jiobe- j
nih starcovanjskih dokb,d, dasirivm) sc   i
iirrt.je povišaJa  stanarina  tako, ka-kor   !
vs^tn ostali-m    namcščencem.    VpoT;o-   i
>enci bodo. prejeiuali dnevno 9—14 Din.
¦crrafftekili doiklatl   ki 4 dio 7 Din sta-
nruine. VpoJfojcnci 3. razreda bodo do-
öivali po izenao^Tiju celo 2 Din dra^mj-   i
>.kih doklad maiij nego dosedaj.    Zad-   j
•atfč so se povisale draßinjske doklade [
wred eniin Ietoin..   Zc takrat jrh ic vat  j
di-aspnj:^ ,j^i pinska pred vsaikokraüiini j
•Pavišanjcm,,    davno  prehitel, tako, -cTai |
4i«Jck<> jiiso  nblažUc  In-dnega  !X)ls)ža)n
Randidatstta lista
3ugoslounnshe demohrntshe stranhB
za mariborsko-eeijsko volilno okrož^ za
volifev poslancev Ane 18« maroa 1923.
NosiBec liste s
dv. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru.
Srezki kandidatis
|. Za wolilna okraja B^ežSce-
Sevnica in Laöko.
Kandidat:    dr-  Franjo   Roš,  2upan  v
Laškem.
Namestnik: Josip Holy, obrtnik v Bre-
žicah.
2.  Za   volilna   okraja   CeB|e-
Vransko in Maritooe* levi
breg-St. Leesant.
Kandidat:    Ivan Rebele, obrtnik in po-
sestnik v Celju.
Namestnik: Franc Mravljak, prof., Celje
3.  Za volilna okraja Murska
Sobota-Doles ja   Lendava.
Kandidat: Štefan Köhar, posestnik v
MarkiSovcih.
Namestnik: Peter Kovač, posestnik in
trgovec v Dol. Lendavi.
4.  Za  volilni  okraj   Konjice.
Kandidat: Franc Petelinšek, posest-
nik   in   kolar  v   Oplotnici.
Namestnik: Franc Seručar, posestnik
in  kolar v Hebenštrajtu.
5.  Za volilni okvaj L^utotner.
Kandidat:    Franjo,  Cvetko,   nadučitelj
v Vučji vasi.
Namestnik: Janko Horvat, slikarski moj-
ster v Ljutomeru.
6.  Za volilna okvaja Wlapibor
desni bi^eg-älow. BistHoa
in Slov«mjgpadec SoS-
tan^Mae-enberg.
Kandidat: Ivan Gutnzej, posestnik in
obrtnik v Slov. Bistrici.
Namestnik: Peter Mravljak, posestnik
v Vuhredu.
7.  Za volilna okraja BWoziFfe
in Prevalje.
Kandidat:    Fran Kocbek,   nadučitelj v
p., Gornjigrad.
Namestnik: Ivan   Lipold,   posestnik   v
Mozirju.
8c Za voRilna okv-aja Ptuj in
Ormož.
Kandidat:    Lovro   Petovar,   posestnik
v Ivanjkovcih.
Namestnik: Janko Debeljak,  posestnik,
Medribniki.
9, Za volilni   okraj  Šmairje-
Rogafec-Kozje.
Kandidat: Anton Puklavec, pos. in
vinski   ravnatelj,   Maribor.
Namestnik: Anton Malgaj, viničar v
Zibiki.
javiiili naatioSčciicev. Od takrat se je
povzdiRnila drasinja v urnih skokili '<*
P(>vi>re>üiK> 50% in je ncznatno pad-la re
v IJlavšičevi eri. (id mc-scca septembra
so se povzdijijiile cene pri nicsu za 2b
¦'¦», premoffu 35%, nioki 80%, rižu 40%,
nanufaktiiri1 .15% in pri sUuiovanjih za
tminuinj 100%. Dar^-s piaOa iavne«a
uameščenstvn ne dosega povpročno lh
tega, ka,r je iinel- nred vo.in«. Gotovo
se pa tirdi takrat ni vozil v kočijah tn
živel razkošno. KolLko javnih nanrc-
ščeneev iiuaino danes, kojili pktča ziui-
ki pri vdikem Stcvilu rodbiruskih čia-
jiov mcscčiio jedva 3000 &> -4000 K.
Nc boiii našteval .socijalnih posl-e-
dic, ki izvira'jo r/. nara\nost beTaSke-
sa stanjui gotovih araidntski'h rodbin.
Ko tieijo cez glaivo v tiiol^ovih, se )\m
odpoveduje kreelit celo v lastnih «ospo-
dyiskili ortfauizacijuli, doma ,pa vla-
daia1 bolezeai in lakota. AH fci še mogo
ce "zahtovati ck! takcgn uradnika, cia
vrsr vestno svoie dotziiostt. nko je nje-
jiova iclava polna skrbi in aJio sa ie
sram žc prtxl sanüm üeboj. V ncsreöO'
lii pahinl sanio samt'ga sebe, ampak
titdi svojo /-eno in uedolžuc otRičiče.
Dobro disciplinirana vojska je wr
nesljiva zaščitnica državnih mei, nepo-
kvarjeno in zridovoljno uradnistvo naj-
frelneiš! tetnelj državc. Ali se zaveda-
}o ttwa predstaviiiki naze države, .too
dolijo  tako  slabo  niilošč.ino  najbedütef
siiiT mod bedni'mi? Ljubezen do domo-
i vine pri uradništvu ne poxna odipovc-
di. Uradniki so preta^ali v častnen:
stevilu v d:o'brüvolj.skiLh vrstah svojo
sreno k.ri zu osvoboditev in ujedhijenje
ic države. Bill so po preobratu prvi na
dclu za notranjc ivonsulidiranje iwve
doinoviniji, eločitn so clrugi srabilr in
):opiCTÜ svoje premoženje. Ne zavida-
jo ihn tesa, zahtevajo pa z vso odlof-
nostk) ükü za so pravico, da s-mejo- ži-
veti.
Pogreb ir. luana Tavüarja.
Veiičastna ie bibi zatlnja pot <xl-
lienika dr Ivana Ta-včarja 22. rm. 2e
kmalu pop. so se začelc ulice polniti
z innuisastevüriiiTi občinstvoni. N€ sa-mo
\y. Ljivbljanc, ampak iz vseh krajev Sl-o-
venij^ so prihircli častilci vclikesra ino-
?:a, da počastijo njegov spomin. Množica
ßudstva se račiuia na 30.000. Dr. Tav-
L-a.rievo krsto so prepcljali ziutraj v
Crno zastrt vestibui pred sejno dvorano
na ina^istratu, kicr s-o jo položrli na
katafal-k. Ves vcstübul ic bi! spremenjen
v cipresni. in pahnov «aj. Sokoli z jto-H-
mi rapirji, Jndranasi in Trijjlavanii so
tvorilj. dopoldne in ixjpoktne eastno
stražo. Nad krsto je viAel portret po-
liojnika. Ves dan so prilwjate «cprc-
^fedne nmožice, da sc sV enkrat poslo-
\\k> od    in-oža vzorov,    velfke^a roKlo-
Na dan 18. marca oddajte vsi krogljtce za to listo,'
ki bode imela na volišču povsod ppvo škrinjico!
l.iuba in dobrotnika, ki je marsiikatero
¦oko osušil zlasti' v stiski svetovne voj-
ne. PrednO' so odnesli krsto pred' rna-
sjistrat so sc zbrali v sejni tivorani ix>-
kojni'kO'Vi sv-ojet in ožji sorodniki, za-
stopnikii vlade im inozemskih držav.
Kraljevii zastopnik, |io!kov)i!(k Vuielwvie
je stopil1 k pokojnikovi vdovi gospej
rranji Tavčarjevi in Ü v wnenu 'kraljct
kojidolira»]' na bridki izgubi. Užalošee-
na vdova se zahvaW m prosi kralje-
vcjra zastopnika naj sporoči zahvalo
vse rodbin-e na najvišje niesto.
'F'oin<o ob 4. uri je blagoslovil stolnJ
prost Andrc-j Kalan z asi.sksico krsto z
zemski'mi ostanki po'kojnLka. Kriv? krste
soi bili zbrani rodbina. zastopnik kralja,
najožii, prijatelji in zastopniki vlade,
konzulB iimzemskih držav, zastopniki
ljnbUanske občine in knjizewiiki. Pev-
skl zbor »Giasbcne Maticc« pod voa-
stvom Matcja Hubada je zapeb Poer-
stenevo kantato »Umrl je lriož.« P,o
končatii pesmi je nastopil pokrajinslc!
i:amestoi;tk, ki je sl:ivil pokoänika kot bu-
ditelja, tičitclja in oduševatelja naroda1
tcr koneeno naznanit da zastopa krailjü
polkoMiik^učkovič, vlado minister Zu-
pani.č in na' nieno prošnjo tudii on sam.
Sporoeil je pokojmku, da se vrsi po-
«reb na državne stroške in zakljnčil s
küco-m: Večnaja pamjat!
Imcnoin ožjih prijateljev s>e' je po-
slovii od Ijwbljenea slovcnske^a naro-
da dr. Karl Tritter, ki je izjaviil da Zar
luje danes slovenski in ves juKosto-
vanski narod ob krsti najvecje^a modi
veMikitmi sinovi in najbe>ljsesa: rncd do-
brimi. Kakor iz >ekla vlit in iz granita
i/klcsan je žarel nad pusto sedanjostjo.
Vse svoje darove si postavi] v shržbo
narodt«.. ki si mu bit politicni in kuJturni
voditeij. V hvnležna srea si xd'olbil nic-
nrmliLv spoinin s svojim pisaLeljskfrm
delo'vj;inje.iii. Že poziii rodovl« mladiroc
bod'o črpali fa tejca neusahljivega stu-
denca. Upošteval si Veclno zakone bra-
toliiiibja hi zato iiisi imcl sovrazniikO'V.
Kot znpuTi ljii;blj;-Liiske občMc. si1 JeČU
zlasti v težkih časih svetavnc vojne z
vsemi svojimi niočmi bofcsti1 m trplic-
nje svojih somešča-nov. Ave aniina cmr
didia!
Za dr. Trillerjem je nastopii inne-
• iom slovciiskih književnikov pesnik
Otoii Zunančič: SlovciLski fcnjiževnlkf
se Manjiijo v .>rJobokem spoStovanjn
svojemu plcmenitcmui mojstru. B>1 si so-
Ocn mm. bnjnc^a elulia. po-lai clove-K.
Tvoja dnša ni' mo^la1 izživcti vseh sil v
eni smeri. Mno&i so to obzalova^', a m\
te^a nc obžalujemo, ker jemlieino te za
eele^a moža. Tvoja bescda je bila /iva
in ožaijena /, bleskom klasične lcpote.
Iz Tvoijih deb odseva zanoswost. mo-
drohst in plcmenita ljubezen za vse, kar
živi in zato ostancjo veena. UstvarjaJ
si slovensko duSo- in s|)rejel zato ljube-
/en vseiara naroda! Slav a Tvojenm sjpo-
nirnu! Nai<> je zapela »Zveza pevskih
društev« ix)d vodS'tvoni Prelovca Pasv-
čicevo »Narodno na^robnieo«.
7.<\hYi sprevod se je otvoril po Strl-
tarjevi ii'lici, na čelu sokolska konjenl-
ca (32 kon:>cnikov) s praporom, za 3co-
njenico je korakala go-dba Dravske ¦dT-
v-i'zijc, ki; je sviraia vso pot turobne fcr
k^tinke. (iodibi so sledili ziustiuvono^e
Ljubljanske^a Sokoia, Sokola I-, Sokota
II. in sokolskih drnstev y ^iški. Škofjt
Loki, v KraiiiiiK l^ibnici, Zagorju, Bo-
rovnici, Vrhniki, Krškcm, Celtu in Ma-
liborii. za njiini se je razvila tivo^ocna
vsokofekit povorka, v kateri so bila za-
stopana najrazličnejša so-koiska dni-
stva. iz ceki Sloveniie ined dru$:i-mi Ce-
lje, Maribor in Muta - Vuzenica. Sütrc-
siitstvo JujcossovanivkcKa Sokolske^a
Saveza.' so ziustopaü1 starosta dr. Rav-
nihar, Savezni načebilk dr. MuttiHc,
)iods(aros(;i    G.inffl,    Sa^-ezaii blwainllt
Stran 2.
»NOVA  DOBA
Stt-v.  23.
Kajzdj. Sokolonj so sledHi Skautl Or-
juna, akademioiio dmštvo »Trig.lav<- r,
zastaivo in vencetri, trgovski akadiewilkiv
srednješolsko drustvo »Preporod«. Za
nosidcem fcriža so korakali gasilci r
vencem in Zidarsko in fre-sarsko dru-
stvo- z zastaivo. Za god'bo Zveze kigovsio-
venskih '/elczničaricv so se uvrstiH- aka-
demiötio društvo »Jadran« z vencein,
splošno žemsko drušrvo. Kok) jugoslo-
vanskih sester, zastavonoše pevslcrn
društev »Slavca«, »Ljubüanskega zvo-
Tia«, »Lj-uibljatie«, $išen.>ke Čitahrice,
pevskega zbora bralnega -drustva v Tr-
žiču, Zvojia iz Šmartna pri Litiji in
Lire iz Kamnika, na ödn pa stara za-
stava lijuhljaiiske Citalnice. Sledili so
elani drame in opere. Nato so skdi-li no-
silci mnogostevilnih veneev mestne oft-
čiiie UuMjanske, Nikola Pašiča, oficir-
jev Oravske drvizije, lovske&a drustva,
Kred'itne banke, pokrajinskTga namest-
nika Hriba.rja in sc dva cvetlična voza.
Med njWui ven-cc z napisom: Jugosio-
vanska demokTatska stratika Svojenru
prvemu predsedniku. Za cv-ctlijčnini vo-
zom so šli vsi namcšccnci Narodnc t>-
skanK* za njimi pa so nosüe beb oto-
lecüne deklice tavorieve vence z nn-
pisi pokojniikovih nesmrtnih del. Ob
mrtvaškem vozu so korakali >kot časfcno
spremstvo predstavniki slov. književno-
stL Za vo7x>m je stopala pokojm'kova
obitelij, za tcmi pa zastopmki vlade, vo-
iaSkih i<n civUnih obla-sti in raznih dru-
gih korporacij. V žalnem sprevodu so
šli med drugimi zastopnüc kralja VikT-
ko\ic. minister dr. Znpanič, bivši m:-
iiist. dr. 2erjav, dr. Kra«mar, dr. Ktfko-
vec, voliki župan Baltic, admiral Me-
tod Koch, zastopniki inozemskih drzay,
Predsedstvo JDS, župani iz razinih kra-
jev, med njhrn celiski župan dr. Hra-
sovec, sodniki, profesorski zlx)r univer-
ze z rektonem Ušeničnikom. Po vsefl
ulicah, kjer se je pomikal sprcvod so
stale goste trrnne abčinstva. Ob stranen
so tvorili spatär učenci sredniih in os-
novnih sol pod vodstvom prcfesorjev 5n
učheljev. Vse sveti^kc so gor-ek, s cer-
kva so do'iioli zvowovi.
Pri sv. Krištofu k opravil stolni
proišt zadušne molitve, nakar je zaptp-
ruski nevski zbor »Očc naš« in »W-t-
naju panüat«. Oh krsti se >j ix>sVo!vil od
mrtv-^a b/vScsa starostc LjuNian^kcsa
Sokola nacehiik JSS dr. Murnik. V imc-
ntj o-divetnikov je govoril dr. 2irovn?k.
V zaidnne slovo je »Zveza pevskih zbo-
rov« zape-la večno lepo picsem »Visreo
se i>ovrne". nato so krsto postaviH v
cerkev in jo obsuli s svcžim evetjem in
venci. Krsto so pTepdjali dajies z vo-
Zorn na Oorenisko na Visoko, kjer bo
pokojnikovic1 zemske ostainke prejeki
zetirlja, k? jo .ie tako Ijubil.
Politicne vesti.
Nzijdeio se. Mariborski klerikalni
tisk vr5i uprav divjo gonjo proti Iju-
dem, ki jih obdolžuje tiapada na Ciri-
lovo tiskarr.o v Mariboru« Nasilno de-
janje gotovo ni manjše obsodbe vredno,
kakor ostudna pisava, s kojo klerikalno
časopisje nemoteno napada in žali
narodne ljudi in idejo drž. skupnosti.
Ako je radi tega in nastopanja sedan-
jih vladnih mogočnikov, ki sankctoni-
rajo pri nas neznačajnost in nacionalno
odpadništvo, zavrela mladini kri, da
je 51a v odporu preko cilja, morarno
kot zreli možje inieti za to prav toliko
razumevanja kakor obsodbe. Ni pa 5e
treba klicati na potnoč sodnijo in
besneti proti obdoiŽencem na način
kakor je ta gospoda znala ob izbruhu
vojske besneti pr9ti »srbskim izdaji-
cam v rudečih srajcah«. To znamo
Hzmeö vseh narodov pač samo Slovenci
tako mojstrsko. Da bi ne bilo premalo,
se je pojavil še L. poslanec kmetijske
stranke g. Drofenik, ki zahteva kar
najstrožjo kazen. Naš narod pač ima
poslance, ki vedo, kaj delajo in kaj je
v takih trenutkih niih riolžnostl
V obrambo Časti. Poslanec Žebol,
ki je pred kratkim tako častno in
poslansko odlično nastopil v Mariboru
na ulici proti g. dr. Reismanu je v do-
slednost.i svoje časti in značajnosti
izginil pred sodno obravnavo.
Nemci »u volitve v Slovoiiiji. »Tr:-
!)una« iX)TOča iz LhiWianc, da itnajo ra-
di kaici zclo i>ovxxliitie izglode v Skwxmöf
na iisnxih radi velikcsa Stevila Neinccv,
ki borfio kihib .svoji lastni kandidatni ii-
sti gio5(>va:li 7, radikalei.
iz vdilneju boiia. l)n<i 22. tni. |e
razpravtjal   glavni odbor   Deinoikralske
stranke o nasiljih, ki jih vrši poilicija na-
pram Iju-deni. ki niso radikalske^a mi-
šljenja. hiuba Da-.idovič je poslal niim-
srru inoitranjih i>osU>v pis mo. y katerern
iziavlja, da izvrsiir^j;). organi notranjega
ministrstva nasi'lja, s katcrimi se nc
saino nc ^uži dlržavi in narodn. temvec
tud-r n-e današnji vladi. Pismo za'klju-
čuje, da je odfeovoren notnr.iji kot rc-
sortni minister za vsa nasil'ja njeffovlh
jjoiitičnih oblasti.
Dr. Seipel v Beogradu. l)ne 21. tm.
so je •pri'peljal avstrijsJd kancelar dr.
Se.jpel v spremstvu ministra za zunaaije
stvari Qriinbertferja v BeoRrad. Na teo-
¦lodvoru so ga pričakovali zunanji mi-
nister dr. Ninčič, 'pomočnik za zunanje
stvari Panta uavrilovič in naš posla-
ni!k na Dunaju Tiča Poi>ovic. Zastopani
so M:i tudi vsi v Bco.cjraid'u navzoc*
clani avstrijskejca poslanistva. Ko je dr.
Seidel izstopil iz vaKona si" je prijateö-
sko pozdravil z dr. Nincicem in ostali-
lni ^ospodi ter sc nato v avtomobiiu
odpeljal v hotel »Srpski krailj«. NaSa
d'clc^acija z.a pojiaian.ia z avstrijsko de-
legadio je sestavljena takole: $ef de-
•legacije je zima.nji minister dr. Nirrčic,
člani iustičnl minister dr. Laza Mariko-
vic, pomočnik zunanjeg.a ¦inini'sira
Panta Qavrilovic, nas dunajski pos?a-
nik Ti'homrr iPopoivic in eksi>erti ixisa-
meznih ministerstev. Ministrski s\rct Je
irr.al sejo, na kateri sei Je razpravljalo
o razporedu, po katerem naj se z av-
strijslkimi deleKati obravnavajo vpra-
šanja, ki se imajo rešiti povodoni po-
ffa/jajaiiii. Delegati skwenskih dcnarnl-h
zavodiov so se posvetovaK z .ministron*
pravd« ter mu izročili spomenioo, v ka-
tcri so zahtevali, da avstrijski doli?-
niki plačajo juffoisLovanskim upnilkom
terjaive za 100 aiv&trijskih kron 10U
juffoislovajiskih kron. Markovič ie iz-
javi'l, da bo to težko doseffcl. Minister
trgovine sc je neposredno po prilKXln
kancelarja Sei-pla odpeijal v poiitičnlti
poslih v Sarajevo, kar vzbnja v Bco-
Kradn splo<sno \resetoist.
Rczultat't beograjskih poKajanj. Due
22. cm. popoldne so se zač-ela v zuna-
njem ministrstvu posvetovanja mva
nasitni in avstriijskimi dele^ati. V prvv
sekciji obravnavajo vprašanje sekve-
strov, 'proporcii za poravnavo teriatev
in doifeov ter vpraSanjc pretrosa ptKiJc-
tij. O ]x>rii.vnavi terjatev naših in av-
striis'kih držav-Jdanov ni prišlo do spo-
razurna. Avastrijski delegati so izjaviil.
da bi bill priiprav'ljeni dovoliü v porav-
noA'o teh dolgov na pod>laLi 30%. Qlcüc
premosa sede-ža drnižb, ki hnajo svoj o-
brat v Jivgo&laviji se je doscgel spo-
razirm, Avstrija privoli v prcmcstltov
brez pristoibin. Kar se tiče podjetij, ka-
terih de-lnAce so v rokaii stare avstrJ.?-
ske vlade. dobi lmša vilada vse tlelnice
tovarri v Lftori^, Zenici, Varežn in nr
darskeffa podjetja »Boimia«. Razen tegit
se prizna naši vladi lasrnina z^radtoe
našesa poslaništva na Dunaju. V drug*
sekciji, v kateri se je pretresa.lo vraša-
]>je odS'kodniiit?, se ni d-osfjgel sporazurn.
Pasi'c, dr. Scipcl, dr. ürünberger in dr.
NinčiO so rmcli kratko konfercuco, o ka-
leri se je izjavi] dr. Seipel, da se je vr-
sila v ^trk) prijateljskem tonu. Razgo*-
vori bodo najbrže dane>s z uspehoni zii-
ključeni.
Izvedba rapaliske pogoiibe. Izirtc-
njaiva ratifjkactjskili listin v santinar-
glteritskem sporazumu se bo izvrSfflti
šele koncem tcdna. Sušak sc cva!kuira
iKijbrže šele v pöndcljek. Italijanski mi-
nisterski predsednik Mussolini >e das
Halijanski paritetni komisiji točiia navD-
dria o vojaškjh ganüzijah v Dalmaciji
:ii na Reki ter o izpraznitvi Susaka »n
tretje datanatinsloc cone. Predsednik za-
Oasne re^ke vlade profesor Dc PoH je
imenoval komisijo, ki ima naloffo pro-
učevati razne pr^blome glodc uioditve
reške države.
Izpi-aznenje Sušaka. Italijanski kraJj
je podpisal saaitamargheritske konve«-
cije in so bile uradno raz^lasene. Pa^ič
k takoij narocil gcnera.lu Milieu, naj oid-
potuije v Benetkc. kjer naj se dogovon
glede evaki:acije tretje cone in Susaka.
Izmena ratiMkacjskill listin se rzvrši 25.
tm. Na Susaiku je nastopila naša držav-
>na j)oiicija, kr vrži službo poieg italijan-
skih karatoiiierjev. Na Reki in SušaKu
ie rzzvalo to v-eliko radost. Nase čete
ukorakajo v mesto v torek ali sreOo.
[talijanskc vojaške obiasti rxxio uradno
izročilc incsto v rake naše vojske. Zve-
cer bo mesto sveeamo raz&vetl'ieno.
NemcJ   v Pomhrju   popu&čajo.   y
svrlio onemogočctija ulilwtapljcnk pre-
rnoga iz I^oruhrja v Nemčijo so Fraiico-
y\ poostrilr svoje mere. Ker se doznava,
da priiwavlja'jo Nenicj v Poruhrju vsta-
jo, preisktrjejo Fraaicozi brezobzirno
vse poštne pošiljatvte, ki doliajajo ^•
zasedeno 'OzemJje. V Düsseldorfu so ti-
stavili Francozi 120 vagonov prcmo-
ga, ki se jc peliai v Nernajo. V Tricnu
so konfisdrali vsoto 250 miliijonov
mark, k? so bile namenjene stavkujo-
čim. Spk)šno pa k' odpor Nemcev ze
j)rece.i popusti'l, tudi trgovine prodaja'jo
Francozo.m brcz oidpora. Francoski li-
sti so sptošno mnenja, da ru'hrsko vpra-
šaiije iK' potrebiije i>otrebne pozonw-
sti, za iijega rešitcv ireba le potrplje-
Tija in vztraja/nja.
Celiske novice.
Ob prevratu in v prvih dn»h
osvobojenja smo mislili, da je knjlga
o slovenskem odpadnlštvu zaključena,
da jo moremo zapečatitJ ter odpustiti
vsem, ki so v pretekllh Časih pod
vsemogočlmi okolnostmi ravnali tako,
da smo jih imenovali renegate. Toda
priSlo je drugače. Danes peto leto po
osvobojenju vidimo da se renegatstvo
znova o2ivlja, da stopa plod nekulture
in neznačafnosti iz avstrijsko - habs-
burških časov odkrito in odločno na
dan, povdarjajoč pri tem svojo nemško
nacionalnost. Doživeli smo na na^ih
štajerskih tleh, kjer je pred leti sejala
seme Siidmarka in Schulverein, da
stopa v voliini boj takozvana nemška
iista pod nemSko firmo, za kojo se
skriva vse odpadništvo naše krvi in
našega jezika. V 1. 1923- je ta Iista
dokument, ki 'lahko služi vladajoči
kliki v Beogradu in njeni ljubljanski
ekspozituri v nadomestilo za nezaslu-
žene »ordene«. Je to dokument naSe
sramote in dokument nemSke in od-
padniške drznosti, ki nas javno bije
v obruz ter se norčuje iz vse na5e
nedoslednosti in naše slovenske hlapče-
vske nature. Ta dokum^nt so nam
poti.snili pred nos nemžki trgovci in
nemSki obrtniki, ki žive od našega
naroda tako brezskrbno dobro, da se
smejo iz nas javno norčevati. Da je
kaj takega mogoče, zato gre zasluga
in pohvala vsem tistim Slovencem in
narodnim frazerjem, ki brez nacionalne
svesti in ponosa dannadan nosijo svoj
denar nemškim trgovcem in obrtnikom.
Tu ni izgovora ne na slovenski, ne na
nemSki strani. Mi živimo v nacionalni
državi, nemškega naroda med nami ni.
Posamezni priseljeni trgovci, industri-
jalci, obrtniki ne morejo v zvezi z narod-
nimi odpadniki tvoriti nemSkeganaroda.
Ako pa kliub temu hočejo iimetno
vdrževati proti nam neko demonstra-
tivno bojno črto, je to dokaz, da jim
ni za mirno gospodarsko življenje med
nami. Vsi izgovori in zatrjevanje lo-
jalnosti ne drži, ker predobro vemo in
se poznamo kdo vzdržuje ned nami
neroSko bojno organizacijo, ki kriči na
nas vse.
Paralelno s tem pojavom in v tesni
zvezi žnjim smo morali doživeti Slo-
venci še poseben nov kapitel renegat-
stva in neznačajnosti. Široki, od usko-
kov vseh barv tolikrat prokleti srbsko-
radikalni pla^č je tisto zatočišče, kjer
se v novejših dneh zbirajo »vodniki
naroda«, da prostituirajo skriti za njim
sebe in Cast naSega slovenskega imena
v družbi komunistov in narodnih od-
padnikov. Poglavje prvega renegatstva
na Slovenskem ni novo, bilo je med
ljudmi, ki so postali žrtev tega, mnofro
revežev, ki smo jih razumcli, vrsta
modernih renegatov, ki stopa danes
mimo nas oSabno in bogato pokonci
glave je znamenje propada. znamenje
časa, v kojem ne odloča več poStenost
in značaj, čas ko se neznačaji prodajajo,
ne da bi imeli v sebi S3 toliko moraine
moči, da bi se zavedali, da jih ni Skoda...
Sporazmii, ki se je dose&eJ v Linm-
Ijani mod JDS in NNS za enoten nastop
pri bodočih skui>ščiiiskil] volitvah zn
niosto Ljubljana je izzval poa'sotl pn
nas na Stajc'rskem v vseh narodnm
krogiii zadoščenje in zadovoljstvo. Ne
prihaja nam na urn ttikaj danes razprav-
ljat.ii. komu in katcremu delxi gre pri
tem večia zaslniga. Kot aiacionalisti he-
iežinio fakt napretbiega bloka z zado-
ščenjem, ker je to v našem poliričnein
iKipredlnem življcnju po dolgem času
i>oziriven iji vesel pojav, ki omogoča,
da zma^a v Ljuibljani naši prestoMc^
nadionahia i'deja, ki nam vsem, ki ho-
čeiuo- narodu dobro, m-ora biti ona skuv-
na Jinijia in vez, ki j€ v javnem zivile-
nju silnejia, ko vse drug« difcreiice in
osebne razlike. Nič manj kot se mi tope
dejstva veselhno, se jeze nad tem spo-
razurnoqn zlasti klierika-lci, ki so se Že
navadilä;, da se napredmc struje ne zna~
io nikdar sporazumeti. Ta jcza od.seva
iz besnega stranlcarskega časopisid v
Cirik>vi tis-karni mariborski, ki se pov-
spe cclo do kxiti'ke naže načobiosti in
kar 6ez no^ pozablja, da gre njih kato-
liška načelnost ta'ko daleč, da volr ka-
toliški Skof na celu svoje du'hovsöSnc
— komimista iz narodnih in gotovo tu-
di veTskih principov. Mi stajerski dc-
mokrati želimo Ljubljani v sporazum-
nem ^kupnem nastopu kar najčastnej5r
uispeli.
Povodoin snjrti dr. 5vana Tavčarja
so v Celju izvesili žahiio zastavo: Me-
stni magistrat, Ljmbljauska kreditna
banka, Pasojihiica, Zvezna tiskarna In
Uolniska blagajna. Mestno obc'.no z:i-
stopatai prr pogrebu gg. zwpaii dr. Hn>-
šovec in urad-ni predstojnik nadkomisar
?uibic.
Celjski Sok^l se je udeležil po-
greba dr. Ivana TavČarja s praporom
po sledečih bratih: Jože Smertnik kot
vodja deputacije, Rafko Salmič. Males
Detiček, lvo Kapus, Tine Novak, Tone
Grobelnik, Lojze Mahkovec.
Radikale! v Celju. Radikalna
stranka je javila za Celje sledeče ču-
varje skrinjic: J. Putnikovič, R. Ster-
mecki, kot narnestnika Milan Ninkovič,
upravnik carine in trgovec Jos. Kveder.
Zbrali smo ss pa ver;d?.rl. v ljubezni
do naprerika naše domovint» in zatirane
in     .v:    '        vliene     Slovenije.      Častjta
druli.         ¦iididatom KoreniTim, Mvjiim^
komunisiičnim posiancetn.
Iz državne službc. Pri celjskeni
poštno - tclegrafskem uradu je imeno-
vaii Ivan Ledeni'k za začasnega1 poStflr-
ja 6. razre^la, Karel (irah pa za davC-
nega oticijala na tukajSnjem davčnem
uradu.
Preganjaiijje naroduega uratlništva
st- nadJiliiije. Iz Celja K" premcščen Iz
sliiižbenih ozirov g. polic. svetni'k dr.
Serekovic. Mariborskr in gra5ki Vs-e-
ncnici imajo svojc ixvlno zadoščciije za
vse to, kar jim je imc.novaiui prizadja»
luidcga v prevratni^ borbi za slovensiki
Mariibor. O. svetnik 6r. Scnclvi^vič sc
uzival v Celju vsled svojega korektmc-
ga in od.ločnoga nastopan^i v vseh kro
gih prebi'val'stva spoštovaaijc in ugteü.
Svoje süüzbcno mesto je izvrševal z g*o-
bokini innevanjem mirnosti in nizsoltf-
nosti, ki je v izrednih prHikaii ona bist-
veiia lastnost tipravnega uradnlka, K»
jo Tj'jore dati le dolgolotua izkušnJa *Jt
sree na pravem mestu. V najkritičnej-
ših airoiiiünti'h jc znal v Celju vzdržatl
red- brez streJj.»nia in li-iijšili iiesTeČ.
Ker pa ni niliče absolutno popoJir, ttud!
on ni «bil, radHkai ni znaJ postati čc/
nofč, zato »ai ffne- ^ viasili, ko vi«da ni-
ma sredstev. ne volje, da |>laču nračT-
r.ike tako, da bi vsaj za silo niogli fl-
vcti', se kruto in neitsmiljoiK) niece n-
radnike in n-jiii rodbino iz krajn v kraf
sajno da se zadosti stj-aiikarski strastt
in osebni <maščcvalnosti, ki boCe žrtov
in Ikrvi. V Celju vJada med meščan-
stvom in v vrstaJi drž. namesceticw
vel.i'ko ogorčenje. Cas obračmui z vs«-
kim, ki ži\-i ex! krivice, pride, pride ffo-
| tovo. Dočakali smo ga tudi v Avstriii.
Km'ica ne more veciio živeti, ker n«
rod ni krivicen!
Urarl Je g. Ivan TopalovSek. g<wtf^
¦m^Br v (jospoiski ufei 18.
»Celjsko pevsko društvo« je imcio
v sredo 21. tm. svoj -9. redni obCiff
zbor. Obisk istejja & bil ze!o zndovo-
liiv, pogrešali smo pa vsceno mwiKo
ncših bivših dobrifo starejsih pevk in
j>e\rccrr. Predsednik je zborovalce pt>-
zdravil, posve-til tople besede nuiWHw-
• enega naSih rrajvečjih kulturnih delav-
cev.   umrlenui   g. dr. Ivanu   Tavčaaiu,
Štev. 23
»NOVA   DOBA«
Strain 3.
taokiga s-pomin so počastili navzoči z
dvigom raa sedeže in »slava«-klici, ter
Icratko orisai dc-lovanje drustvu1 v prc-
tekJem dr-uštvcnetn lctu. Po njegovem
Iii tainiäkcm poročilu jc izkazovalo pnc-
teklo lcto manj ugoden rezultat, kakor
.prejšnga <ioiba. Vsled preninogih prire-
dttev je biK) društvo obsojcno nu ina>
licn program, po katerem se jc priredii
le cn večji koncert, ki pa je dal dritštvu
preocfjšnjo gmotno o-pa.ro. Društv-em
iTHfški zbor je razun tega nastopil po-
vodonn obiska srbskih seljakov v Na-
roduem domu ter zapel podoknico svo-
jeimi častnemu člami g. Ivanu Robeiui
{xwxtom njegovega slavija srebrne P°-
roke. Del moškoga zbora je meseca fc-
¦bruarja 1922 soddoval pri ustanovitvi
»Citahiice« v Vitaiiju. Z žaiostinkami }c
pocastil spomin uinrlih naTodnjakov ke.
Anton Kolcnca in Fraiiceta Upša ter
/apel db vseh svctiii lia^ grotrlju okoli-
štoega pokopalisča. Skdilo je poročilo
bLagajjnika, fcaitorermi se ic na predlog
izrekel absolutorij in zahvala in ko-
ncčno poroOilo gospodarja. Sklcnilo se
je poceti v pondeljek 26. tm. zopet t.
vajami. Pri' tern prvern sesüuiku v letu
1923 j-e dann pri-lüka- vscrn zgoraj žc o~
iuemenfon starejsini pevkam m pevccm,
üw se stavijo drustvn zopet m\ razpola-
go, 'kaiser tivdi novjm elanom, ki naj
prijavijo svoj pristop tcr s tem ojačijo
dfiištveni zbor, ki bo s vso energijo.
začeJ z vajami' in že v bližnji bodocno-
sti privabil naše občnistvo k redkemu
užifKu. Prr volitvah k- izšel kot prea-
sednr3k zopet g. dr. Sernec üvidon, s
čim mu je dntštvo izkazato svok do-
sedkiiije zaupanje, kot podpredsed. pa k-
pi;irnarii dr. Steinsclser; osiali ofdbom:-
ki »o ostali po večini prejšnji, izpopot-
ml pa se je odbor z dvema <vdibo-rnLca-
nia. Kot pevovodja je bil z vskltkoan iz-
voiicn naš strokovnjak jj. ravn. Beno
Scrainik. Društvo ima v&c predpoffoje
•uspešncga naprcdka vsled česnr kliöc-
rno vsc prijateljo, pevcc in pe. ke, da s
svo&Tm sodelovuai.iciu postavijo 0. P. V.
v prvo vrsto kdturnih društev. —Pev-
ke in pever, na svklenje \r poiideJjek 2b.
tm. ob 20. uri v mali dvorani Nar. do-
vna: »Kdor z nami si; z nanu poj«!
BrezplTiČnl zdravnlSlvi drža.vni
ambui*to,cij Celje, Sploftna bo?nlca
naznanja, da je glasom odloka zdrav-
»Ivenega odseka v Liubljani 5t. 2156
Qd 9. febr. 1Q23 začasno ukinjeno pre-
j^edovanje žen^kega osobja zaposleneg-a
v lavnih lokalih, kakor it? bi!o to pred-
Disano po Pravilnil^ii, obiavljenem v
Umdnem listu z dne 22. dec 1922.
Pregleduje se sarro osebe, ki se same
prostovoljno javijo na preffled.
Nezoani uzmovlči so vj-wnili zadn>e
dsM pjctcčencKa tedna v hišico tnkaj-
Swkffa trgovca K. Urcha na hribti v Lis-
ca^i ter pokradli mnogo perila, postclt-
rtiite iu dTtnph prcmičnin v vrodnosti
okrop 7.500 Din. Ker v hišLci ni stamr
\-4oev sc ie op.izit vtoni šcle v srctio.
Svät k't! na neko tatinsko družbo, ki }e
v ccils3d okolici izvrSila že celo vrsto c-
n-jU'Jh tatvin.
Stekel pcs sc je pojavil v sredo po-
podtfan pri .posestntku Lulin-u v Spoa-
niijb Liscah. Pokfican blržnji tovec ?[a }c
us^rclfl ter s tevn preprečil nevnrnost
za. Ijudi in živalr.
Kmo Gaberfe, Sobota 24., nedeija
25. in iw>ndeljek 26, fobruarja »Lorelcy«,
lürft^na   uTiierikanska   drama v 7. deja-
Taristika in sport.
Nogomettü odsek »S. K. Celje« valbi
čimitc nojconietase na sestanek, ki sc vr-
& v soboto dne 24. fm. ob 19. K uri v
kiubovi sobi hotela Balkan. Udelez^xi
^w-^wjj. _. I%včeiniik.
Voüka smučaiska tokina. V nodc-
jji» <lnc 25. tm. se bo vršila na. Räkeku
.ottRjnja stadia snmčarska tekma za
prvcnstvH* JuKo5ilavi!je, ki se >e udele-
7c ftefcmiM:i i7. siovcnüe, Zaffrdba in
ik*«rsuia. Tefcma <>beta bili 7ebo za.
¦iiiiim-a, kcr bo nudila sledeče prcdnio-
sti in iJ^odnosti prod do.sedaaijimi: pro-
S.t bo izpc!ja.TUt IX) goricah in brd?h ra-
kovškc o-kolicc in b<> znaSala to pot
doikivo 17 km. Start in cilj bo na c-
i^etn in istem Tncsru. Tekmovalci bodo
inreti jükp lep in odprt svet brez mno-
:<*i ovir, vslcd Cesar bo tek na sinu-
čeli v ofbčc Riadek in prcccj na-Kol, po-
scimo aka bo mo^oče pri ned^liskfn
snc/.nili razmerah smtKie namazaü. Ob-
clnstvu bo to pot prvič dana te-ta u-
^.*Jna prrtika, da bokio lahko i7, ene tn
iste razgledine toöke — komaj 7 min.
nad kolodvorom Rakek — laWko opa-
zoval'i celi potck tekmc od starta na cilj.
\'sa tckma se bo lahko izvršila v enem
cliiovu vsled upodiiih želczniSkui zvez.
Polovi^na viožnjn nu ze-lcznici za tja. in
jiaza-j! — Odiiod na, Rakek v ncdeljo
/jutraj s pošrniin vlakom ob 5.50. pri-
liod na Rakek ob 7.38, nato zajuterfc v
.'/ostilnah: »Pri »Sevarju«, »Domicelj«,
i.-Allaikar«, »Ciabrenia,«. — Start točno
ob 1-0. uri na ffrtöu »Srnjak« nad kolo-
dvororn Rakek. — Pri'hod prvih krmar-
iev na cilj se pričaktije med pol 12. —
12. uro. Popoldan po kosiUi- •prijatelisao
sestantfk v sostilni »Pri Ževarjii«. k}cr
bo tudi razdclitev daril. Ker bo le-ra
tekma res nckaj zanirnivesa in bo za-
dovo'ljila tako tckmovalo^ kot glc-
dalce. va/bimo cenj. obcinsh'o i/ Ljwb-
liane i. dr. krajev kot tudi vse srmi-
čarje, da se udelcže tep Ieto5ojesa
smiičarskcfia skivjja v čini najv<x}em
stevilu. — Vse ostale podmbnosti j^lede
tckmi? so bodo še pravočasno objavile
po časopisju in pa v soboto dap old an
na plafetUi v üJo'/bi tvrdke »Majfdli'c«
prcd g"laviiL> pošto v Lju'bliani. — Ju-
.'.roskvvawski zims'kosportski savez.
Dnevna kronita.
Pogreb   minisira RaSina.    Dne 21.
tm. se ie vr.sil ob vxlikanski udel-ežbi
praškega prebivalsha po^reb dr. RaSi-
na. KoTPoracije in ueenci so tvorili špa-
lir po ulicali. Vse balustrade in bal.fc.arii
so -bJli zasodeiiT. po množicah Ijudi. y-
luivzočnosti zastopnikov državuih in.
av-tonomiti'h oblasti. in iliplomaticiK-sa
zbora so pričele svečanosti. Tooio oö
dnitfi uri so pri.si>eli člani vlad'c s preU-
scdnikom Massarykom na čeiiu preü
iriuzej. V .rmenu revolucijonar-ne^a n:\-
rodnejea odbora k Lmel na^robni sovor
dr. Soukup. V i*nienu vlade je tfovorll.
minister §t?ibrny. Nato je ^ovoril dr.
Krajnar za nacionalno demo k rat sko
stratrl«. Med '/vofci- korala »Citfe so
božji bojovnjki« sc je začel sprevod po-
mikati. Spredaj so iahali policisti na
konjiili, njinn je skdila kavalorija in o-
rcžniištvo, nato je pris-la scneraliteta *n
rpcpregleidne ninožtce Sokolov s črno o-
vitvmi prapori. Pred. Patheonom so jro-
rele baklje in po vsch ulicah so bile
hies prižffaiie. Nato so slcdilJ Sokoli --
tuzdeci, požarna bramba in števMno
{iruKe korporacije. Za tern .ie korakaio
uradnisK'o Na-rodne banke in dnrffih de-
narnili zavadov, dele^acije uradmbtva
vse-h tninisterstev in or^anizacije v-sen
!eiiijonarje-\r. V doljri kaloni se «e vrsti-
la orffanizaci'ja naro-dniih socijalistov v.
dr. Kramefjetn xvx eehi. Za nirtvaskiin
;.;aIa-vQZOin so šli sorodniki dr. Kašina,
ciepiitacije vseli untverz, parlamentarei,
];js.kniištva in nep.regledne množfce
lindstva. iPred Rašinavo hiso so se u-
stavili na mestu, kjer je bil nivnister za-
det cxi krogelj. Na krsto so polo?.ill tr-
njev venec. Ves čas sprevoda, 1^1 je
trajal dve uri. so ftrožili nad mestoin
aeroplaini. V krematorLju so izrocdi
zemske ostanke brez ffovora i>lamje-
nom. V spomni na dr. Rasina bodo no-
sili ikj-vo izdani bankovci n-jegovo sJiko.
Prva izdaja zlatih dukatov bo feročena
Rasinovi druzini 'kot rodbinska re4i-
kvija.
Zakaj sem opljuval dr. Reismanu.
Pod tem na&lovom čitamo v »StTaži«
siedečo notico: »V četrtek dne 15. tm.
dopoldne srecam v Oosposki uHcf dT.
Reismana, ki je glavnii poročevalec »Jir
tra« in »Tabora«. Prcd kaivamo Cen-
tral« stopim k njciTiu in mu pljunem v
obrax z betscdami: »To j^ prva kazem
za Va§.o laž v »Julru«, da smo mi sa-
mi unicäi stroie v Cirilovi tiskarni.
DruKa- kazen še sledi«. Dr. Reisman 3e
zbcžal v »Taborovo« urednKtvo. Ko
sem zbrancimi občinstvu 'pojasnil, da
je dr. Reisman eden glaivnih krivcev
divjanja Oryune, da je saan orjuncc, da
/a-struplja s svojim hujskanjem miadi-
ik>, da je Reisman diii^evni oče divjaS-
k.e Orjune, je občinstvo živahno odo-
brav alo moi nastop proti dr. Reismami.
Ker dr. Retsman kot akademično nao-
bražen mož pošilja v »Jutro« nesranraic
in hidskajace lažt, ni zashižil druK-e kaz-
ni, nego p-ljunetk v obraz. — Fr. Žebot«.
Tako slave tiskano poglavk sraanotc
in f>onižanja, kafeor ga doslovno clti-
ramo po katoliiškem listu »Straža« v
MariboTU. SHšaK simo že storijo o 2cn-
skah, ki v jezi in besnenju ptjuvajo aW
cek) svoH nasprotnici  pX)kažejo nekaj,
kar se v dos.tojnr družbi ne imenuje, «aa
pa slovens3ti katoliški postanec z tmn-
niteto v žepu s pljunkoin v obraz na-
sprotniku, brani junažko svojo č&$U to
•nam ie pa iu>vo. Qotovo ie to evet in
sad slovenske katoliske morale.
Dr. Jakob KavČJč f. V Ljubljani
je umrl 22. t. m. bivSi predsednik
okrožnega sodišča v Novem mestu dr.
Jakob Kavčič, v vlsoki starosti. Po
vpokojitvi se je stalno naselil v Lju-
bljani, kjer si je še pred voino po-
stavil v Kolizejski ulici nasproti gim-
nazije svojo vilo. Dr. Kavčič je bil
poleg sodnega svetnika Hrena, nfijsta-
rejSi slovenski sodni vpokojenec, ki je
imel kot kulturni delavec na pravo-
slovnem polju lizredno velike zasluge.
Priredil je kazenski zakon in kazensko-
pravni red v slovenskem jeziku. Svoje
članke in razprave ie pisal v »Slov.
Pravniku«. Bil jenedosegljiv v pridr.osti,
točnosti in vestnosti. Vsled njegove
dobrodušnosti ga je narod ljubi! in
visoko spoStoval. Njegova dela naj
mu ohranijo med ljudstvom trajen
spomin !
»Ministarstvo Vojne i Mornarice sa
r.. By. 256 od 25. jantiara tek. god. sHc-
deee: Svi oni rezcr\aii oficiri i o-bvez-
nici- čimovničkog redu. koii su u toku
lniniili']] ratova bili na adiuhiistraWnlin
dužjrosiiina a koji žclc prevod u rezer-
vne oficire admkiistrativne struke neka
podnesu svojwn Vojnini okruzima prisa-
ve sa sledeci'mi podalciina: a) line I
prczime, b) Cin i rod oružja, c) Dan,
mesec i godina rod'icm-ja, d) Ka'da je od-
sluzio svoj roi: u kadru (dan, ni-esec l
godina), e) Koje školc je svršio, f) Za-
nimanje n gradjanstvu, g) Dali je bilo u
ratu i na kojiin ad'mLniiStrativnim du-7.-
nostima •oznučujuči jedinicu odnosno
ustanovu, h) Na kakvu je dužnost po
ratnom rasporedn sada rasporecHjen. l)
Koliku platu iirui u gradjanstvu, ako ?e
obvcznik cint>vničkog reda. Prijave i-
maju podncti svojian vojnim okruzima
najdaljc do kraja meseca icbniara 192^.
god. posle koga se roka ni iedna prija-
va neče primiti.
Čuduo de-te. V Kathreinu pri Tro-
püvi je ]>orodi'la neka žena tnitvio dete,
k| je imelo dvc gUivi, tri rokc, dvole
nog, vsi drugi organi (želodec, srce pljii-
čt^ hrbtenicst) so dvojni. Trupk> novo-
rojenčka so izrociÜ v sekcijske svtIk'
tropavski bofaniSiuci.
Pri bciciu autni so prišii roparji
v hiSo trgovca Mihajla Molnarja v
SuboticL Od trgovčeve žene so za-
htevali, naj jim takoj izroči denar.
Ker se je žena braniia, so roparji
nanjo ustreliü, nakar se je zgrudila
mrtva na t!a. Vsled strelov je prihitela
policija in pričelo se je na obeh straneh
živahno streljanje. Eden izmed raz-
bojnikov je bi! ustreljen, eden ujet,
trije so pa zbežali.
Od strahu pred smrtjo umrl. V
Subotici v zaporu okrajnega sodiSča
je pred nekaj dnevi umrl neki Novak,
katerega so pred tremi meseci obso-
dili na smrt, ker je umoril svojega
očeta, mater in brata. Po prečitani
obsodbi je bil tako deprimiran, da je
od   strahu   pred smrtno kaznijo   umrl.
Vsled izvoza pražičev se čutoo že
ikatastrofalne posledice. Veliko izdolo-
\alnic klobas in drwgih mesmih izdePkm'
počiva. Zaradi pomanjkanja pra5i6jv
rastejo rapidno cenc. Pristni mesni tz-
delki so začeli ze postajati rariteta. U-
pamo, da se bodo volilci z;\ take do-
brotc pretiranega izvoza pri volitvan
IS. marca z volilnimi krogljicami pošte-
no revan^äraJi.
Detomor. V podstrcšju gostilne To-
iovič v Zagreb u so našli mrtvega, novo-
rojen<Ska. Detomora je bila osirmljena
gostilniška kuharica Marija Kern ro-
dom iz Hotemaž na Kranjskem. Kerno-
va je ru policiji dejanjc priznala t«r
izjavila, da je dete jx>ložila v podstrešje.
a da iie ve kaj se ici potem z njim zgo-
dilo. Zaenkrat so jo odidali v .bolnico,
potem pa jo izročc roki pravice.
Zverinski mož. Kmet jMart« TrrvtC
h novosadske oikolice k povabil ncko-
liko prijatcljev rut večerjo. Ko so se že
Čez mero nasrkali, je prišlo do prepirfl.
Tri'viceva žena je zaceda pijance iÄff«-
lijati iz hiše, kar pa je moža tako uje-
zilo, da je pograbil puÄko in namerifl na
žcno. Gostjei so sicer preprečili da jo
ni nstreli'l, venda-r pu. je Trivič sprozT.1
puško in enega gostov nevarno rann.
Neki sose-d, ki je slišall strel je prisel k
Triviču in rekel da ga bo naznafröl. Tri-
vič pa ie lpotegnu nož in ga zasadil so-
sedu v sice. Po umoru se je Trivič javil
oblastem.
Jaroühtv Macha:
Konec pesnika,
i.
Karo] fSrstič je bil dober človcl«.
ugla'jcMi hi uJ}iJik«n napram vsakemu.
Ko mu je bi1o sedemnajst let, je zacej
pisati pesnii in se podpisoval z pscudo-
ninioiin Zvezdoslav Mesečnt - Kometin-
ski. V vsch uredništvih so ^olnili ure<l-
niki svoje brezdanje košare z pesmimt,
oprcm-ljenimi samo /. »o varnostno
znamiko.
»Ce bi že opustil to neskončno č«č-
kanje in se posvctil rak .kakennt do-
bičkaiK)sniennu delu, bi naredil bo^je!«
inn je p.ravil oče, toda naš Zvezdoslaiv
se splroh ni zmeniil za sodbo prozaiCnih
vsakdanjih ljudi in je pisal naprej.
Neikoč se mir je posrecilo urapisail
pcsem, katero ie imenoval »Fantom« in
jo posvetH spewninu Shakespeara, öe-
liuir se slednji ni mogel lubraniti. To<la,
če bi iinel duh telo, bi gotovo oklofutai
duh Shalkespearov Mesečnega s slast-
jK) za to posvetitev.
O prtLki očetovega imendana Jc
notel Karol Brstič ddk-lamirati pesem
pn'ic. Izdal se je s svojo naniero matte-
ri, in ona mu je rekla: »Ce je pesem v
resnici1 lepa. zakaj ne?! Oče bo vesc-i.
Ce pa ni nie vredna, tedaj z njo raje
mirirj, ker veš, kako hitro se oče raz-
buri! Z aiečLm te useka, jaz pa born ime-
la txvhalbljenca do smrti na vratu!«
Pesniiki So vedno samozavestiri Iju-
dje in sain Karol Brsti-č tudi ni bil skrr>-
mneiši. Ko je torej voščil očetu k godu
nmogo sreoL'i in zdravja, je izvlekel •'/-
žepa svm>k> pesmico in izpiustil:
Fantoni.
Pesem,
Napisal   Karol   Brstie   —   Zvwxlostav
Mesečni - Kometinski.
Posvečeno svetleiniu sporain«
ShaJkespeara.
Mar veš, kdo sem? Fantam setn
sivi,
]X) razvaiinah moško hodim,
se.m oče stiske — in mož bed'e
in vedno le gorie rodim;
moj visalc korak je novo zk).
Fantom sem sivi, sem torej kdo?
»Tepec si!« je rekel oče. »In če bi
delal cve'ke) ali pa pletel košare, bi naiJ-
brže izgtedaie bo!je. nego te pesim.
Olej, da izgineS, sicer se razjezhn ter
te pretesmem da bode joj! Beži!«
To je bil prvi neuspeh »Fantoma«,
kateri pa Karla ßrstkia n* premotU.
Skomizgnil je soeutno z rame<ni nad ne-
umnini in indiferentnim očetom in od-
šel v kuhinjo k materi. Prečital je tarn
naiiovo svojo pesem, loda Twsledice so
büks ŠKi' huj§e. Maima se ie vrezala tri-
krat v prst in mu obljubila, da ga poitje
z vrelo vodo. če ne preneha takoj -de-
kl-amitati.
»Ta!ka vulgarnost!« je tarnala ne-
prenehoma. »l'ako gnusne in glupe bc-
sode! On rodi! Fant neumen, če M
vedel kaj to ponieni,   bi v to ne silil!«
»Kaka poinoč! Tako se je godtlo
vsem velikhn možem!« je vzdihnü Ka-
rol ter se namcnil, da prečita pesein
zvecer na ca'jovem veceru pri NejedJjJ-
vih.
Tarn bodo sami izobraženi liudie.
kateri njegiov »Fantom« gotovo boljSe
ocenijo.
n.
Gospa Nejedla je itnela že davtno
svoj plan, kaiko oženi Karla BrstiOa s
svojo heerko Zdenko.
Raditega ga je takoj, ko je vstopll.
pozdTavila, mu ponndila stol in in«
predstavila ostale goste: »Gosp<xl Ov-
čica -- advokat, Ležal — mesar, Oo-
spod Oizdalin — zdravnik in gosipoa
Cakal — filozoi!« Razven teh strrüi jc
bil še tarn m± star človek s žčipalin-
koin, toda tega mu gospa Nejetl'la ni
•predistaivila. brezdvomno je bila nanj
pozabila, toda. Karol mu je vendar po-
dai Tofeo in ga pozdraviJ bag tako prl-
sreno kakor ostak.
Po izborni vietčerji je zaigrala Zden-
ka na klavir, gospod Cakal je zapel, np
konec i>a je nastopil tibdi Karoi in sjav-
nositno spoTOčil, da bo deklamiTc'il pe-
sem.
(Konec prihodnjič.)
Stran 4.
»NOVA   DOB A«
Štev. 23.
«<
LASTNI DOM" V CELJU
registrovana l&reditaa in siavbena zadruga z omejeno zavezo, Preserrcova uL 15.
Sprejema bran, vloge In |ln obrestnie po 6°/0 to fe 6 Din od sio, proli odpovedt 6V/o Din od »to. Pri vets ih naložbah podogovorn
ft
mm
GUNENE PETEiN
GUMENE POTPLATE
«•ne|o In trajnljo so kakor usn«n«t!
Najbolje varstvo pro« vlagl I mraza I
fzdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju.
Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnlc.
Razsirjajte „Novo Dobo"!
Proda se
masV:Q holo, citrs in gramofon,
Se vse v dobrem stanju. Kje pove
346      upravništvo tega lista.      2—2
Isöe se učifeljica
Za glasovir,  za dve   početnici.  Naslov
v upravi.
332
3—3
Drogi
za hmelj
^    6—16 cm močni, od 5—9 m
i    dolgi,    »e   p*»o(äa|o    psci
. nJgerS^enjBr, cičevau!ica3.
Laborantkinjö
ki postane po gotovem času učenja lahko
definitivna, iščt* drz"avna bakterijoložka sta-
nica v Celju. Dornačinke s primerno pred-
izobrazbo naj sc javijo pri šefu stanice v
bolnici.                                                 3-3
Klobuke
kakor tudi moško, žensko In
otročjo konfekcljo, razno perlio.
pleteno in modno blago, kupite
v velikanskl Izbiri In po naj"
nižjfti cetiatt samo v
veletrgovini
R. StermecNi, Cefje.
mladi voljčji, čiste pasme, s plemenskimi
listi, so za oddati pri Em. Supanc, Rogatec.
NUtani Jos. ffpanJBfc
SlomSkov      (^pi|ipk     Predfarno
priporoča svojo bogato zalogo dež-
«likov domačega izdelka po najnižjih
>:enah. Sprejema in izvršuje vsa po-
^04    pravila točno in solidno.    10—3
S
ALAME
prve vrste
nova roba
povsem zrela
se dobiva
povsod!
I. hpy. tvornica salam,
subega mess in masti
M. Bavrilovic
sinooi, d. d.
Petrlnja.
Na prodaj je po zelo nizki ceni pribliino
ZDDnovihoken
brez Šip, v velikosti   80X120   cm pri
Upnsviteijstvu zdramlišta Qobrna
pri CeJju.    w 2-2
IBTIKA!
Dr. Pečnik ordinira izven torka
in petka vsak dan  v Št. Jurju
ob juž. žel. za jetlčne.
Čitajte njegove 3 knjige o ietiki.
CrijvOroča se narodn«
brivitica
M. Bukovčan, Celje, Kralja Petra c 27.
1          Točna in čista postrežba.     362
mm ¦      ¦¦ ¦
Sivilje
za izdelovanje kravat se sprejmejo pri
Qrsgo Ceplini,
indusfrija  kravat
361         Celje, Olavni trg 17.        2—1
Štev. 761/23.
Razglas.
Prihodnji živinski in kramarski
sejem se bode vršil v soboto dne 10.
marca 1923. (Takozvani srednjepostni
sejem).
Mestni magistrat celjski, dne 20. 2. 1923.
Za župana: Šubic s. r.
išče se
za malo obltelj (mati in sin) y Bjelovaru
izobražena so<t>ai*ica( ki je veŠča v
govoni nemškega jczika. Ponudbe na Ebens-
363          panger d. d. Bjelovar.         2—1
SpeceraisKo biago nanuptte po
najzmernej&ili ceuati pri tvrdkl:
Anton Fazarinc, Celje
1 50- 7                          Kraija Petra cesta 27.
}   Igfofam pryovratne KranjsRe tUobase.
RSftLMIC-CEUE
(NflRODNI DOM)
Ogpomna zaloga usakovpsfnih ur, zlafnine, sre-
brnioe, briljantou, optike, očal itd. Najnižje kon-
kurenčne cene. Poprayila fočno in zanesljiuo.
Kupujem staro zlafo in srebro.
t
Potrtim sreem naznanjamo tu2no vest, da jc naS dobri soprog, oz. očem, g.
Ivan Topolovš
gostilničar v Gosp. ulici 18 v Celju
dancs dnc 22. febr. 1923 ob pol 7. uri zjuiraj v starosti 47 let, po kratki in težki
bolezni, prcviden s sv. zakramenti :'.a umirajoče, preminul.
Pogreb se vrSi v soboto, dne 24. febr. ob 3. uri pop. \/. j*vne bolnice v Celju
na Okofiško pokopališče.
Sv. maša  zadušnica se bode brata v pondeljek,  dne 26. februarja ob 7. uri
zjutraj.
CELJE, dne 23. februarja 1923.
Zalujoči ostali.
Lasničasp \m brivec
Franjo Koštomaj, Ppesernoua ul St. 15,
izdeluje kite in lasulje ter kupuje mešane
2—2                    läse.
GospodiČna, koja je po dnevuzaposlena in
in bi hotela veliko sobo z električno ra2-
svetljavo deliti, se vzame na stanovanje»
358          Naslov v upravi tega lista.         1
Tvrdha \i bite usta-
novljees Isis 19QZ
Preselitev  trgoifine!
Vljudno  naznanjam slavnemu občinstvu,   da sem  i>i>©s«Iil svojo
frpino s holesi in sivalnimi stroji
v lastno hiso v Gosposko uB. 32»
Trgovina se nahaja torej v isti ulici, kakor ae je nahajala skozi 2I let,
samo, da na drug'an  koncu  ulice, v drugi his! pred veliko vojasnico.
Velik trgovski prostor mi nudi priliko, da zamorcm razstaviti ve-
liko zaSogo ko5es in šivalnih stpojev, koje
prodajam po nainižji ceni. Lepa, velika, svetia delavnica se pa nahaja
na dvorišču, kjer izvršujem kakor do sedaj vsakovrstna popravila na-
vadnih koles, i5ivalnih strojev in motornih kolss (tudi tujih znamk) in
to strokovnja^ko, dobro in ceno. Izvršujem tudi laoiailclamLj©
in er«ajlir»anje. — Dovoz k delavnici skozi vežo. — Vedno
bogata zaloga sestavnih delov za kolesa   in Sivalne stroje  in gumijev.
Samoprofioje znamBniHh „Puch"-o»ih boles in „Wastenrad"-znarafiE.
Z odličnim spoStovanjem
360
ANTON NEGER, mehanik,
Ceäje, Gosposka ulica 32
Yabilo
na
občnizbor
„Posojllnicse  ir  Tr»too-vlj»**"   r. z.z n. z.,  ki bode v nedeljo,
dne 3. marca 1923 ob 4. uri popoldne v posojilmškem uradu.
Dnevni r»e>cl:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Odobritev    računov.
4.  Razdelitev čistega dobička.
5.  Volitev načelstva.
6.  Volitev rač. pregledovalcev.
7.  Slučajnosti.
Naoelatvo: Jo9ip Mol! m. p.
Usianov. ieta 1899.
\rtrp.jwy
i
o