St. 19(1154)	Leto XXIII
NOVO MESTO četrtek, 'A	11.	maja	1972
KOČEVJE - Na Jasnici bodo nedeljo ob 15.15 predali ribni-.. mladinci zvezno štefetno part0 i? Pozdrayi za predsednika • J kočevskim mladincem, ti pa i0i- ? *e čez tri četrt ure pre-t>n,n ^°dgradu črnomaljskim.
pristava PR1 stiCni _
ceraj so na Pristavi razpravljali Kretali komitejev občinske nfc!?ei?nce z območja medanskega sveta ZK Ljubljana o Poglavitnih vprašanjih druge faze s™h sprememb.
*i a - Včeraj je občin-vpAi, ?r podehl značke nDt?S krvodajalcem.
~ Danes se bo pri I
se«tl? , e.renci SZDL novui ^kretariat na novo usta-*** akcije za spremljanje I k)kalnih sredstev obve-fn«», •• dnevnem redu je in- I DoIb^V3 0 razširitvi dejavnosti Doln?^ ^ ter razprava o lokaČf ,v^°6* *n perspektivah
KR^nljsk^postaje-iem v ~ Komisija za spre-
nostj 72^Vuane bratstva in enot' I eram „•	J“tn d°ločila pro- r
njenega bivanja v krški ob-
sestanpiP ^^TO - Jutri bo tu I Znanii n/ katerem bodo šenih predstavnike voUlnih od- I
nedeiictiPO(?robnostmi v zvezi z
m ln Ponedeljkovim re- I ‘erendumom v občini.
uri	J ~ Danes ob 20. \
i do v dvorani prosvetnega do-
tovarn St° jala dramska skupina veL 6 Zdravi1 »Krka“ * No-« Upr*zorili bodo ’ v katerem sode-
^RSKO °1cian^ci-
miip	Slušatelji akade-
2£ ,grafeko Umetnost bodo danes popoldne in zvečer upri-
SSl Z3 krško občinstvo Ajshi-“vega „Ukle nje nega Prome-
^?W!A fRSTU - v
bratene	?vska godba P°*
obicV a ,°^evske občine vrnila TRedgodbi na pihala. zaS BELN0 ~ Jutn ob 8.30 brieaLpri spomeniku Gubčeve feta mi ?OJO P?1 občinska šta-večip v3 .e» ki bo obiskala vse ^ J® Kraje v trebanjski občini.
Nad našimi P ..nega pritiska, žen £ v v:«? 56	vla-
nejši zrak u " nekoliko hlad-p°iabšanin Povzroča krajevna tedna hJJ Jr,fTena- Do konca PonoM . deloma sončno, v ganskem času krajevne ne-
Spre»nembnperatUre brez več^ih
OBČANI!
Pred nami je program gradnje osnovnih šol v občini Novo mesto. Uresničili ga bomo s skupnimi močmi: občani, delovne organizacije, občina, temelja izobraževalna skupnost, vsak s svojim deležem Ni prvič, da s skupnimi močmi rešujemo skupne potrebe.
14. in 15. maja 1972 bomo glasovali za uvedbo samoprispevka. Vsak ZA je prispevek napredku vseh prebivalcev v občini. Glasujmo za napredek, glasujmo za boljšo prihodnost naših otrok, za otroke naših sinov in hčera! Več znanja pomeni večje duhovno in materialno bogastvo naše občine.
Glasujmo za napredek!
Občinska konferenca SZDL Novo mesto Občinska konferenca ZKS Novo mesto Občinski sindikalni svet Novo mesto Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto Občinska konferenca ZMS Novo mesto Občinska skupščina in vodstva 14 krajevnih skupnosti
S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK V KRŠKEM
Kaj še razdvaja Posavje?
Dve banki in dva zavoda za socialno zavarovanje
Novoizvoljeni medobčinski svet ZK Posavje je na ustanovni seji 5. maja izbral za sekretaija Franca Bukovinskega iz Brežic, ki je opravljal to dolžnost že v minuli mandatni dobi. Iz vseh razprav je tokrat zavela odločna prizadevnost po strnitvi sil v Posavju, po odpravi tistih ovir, ki še onemogočajo enotnejši nastop brežiške, krške in sevniške občine.
Prisotni so ugodno ocenili dosedanje napore in pobude sveta za
Pomoč tudi 6
našim občinam
Namenska sredstva za družbeno pomoč
5. maja je v Uradnem listu SRS izšel odlok izvršnega sveta skupščine SRS o razdelitvi sredstev, ki so določena v republiškem proračunu za 1. 1972 namensko kot sredstva za socialne podpore. Po tem odloku bo 33 občin dobilo 8 milijonov dinarjev za družbene denarne pomoči.
Namenska dopolnilna sredstva je izvršni svet razdelil glede na odstotek kmečkega prebivalstva v občini, na narodni dohodek na prebivalca, odvisna pa so tudi oa sredstev občinskih proračunov poprečno na prebivalca in odstotka proračunskih sredstev občine za socialno varstvo. Po gornjih merilih bodo dobile pomoč tudi naslednje naše občine. Črnomelj - 231.300 din, Trebnje
- 200.100 din, Sevnica - 327.000 din, Krško - 266.800 din, MeUika
- 51.700 din in Brežice - 182.600 din.
Prav	,	*	—	- — --j--- I'*
V j 4? . ° n® , mogla uresničiti želja in potreb občanov! ki: ^jevnih skupnostih novomeške občine bodo zato v
^ČINO in njen proračun, zato sama
s^U)n° *11 PonetkUek odločali o uvedbi novega krajevnega Ktrl)evk? za Pridobitev nujno potrebnih novih šolskih ’ ^e^ova^n*c *n kabinetov. Več o tem berite v po-pnlogi na sredini današnje številke!
učvrstitev vezi med občinami, čeravno v praksi niso bile vse zahteve dosledno uresničene. Svet je sklenil, da mora doseči v naslednjih dveh letih dosti večji napredek, za kar upa, da ob sedanjih spoznanjih ne bo več toliko ovir.
Od boljše cestne povezave si v Posavju obetajo predvsem hitrejši razvoj, zato svet podpira načrte za modernizacijo najpomembnejših cest na tem območju. Člani sveta so nadalje ugotovili, da posavske občine razdvaja sedanja razcepljenost v socialnem zavarovanju in bančništvu. Brežiška in sevnišica občina sta vezani na Celje, krška na Novo mesto. Kapital je razdrobljen in razumljivo je, da Posavje ne more nastopiti enotno. Vsi udeleženci so se zavzeli za to, da se to uredi čimprej. V kratkem je napovedan sestanek z direktorji gospodarskih organizacij o učinkovitejši povezavi Posavja in tedaj je pričakovati že oprijemljivejše predloge.
Svet je z zadovoljstvom naštel nekaj dosedanjih najuspešnejših akcij, med katere lahko prišteje skupen nastop Posavja za reševanje kozjanskega in gorjanskega predela teh občin, kakor tudi skupno planiranje dolgoročnega razvoja pokrajine.
J. T.
Matej ievšček prvi
V Ajdovščini je bilo preteklo nedeljo tekmovanje letalskih modelarjev za pokal Primorske, na katerem je sodelovalo 100 modelarjev. Mladi NovomeŠčani so se dobro odrezali, saj so osvojili v kategoriji A 1 prvo mesto med posamezniki, med ekipami pa so bili drugi.
Rezultati: A 1 - 1‘. M. Jevšček 411 točk, 7. D. Spil ar 374, 9. M. Rus 340, 14. T. Čefarin 291, 18. A. Rotter 286 itd. A 2 - 13. J. GroSelj 637 točk. Tekmovanja so se udeležili tudi brežiški modelarji, v kategoriji A 2 je bil Ivan Rozman deseti, Nebojša Radovan pa je bil na 28. mestu.	A.	Š.
Posvet v Cat. Toplicah
Za jutri je izvršni odbor skupnosti slovenskih občin sklical v Čateških Toplicah republiško posvetovanje o medobčinskih organih samoupravljanja in medobčinskem sodelovanju. Gradivo za posvet je pripravila delovna skupnost posavskih občin pod vodstvom Ivana Živiča.
DBH
AZALEE POTNICE - VSE VEČ: V gozdu nad Boštanjem so ti redki grmi v polnem cvetju, čeprav se poznajo sledovi pozebe. Cvetnih grmov je iz leta v leto več, žal je vedno več tudi takih „občudovalcev4*, ki izkopavajo cele grme. (Foto: A. Železnik)
SANACIJSKI PROGRAM B000 URESNIČILI
Rudnik Globoko v Agrarii
Izkoristiti steklarski pesek in keramično glino
Rudnik Globoko je bil že nekaj let zapisan životarjenju. Zdaj je vendarle nastopil preobrat, ki vliva kolektivu novo upanje. Sanacijski program je napravljen in Ljubljanska banka je pripravljena sodelovati pri uresničenju. V občini so dolgo razmišljali o investitorju. Bilo je sicer nekaj ponudb iz sosednje republike, končno pa je skupščina predlagala, naj to prevzame Agraria in razširi svojo dejavnost na pridobivanje peska in gline.
malci gline in peska. Zastopniki rudnika so opozorili, da bo treba čimprej misliti na predelavo gline doma, nakar je bil izrečen tudi predlog, naj bi k rudniku in Agrarii pritegnili še tretjega partnerja - brežiško Opekamo, ki je pred rekonstrukcijo in ki bo v prihodnje postala odjemalka opekarske gline iz Globokega.
J. TEPPEY
Delavski svet Agrarie je pristal in 6. maja je tudi delavski svet rudnika Globoko sklenil, da se podjetje z referendumom pripoji k Agrarii. Na seji sveta za gospodarstvo, ki je bfla 8. maja v Brežicah, so pozdravili tak način reševanja prihodnosti rudnika. Pri tem so poudarili, da bodo predstavniki občinske skupščine še naprej sodelovali v razgovorih s sovlagatelji, z banko in bodočimi odje-
NA RAZPOTJU
Kam, kmetijstvo?
Dolenjski kmet, zadnji med zadnjimi
Zadnji med zadnjimi, prav to bi bili dolenjski kmetje, če bi jih postavili v „dohodkovno44 vrsto z drugimi prebivalci v osrednji Sloveniji. Ljubljanski kmetijski zavod namreč v svoji „Kritični analizi sedanjega dela pospeševalne službe44 navaja, da je narodni dohodek našega kmeta (vštete so občine Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Grosuplje) kar za polovico manjši od narodnega dohodka, ki ga ustvari kmet v Zasavju, na Notranjskem, Kočevskem ali v ljubljanski okolici.
, Narodni dohodek ne laže, četudi bi mu lahko očitali, da daje pregrobo oceno resničnih razmer. Da gre za očitno zaostalost dolenjskega kmetijstva, še bolj nazorno pokažejo drugi podatki. Tako ugotavlja analiza, da ima 670 večjih kmetij, ki imajo nad 5 ha obdelovalne zemlje in ljudi, ki bi bili pripravljeni preusmeriti gospodarjenje, 165 traktorjev, 395 motornih kosilnic, le 28 pobiralnih prikolic, 23 molznih strojev, 10 ventilatorjev za seno itd. Številke so skromne, čeprav so vštete najboljše dolenjske kmetije, popisane z namenom, da bi jim pomagali k preusmeritvi. Toda kje je še skoraj deset tisoč drugih čistih kmečkih gospodarstev, med katerimi mnoga sodobnih kmetijskih strojev niti ne poznajo!
Dolenjska kmetija daje skromne dohodke, ker je slabo opremljena, ker daje malo tržnih presežkov, ker ima sorazmerno majhno delovno storilnost, ker ima manj dohodka od gozda in ker je v povprečju bolj oddaljena od tržišča.
Toda to ne pomeni, da seje treba spoprijazniti s temi ugotovitvami in vreči puško v koruzo. Nasprotno: z večjo vnemo se moramo lotiti že nakazanih poti in pripravljenih načrtov. Dolenjska ima naravne možnosti za razvoj kmetijstva, to potrjuje tudi razvojni program, ki je pripravljen za preusmerjene kmetije, med katerimi naj bi bilo do konca leta 1976.tudi 670 dolenjskih.
(Nadaljevanje na 6. str.)
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
V ponedeljek popoldne so si slovenski letalski prevozniki in časnikarji na letališču Brnik ogledali in preizkusili eno izmed letal tako imenovane STOL aviacije. STOL je kratica za v sto letal, ki lahko prepeljejo do 50 potnikov ali ustrezno težo tovora, pri tem pa potrebujejo zelo kratko vzletno in pristajalno stezo. (Short Take-Off and Landing), kakršno bo imelo tudi bodoče novomeško letališče. Na sliki: letalo STOL, kanadski 20-sedežnik DHC-6 „Twin Otter44 znane tovarne Dc Havillaud, kakršno je v ponedeljek letelo nad Slovenijo. (Foto: Tony Honeywood)
tedenski
mozaik
,,Romantični“ dnevi ameriških mladinskih tolp na ulicah velemest so, kot kaže, dokončno postali sestavni del zgodovine. Dnevi, ko so se tepli in ubijali samo z noži, so minili, poroča v zadnji številki ugledna revija Neewsweek In kaj je nadomestilo nekdanje hladno orožje in dvoboje brez streljanja? Nič drugega kot strojnice, avtomatične puške in celo ročne bombe!.Spremenjeni časi podivjane mladine...
V Veliki Britaniji pa je predvčerajšnjim umrl mladi dolgolasec v trenutku, ko tega nihče ne bi mislil: nekega pop-kita-rista je namreč ubil električni tok, ko je med koncertom prijel za mikrofon..,. nevarna beat glasba.
V Sofiji pa se je komaj polegel preplah, ki so ga povzročili trije turški ekstremisti, ugrabitelji reaktivca DC-9. Zahtevali so, naj turška vlada pomilosti in izpusti na prostost tri njihove tovariše, pripadnike tako imenovane mestne gverile. Če jih ne bo, so zagrozili, da bodo ubili sedemdeset ljudi, potnikov in članov posadke' ugrabljenega letala. Toda vlada v Ankari je bila nepopustljiva in ni pristala na njihove zahteve, nakar so se predali in dobili od bolgarskih oblasti politični azil..,. Srečen konec napete drame...
Pa še ena ugrabitev je bila ta teden. To pot na oni strani Atlantika, v Združenih državah Amerike. Tam je neznani ugrabitelj zahteval padalo in 300.000 dolarjev in ko jih je dobil, je usmeril letalo proti_ jugu, nakar je nad džunglo Hondurasa skočil iz letala..,. Bogataš v nekaj urah...
Golda Meir, ki je bila pred dnevi na uradnem obisku v Romuniji, je po povratku v Izraelu izjavila, da je Bukarešta izredno simpatično in čisto mesto. Izjava je vzbudila v nekaterih krogih ogorčenje. Kaj meni predsednica vlade s „čisto" mesto, so se spraševali, ali je mar Tel Aviv tako zelo umazan? . .. Predsednik vlade mora 'že ve deti, kaj govori...
Soupravljanje
Upniki? soupravljavci dolžnikovega premoženja - »Zdravljenje« bolnikov menda ne bo veljalo za protisamoupravno potezo?!
Med novimi ukrepi proti nelikvidnosti, ki čakajo, da jih bodo poslanci sprejeli, je prav gotovo najpomembnejša novost to, da dajejo upnikom določene upravljavske pravice v kolektivih njihovih dolžnikov. Ali je to protisamoupravna poteza ali ne — to vprašanje je bilo v javnosti že večkrat slišati.
Verjetno je ta dvom eden izmed vzrokov, da smo s tem, za izboljšanje likvidnosti tako pomembnim predpisom, dolgo odlašali.
Če se vprašamo, ali bodo s tem samoupravne pravice dolž
nikov okrnjene ali ne, moramo iskati odgovor predvsem s stališča, nad čigavimi sredstvi dolžnik te samoupravne pravice uresničuje. Samo nad svojimi prav gotovo ne, saj se sicer ne bi znašel na spisku nesolventnih dolžnikov. Ker pa del njegovih sredstev pripada upnikom, imajo zato ti tudi pravico soupravljanja z njimi.
Na zastavljeno vprašanje lahko torej kategorično odgovorimo, da z novimi možnostmi za zmanjšanje nelikvidnosti ne slabijo samoupravne možnosti dolžnikov.
Druga plat medalje pa je gospodarski učinek tega soupravljanja. Gotovo je, da v pod-
jetjih, kjer se bo položaj tako zaostril, da bi morali prevzeti del samoupravnih pravic upniki, gospodarijo slabše kot v delovnih organizacijah, katerim sredstva dolgujejo. Torej lahko vpliv dobrih podjetij na slabša v tej ali oni obliki samo pomaga k splošnemu gospodarskemu napredku in še posebej k razvoju podjetja, ki je v težavah. Morda niti ni potrebno, da bi se ta vpliv odrazil na soupravljanju premoženja. Neredko bo dovolj, če bo na zahtevo upnikov prišla v slabi delovni organizaciji na krmilo nova sposobnejša vodilna ekipa strokovno boljših in poslovno okretnejših ljudi.
Druga možnost je pomoč pri organizaciji ali preusmeritvi proizvodnje ali celo zamenjava
Medtem ko ameriška letala bombardirajo Hanoi in polagajo mine v vode okoli Haifonga, ter so J sevemovietnamske prestolnice evakuirali člane nekaterih ambasad vzhodnoevropskih socialis i držav, med njimi tudi Sovjetske zveze, se v Južnem Vietnamu nadaljujejo boji. Na sliki: osam ‘ predstraža južnovietnamske mornariške pehote na mostu prek reke My Chanh, nekaj kilometrov p mestom Huejem, nekdanjo cesarsko prestolnico, katera bo, kot pričakujejo, naslednji glavni napadov (Telefoto: UPI)
S-
$
ti
%
NA CESTI NISI SAM!
(SPIEGEL, ZEN)
dotedanjega nerentabilnega proizvodnega programa z novim.
Najostrejša, vendar v posameznih primerili najboljša poteza pa je pripojitev šibkega dolžnika k sposobnejšemu upniku, pri čemer morajo biti seveda spoštovane samoupravne pravice, zapisane v ustavnih amandmajih. Če ne takoj, pa vsaj takrat, ko poteče obdobje sanacije. Morda to v bistvu pomeni na lepši način izpeljano likvidacijo delovne organizacije. Četudi to drži, se moramo zavedati, da se likvidacijam v socialističnem tržnem gospodarstvu tudi ne moremo kar na splošno odpovedati. Likvidacija ne pomeni, da bo tovarno buldožer zravnal z zemljo in da ne bo od nje nič ostalo. Ob ustreznih prizadevanjih se vedno najde podjetje, ki vpelje v istih prostorih z istimi delavci in morda celo z delom iste opreme novo, na tržišču iskano proizvodnjo. To pa tudi prispeva k večjemu poslovnemu redu in normalnim tržnim odnosom.
KrT
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregled1
Posebno pozornost moramo tokrat na tem mestu posvetiti zasedanju CK ZKS, ki je ta ponedeljek na plenarni seji zelo podrobno — in kritično — obravnaval nekatera ključna vprašanja sedanjega političnega in gospodarskega trenutka pri nas; na dnevnem redu je bila predvsem ocena dejavnosti ZKS po 21. seji predsedstva ZKJ, še posebno poudarjena pa je bila tudi ocena sedanjega DRUŽBENOEKONOMSKEGA in POLITIČNEGA STANJA v naši republiki. V stališčih, ki so jih - po zelo odprti in kritični razpravi - ob tem zavzeli člani CK ZKS, je predvsem iz-‘ ražena zavzetost za konkretno usmeritev akcije ZK h ključnim vprašanjem, katerih rešitev bo največ pomagala pri uresničevanju sprejete politike in stališč 2. konference ZKJ.
Predsednik CK ZKS France Popit je na tokratnem zasedanju centralnega komiteja v uvodnih besedah zelo izčrpno nanizal najbolj pereče družbeno-ekonomske in politične probleme našega sedanjega stanja. Ni mogoče prenašati krivde za vse težave na višje forume — je ob tem poudaril - saj so republike pri reševanju teh vprašanj soodgovorne za zvezno politiko, ki nikakor ni samo stvar zveznega izvršnega sveta oziroma drugih pristojnih zveznih organov. Tudi France Popit se je v svojih ocenah ostro zavzel za primerno zmanjšanje PORABE VSEH VRST - ki je nasploh prevelika — poudaril je, da moramo z bolje organizirano družbeno akcijo doseči, da bomo iz inflatomega konjunktur-nega poslovanja prešli v gospodarstvo, ki bo temeljilo na stabilnejših temeljih. Tega pa ne bomo mogli doseči s tehnokratskim izigravanjem sprotnih rešitev (ki resda niso vedno najustreznejše, so pa nujne, tako kot je v tem trenutku še nujna administrativna INTERVENCIONISTIČNA POLITIKA državnih organov), temveč edino z zavestnim vključevanjem neposrednih proizvajalcev v izvajanje začrtane stabilizacijske politike.
Integracija
edina
pot
ce Popit dotaknil tudi mnenja, ki se širi, češ da smo Slovenci edini v državi za dejansko izvajanje stabilizacijske politike, drugi pa da nam z inflacijskim poslovanjem delajo škodo. Takšna mnenja ne ustrezajo resnici, je poudaril, saj vemo, daje slovensko ■gospodarstvo — v sedanji obliki — dosti manj stabilizacijsko usmerjeno, kot pa to nekateri zatrjujejo; preveč je navezano na uvoz, ki ga ne more povsem kriti z lastnim izvozom. Še posebno pa so nevarna takšna mnenja, ker razpihujejo NACIONALISTIČNA STALIŠČA — vemo pa, kam je takšno razpihovanje pripeljalo na Hrvatske m.
CK ZKS se zato zavzema za večjo INTEGRACIJO slovenskega gospodarstva, saj je to edina pot, da povečamo produktivnost, znižamo stroške poslovanja in se uspešno
Miniranje
Haifonga
vključimo tako na domači kot na zunanji trg. To je tudi pot k RESNIČNI STABILIZACIJI, ki je temelj za naš nadaljnji druž-beno-ekonomski razvoj.
Ta ponedeljek je zasedal tudi CK ZK Hrvatske, kije sedaj izrazil polno oceno vseh znanih dogodkov v minulih dveh letih v tej republiki. Izražena je bila ostra obsodba boja za oblast tistih hrvatskih voditeljev, ki so se v teh dogodkih kompromitirali z neposrednim sodelovanjem. Zategadelj je CK ZKH soglasno sklenil izključiti iz zveze komunistov dr. Savko Dabčević-Kučar, Mika Tripala, Pera Pirkerja in Marka Koprtla. To je bilo sklenjeno po dolgi razpravi o poročilu komisije, katere naloga je bila proučiti vzroke in posledice VDORA NACIONALIZMA v partijo hrvatskih komunistov.
V minulih dneh - prejšnjo sredo in prejšnji petek - je zasedal zvezni izvršni svet, potem pa tudi republiški IS. V stališčih, ki so bila ob tem izražena (Z1S je objavil vrsto določenih sklepov), je posebej poudarjena potreba — če samo na kratko povzamemo *-daje treba z vsemi močmi omejiti PORABO, daje treba uravnovesiti TRŽNA GIBANJA, da je treba takoj preveriti, kako delujejo družbeni dogovori o OSEBNIH DOHODKIH (ker prejemki še kar naraščajo) in še in še. Ob tem tudi povejmo, da je na seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice (prejšnji četrtek) predstavnik Z1S že napo*-vedal, da pripravljajo zvezni organi nove ukrepe proti porabi - ukrepe, ki naj bi spodbudili proces stabilizacije v našem celokupnem gospodarstvu.
Prejšnji teden — v četrtek - so delegati občin na zasedanju v republiški skupščini docela soglašali s predlaganimi novimi zakoni (kijih bo skupščina v kratkem sprejela) za tako imenovano „ZEMLJIŠKO 4 PODROČJE; gre za novo zakonodajno ureditev kupoprodaje zemljišč (ki je sedaj, kot je znano, začasno zamrznjena) in pa še za nekatere druge zakone, ki naj pomenijo nadaljnje urejanje naše urbanizacije.
tedenski zunanjepolitični preglej
Ameriške bombe so že drugič letos padle na sevemoviet-namsko glavno mesto in (kar je še hujše) letala so položila mine okoli največjega sevemoviet-namskega pristanišča Haifonga.
Tisto, kar so nekateri predvidevali le kot skrajno možnost, se je uresničilo! V trenutku, ko pišemo ta pregled, se svet še ni oglasil, da bi povedal svoje ob teh dogodkih - - zlasti o zadnjem. Toda že v tem trenutku je moč predvideti vsaj del reakcij. Zelo verjetno bodo nekateri krogi (čeprav zelo skromni)
I Nixonovih privržencev na za-I hodu našli za to akcijo kakšno I opravičilo, toda več kot zanes-I ljivo je, da večji del drugih opa-I zovalcev takega opravičila ne I bo našel, niti se ne bo potrudil,
I da bi ga. Toda to je naposled I manj pomembno od tistega, kar I lahko pove in stori Moskva in I kaj lahko ukrene Peking. Treba I je vedeti, da so Američani I uvedli pomorsko blokado Hai-I fonga samo nekaj dni pred napovedanim prihodom predsednika Richanla Nixona v Moskvo. Kaj bodo rekli sovjetski gostitelji na to? Odgovor vam žal v tem trenutku ne moremo dati, ker ga preprosto ne vemo j — ne ve ga nihče na svetu. Vsekakor je mogoče, da bo obisk odpovedan in to bo zopet nekaj, kar utegne zavreti ne samo zbliževanje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, marveč tudi vnesti v svetovne odnose nasploh precejšno mero nezaupanja, ohladitve. Prav tako je v trenutkih, ko to pišemo, popolnoma nejasno, kako bo reagiral Peking,
I ki mu vsekakor ni vseeno, kaj se I dogaja na jugu. Predsednik Ni-I xon je opravičil pomorsko blo-I kado Severnega Vietnama s I trditvijo, da je moral tako od-I govoriti na sedanjo agresijo in I napad na Južni Vietnam, kot I Američani uradno imenujejo se-I danjo ofenzivo južno od demili-I tarizirane cone. Vsakomur je I jasno, da pomorska blokada I Haifonga ne bo imela prav no-I benih neposrednih posledic na I dogodke teh dni na južnoviet-I namskih bojiščih. Ta blokada,
I če bo učinkovita, bo imela po-I sledice šele mnogo kasneje, me-I sec in več dni kasneje. Približno I toliko časa namreč potrebujejo I zaloge, ki jih z ladjami pripe-I ljejo iz Sovjetske zveze in Ljud-I ske republike Kitajske v Hai-I fong, da prispejo po skritih ste-I zah Ho Ši Minhove poti na svoj I cilj na frotno. Nixon se torej ni I odločil za pomorsko blokado v I upanju, da bi tako spremenil I potek dogodkov in razmerje sil I na bojiščih v naslednjih nekaj I dneh, marveč v želji, da bi kaz-■ no val svojega nasprotnika in mu povedal, daje pripravljen na vse — tudi na to, da da mu Sovjeti odrečejo gostoljubje ob že na-
povedanem obisku v Mos^j Cilj pomorske blokade je manj vojaški kot politični, t^j ali bo res obrodil sadove, jih nadejajo njegovi avtorji? zitiven odgovor je skrajno verjeten in sicer iz povsem P*** tičnega razloga. Če namreč slej ameriške čete niso
skupaj s saigonskimi preij1^. ^ enot osvobodilne fronte fr & hovih zaveznikov z or°^A ^ kako naj bi jih zgolj s p°%. ir nimi pritiski, blokadami- (L nimo celo, da se je Nixon? o| p čil za nekaj, kar bo nap? £ verjetno bolj škodovalo	st
kot drugim. Če je namreč A slil, da bo lahko kasneje v P% T vorih uporabil umik	-
kot neko sredstvo popu*^ d in izsilil s tem kompro*11^. protiuslugo Hanoia, se ze'° m jetno moti, kajti Hanoi fl ^ pripravljen na kaj takega. pripravljen iz preprostega g loga, ker si lahko privošči ^	5
nje, medtem ko se Nixon° j « izteka. Predsednika Zdr^ J držav Amerike čakajo n \f \ jeseni nove volitve za naSTtft- > štiriletni mandat in težko J v 1 jeti, da jih bo dobil, če bo , j va zapletel ameriško _ »	(
novo vojno angažiranje- p j pati mora hitro in ® spraviti svoje vojake iz vi ^ skega pekla še pred za volitev. Prav tako ne s,’,0^e pustiti, da bi bil umik p . po porazu, kajti to bi merilih, ki jih je zadal ^ sebi, videti kot katastr
riškega nacionalnega p°
prestiža. Hanoi naspr® vrStf' deluje pod pritiski ta zato si lahko privosc -yi do trenutka, ki bo P° oceni najbolj prime'^„nvori ^ Čanje vojne. Pariški P0^ . se znova sesuli kljub tajng^ govorom dr. Henryja 31^ gerja, osebnega svetovalca^
riškega predsednika nja nacionalne varnos _ j^jeV? možnosti za njihovo ^Qtiec-nje, kaj Sele'»	v*«,
še toliko manj, viet*1^ dah okoli Se^ga a ameriške mine in Ld J - & \A je žrtve - med katerim* ^
. ko tudi sovjetske 1
.	se zgodilo v tem pnme	vsa
. samo ugibamo. Po ®	7,30^
j kem primeru s a^renute^ j. i in zamotan in ta . ^ đ , nesljivo ni videti I novejše krize. Ob ^ ^ -| jasno samo elVJoči| za p0!1.^ j chard Nixon odi	.
. vojaškega Pn.tlS.^’ ^ral b'^
, nega s	bi uspelv fr
ji8"« bo« verje«"« ^
- ne bo.	^
Stanje v proizvodnih odnosih je pri nas še nezadovoljivo, je poudaril France Popit, saj delavec še vse premalo odloča o sredstvih in poslovnih odločitvah. Nosilci podjetniško-lastninskih teženj v gospodarstvu pa nasprotujejo urejanju problemov (češ da so proti administrativnim rešitvam), ker jim še najbolj ustreza, daje, kot je. Ob tem seje Fran-
Od besed je treba k dejanjem!
Stara vas: še ena pozeba
Pozna pozeba je, kot smo poročali, tik pred prvomajskimi prazniki hudo prizadela ravnin-» ske sadne plantaže v Stari vasi pri Krškem, last krškega „Agro-kombinata“. Toda kmalu zatem je sledila še ena pozeba in dokončno popalila mlade plodiče, tako da je letošnja letina z 90 hektarjev nasadov šla po zlu. Nasad je zavarovan. Mraz je močno prizadel tudi plantažni sadovnjak sevniškega kmetijskega kombinata na Čanju, čeprav je v višjih legah. Menijo, da sta tokrat imela odločilen vpliv Sava in hladen zrak, ki se je zadrževal ob njej.
Sejmišča
BREŽICE: Na sejem, kije bil 29. aprila, so pripeljali 609 prašičev do trdi mesecev starosti in 27 starejših. Prodali so 546 živali. Za mlajše so zahtevali do 16 dinarjev za kilogram žive teže, za starejše pa po 9. Kup-čija je bfla dokaj živahna, prav lepi odojki so bili naprodaj po 250 dinarjev.
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj ,751 mlajših in 71 starejših prašičev. Prodali so jih 570, za mlajše so zahtevali 220 do 290 dinarjev, za starejše 300 do 400. Prignali so tudi 92 glav govedi, prodali so jih 41. Zavole na vago so zahtevali 9 do 11,50 din za kilogram, za krave 7,50 do.9 din in za junce ali telice 8 do 12 din za kilogram žive teže.
vredno
Nešteto primerov je, ko človek človeku ni več človek, ko v neprestanem pehanju za dobrinami pozabljamo na človečnost. O najrazličnejših primerih razčlovečenja poročajo časopisi vsak dan: od preprostih pretepov
Človečnost
ali prepirov, od kazanja oslov na cestah - do naj-okrutnejših zgodb, ki jih z veseljem in z mastnimi črkami napišejo časopisi na vrhu črnih kronik.
Kakšno olajšanje Je zato, kadar neuk človek z neveščo roko napiše besede, kakršne bi nam morale biti vsakdanje in običajne, pa so zaradi naše nečlovečnosti nevsakdanje in nenavadne.
Pred nekaj tedni smo objavili, na straneh našega tednika kratek zapis o majhnem izgubljenem otroku, ki ga je mati zaklenila v stanovanjc, da je nebogljen in lačen jokal ob oknu.
Čeprav smo zraven zapisali, da bo Cen ter za socialno delo otroka že pred prvomajskimi praz tu ki oddal v rejništvo, se je prav pred prazničnimi dnevi oglasila žena iz okolice Leskovca. Poslala je dopisnico, v kateri je zapisala: „Pišite mi, kdaj naj pridem po otroka. 12 sem jih že vzgojila, pa bom še tega malčka - saj imam dovolj veselja
Pravzaprav bi se morali vprašati, kako da ni več podobnih pisem, kako da ni več zaskrbljenih vprašanj o nadaljnji malčkovi usodi!
Rekli boste, da so danes taki časi. Saj so res!
Toda več tovarištva, več medsebojne ljubezni in manj zapiranja med štiri stene, manj pehanja za denarjem, pa več iskanja človeških vrednot tudi v današnjih časih ne bi škodilo!
Zaradi mrzlice potrošniške miselnosti. Ali pa prav njej navkljub. Zato tudi ni naključje, da so manj nepokvarjeni tam, kjer te mrzlice še ne občutijo tako hudo.
Kmetijski nasveti
Ko živino pase elektrika
Travnik da lahko toliko hranilnih snovi kot njiva, povrhu pa še ob manjših stroških, če triu le znamo prav postreči. Toda dolga stoletja travnatega sveta ni nihče gnojil, le odnašali so z njega po znanem pravilu, da mora travnik rediti njivo. Inž. Gvido Fajdiga, znani travniški strokovnjak, pravi, daje edino na travnatem svetu mogoče s sodobnimi ukrepi doseči še dva do trikrat več kot drugod, kjer so možnosti že mnogo bolj izkoriščene.
Izmenično, pravilno menjavanje košnje in paše je najboljši način rabe travinja. To je, z drugimi besedami povedano, pašno-košni sistem, pri katerem je najbolje, če ena košnia sledi dvema pašama. Takšno rabo omogočajo čredinke in električni pastir, ki je vnesel veliko spremembo v živinorejo.
Brez električnega pastirja ne bi mogli vseskozi dajati živalim tri do pet tednov starega rastja, ki je najbolj izdatno, niti ne bi mogli „stopničasto4* izkoriščati travne ruše in se prilagajati rastnim razmeram, ne bi mogli črediti.
Čredinke pa ne smejo biti urejene tjavdan, zanje veljajo načela, ki kmalu udarijo tistega, ki jih ne spoštuje. Pregrajenih kosov travnika oz. pašnika mora biti vsaj osemnajst, da bomo lahko menjavali pašo in košnjo tako, kot je treba. Prav tako je nujno sprotno uničevanje plevelov, pri čemer najbolj zaleže kosa, ki mora zato priti na vsako čredinko. Zgrešeno je, če ene čredinke samo popasemo, druge pa pokosimo.
Če želimo pravilno črediti, moramo bolj spoznati rušo. Spomladi ni treba niti tri tedne in pomuljena trava se že povsem obnovi Torej je za spomladanski čas potrebnih manj čredink, za poletni več, za jesenskega pa največ. Če vemo te številke, ni težko preračunati, koliko čredink potrebujemo.
In kako je z dognojevanjem? Velja, da je treba z dušikom dogn oje vati vsakič, ko živina zapusti čredinko. Z njim pa ni treba dognojevati le spomladi, ko daje dušično gnojilo največji učinek, temveč tudi poleti in v jeseni. Gnojiti moramo tudi s fosfornimi gnojili, ker fosforja v večini naših tal močno primanjkuje.	Inž. M. L.
V	Vibini, ki se razprostira pod Brežicami tja do reke Save, je med zadnjim deževjem nastalo pravo morje. Navdušeni otroci se ob takih poplavah vedno znajdejo. Priskrbijo si stare čolne in v njih preveslajo Vrbino po dolgem in počez. (Foto: Jožica Teppey)
Mladinci in mladinke v Bušinji vasi v Beli Krajini so v počastitev prvega maja s pomočjo vaščanov postavili 31 metrov visok mlaj. Ker je bila smreka zelo težka, so se s postavljanjem mlaja ukvarjali več kot tri ure. (Foto: A. Krašovec)
V	sevniški Kopitarni so pričeli pred dnevi izdelovati že peto vrsto lesenih natikačev. Letos menijo, da bodo naredili teh natikačev kar za 1 milijon dinarjev. V bodoče bodo naredili še več parov, zlasti v času, ko ni toliko dela s kopiti. (Foto: A. Železnik)
Mladi ambasadorji slovenstva in kulture na Koroškem, združeni ob revijah in listih, kot sta Mladje in Kladivo, so minulo soboto pospremili starejše in že uveljavljene koroške književnike na literarni večer v Kostanjevici. Obiskovalcem so delili decembrsko Kladivo. (Foto: I. Zoran)
Če ste toliko pogumni, da boste ugotovili, kako je v posameznih večjih podjetjih pri nas samoupravljanje še vse preveč centralizirano in odločanje oddaljeno od proizvajalca, če boste ugotovili, da se v upravnih
Ustvarjati sem sposoben, deliti pa ne?
strukturah podjetij srečujemo s prisvajanjem in odtujevanjem odločanja, boste doživeli nekaj podobnega, kot če bi stopili na sršenje gnezdo. Najmanj, kar se vam lahko zgodi, bo to, da boste od prizadetih obdolženi napada na „njihovo“ podjetje in zlonamernega obrekovanja. Tega vas bodo obdolžili tisti, ki
kooperacijo pravna oseba, čc tako določa samoupravni sporazum o združevanju. Drugače je sklenil republiški zbor, ki meni, naj bo obrat za kooperacijo pravna oseba, če sam ne odloči drugače.
Republiški zbor je ugotavljal, da je tako bolj pošteno, ker je vnaprej onemogočeno vsakršno izkoriščanje kmetov in ker bodo le-ti potem imeli večjo samostojnost. Konec koncev so tako zahtevali sami kmetje v javni razpravi, očitno pod vplivom dosedanjih izkušenj, ko so zadruge in kombinati njihov dohodek prelivali v lastne dejavnosti za plačevanje izgube.
Posebna komisija obeh zborov je prejšnji teden po težavnem delu pripravila salomonsko rešitev. V besedilo je vnesla besedico lahko, tako da zdaj pravi: obrat za kooperacijo LAHKO postane pravna oseba, če samoupravni sporazum ne določa drugače. Odločilna besedica verjetno prinaša sprejemljivo rešitev, saj omogoča, da obrat za kooperacijo postane pravna oseba, če sc za to sporazumeta obe strani. Kako bodo poslanci odločili, bomo še videli. Več bomo o zakonu še objavili.
M. L.
Rok je potekel, inšpekcija priganja
Zamude
Le malo obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev spremlja Gospodarski vestnik, zato mnogi izmed njih ne poznajo vsebine kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki sta jo podpisala republiški odbor sindikata storitvenih dejavnosti in gospodarska zbornica. Obrtniki v Posavju so imeli priložnost slišati obširno razlago pogodbenih določil na sestankih konec marca. Zbornica jih je sklicala v vseh treh občinskih središčih, odzvalo pa se je zelo malo povabljenih.
Po tako slabem odzivu ni nič čudnega, če se obrtniki pri sklepanju pogodb niso znašli. Inšpekcija dela je v Krškem in v Brežicah dah pobudo za sklicevanje sestankov z delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih. Sindikati so to planirali, vendar z zamudo, kajti rok za ureditev odnosov med delavci in obrtniki, avtoprevozniki in gostinci je potekel 30. aprila. S tem se je zmanjšala možnost, da bi tudi druga stran s svojimi spodbudami pospešila prilagajanje pogodbenih določil novim zahtevam. V tem je ravno smisel sprememb, da jih podrobno spoznajo delodajalci in delavci
Delavcem jih najlaže prikažejo sindikati, zato nikjer ne bi smeli opustiti priložnosti za sklicanje sestankov samo za ta namen in delavcem na poljuden način prikazati, kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Inšpekcija dela želi, da bi bili z vsebino kolektivne pogodbe čim bolje seznanjeni obrtniki in njihovi zaposleni. To bo preprečilo marsi-
katero nevšečnost pri nadzoru nad izpolnjevanjem pogodbenih določil v praksi.
J. TEPPEY
Lepot res ne manjka
i
Mlačnost
Medtem ko vse gospodarske panoge v črnomaljski občini napredujejo kljub slabim pogojem in navzlic temu, da se srečujejo s kopico težav, pa je zadnja tri leta najmanj prizadevanj pokazal turizem.
Nič kolikokrat so že govorili o tem, da je potrebno izredna prirodna bogastva mnogo bolje izkoriščati v turizmu, za katerega je Bela krajina še neodkrita dežela, rezultat dela pa je enak ničli. Izjema je le krajevna skupnost Semič.
Če kje, potem pride v turizmu do izraza pomanjkanje volje, načrtnega dela in želje po napredku. Socialistična zveza je poskrbela za ustanovitev turističnih sekcij po manjših krajih, dala je nekaj napotkov za učinkovitejše delo, ni pa bilo ljudi, ki bi naloge prenašali v življenje. Posamezniki, ki so vsa povojna leta predstavljali steber turističnega delovanja, so zaradi osamljenosti in splošne mlačnosti do tega vprašanja izgubili voljo in se umaknili. K temu so precej pripomogli tudi večkrat čudni odnosi odgovornih občinskih organov do turizma.
V	pokrajini, kjer so na eni strani vse možnosti za nagel turistični razcvet, na drugi pa velike potrebe po zaposlovanju, je taka mlačnost do vprašanj turističnega napredka neodpustljiva. Minili so časi, ko se je turizem začel z gradnjo hotelov. To je danes stranskega pomena. Ce je kraj lepo urejen, čist, okrašen s cvetjem in ima gostilnico, kjer pa res znajo gostom vse nuditi, predvsem pa ob vsakem času postreči s toplo hrano, je za začetek dovolj. Marsikje so iz take osnove izšli, čeprav brez brezovih gajev, tople Kolpe in neštetih kulturniji in zgodovinskih znamenitosti, ki jih je Bela krajina polna. Le znati je treba!
R. B.
\
Danes: 200 povabljenih kmetov
Kolinska tovarna hranil iz Ljubljane je za danes povabila 200 kme-tov-kooperantov iz trebanjske občine na ogled nove tovarne za predelavo krompirja na Mirni. Ob tej pri ložnosti bodo kmetovalce, ki so bodoči dobavitelji krompirja za ncivo tovarno, seznanili z njenim delom. Navezava neposrednih stikov med proizvajalci krompirja in živilsko predelovalno industrijo je prav gotovo odličen korak do tesnejšega sodelovanja, ki lahko samo koristi obema stranema. O zaniihivem povabilu in obisku tovarne bomo obširneje poročali prihodnjič.
se jim zdi samo po sebi umevno, da so mnoge odločitve v njihovih rokah, ki so že sami sebe prepričali, da je naš delavec še premalo razvit, da bi- lahko odločal, da je naš gospodarski razvoj tako hiter, da zaenkrat še zahteva centralizacijo odločanja, itd.
Pri tem pa kljub temu veliko govorimo o delavskih ustavnih dopolnilih, čeprav poti za njihovo ostvaritev v življenju še nismo začeli graditi. Pozabljamo, da je centralizacijo sredstev in odločanja v združenem podjetju mogoče zamenjati s koncentracijo moči in sredstev na podlagi sporazumov in dogovorov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Seveda pa je za to potrebno precej več truda in dela kot pa v primeru „odločanja iz centra“, kakršnega smo vajeni zdaj. (Tega se najbrž zagovorniki starega močno zavedajo.)
Pozabljamo, da je centralne sklade mogoče popolnoma odpraviti in jih zamenjati s čisto ekonomskimi odnosi, ki pomenijo čiste račune (brez skritega prelivanja dohodka iz enote v enoto) in odkrita kreditna razmerja med TOZD. TOZD je mogoče dati popolno delovno samostojnost (vse pravice iz delovnih razmerij, osebnega dohodka, oblikovanja in delitve dohodka, programiranja itd. ki so zdaj v rokah ali pod vplivom ožjih centralnih organov in služb). Le tako bomtf ustvarili materialno podlago za to, da bo neposredni proizvajalec dobil tisto veljavo, ki mu jo dajejo delavska ustavna dopolnila.
M. J.
Sporni odstavek o združevanju kmetov
Salomonsko
Kdo bi si mislil, da bo eno samo sporno določilo v osnutku zakona o združevanju kmetov preprečilo sprejem zakona in da bo treba republiškemu in gospodarskemu zboru 16. majia še enkrat rešetati to spomo določilo.
Gre za to, ali naj bo obrat za kooperacijo pri kombinatu ali kmetijski zadrugi pravna oseba s svojim žiro računom ali ne, o čemer govori tretji odstavek 30. člena osnutka zakona. Gospodarski zbor skupščine SRS je izglasoval, da je obrat za
r
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SRBIJA
HRV/V
BEOGRAD
PRIŠTINA
MAKEDONIJA
c	.	•
Doseči 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca
Na 1 kvad. km živi več kot 86 prebivalcev. Zametki srbske države v srednjem veku so v stari Raški, na ozemlju med Umom, Taro, Pivo, Ibrom in Zahodno Moravo. Današnja republika Srbija meri 88.361 kvad. km, od tega pokrajina Kosovo 10.849 kvad. km, Vojvodina pa 21.506 kvad. km. Narodni dohodek je okrog 40.000 milijonov dinaijev, od tega v Vojvodini dobrih 10.000 milijonov, na Kosovem pa 2.000 milijonov. Republika ima 944 industrijskih podjetij - Vojvodina več kot 300, Kosovo 50. V industriji je zaposlenih 500.000 ljudi - v Vojvodini 110.000, na Kosovu 40.000. Republika ima več kot 2 milijona stanovanj in okrog 7.500 gostinskih poslovnih enot.
Vedno več kvalificiranih delavcev
Tri četrtine porasta družbenega proizvoda izhaja iz večje produktivnosti in spremenjene sestave zaposlenih, saj se je v zadnjih petih letih podvojilo število kvalificiranih delavcev. Okrog 900 podjetij sodeluje v najrazličnejših oblikah integracije. To je na svoj način vplivalo tudi na povečanje izvoza, ki se je v Šestih letih povečal za nekaj čez 3 odst.
Zanimiva je težnja, da se iz leta v leto zmanjšujejo izdatki za prehrano, večajo pa se izdatki za trajnejše potrošniške dobrine, kar je znak izboljševanja življenjske ravni prebivalstva. Ta se odraža tudi v boljših stanovanjskih pogojih in v izboljšani sociali in socialnem varstvu.
Z letošnjim letom je dosegla Srbija, skupaj z avtonomnima pokrajinama Vojvodino in Kosovim, okrog 700 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Z dosedanjim razvojem je ta republika, ki ima skupno z obema avtonomnima pokrajinama nekaj čez 8 milijonov prebivalcev (brez Vojvodine in Kosova nekaj čez 5 milijonov), po gospodarski moči pristala na mestu srednje razvite dežele.
Različen je narodni dohodek: v Beogradu preko 1000 dolarjev na prebivalca, v občini Tutin v Sandžaku in še v nekaterih drugih na Kosovu pa znaša le 120 do 150 dolarjev. V središču pozornosti so programi in objekti — predvsem industrijska jedra velikih sistemov, v katere je vključenih več sto podjetij in nekaj deset tisoč zaposlenih. V prvi vrsti je to kragujevška avtomobilska industrija, elektronska industrija s središčem v Nišu, ki ima v svojem sklopu 15 tovarn v Beogradu in drugih krajih.
Med pomembne „startne osnove“ je treba na prvo mesto postaviti borski rudarsko topilniški bazen, ki zaključuje obsežno rekonstrukcijo druge faze in ki je z izvozom bakra največji pridobitnik deviz. Kovinsko predelovalna industrija v Beogradu, Kraševcu, Čačku, Svetozare-vu, Sevojnu, Nišu, razvita tekstilna industrija v Leskovcu, močan potencial prehrambene industrije tudi v Posavju in Pomoravju — to so izhodiščne točke, da bi v prihodnjih petih letih dosegli poprečni narodni dohodek 1000 dolarjev na prebivalca.
Izvoznik električne energije
V	nekaj več kot dvajsetih letih, kar je polovica delovne dobe neke generacije, je bil dosežen velik preobrat v strukturi prebivalstva. Leta 1948 je bilo v Srbiji kmečkega prebivalstva 75 odst., na začetku tega desetletja pa se je ta odstotek znižal na 46 odst.
Rezultate razvoja vidimo v tem, da se je družbeni proizvod povečal od leta 1947 za štirikrat, industrijska proizvodnja osemkrat, kmetijska proizvodnja za dvakrat, obseg ostale proizvodnje in uslug pa se je povečal za petkrat. Z reformo leta 1965 in s prehodom na intenzivno gospodarjenje so bili doseženi največji rezultati. Danes je proizvodnja električne energije dvakrat večja od leta 1965, kar pomeni, da je Srbija izvoznik električne energije, a ne samo po zaslugi gigantskega Djerdapa, marveč tudi po zaslugi elektrarn v Obrenovcu, na Moravi in na Kosovu. V zadnjih letih je bila podvojena dolžina asfaltnih cest, čeprav se zaradi povečanja cestnega prometa stanje s tem ni veliko izboljšalo.
Gordijski vozel železniškega vozlišča
Srbija ima nekoliko večjih „žarišč“ težav, ki terjajo precejšnja sredstva. To so že nekajletne in velike izgube Železniško-transportnega podjetja Beograd, ki zaposluje preko 100 tisoč ljudi. Osebne dohodke, ki so sicer nizki, dobivajo zaposleni tudi z enomesečnimi zakasnitvami, to pa ustvarja nezadovoljstvo med železničarji največjega prometnega vozlišča. ,,Raz-vpita“ železniška proga Beograd-Bar na odseku skozi Srbijo zaostaja, vendar bolj umirjeno; kaže, da ni več aktualno geslo „voz kreće sedamdeset treće“. Prekoračitve gradbenih stroškov te proge zaradi inflacije so znane. Z nekoliko potrpljenja in s podaljšanim rokom gradnje za leto dni bo verjetno tudi dovolj sredstev za dokončanje železniške proge, ki jo gradijo številna podjetja iz več republik.
Uspele in neuspele pobude
Veliko je oblik gospodarskega povezovanja Srbije z vsemi dragimi republikami. Znanih je veliko uspešnih, pa tudi neuspešnih pobud medrepubliškega sodelovanja. Med uspešne bi lahko uvrstili preciziranje pogojev sodelovanja med „Iskro - Kranj“ in Elektronsko industrijo Niš za proizvodnjo polelektronskih avtomatskih telefonskih central. Konec marca ja bil o tem podpisan poseben dogovor. Omenjeno sodelovanje bi lahko bilo znak za smotrnejšo delitev dela v jugoslovanski elektronski industriji. Med neuspele pobude sodelovanja spada pred leti predvidena gradnja tovarne avtomobilov v Zagrebu. Pobuda je prišla iz Kragujevca, Veliko je bilo govoric, da bi „narodno44 vozilo „Zastava 101“ že izdelovali v Zagrebu. Konec teh dogovorov je ta, da „Zastava 101“ izdelujejo v Kragujevcu ...
Srbija je pravzaprav veliko tržišče za blago vseh jugoslovanskih republik. Podjetje blagovnih hiš „Beograd“ prodaja v zadnjih letih velike količine konfekcije hrvaških in slovenskih proizvajalcev. Beograd z milijon 200 tisoč prebivalci ima močno razvito zunanjo trgovino in je uveljavljen poslovni in finančni center. Prostor v beograjskem poslovnem območju je dragocen za vsakogar, toda iz dneva v dan je dražji.
ZDRAVKO ILIĆ
Predstavljamo vam današnji trenutek bratske socialistične republike Srbije, njene dosežke in nekatere načrte razvoja - Kako živi največja republika v SFRJ?
tujini okrog 150 tisoč ljudi; od tega se jih je v inozemstvu zaposlilo samo okrog 85 tisoč preko zavodov za zaposlovanje. Med temi je tudi 23 tisoč kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
Ker je bila omenjena trditev, da se zmanjšujejo izdatki Srbov za prehrano, naj navedemo nekaj statistike: poprečno porabi vsak prebivalec Srbije na leto 250 kg pšenice, 25 kg koruze, 55 kg krompirja, 35 kg mesa, 107 litrov mleka, 25 kg sladkorja in 107 litrov jedilnega olja. V zadnjih letih se zmanjšuje potrošnja kruha, povečuje pa potrošnja mleka, jajc, povrtnin in mesa.
Srbijo tarejo skrbi, kot nekatere druge republike — velike kapacitete predelovalne industrije, ki lahko delajo (in dolgo so delale) na osnovi uvoza surovin. To pomeni, da republiki Srbiji stalno grozi plačilni deficit. Lani je znašal izvoz 680,8 milijonov dolarjev, uvoz pa 919,3 milijonov dolarjev. V načrtu razvoja republike je predviden zato intenzivnejši razvoj proizvodnje surovin in energetike.
Beograd: manjši dotok priseljencev
Med pomembne naloge prihodnjih let spada bolj enakomeren razvoj posameznih regij. Srbski plan vsebuje šest značilnih točk: hitrejši razvoj Kosova (z večjim deležem SR Srbije), hitrejši razvoj nerazvitih območij na jugu Srbije, v Sandžaku in v zahodni Srbiji, odpravljanje relativnega zaostajanja razvoja v Vojvodini, primernejše reševanje problematike Beograda, ki naj bi v bodoče sprejemal nekoliko manj priseljencev, pri vsem tem je pomembno tudi bolj racionalno izkoriščanje prostora.
V	prihodnjih letih, ko naj bi se zaposlilo novih 375 tisoč delavcev, bo dajala Srbija poseben poudarek socialni politiki. Predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič meni o tem:
„V obdobju, ki je pred nami, smatramo socialno politiko kot važen sestavni del razvoja in to ne zaradi tega, ker imamo v republiki veliko socialne problematike, marveč zavoljo tega, ker je socialna politika sestavni del samoupravnega socializma ..
1
2 < Z
C/)
O
ca
Srbi opuščajo opanke
V	republiki Srbiji je še vedno okrog 15 odst. nepismenih. Da bi v pogojih boljše življenjske ravni oplemenitili način življenja, doživlja Srbija val kulturriti pobud in manifestacij. V tem smislu je potekal lani kongres kulturne akcije, ki je imel namen širiti kulturo, od elitnih prireditev do prireditev za najširše sloje prebivalstva.
Srbija tako vse bolj in bolj leze iz „opankov“ in se vključuje v tokove sodobne dražbe. Vendar, zaradi razmer pred leti je ostal še vedno velik del prebivalstva siromašen; veliko je ljudi, ki odhajajo delat v tujino. Zadnja leta je to predvsem mladina s podeželja. Doma ostajajo 60 in 70-letniki. Računajo, da je trenutno v
MADŽ.
ROMUN.
cj
mmt
O
m
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Dolina propada j
Hiše se podirajo - Cesta se prepočasi bliža 1
Porušena domačija v vasici Maj-linca pri Kužlju v Kolpski dolini opozarja, da se bo tako zgodilo še marsikje. V tej hiši je še pred 25 leti prebivala štiričlanska Cetinskijeva družina. Starejši so umrli, mlajši odšli v svet in domačija je popolnoma propadla.
Upanje v oživetje Kolpske doline nam daje posodobljenje ceste Kočevje - Brod na Kolpi. No, tudi to upanje prihaja zelo počasi. Ce bo šlo tako naprej, marsikdo ceste ne bo dočakal, ker ga bo prej pobrala starost.
Brod na Kolpi je središče Kolpske doline in zelo pomembno križišče za smeri Kočevje, Reka, Zagreb in Cabar. Tudi cesta Brod - Čabar je v načrtu za posodobljenje. Ko bo to uresničeno, bo Kolpska dolina še lepša in privlačnejša za domačine in tujce.
Trkamo in kličemo, vendar se nam malokatera vrata odpro. Upamo, da nas bodo končno slišali tudi tisti, ki so daleč od nas in ki so med NOV dostikrat prehodili našo lepo Kolpsko dolino. Prebivalstvo teh krajev je dalo velik delež za NOV. Zdaj pa bi že moral tudi v našo dolino posijati žarek sreče in pregnati meglo propada!
JOŽE kriz KUŽELJ
»Kmete zapostavljajo«
Zakaj niso plačevali mleka tako, kot je bilo obljubljeno in tudi objavljeno?
Cesto graditi skozi naselje!
Na seji občinske skupščine Novo mesto sem kot odbornik predlagal, naj se gradi cesta od Bršlina preko Bučne vasi, Karteljevega do Ornuške vasi, ne pa, da bo speljana preko Hmeljnika kot želijo lovci, vodstvo krajevne organizacije SZDL Kamenje in Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Načrt za speljavo ceste skozi Karteljevo je bil izdelan že 1940 hrani pa ga tovariš Žužek.
Občani Dol. Karteljevega, Gor. Karteljevega, Sel, Zagorice, Globoč dola, Hmeljčiča, del zaselka Šent-jurij, Malega in Velikega Kala, Orkijevca ter zaselka Dobje ostro protestirajo, ker se cesta ne gradi tam, kjer živita kmet in delavec. Delavci iz teh vasi se namreč vozijo na delo v Novo mesto, kmetje pa vozijo svoje pridelke na novomeški trg.
Prebivalci Trebelnega in Ornuške vasi bi tako dobili tudi dosti krajšo pot do Novega mesta.
Predlagam, da se prizadeti sestanemo in poiščemo skupno rešitev!
FRANC HRASTAR, KARTELJEVO
Ignac Vodnik (74) in njegova žena Nežka (72) sta v krogu svojih sinov, snah, hčera, zetov, vnukov in pravnukinje za 1. maj praznovala 50-letnico skupnega življenja. Oče Ignac je v minulih desetletjih skupaj z ženo Nežko s težavo preživljal številno družino. Delal je po gozdovih na Kočevskem, v Bosni, ob gradnji železnice Tržišče - Sevnica, nazadnje pa pri gozdnemu obratu Mokronog, kjer je dočakal skromno in zasluženo pokojnino. Jubilantoma želimo še veliko srečnih in zdravih let! (Foto: Leopold Pavlin)
PRIMERJAVA Z RAZMERAMI V SOSEDNJI DE2ELI
Naše trsničarstvo je na tleh
Z obiska slovenskih trsničarjev v Italiji
Na pobudo Kmetijskega inštituta Slovenije je bil te dni organiziran enodnevni strokovni ogled trsničarstva v Italiji, ki so se ga udeležili trsni-čarji iz Juršincev, Ptuja, Ormoža, Vipave, Novega mesta in Malkovca pri Tržišču. Obiskali smo združene trsnice Rauscedo - Pordenone, kjer se je pred 50 leti majhna skupina kmetov začela baviti s tisničarstvom. Začeli so s 300.000 cepljenkami na leto, zdaj pa znaša njihova letna proizvodnja že 30 milijonov cepljenk. Trsnice in matičnjaki so zasebna last članov trsničarske zadruge, vendar imajo zdelana pravila poslovanja, ki jih vsi disciplinirano upoštevajo. Zadruga jim v celoti preskrbi podlage in cepiče, kar kooperanti po načrtu po-
Jetako prav, mladinke?
Pobirati smeti, ki jih mečejo čez »planke«?
Tisti dan so imele dijakinje gostinskega šolskega centra v Novem mestu verjetno nekakšno spomladansko delovno akcijo. Poskrbele so, da je bilo okoli stavbe, v kateri imajo predavanja, kar najbolj čisto in urejeno. Lepo je bilo videti mlada dekleta, kako pridno pobirajo najrazličnejše odpadke. Prostor Okoli šok je bil kmalu očiščen.
Za to hvalevredno akcijo so mladinke navdušili verjetno v okviru kakšnega šolskega predmeta. Pristojni so sc potrudili in mladino pravilno vzgajajo in jo mimo šolskih obveznosti učijo tudi nekaterih drugih koristnih navad. Do tod vse lepo in prav!
Toda nekatere mladinke so svoje delo opravljale zelo slabo, in če bi jih videl tisti, ki je to akcijo predlagal, z njimi ne bi bil zadovoljen.
Namesto da bi dekleta vse, kar so nabrala, odnesla na za to določen prostor, so namreč navlako kratko malo zmetala'na vrtiček, ki leži v Pugljevi ulici nasproti hišne številke 3. Zato je maral naslednji dan možakar, ki se ukvarja z vitom, vse ponovno pobrati in odnesti v smetnjak.
Morda pa učenke ne vedo, da se pod njihovo šolo razprostira vrt? Kljub temu jim takšnega dejanja, ki pa ni bilo edino, 50-letni možakar ne more oprostiti. Po vsej verjetnosti ima dosti drugega dela, kot pa pobirati smeti, ki jih je brez sramu Čez „plankc“ vrglo mlado dekle! Možakarju ostane le upanje, da se to ne bo več ponovilo.
J. P., NOVO MESTO
cepijo, silijo in vložijo v trsnico. Vso oskrbo v trsnici opravi kooperant sam. Po izkopu predajo cepljenke zadrugi, ki jih nato sortira in pripravi za prodajo. Na trg pride potem enoten sadilni material z enotnimi cenami. Nad poslovanjem te trsnice so*bili naši trsničaiji prijetno presenečeni.
Nazaj grede smo si ogledali tudi vzorno urejen trsničarski obrat v Vrhpolju, kjer so letos cepili že približno milijon cepljenk. Strokovni ogled smo
POČASTITEV
Prapor
Maistrovih
Sevnica: srečanje borcev za severno mejo
. Pod pokroviteljstvom predsednika ObS Sevnica Marjana Gabriča so v Sevnici 23. aprila nekdanji borci generala Maistra, borci za našo severno mejo, razvili svoj prapor. Razen predstavnikov občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij (med katerimi pa ni bilo zastopnikov občinskega odbora ZZB NOV, čeravno so bili povabljeni) so se slavja s svojimi prapori udeležili tudi gostje iz več slovenskih mest.
O pomenu praznovanja je spregovoril predsednik sev niškega odbora, zaslužni veteran Franc Dobovšek iz Boštanja, nekdanje borca pa sta med drugimi pozdravila tudi predstavnik republiškega odbora ter pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo; ie-ta je obljubil, da bodo za Maistrove borce še bolje poskrbeli kot do sedaj.
Nekdanji borci za severno mejo, ki jih je v sevniški občini še precej, so si zatem ogledali Lutrovsko klet, v kolodvorski restavraciji pa so imeli • prijetno družabno srečanji*. . K. Z.
Katera vrata držijo do pravice?
Že spomladi 1969 sem zaprosil za lokacijsko dovoljenje za gradnjo hiše v Bršlinu, ker živim s svojo tričlansko družino pri starših in v eni sami sobi. 22. maja isto leto je bil v ta namen opravljen lokacijski ogled. Komisija je ugotovila, da dovoljenja ne bom mogel dobiti, češ da je parcela, kjer naj bi gradil, rezervirana za ŽTP. Ob tem obisku si je komisija ogledala še eno parcclo, približno 60 m od moje, in menila, da sc tudi tam nc more graditi.
Ker se mije mudilo, sem poskusil poiskati rešitev na občini, tam pa šo mi samo ponovili stališče komisije in poudarili, daje edina ovira v mojem primeru železnica oziroma ŽTP. Napotil sem se v sekcijo za vzdrževanje prog v Novem mestu, da bi videl, kaj se da napraviti. Z zadovoljstvom sem 22. junija lani od te sekcijo dobil pismeno soglasje, da me pri gradnji ne bodo ovirali. Edina ovira je bila s tem odstranjena. Vs£y prepričan sem bil, da je tako.
Kmalu nato sem dal Dominvestu, pooblaščeni organizaciji /.a lake reči
v Novem mestu, izdelati lokacijsko dokumentacijo, na podlagi katere naj bi kasneje dobil še lokacijsko odločbo in tako le začel graditi. Po dveh mesecih so v Dominvestu pripravili dokumentacijo, vendar zame ritugodno. Nenadoma so z njo privlekli na dan nove razloge, zakaj nc morem graditi. Temu sem se močno čudil, saj so prišle na dan stvari, ki jih komisija pri lokacjjskem ogledu ni omenila. Tako sem slišal, da nc morem graditi zaradi tega, ker bodo tam „gradili neke gospodarske objekte1*. Ne bom posebej poudarjal, da sem s tem izgubil zaupanje v pravično reševanje svoje prošnje. Pogrelo pa me je tudi, ko sem zvedel, da za drugi;, ko so prosili za lokacijska dovoljenja v neposredni bližini moje gradbene parcele, ni bilo ovir.
Ob takem ravnanju sem se odločil, da začnem graditi hišo brez dovoljenja, ker moram nekako zavaro-' vati sebe in družino. Zavedam se, da sem s tem trenutkom postal „črnograditelj", pripominjam pa, da me je
končali v Vipavski kleti, kjer so nas gostoljubno sprejeli in postregli.
Skušamo si urediti vtise tega strokovnega ogleda in prišli smo do ugotovitve, da bomo tudi doma lahko z voljo in finančno pomočjo izpolnili v nekaj letih sklep z zborovanja slovenskih vinogradnikov, ki nas obvezuje, da moramo čimprej vnovič organizirati naše trsničarstvo. Za to je skrajni čas, saj so razmere že tako kritične, da je v negotovosti celotno vinogradništvo. Trsnih cepljenk hudo primanjkuje, še tiste, ki so na voljo, pa so pomešane z drugimi sortami, ki v naših razmerah slabo ali pa sploh ne uspevajo.
Inž. TONE ZAFOŠNIK Kmetijski inštitut Slovenije
Preprosta kmctica sem, ki ni vajena peresa, a bom vseeno poskušala potožiti z njim.
Sama sem na majhni kmetiji, imam bolne, ostarele starše in sem prisiljena ukvarjati se s kmetijstvom, ker ne morem v službo. Imam dve kravi in oddajam mleko. Koliko papirja je bilo že porabljenega in črnila prelitega, veliko so govorili po radiu in televiziji, a vse zaman: mleko je ostalo pri stari ceni, čeravno so trdili, da bo pri odmrznitvi prvo na vrsti.
Naj navedem svoj primer. Že več mcsccev oddajam mleko, kije imelo od 3,7 do 4 odst. tolšče, toda ta mesec so mi tolščo zbili na 3,4 odst., tako da sem dobila le 147 S-din od litra Radenska je po 160 S-din, pa jo je treba samo natočiti in razposlati, mi reveži, kmetje, pa naj se trudimo in pehamo za tistih ubogih 147 S-din! Razen tega moramo čakati do dvajsetega v mesecu, da dobimo tiste denarje. Čakati je treba tiho in mimo, brez vsakih obresti na dolg. Ko pa sem jeseni vzela gnojilo, za katero še niso vedeli cene, sem morala plačati obresti. Mar to ni zapostavljanje kmeta?
Ne čudimo se, da mladina beži v industrijo in Nemčijo. Res nisem mlada, a če ne bi imela onemoglih staršev, bi odšla za boljšim kruhom. Veliko slišimo, da skupščine rešujejo probleme kmetijstva toda jaz bi rada da bi jih tudi rešile, ne pa samo reševale. Po toči zvoniti je prepozno.
ALBINA PUŠ Šentvid pri Stični
CVnj«*no .stranko o b v c š č «i m n . da se je
»FINOMEHANIKA — CELJE«
FE Novo mesto
# preselila iz Partizan-0 skr ceste 7
# na Cesto herojev 13. % Novo mesto.
Z«i usluue se št- nadalje pripore ičanin*
PRIPIS URli DNI S IVA: V Uradnem listu. št._ 15/72 je objavljeno, da so začeli izplačevati mleko po novih cenah s 15. aprilom, in ne s 1. marcem, kot so pomotoma objavili nekateri časniki. To je vneslo precej zmede med kmeti, ki so se spraševali, zakaj mleka mlekarne ne plačujejo po višjih cenah, tako, kot je bilo sprejeto. To dokazuje tudi pismo, ki ga objavljamo, četudi malo pozno.
Jože Zupanc odlikovan
Ob 25-letnici Zveze slepili Slovenije je predsednik Tito odlikoval šest zaslužnih članov tc organizacije. Med dmgjmi je prejel medaljo dela Jože Zupanc, predsednik Zveze slepih v Novem mestu. Na slavnosti, ki je bila ob koncu prejšnjega tedna v Ljubljani, je odlikovanja izročila dr. Aleksandra Kornhauser, podpredsednica republiškega izvršnega sveta
Nimajo zastav?
Ko smo se drugega dne praznikov sprehajali po Ribnici, smo morali žal ugotoviti, da do takrat še niso izobesili zastav stanovalci hiš številka 3, 20, 27 in 36 v Šeškovi ulici ter vsa ulica na Prijateljevem trgu, ki nosi hišne številke 7, 8, 9, 10 in 11. V njih stanujejo ..zavedni'* Jugodovani in Slovenci, ki so hvaležni skupnosti, da imajo lepe ulice, da so vsaj nekateri dobili gradbena posojila itd. Verjetno si pod okupatoijem kaj takega gotovo ne bi upali napraviti. Lepa hvaležnost za svobodo!
Zasmetena Ribnica
Med prazniki smo ugotovili, daje bil v Ribnici najbolj zasmeten pločnik med „Samopostrežbo** in trgovino „Ona-on“. Ce so naši otroci tako nevzgojeni, da ne vedo. za kaj so koški, ki visijo ob trgovinah, potem bi pač morale trgovine, ki prodajajo smetljiv material, tudi skrbeti, da bi bili pločniki pred njimi počiščeni. Torej možnosti za lep videz Ribnice so: ali prav vzgojiti otroke v šolah in doma, ali nenehno čistiti pločnike, ali ukiniti prodajo smetljivega materiala!
OOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOCOOOOOGOOOO
zSlet
N0V0TEHNA
NOVOTEHNA
ooooooooocoooooooooooooooooooooooo
Užaljeni dijaki kmetijske šole
Je treba z nesmiselnimi bodicami zbadati ljudi« ki obiskujejo KSš Grm?
Slovenski svet se sprašuje, kaj in kako bo z našim kmetijstvom. Ljudje sc vprašujejo, kdo bo tisti, ki bo vodil obdelovanje zemlje, da bo dajala pridelke za lačna meščanska
usta Ob tem so nekateri posamezniki ogorčeni nad sestavo učencev kmetijske šole, nad njihovim obnašanjem in oblačenjem ter dolgimi lasmi Kaj je res treba, da je kmet
na tako pot spravilo nepravilno reševanje moje prošnje in še zlasti čudno vedenje pristojnih organov. Ko sem v zadnjem času hotel zadevo urediti tako, da bi bila usklajena z zakoni, so me toliko časa pošiljali od vrat do vrat, da mije to zlezlo na vrh glave in sem se odločil, da si pravico odrežem sam, če mije niso sposobni tisti, ki so za to plačani.
Za javno obravnavanje svojega primera sem se odločil zlasti zato, da bi čimveč ljudi vedelo, kako trnova je včasih človekova kalvarija kadar sc odloči za pot pravice. Želel bi, da bi mi ali iz Dominvesta ali občine javno odgovorili, zakaj tako ravnanje, kaj se skriva za vsem tem. Povedali naj bi ini tudi, zakaj some na tej dolgi kalvariji ustno odpravili in zakaj mi niso dali v roke kaj napisanega. Ali sc mar boje, da bi s tem podpisali svojo lastno odgovornost za to. da sem postal tako imenovani ..črnograditelj"?
TONE NOVAK, Bršlin 3. Novo mesto
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Na novomeškem transfuzijskem oddelku so darovali kri: Ana Luzar, Mirko Nilič, Anton Kastrevc, Stane Tekavec, Franc Jercje, Martin Zura, Drago Les, Branka Mišjak, Marija Bozovičar, Marjan Somrak, Pepca Macele in Antonija Rukše, člani Novoteksa, Novo mesto: dr. Ljubo Kretič in Ivan Boltez, člana Splošne bolnišnice Novo mesto; Mirko Zupančič, Ivan Velikonja, Alojz Novak, Janez Saje, Vladimir Radovič, Alojz Novak in Milka Štrukelj, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto: Anton Klobučar, Alojz Poljane. Alojz Zupančič, Jože Zura, Polde Selan, Jože Kužnik, Jože Bele, Jože Škof, Jožeta Uhan, Marija Novakovič, Ivan Hrovat, Anton Špehar, Martin Grubar in Ciril Atelšnik. člani Komunalnega podjetja, Novo mesto; Aleksander Zupan, Ignac Lekan, Antonija Hudoklin, Kristina Matko, Ivan Božič, Jože Brulc, Franc Nose, Anton Miklavčič in Jože Florjančič, člani IMV Novo mesto: Danica Zalokar, Fani Zalokar, Olga Vidrih, Anton Hrovat, Stane Kavšek, Pepca Podbevšek in Vera Varn-pula, člani Laboda, Novo mesto: Anton Radešček, član Žita, Ljubljana: Jožica Rabzelj, Milena Sladič, Lučka Kranjec. Lidija Habe, Magda Zakalj in Jožica Hudoklin, dijakinje šole za zdravstvene delavce, Novo mesto; Jože Lavrič, Stane Miklič, Danijel Kavšek, Ivan Mirtič, Ivan Stopar, Anton Primc, Drago Zupančič, Franc Kren in Jože Dular, člani Gorjancev, Straža; Jože Bašelj. kmet iz Gornjega Kamenja; Alojz Povše, Josip Abramovič, Bojan Omerzelj, Ferdo Florjane, Žika Maksimovič in Peter Guštin, člani Cestnega podjetja, Novo mesto; Branko Baržič, član Hmeljnika, Novo mesto; Stanislav Galič, član KZ Krka, Novo mesto: Janez Strbenc in Jože Murgelj, člana osnovne šole Bršlin; Janez Progar in Marija Rujer, člana osnovne šole Smarjeta: Marija Durič, Marija Zoran, Angela Pavlin, člani zdravilišča Šmarješke Toplice: Jože Bučar, Marija Jerele in Zdenka Gazvoda, člani hotela Grad Otočec; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Janez Perme, član Mercatorja. Novo mesto; Ivan Stopar, Ivan Šuštaršič in Janez Janežič, člani Novo lesa. Straža: Vika Juvan, gospodinja s Suhorja; Marija Sitar, članica l.le, Novo mesto; liva Rudolf, članica osnovne šole Bršlin. Marija Progar in Marija Cesar, članici Beti, Mirna peč; Anton Kokalj, upokojenec iz Bučne vasi; Jožefa Pepel, gospodinja iz Šmarjeških loplie; Alojz Pepci in Stane Sušnik, člana zdravilišča Šmarješke Toplice; Slavka Požek, dijakinja šole za zdravstvene delavce, Novo mesio: F'rane Dragan, uslužbenec iz Novega mesta.
vedno zamazan, kaj ne sme dijak kmetijske Šole v korak s časom? Nekateri se celo sprašujejo, če bodo ti učenci, ki so pobrani s ceste, lahko pridelovali dovolj in če bo pridelek sploh užiten. Teh ljudi vendar niso sprejeli na nobeni drugi šoli, kot pravi bodica v Nedeljskem dnevniku.
Nad vsem tem se lahko zamislimo in marsikaj ugotovimo. Res, zelo malo učencev je na naši šoli, komajda dovolj za obstoj razredov. Pred leti 1. letnika celo sploh ni bilo. In kaj je temu krivo? So morda dijaki, ki šolo obiskujejo krivi, da je tako malo zanimanja za šolo? Gotovo ne. Teh nekaj fantov se trudi, da bodo nekoč dobri kmetovalci. Toda malo nas je, zelo malo.
Ce koga zanima kaj več o delu in učenju dijakov kmetijske šole, naj pride k nam, in dokazali mu bomo, kaj in kdo smo. Na kmetijski šoli Grm sem, prej dijak SŠNZ-Tacen, našel svoj novi dom. Domačnost in strokovnost profesorjev me je privlekla iz nekakšnega sanjskega sveta ulice, gledališča treningov karateja V duši so mi prav ti profesorji razpihali iskro, ki najbrž tli v srcu vsakega Slovenca, zakaj poreklo slovenskega človeka je kmet. Nc mislim na besedo kmet, s katero žališ, ampak na slovenskega kmeta, kije delaven, priden in ustvarjalen. Naša najboljša literatura opisuje tega človeka, zdaj pa dopuščajo, da ga s strupenimi, neumestnimi bodicami žalijo v časopisu.
Zares sc lahko sprašujemo, kdo bo držal vajeti kmetijstva.
JANEZ BRATKOVIČ, K1C GRM - Novo mesto
26 let
NA RAZPOTJU
Kam, kmetijstvo?
Dolenjski kmet, zadnji med zadnjimi
(Nadaljevanje s 1. str.)
Res je, veliko cvenka bo terjal ta načrt in težko bo zanj, saj so naša polja že dolgo „najbolj žejna denarja“. Za Dolenjsko so izračunali, da bo morala, če bo hotela uresničiti načrt, investirati 67 milijonov dinarjev, kar pa za naše celotno gospodarstvo ni pretirana vsota, če niti ne upoštevamo vseh tistih utemeljitev, ki v prid razvoja kmetijstva zahtevajo hitrejši razvoj te gospodarske panoge.
M LEGAN
Avto-moto društvo Brestanica
razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila
ZASTAVA 750,
ki bo 14. maja 1972 ob 8. uri v društvenih prostorih.
V dežju na kurirsko pot
Kljub dežju, ki je letos spremljal kurirčkovo pošto na poti skozi kočevsko občino, so jo povsod svečano sprejeli.
Pošto glavne proge so prevzeli pionirji predgrajske šole 3. maja ob 10. uri v Starem trgu, kjer so učenci obeh šol pripravili lep program.
Na Brezovici se je glavni progi priključila 3 ure kasneje še stranska proga iz Koprivnika, v Livoldu pa ob 17. uri še proga iz smeri Fara-Podpreska.
V	Kočevju so kurirčkovo pošto sprejeli 4. maja ob 10. uri v avli nove osnovne šole. Skupaj z glavno
Rošto je prišla še stranska iz Strug, fa svečanosti je govoril sekretar SZDL Nace Karničnik, učenci osnovne šde pa so pripravili lep program.
5. maja ob 10. uri pa so kočevski pioniiji predali kurirčkovo pošto ribniškim, se pravi šolarjem iz Dolenje vasi.
J. PRIMC
Kurirčkova pošta v Ribniški dolini
Kočevski pionirji so izročili kurirčkovo pošto dolenjevaškim pionirjem na meji obeh občin na Jas-nici 5. maja dopoldne. Kurirčkova pošta je počivala v Dolenji vasi do ponedeljka, 8. maia. Tega dne je prispela v Ribnico, kjer so pripravili v osnovni šoli zelo lep sprejem. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Ribnice izvedli pester kulturni program. Kurirčkovo pošto je potem vodila pot skozi Sušje, Sodražico, Sv. Gregor do Dvorske vasi, do mostu na meji med ribniško občino in občino Vič-Rudnik in dalje do Ljubljane. Na svoji poti je doživela povsod lep sprejem.
Člani dmžine pioniijev-prometnikov z osnovne šde Kočevje se pripravljajo na srečanje pionirjev-prometnikov, ki bo konec maja v Murski Soboti. S pridom uporabljajo maketo semaforskega križišča, ki so jo izdelali pod vodstvom predmetnega učitelja Ivana Brudaija (na sliki). (Foto: France Brus)
V TEDNU RDEČEGA KRIZA
Rdeči križ — človečnost med ljudmi
Skrb za človeka, za srečnejše in zdravo življenje - Organizacija za vse
Mednarodna humanitarna skupnost, ki združuje 224 milijonov ljudi različnih starosti, ras in narodnosti v 114 deželah sveta, si je letos izbrala to geslo za svoj teden od 7. do 14. maja.
RK Jugoslavije je sestavni del mednarodnega RK in je danes svetu za primer žive, razgibane dejavnosti, ker se je uspešno prebil iz ozkega pojmovanja sa-
Danes: vsi za Rdeči križ!
Zberimo odvečna oblačila, obutev, perilo, posteljnino in postelje!
Tako kot lani bo danes v vsej Sloveniji hkrati izvedena koristna akcija: v četrtek,
18. maja, bodo od 17. do
19. ure zbirali oblačila, obutev, posteljnino in postelje. Izpeljal jo bo Rdeči križ Slovenije po svojih aktivistih in članih.
Predmeti, ki jih boste oddali aktivistom RK, naj bodo urejeni, očiščeni in zašiti, čevlji zavezani. Vse skupaj dobro zavijte in poglejte, kje bodo v vašem kraiu (bloku, naselju, ulici itd.) oddajah pakete oz. predmete.
Hvala za sodelovanje!
RDEČI KRIŽ v -	SLOVENIJE
mopomoči v vojnah in katastrofah v razvijanje dejavnosti za krepitev telesnega in druševnega zdravja ljudi. Zato je Rdeči križ pri nas množična družbena organizacija. Osnovna in prvotna ideja RK se v okoliščinah družbenega razvoja pri nas najočitneje izraža v skrbi za zdravstveno prosveto in vzgojo prebivalstva, v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki, upravnimi organi, službami na področju zdravstva, socialnega varstva in vzgoje.
Ker izboljšuje zdravstveno-prosvetno raven prebivalstva, krepi tudi njegovo družbeno zavest in oblikuje naše ljudi v zavestne skrbnike lastnega zdravja in zdravja okolice. Prav za to dejavnost RK pri nas dopolnjuje splošna družbena prizadevanja v skrbi za človeka, da postane sam subjekt prizadevanj za srečnejše in zdravo življenje. V tem je bistvena razlika med dejavnostjo RK pri nas in v svetu. RK je pri nas vtkan v družbeno življenje, ga oblikuje in se z njim vred spreminja.
V	povojnem obdobju je RK opravljal številne naloge, iz katerih so se razvili razni programi za delovanje zdravstvene in socialne službe, brez katerih si danes ne moremo misliti učinkovite skrbi za človeka. Z razvojem družbenih služb in drugih samoupravnih oblik pa je RK osredotočil svoj program in delovanje na zdravstveno in socialno vzgojo prebivalstva, na ustanavljanje in usposabljanje ekip za prvo pomoč in ekip za socialno delo, na usposabljanje
kadrov za vodstvo tečajev nege bolnika, nege matere in otroka, organiziranje tečajev o zdravi prehrani, organiziranje sosedske pomoči starejšim osamelim ljudem, razvijanje krvodajalstva, skrb za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok ter na priprave za primer naravnih in drugih nesreč. Vse bolj pa ostaja RK pri nas tudi glasnik boja za mir, spoštovanje osnovnih človekovih pravic in humanejši svet.
V dejavnosti malđkatere organizacije je na voljo toliko raznoterosti in pestrosti kakor v organizaciji RK, saj zajema njen program pomembna vprašanja iz človekovega življenja in dela. Zato je vse več ljudi, ki sodelujejo z RK tako, da mu darujejo ali svoj čas ali znanje ali materialna sredstva, mnogi pa so tudi krvodajalci. Povsod je vse bolj živa tudi zavest, da lahko z delovanjem v RK prispeva vsak človek svoj delež v mozaik lepše sedanjosti in humanejše prihodnosti.
BORIS SAVNIK
Veliki atlas sveta je izdala MK
V zadnji številki je v sestavku „Veliki atlas sveta" po pomoti izpadel podnaslov članka, ki ga danes objavljamo:
VELIKI ATLAS SVETA je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Gre ia knjigo, ki sodi v vsako domačo knjižnico. Stane 320 din, avtor pa je docent dr. Janko Medved s sodelovanjem urednika Boruta Irgoliča in drugih. Poročati je še treba, da je velika naklada atlasa skoraj že razprodana, kar potrjuje ugotovitev!, da smo tako knjigo že dolgo potrebovali.
Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi
»AVTO CELJE«
VAM NUDI OSEBNE AVTOMOBILE
CELJE, Ljubljanska 11
ŠKODA Š 100, model 1972
v zalogi vozila v različnih barvah, dobava takoj po vplačilu. Vozila so tehnično pregledana in opremljena z dokumenti za registracijo.
Sprejema predplačila za
ŠKODO Š 100 L ŠKODO Š 110 L-dobava maj - junij
Obiščite našo prodajalno v Celju na Ljubljanski cesti 11, telefon (063) 21-80, kjer vam nudimo tudi mopede TOMOS, rezervne dele, avto gume in dodatno opremo za osebne avtomobile FIAT-ZASTAVA, AUDI-NSU, ŠKODA, RENAULT in VVARTBURG.
\
PRIPOROČA SE »AVTO CELJE«, CELJE
FRANCI ŠALI:
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela
Ce bi me kdo vprašal, zakaj si prizadevamo usmerjati družbeni razvoj, bi mu dejal, da zato, ker si želimo življenja, ki bo vedno bolj ustvarjalno, racionalno in človeško. Prepričan sem, da prav samoupravni socializem pomeni v tem zgodovinskem trenutku tisto, kar lahko da življenju, človeku, ljudem več ustvarjalnosti, več racionalnosti in več človečnosti. Mislim, da človek mora biti o tem prepričan, mora verovati, če hoče delovati. Ne more biti politike brez vere v človeka, brez vere v ustvarjalca, ki z vsakim svojim dejanjem kaže na osnovni pomen svojega obstajanja.
Čeprav se danes nahajamo v času, ko gospodarijo blagovno-tržni sistemi, ko svet ječi pod udarci militarizma, ni nobenega razloga, da si ne bi v upanju na boljšo prihodnost trezno in jasno zastavljali vprašanja, kako v protislovnih težnjah, ki jih porajajo trg in tehnični sistemi, izkoristiti tiste, ki vodijo ljudi k takemu povezovanju vseh virov družbene energije, v katerem bo temelj vsega samoupravno integrirani proizvajalec v združenem delu.
V	takšno samoupravno integracijo so usmerjena tudi vsa naša dosedanja prizadevanja na področju
oblikovanja položaja in vloge temeljnih organizacij združenega dela. Ker menimo, da so TOZD pogoj nadaljnjemu razvoju sistema socialistične, samoupravne demokracije, je prav, da o tem nekaj povemo. Najprej moramo ugotoviti, da je bilo o TOZD veliko povedanega na sarajevskem kongresu samoupravljavcev. Pred nami so tudi ustavni amandmaji ter dokumenti Zveze komunistov. V bistvu gre v vseh razmišljanjih o TOZD za to, da se sedanji centralizirani sistem samoupravljanja preraste, tako da bi delavci na novih osnovah odločali o svojih delovnih rezultatih in povezovanju, združevanju le-teh z drugimi temeljnimi organizacijami, pa tudi širšimi integracijskimi sistemi združenega dela.
Ta hotenja po obvladovanju rezultatov dela se niso rodila včeraj. Značilna so za celotno obdobje uveljavljanja samoupravljanja in so močno povezana s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer, še posebno pa z rastjo materialne baze. Dosedanja prizadevanja so bila usmerjena v oblikovanje ekonomskih enot, v zagotavljanje večje svobode pri oiganiziranju sistema samoupravljanja, v specializacijo posa-
meznih samoupravljalskih funkcij, v vključevanje večje odgovornosti v samoupravne odnose, v povezovanje samoupravljanja s strokovnostjo, v večanje možnosti za čim širše vključevanje delavcev v posredne in neposredne oblike samoupravljanja itd., tako da so sedanji ustavni amandmaji, še posebno pa 21. in
22.,	logično nadaljevanje vse dosedanje pozitvne družbene prakse. Tako kot v preteklosti gre tudi to pot za to, da se še bolj utrdi družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu, in to preko takšne oblike, ki bo onemogočala odtujevanje samoupravljavskih pravic. Tako bo TOZD delavcu omogočila razpolagati z rezultati svojega dela, kakor tudi odločati o vsebini in oblikah samoupravnega povezovanja z drugimi organizacijami. In prav to drugo - samoupravno povezovanje
-	nam mora biti nenehno pred očmi, ko razmišljamo ali pa se celo opredeljujemo za temeljne organizacije. Ce se navdušujemo za to, da se dohodkovna in ostala politika približa delavcu v združenem delu, da bo utemeljena v njihovih interesih in odločitvah, imamo v mislih tudi zdniževanjc in povezovanje, ki naj bi iz takšnih osnov rastlo. Torej
ob TOZD ne gre za cepljenje akumulacije na več ekonomsko neracionalnih delov, ampak le za takšno samoupravno organiziranost delavcev, v kateri bodo lahko suvereno sodelovali v vseh procesih povezovanja in združevanja rezultatov lastnega dela.
Poleg določila 21. amandmaja, po katerem je TOZD del deloVne organizacije, ki predstavlja delovno celoto, v kateri se lahko rezultat skupnega dela v izmenjavi potrdi kot vrednost in se na tej osnovi lahko tudi samostojno izrazi ter da z njeno ustanovitvijo niso kršene pravice delovnih ljudi v drugih organizacijah združenega dela niti interesi oziroma pravice delovne organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi, bo potrebno pri ustanavljanju TOZD upoštevati tudi pogoje oziroma kriterije, ki se nanašajo na organizacijo dela in upravljanja, obseg finančnih sredstev, število zaposlenih, izobrazbeni sestav zaposlenih, dislociranost enote itd.
V	podrobnejšo opredelitev temeljne organizacije združenega dela sodijo pred vse n pravice, ki se nanašajo na ugc ,av anje in delitev do-
hodka. To pomaii, da mora imeti TOZD lastne sklade, v katere ustvarjeni dohodek razporeja, oziroma da mora biti uveljavljen poseben razvid v skupnih skladih podjetja, iz katerega lahko TOZD kadarkoli ugotavlja obseg svojih sredstev. Poleg pravice, da odločajo o dohodku, delavci TOZD na podlagi svojega dela neposredno, enakopravno urejajo tudi mesebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o drugih vprašanjih družbenoekonomskega položaja.
Temeljne organizacije združenega dela so lahko - ni pa nujno - tudi pravni subjekt. Oblikujejo lahko tudi vso interno zakonodajo, če se s predhodnim soglasjem ne dogovore drugače.
V	prizadevanju, da čim uspešneje razvijamo samoupravne odnose, bomo morali posebno pozornost posvetiti dislociranim enotam. Največ samoupravne neurejenosti je prav v njih. Delovne organizacije s prostorsko ločenimi enotami so delavcem v teh enotah precej samoupravnih pravic odtujile, ali pa so do sedaj premalo storile, da bi se le-te povečale. V prvem primeru gre predvsem za enote, ki so bile včasih
samostojne delovne organizacije in so s pripojitvijo oziroma združitvijo izgubile precejšen del svoje samoupravne samostojnosti, v drugem pa za enote, ki so nastale z vlaganjem sredstev delovne organizacije širše družbene skupnosti. Takšni oddelki, enote, obrati so brez večjih samoupravnih pristojnosti, saj nimajo možnosti odločati o delitvi dohodkov, enostavni in razširjeni reprodukciji, kadrovski politiki, dalje nimajo dovolj vpogleda v življenje in delo drugih delovnih enot, kakor tudi celotne delovne organizacije.
Povsem jasno je, da bo nov položaj človeka v združenem delu omo-. gočil tako delovni organizaciji in delovni enoti kakor tudi komuni in krajevni skupnosti še hitrejši razvoj. Delavci v temeljnih oiganizacijah bodo lahko, ko bodo razmislili o lastnem razvoju in razvoju drugih temeljnih organizacij in širših delovnih asociacij, s katerimi združujejo sredstva, razmislili tudi o razvoju komune in krajevne skupnosti, v kateri živijo. Seveda prizadevanja za takšen položaj in vlogo človeka v združenem delu in v komuni ter krajevni skupnosti ne pomenijo neracionalnosti, drobljenosti, partikularnosti itd., ampak le suverenost nad razpolaganjem z ustvarjenim dohodkom, ki pa mora v sistemu samoupravne integracije prav tako pomeniti proces nadaljnje koncentraciji. sredstev in kadra.
17. člen temeljnega zakona o notranjih zadevah: „Določeni delavci službe javne varnosti so dolžni opravljati naloge varovanja življenja in osebne varnosti ljudi, preprečevanja kaznivih dejanj in prijemanja njihovih storilcev ter vzdrževanje javnega reda in miru ob vsaki priložnosti, ne glede na to, ali so v službi ali ne, in ali jim je to naloženo ali ne (pooblaščena uradna oseba)/4
Miličnikov dan je dolg. Včasih se začne zvečer, ko ljudje že ležejo spat in se konča, ko ljudje naslednji dan spet ležejo v postelje. Nedelje in prazniki niso prosti dnevi, ampak so delavniki s še več dela in skrbi.
Novomeški miličniki so lani obravnavali 919 kaznivih dejanj, 971 prometnih nesreč, 538 prekrškov zoper javni red in mir. Ure in ure so prestali v križiščih in urejali promet, iskali so begavčke, utopljence, ukradene avtomobile in mopede in še marsikaj drugega.
Kakšen je torej miličnikov dan?
Vlom v trgovino
Ob 5. uri, ko večina delovnih ljudi že vstaja, mnogi pa še prijetno dremljejo v svojih posteljah, je miličnik že zvedel, da je bilo vlomljeno v samopostrežno trgovino. Hitro je zbral vse potrebščine in se odpeljal tja. Že od daleč je videl razbito steklo na vhodnih vratih. Vlomilec se je skozi odprtino splazil v trgovino, vse razmetal, odprl registrske blagajne in pobral drobiž.
Miličnik je moral skrbno in natančno delati več ur, preden je ugotovil, kje je vlomilec hodil, katere predmete je prijemal in premikal, kaj je vzel, koliko denaija je našel, kje je pustil sledi prstov, čevljev, saj je vsaka sled, vsak še tako majhen podatek pomemben in na koncu pomaga pripeljati do storilca. Miličnik je vse fotografiral, zapisal vse podatke in s poslovod-kinjo ocenil škodo, ki jo je vlomilec povzročil.
Med pregledom se je spomnil, kako so se učili v šoli: kdaj, kje, kako, zakaj, kdo... Na vprašanja moraš dobiti odgovore. Kdaj, kje in kako - to je že izvedel, kdo je bil vlomilec in zakaj je vlomil - bo moral še ugotoviti. Že med ogledom trgovine sije skušal ustvariti podobo vlomilca in najti odgovor na vprašanje kdo? Storilec je bil drzen, ker je trgovina razsvetljena vso noč, tudi na cesti gori luč javne razsvetljave. S polic je vzel salamo, kruh, steklenico pijače, iz blagajne je pobral drobiž. Torej je bil vlomilec lačen in brez denarja. Iz tega se da sklepati, da je bilo dejanje storjeno na hitro, ker si je vlomilec hotel napolniti želodec in žep. Prestopnika bo torej treba iskati med potepuhi in dolgoprstneži, ki se klatijo iz
kraja v kraj brez dela in ki večino življenja prežde za zapahi.
Na postaji milice je, ko se je vrnil, sedel za mizo, da bi uredil zapiske. Ni imel časa, klicalo ga je novo delo. Na cesti je nekdo povozil staro ženičko. Papirje je spravil v predal; počakati bodo morali na mirnejši čas.
U
Nesreča na cesti
Kje se je zgodila nesreča, je videl že od daleč. Skupina ljudi je stala ob ponesrečenki in avtomobilu, ženica je ležala pol na pločniku pol na cesti, fičko je obstal na drugi strani. Voznik je pretresen stal ob starki, ki je nepremično ležala na tleh, nekdo ji je pod glavo podstavil torbico. Miličnik je komaj od-
Letos praznuje služba varnosti 28. obletnico ustanovitve. Vsa ta leta se je strokovno in tehnično krepila in vse bolj vraščala v sistem družbenega samoza-varovanja kot specializirana služba za opravljanje vseh tistih nalog, ki si jih družba nalaga za zavarovanje neodvisnosti in celovitosti naše dežele, ustavnega reda, skrbi za osebno varnost ljudi, čuvanje .zasebnega in družbenega premoženja in drugo. Ustavnost in zakonitost sta osnovni načeli za delovanje varnostne službe, pri tem pa dobiva ta služba tudi vso družbeno pomoč, ki se kaže v neposredni pomoči občanov in družbenih dejavnikov pri odkrivanju vseh naši družbi škodljivih pojavov in tudi v materialni podpori za njeno delovanje.
gnal preveč vsiljive radovedneže, voznik pa je lahko spravil ^iz sebe samo: ,,Nisem kriv!“ Zatulile so sirene rešilnega avtomobila, ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico. Razburjeni voznik je iskal po žepih dokumente in pripovedoval, da je z zmerno hitrostjo peljal po cesti, ko je nenadoma opazil pred seboj staro ženico, ki je šla počasi čez cesto. Hitro je zavrl in skušal zapeljati na levo, tedaj pa ga je ženica opazila in skočila nazaj. Z blatnikom jo je zadel, da je padla in obležala nezavestna.
Miličnik si je zapisal, kar mu je povedal voznik, zabeležil je tudi izjavo pešca, ki je videl nesrečo. Ugotoviti je moral tudi osebne podatke ponesrečenke. To je bila upokojenka, ki je zadnje čase blodila po mestu in pogosto spala v čakalnici železniške postaje, ker jo je nemir preganjal iz samotnega stanovanja. Starost prinaša težave, si je mislil miličnik, ko je pisal podatke. Najprej bodo zanjo poskrbeli v bolnišnici, toda kaj bo potem? Nima toplega doma, sama tudi ne bo mogla skrbeti zase. Torej bo treba obvestiti tudi socialno službo, da ji bo našla miren in topel dom.
Ko je prišel nazaj v pisarno, je spet začel urejati zapiske o jutranjem vlomu. Sredi dela je moral na novo nalogo: v križišču pri mostu je moral urejati promet.
Vrvež v križišču
Tam je stal naslednjo uro: avtomobili so vreli z vseh strani, večina je končala delovni dan in vsi so hiteli domov na kosilo. Vsem se je mudilo, med avtomobili so se prerivali pešci, vozniki so trobili, naveličani počasne vožnje. Promet je postajal vse gostejši, kolonam ni bilo videti konca. Potem je na most zapeljal tovornjak s prikolico, ko je bil na mostu že tudi kombi. Vozili sta se zagozdili, na ozkem pločniku je obstala prestrašena mlada mamica, ki je peljala voziček z dojenčkom. Promet se je ustavil. Voznika sta se začela zmerjati, posebno močnih besed je bil voznik tovornjaka. Hotel je skriti nejevoljo, ker je spregledal znak, ki daje prednost vozniku z nasprotne strani. Ko je prišel še miličnik, seje lotil tudi njega. S šoferjem seje vozila neprespana noč, njegovo jezo so podkrepili konjaki, kava in cigarete, želja da bi prišel čimprej domov -vso grenkobo pa je zlil na miličnika. Miličnik je vedel, da se šofer čez nekaj dni, ko bo stal pred sodnikom za prekrške, sploh ne bo hotel več spomniti
St. 19 (1154) - 11. maja 1972
. DOLENJSKI LIST
( ) I Junaška pretepača
Pozabila sta na skrbi in se pomešala med ljudi, ki so privreli iz obeh kinematografov. Toda tam nekje spredaj, mu je govorilo uho, je nekaj narobe. Kričanje in prerivanje pred restavracijo ga je pritegnilo: možaka razgretih obrazov sta se lotila treh fantov, ki so prišli iz restavracije in ki sta jih že tam nadlegovala. Popita pijača jima je žarela iz oči in jima lagala, da sta junaka. Posegel je vmes, na pomoč pa sta prišla še dva miličnika, ki so ju poklicali iz restavracije. Pretepača sta bila junaška in sta svoj pogum in svojo moč hotela pokazati tudi na miličnikih. Komaj soju ukrotili in zrinili v marico. Za hladnimi zidovi zapora ju bo do jutra minila moč.
Miličniku je žena s suknjiča stepla prah, pogledala sta proti restavraciji, obrnila pa sta se proti domu. Minila ju je želja po družbi, tudi lačna nista bila več. Nekaj časa sta šla molče, in komaj da je razumela, ko je zamrmral:
„.. . Ob vsaki priložnosti, naj je v službi ali ne ..
Zdaj šele je zares minil njegov dan, vedel je, da bo še mnogo takih dni, polnih dela in skrbi. Ko se je žena zasmejala in mu stisnila roko, se je zavedel, da ta stisk pomeni tudi stisk vseh tistih občanov, ki jih je obvaroval pred nasilneži, tatovi, vlomilci, brezobzirneži na cesti, potepuhi in brezdelneži. Pozabil je na utrujenost in skrbi, ' ki jih vsak dan prinaša delo, ter z zaupanjem zrl v prihodnji dan in v nove naloge.
(
Vse bolj cenjen!
Vsi delovni dnevi miličnika niso vedno tako dolgi in naporni Tudi miličnik preživlja ob svojem delu lepe in srečne dni. Najsrečnejši so gotovo tisti, ko se po uspešnem delu lahko odpočije v krogu svoje družine in prijateljev, pri športu ali na izletu. Poklic miličnika je v naši družbi vse bolj cenjen, zato je tudi vedno bolj spoštovan in vrednoten.
V	križišču, kjer je promet najgostejši, se je prevrnil tovornjak, naložen s parketnimi ploščicami. Promet iz enega v dnigi del Novega mesta je bil skoraj zaustavljen. Miličnikova naloga je bila poskrbeti, da je promet kar najhitreje spet normalno stekel.
Pri vsaki prometni nesreči ima miličnik veliko dela. Izmeriti in narisati mora na cesti vse sledi, ki so jih pustila za sabo vozila, ki so povzročila nesrečo ali. pa ki so bHa poškodovana; ugotoviti mora, kdaj in kje se je zgodila nesreča, poiskati mora vzroke, ugotoviti, kdo so bili vozniki in kdo so bili ranjenci, hkrati pa mora skrbeti, da je promet čim manj oviran in da ena nesreča ne povzroči še druge.
ob robu gozda. Nataknili so mn lisice na roke-in se utrujeni razšli domov.
Ko je bilo zanj konec dela in ko je prišel domov, je sin že spal. Zaman je čakal ves večer, da bi z očetom nadaljevala vsaj pogovor, ki sta ga začela pri kosilu, če že nista mogla v gozd. Ženi, ki je morala sinu nadomeščati tudi očeta, se je skušal oddolžiti tako, da jo je povabil na večerjo.v restavracijo.
I
MILIČNIKOV
VSAKDAN
Varujejo življenja in osebno varnost, preprečujejo kazniva dejanja in prijemajo storilce ... naj bodo v službi ali ne!
   J
neprijetnih trenutkov na mostu .. .
Ko sta se tovornjak in kombi razpletla, so se zredčile kolone avtomobilov, pešci so se razšli po domovih. Ko je tudi miličnik nameraval domov, ker je začutil lakoto v želodcu in težo v nogah, se je v križišču prevrnil tovornjak, naložen s parketnimi ploščami, ker je preostro zapeljal v ovinek. To je pomenilo novo delo, risanje poti, pregled dokumentov, pomoč, da bo cesta čim hitreje spet odprta za promet.
Šele potem je tudi zanj napočil čas, da sede z družino za mizo h kosilu.
Po kosilu sta se s sinom zmenila, da b9sta šla popoldne na sprehod. Žena je v kuhinji ropotala s posodo, ko je zazvonil telefon. Slušalko je dvignil z goljufivim upanjem, da ga kliče le znanec. „Saj sem vedel, da dneva šc ni konec,“ je vzdihnil, ko je zvedel, da mora takoj nazaj.
V	ciganskem naselju so se stepli Cigani. Modro nebo so razparali streli iz pušk in pištol. Eden je obležal na tleh, drugi je izginil v bližnji gozd; jok in vrišč sta zmotila mirno popoldne. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu kirurgi potegnili kroglo iz telesa, ubežnik pa je s puško v roki skušal skriti svoj prejšnji pogum in zdajšnji strah pod zelenimi kronami dreves v gozdu.
„Težak je moj poklic,“ si je mislil miličnik, „obljubil sem sinu, da bova popoldne odšla v gozd; rad bi mu pokazal ptičja gnezda, lisičjo luknjo in vse tisto, kar je tudi v otroških letih meni pokazal oče.“ Nič ni pomagalo, skupaj z drugimi miličniki je iskal pobeglega Cigana. Šele ko so se sence podaljšale in ko se je popoldan prevesil v večer,> so ubežnika našli v vasi
kultura
in
izobra-
ževanje
Knez izšel
Mariborska Obzorja so naposled natisnila in poslala na knjižni trg knjigo „Novo mcsttf v davnini**, ki jo je napisal Tone Knez, arheolog Dolenjskega mu/eja v Novem mestu. Delo je večletni obračun znanstveno raziskovalnega dela s posebnim poudarkom na najdbah v halštatskih gomilah na novomeških tleh. Bogato ilustrirana knjiga je pisana v poljudnem jeziku, zato bo lahko segel po njej širok krog bralcev.
Novi časi za ZKPO
Homan Čelesnik je sklical sejo predsedstva Zveze k uit urno-pro-svetnih organizacij v Novem mestu za 17. maj. Na njej bo najprej sam poročal o stanju kulturnih društev v novomeški občini, nato pa bodo sprejeli delovni m denarni načrt za 1972. Predsedstvo bo poleg tega sklepalo o nastavitvi poklicnega tajnika ZKPO in režiserja oziroma potrdilo sklep izvršnega odbora ZKPO o tej kadrovski okrepitvi. Dogovorili se bodo tudi o sklicu skupščine ZKPO, ki se bo predvidoma sestala še v maju.
Središče medaljerstva
V katalog za razstavo medaji in plaket zagrebškega umetnika Zeli-mira Janeša, ki jo bodo odprli jutri v krški galeriji, je Marjanca Uršič med irugim zapisala: „Krško ima to srečo, da živi v njegovi neposredni bližini največji slovenski živeči me-daljer Vladimir Štoviček. V stiku z njim in njegovim delom nam je postalo medaljerstvo bližje, bolj domače in razumljivo. Od tod želja krške galerije, da s svojimi razstavami približa medaljerstvo nepoznavalcem, ljubiteljem lepega. Vodstvo galerije se je odločilo, da bo priredilo vsako leto vsaj eno medaljersko razstavo ... Upamo, da se bo krog razstavljavcev - medaljeijev z leti razširil, da bo zajel območje vse J u-goslavije in segel prek njenih meja. Prizadevali si bomo, da bo postala krška galerija zbirališče in nekakšno središče medaljerstva.'*
MEDALJA „VLADIMIR ŠT0V1ČEK“
Takole je na medalji zagrebški umetnik Zelimir Janeš upodobil starejšega medaljerja Vladimira Stovič-ka iz Leskovca pri Krškem. 74 podobnih del, medalj in plaket, tega umetnika bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko videli na razstavi, ki jo bodo jutri ob 18. uri odprli v krški galeriji. Otvoritev bo poipre-mil Silvester Mihelčič s koncertom na elektronski harmoniki. Razstava bo odprta do 26. maja.
DARILO - Slovenska pisateljica Ela Peroci je darovala Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu nekaj svojih knjig, ki so jih prevedli v tuje jezike. Ta knjižnica je letos počastila pisateljičin življenjski jubilej s knjižno razstavo.
SE JUTRI - Slikarska razstava del mladih akademskih slikarjev Tomaža Perka in Rudija Španzla v Dolenjski galeriji v Npvem mestu bo odprta še jutri, 12. maja. Razstava je vzbudila precejšnje zanimanje med obiskovalci.
Dragocen dar
Znana novomeška kulturna delavka in glasbena pedagoginja profesorica Zora Ropaš se bo preselila iz rodnega mesta v Ljubljano. Ob tej priložnosti je darovala Studuski knjižnici Mirana Jarca več knjig in muzikalij. Med njimi so dela slovenskih skladateljev in izvirne skladbe Krvine Ropaš. Med darovi so 'tudi rokopisi slovenske pesnice Marice II (Marice Strnad, poročene Cizerlj), ki je večer svojega Sivljenja preživela v Novem mestu pri sestrah Ropaš. Z darovi so se zbirke rokopisov in muzikalij v novomeški študijski knjil-^nici znatno obogatile._______/
Sobotne otvoritve slikarske razstave „Od baroka do impresionizma" v Lamutovem likovnem salonu so se udeležili tudi vsi koroški pesniki in pisatelji, ki so sodelovali na literarnem večeru. Prvi n? levi je pesnik Kokot, v sredini z očali pisatelj Lipusch, povsem desno pa pesnik Polanšek. (Foto: ivai Zoran)
S
Koroška v besedi njenih umetnikov
V soboto so se v Kostanjevici predstavili sodobni slovenski pesniki in pisatelji z onstran Karavank - V Lamutovem likovnem salonu je Narodna galerija iz Ljubljane pripravila razstavo Od baroka do impresionizma
Nepozabno srečanje z umetniško besedo sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev z onstran Karavank je pripravil Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici 6. maja zvečer in tako obogatil svoje XVII. prireditve.
Večer koroških književnikov je bil v kulturnem domu. Več sto obiskovalcev je najprej prisluhnilo dr. Matjažu Kmeclu, docentu za zgodovino slovenske književnosti na ljubljanski univerzi, ki je poudaril izredno izrazno in preporoditeljsko moč teh duhovnih predstavnikov slovenske manjšine na Koroškem.
Pesniki: Milka Hartman, Valentin Polanšek, Gustav Janusch in Andrej Kokot ter pisatelja Florian Lipusch in Janko Messner imajo za seboj že dolgo literarno pot in nekateri tudi več samostojnih knjig, s katerimi so
si pridobili ime tudi tostran Karavank, v matični deželi.
Razen Gustava Januscha so se vsi udeležili kostanjeviškega večera in prebrali po eno svoje delo. Obiskovalcem jih je predstavil RTV napovedovalec Marjan Kralj. Z vso umetniško močjo so pesmi in prozni odlomki zaživeli v interpretacijah igralcev Štefke Drolčeve in Mihe Baloha.
To je bilo prvo srečanje sodobnih besednih oblikovalcev Koroške z Dolenjsko, , Kostanje vica kot prirediteljica tega srečanja pa si je s tem še bolj utrdila ime in ugled.
Predtem je dr. Anica Cevc, ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani, odprla v Lamutovem likovnem salonu umetniško razstavo originalnih slik „Od baroka do impresionizma**. Razstavo je pripravila Narodna galerija. 40 razstavljenih del omogoča obiskovalcu, da se seznani z izrazitimi predstavniki umetniških struj in dosežki slovenskega slikarstva do impresionistov Groharja, Jakopiča, Sternena in drugih.
KULTURA NI ZAPUŠČENA
Iz drobcev lep mozaik
Petindvajset je fantov in deklet v skupini OSIP ŠEST, ki je letos dobila občinsko priznanje Osvobodilne fronte v Metliki
Znani Metličan Toni Gašperič je duša malega kulturnega kolektiva, ki si je v treh letih prislužil visoko priznanje. Ker je bil čas delovanja skromen, so bile zasluge za delo tem večje. Tovariš Toni jih je naštel celo vrsto:
„Skupina je začela delati leta 1969 in združuje mlade iz tovarn, šol, trgovin in drugih poklicev. Na odru smo pokazali že nekaj izvirnih prireditev: „Podgane, narodni sovražnik številka 1“, pesmi Bogdana Končarja iz Metlike in prvič v Sloveniji smo izvajali poemo Gorana Kovačiča Jama. Ž njo smo gostovah na jugoslovanskem srečanju Sutjeska 70 in pri naših rojakih na Reki. Poleg tega smo pripravili celo vrsto kvalitetnih proslav za razne praznike, trikrat organizirali srečanje mladih ustvarjalcev Bele krajine in Dolenjske ter gostovali po Beli krajini, sodelovali na Kmečki ohceti itd. Imamo tudi mladinsko folklorno skupino, ki ima za seboj prav tako več uspelih nastopov.44
- Nagrada je skupinska, pa vendar običajno le nekaj ljudi drži pokonci tako dejavnost. Kateri so stalno sodelujoči in najbolj vneti?
„Cveta Jagodič je vsekakor na prvem mestu, poleg nje pa so za delo skupine najbolj zaslužni: Juš in Marija Mihelčič, Marija Gašperič, Marijan Vidic, Darinka Molek, Martina Stupar, Nevenka Milek, Franc Majzelj in Angelca Ilenič. Bojim se, da sem koga nehote izpustil.44
- Cez delovne pogoje ste se že večkrat pritožili. Kakšni so zdaj in kako si razlagate uspešno delo ob slabih pogojih?
„Vadimo v prostoru družbenih organizacij. Će je tam za-
p ■ >
sedeno, gremo v sejno sobo hotela. Ko so tega prenavljali, smo morali spet drugam. Obetajo pa se nam boljši časi: za letošnji občinski praznik bo menda zares odprt mladinski klub; tam bo našla tudi naša skupina stalen dom. Uspešni pa smo bili zato, ker nas je veselje do dela samega k temu sililo.
- Kakšne naloge vas čakajo v bližnji prihodnosti, recimo še pred koncem letošnje sezone?
„Začeli smo se ukvarjati s kino dejavnostjo, da bi nekaj kulturnega razvedrila nudili tudi oddaljenim vasem. Organiziramo potujoči kino, ki bo s primemo uvodno besedo obiskoval razne kraje v občini. Začetek teh predstav bo še pred koncem maja. Čaka nas pa še druga zahtevna naloga: pripraviti program za le tožijo turistično prireditev „Noč na Kolpi44. Ker gre za nastop pred nekaj tisoč gledalci in za ugled Metlike, skušamo biti v programu izvirni in duhoviti.44
R. BAČER
V
BREŽIŠKA KULTURA 1972:
Iz večjega zajetja
NA PRIMANJKLJAJSKI LESTVICI UČITELJEV
Dolenjska v zgornji polovici
Slovenska ugotovitev: primanjkuje predmetnih učiteljev, za Dolenjsko pa velja še: premalo učiteljev za razredni pouk - Srednjeročni razvojni načrt predvideva, da bi v Sloveniji primanjkljaj odpravili
Brežiška Zveza kulturnp-prosvet-nih organizacij je dobila nadrt letošnjih kulturnih akcij. Oblikovali'jo ga na podlagi načrtov strokovnih odborov ter sklepov ih stabšč letne skupščine. -	'; J. •
Najvidnejše mesto v načrtu ZKPQ imajo glasbena, dramska in knjižničarska dejavnost. Pevjdci zbori, kijih v brežiški občini ni malo, bodo imeli več srečat\j. Podobne skupne nastope pripravljajo pionirski in mladinski zbori.	*
Godba na pihala iz Kapel bo 23. julija doma priredila srečanje godb iz Loč, Rozge na Hrvaškem in krške Celuloze.
Dramski strokovni odbCT se je odločil za združevanje „moči44 pri premierah. Leta 1973 bo priredil medobčinsko revijo v Brežicah. Poleg tega bo skrbel za vzgojo režiserjev iz prosvetnih društev in šol ter za klubsko dejavnost, hkrati pa sodeloval pri izbiri repertoarja za gostovanja poklicnih gledališč na brežiškem odru.
Odbor za knižničarstvo je sklenil v letošnjem mednarodnem letu knji-
ge odpreti vrata ljudskih knjižnic vsem ljudem, pri čemer bo sodeloval s folskimi 'knjižnicami. Poživitev bpdo literarni večeri, prirejeni skupaj z mladimi ustvarjalci.
Odbor za folkloro in likovni klub 3>osta vsak na svojem jjodročju popestrila amatersko dejavnost.
„ Velja omeniti sklep "ZKPO, da bi kulturne skupine šle s svojimi načrti v delovne organizacije. Želijo tudi, da bi za te kulturne akcije našli razumevanje v krajevnih skupnostih.
V. P.
V Sloveniji manjka 2572 predmetirih učiteljev, kar pomeni, da je . ustrezno zasedenih le 32,7 odst. delovnih mest napred metni stopnji pouka. Najbolj primanjkuje matematikov in fizikov, slavistov in \ telesno-vzgojnih učite^ev.
' Na.območju novomeške orgdniza-
• cijske enote republiškega Zaveda za 'šolstvo manjka 183 'predmetnih učiteljev in. profesorjev za vse predmete ih predmetne skupine. Zasedenost je \ torej komaj SS^dstotna. V primerjavi z drugimi območji v republiki je novomeško v zgornji polovici „pri-manjkljajske lestvice44. •
Pogoji za učiteljski kader so sfc poostriti. Učitelj, ki je leončal kla-
sično učitelji§če, slej*o prej ne bo' mogel večpoučevitipredmetho. Za tak pouk je poUebna .vsaj jvišja. izobrazba. Nujna posledica sodobnih zahtev v šolstvu je vnema učiteljev, xla se čimpreje dokopljejo do ustrezne izobrazbe, ob tem pa še nenehno strokovno izpopolnjujejo.
MARLJIVI ARTIČANI - Med najbolj delavne pevske zbore v brežiški občini štejejo zbor Prosvetnega društva Oton Zupančič v Artičah. Njegov zborovodja Miha Haler je pred letom začel vaditi tudi lovski pevski zbor v Globokem. Pred dnevi sta imela oba zbora skupen nasto v Globokem in Artičah.
POLETNO SREČANJE - Prihodnji mesec bo v Ribnici srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij je že sestavila načrt te prireditve.
TRŽAČANI V NOVEM MESTU
- Slovensko gledališče iz Trsta, v katerem nastopa tudi belokranjski rojak Stane Starešinič, je včeraj gostovalo na novomeškem odru z Wil-liamsovo dramo „Tramvaj požele-
njeDOKVAUFIKACIJA DO 1975?
- Kaže, da bodo v naši republiki podaljšali dobo za dokvalifikacijo učiteljev do 1975. Za to se zavzemajo zategadelj, ker so ugotovili, da mnogi učitelji res niso imeli možnosti za študij, zlasti pa ie prekratek rok za dokvalifikacijo, ki se bo iztekel letos.
ŠOLSKI CENTER V KRŠKEM -Namesto tehniške srednje šole bodo poslej imeli v tem spodnjeposav-skem središču šolski center. Ustanovila ga bo občinska skupščina.
Osnovnošolski prostori na Slovenskem „zaostajajo44 za stopnjo, ki gaje doseglo pedagoško delo. To je osrednja ugotovitev drugega, razširjenega osnutka za razvoj vzgoje in izobraževanja v naši republiki v obdobju 1971-1975.
V Sloveniji je še vedno nekaj šol, ki imajo pouk v treh izmenah, da o dvoizmenskem pouku ne govorimo. Tudi na Dolenjskem ima bore majhno število
Šole
osnovnih šol srečo, da imajo pouk samo dopoldne, se pravi v eni izmeni.
„Davek44 plačujejo šole zaradi neprimernih prostorov. Resnici na ljubo je treba povedati, da dela polovica slovenskih osnovnih šol v stavbah, zidanih v prejšnjem stoletju. S preureditvami in razširitvami so stanje nekoliko popravili, vendar so potrebni učinkovitejši posegi. Potrebne so nove šole, kakršnih so v Sloveniji po vojni sezidali približno 280. Temeljiteje so začeli ta vprašanja razreševati po letu 1967, ob 100-letnici slovenskega šolstva pa se je začela še posebna akcija.
Dolenjska na tem področju ni malo naredila. Dokaz za to so nove šole, ki so vznikle v vseh občinah. Precej šol se še duši v stiski. V novomeški občini je treba posebej omeniti akcijo, da bi v sedmih letih s samoprispevkom ljudi in delovnih organizacij pomagali na novo zgraditi ali preurediti in razširiti več šol.
v i*2S'
Sto let smrti V. Mandelca
V Karlovcu jo bodo počastili 13. in 14. maja
13. in 14. maja bodo karlovški Slovenci počastili 100-letnico smrti slovenskega pesnika in pisatelja Valentina Mandelca, ki je deloval kot kulturno-prosvetni delavec v Karlovcu v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja.
Pesnik se je rodil 16. februarja 1837 v Kranju, umrl pa je za jetiko 12. maja 1872 v Karlovcu, v najlepših letih svojega življenja. Bil je sin revnih bajtarjev in se je težko prebijal skozi življenje, ljudsko šolo je končal v Kranju, gimnazijo pa v Ljubljani. Ze v mladeniških letih je hudo zbolel in bolehal vse do svoje smrti.
Leta 1859 je na Dunaju končal študij slavistike, vzdrževal se je izključno le iz svojih inštrukcij. Prevedel je Goethejevega l austa, razen tega pa je prevajal tudi francoske komediografe 17. in 18. stoletja, bil je povezan s Stritarjem, Janežičem, Mohorjevo družbo, Slovenskimi Večernicami ter z Dramatičnim društvom iz Ljubljane.
Aktivno je sodeloval v karlovškem javnem življenju, kjer je bil tajnik znamenitega hrvaškega pevskega zbora „Zora44, pa tudi njegov odbornik. Dijaki karlovške gimnazije in meščani so ga imeli zelo radi, saj je
Triočani v Črnomlju
Danes, 11. maja, bo v črnomaljskem prosvetnem domu gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta z dramo „Tramvaj Poželenje14. Predstavo, ki bo na sporedu ob 20. uri, je režira Andrej Hieng, med igralci pa je tudi belokranjski rojak Stane Starešinič. Vstopnice so v predprodaji v turističnem biroju. T. LATERNER
bil ne samo zaveden Slovenec, ampak tudi velik jugoslovanski rodoljub, kar za tiste čase ni bilo majhnega pomena. Deloval je v zelo težkih razmerah političnega in narodnega zatiranja slovanskih narodov v času Bachovega absolutizma.
Ob svoji smrti je imel svečan pogreb, za to priložnost mu je maturant Blagojevič zložil prelepo nagrobno pesem. Njegova poslednja pot je pokazal^ da je bil nadvse priljubljen kulturni delavec našega mesta vsestransko izobražen, prepojen z globoko srčno kulturo irv z veliko ljubeznijo do vseh trpečih, ponižanih, a poštenih delovnih ljudi.
DRAGO PASSEK
VOZAĆEV JE 725
Temeljna izobraževalna skupnost Brežice plača prevoz v šolo 469 otfokom. Vseh vozačev je 725, od tega se jih 256 vozi v šolo s kolesom. Do 2 kilometra je oddaljenih od šole 1212 otrok, od 2 do 4 km 939 otrok, od 4 do 5 km 259 učencev, od 5 do 6kn\ 144 učencev, od 6 do 7 km 87 učencev, od 7 do 9 km 61 otrok in nad 9 km 71 otrok.	,
VELIK ODMEV Z REVUEPEVCEV
V Brestanici je bila v soboto slovesna počastitev 80-letnice rojstva-predsednika Tita. Slovesnost sta priredila občinska zveza kultu mo-pro-svetnih organizacij in občinska Zveza prijateljev mladine Krško. Nastopilo je devet zborov iz osnovnih šol v krški občini s pfibližno 500 pevci. Na reviji je gostoval otroški pevski zbor iz Mooskrichna v Avstriji.
V naši republiki se strokovno iz-' popoli\juje 1385 učiteljev ali 59 odstotkov v .primerjavi s primanjkljajem na stopnji predmetnega pouka: 71 ‘učiteljev študira redno, 1314 pa. izredno na pedagoški akademiji ali filozčfski fakulteti. Predvidevajo, da fyo do.konc3 1972 doštudiralo 757 učiteljev oziroma 32 odstotkov “vseh; ki Je nimajo ustrezne strokovne izobrazbe.	'	-- c
238 učiteljev ali 11 odstotkov tistih, ki nimajo potrebne ižobrazbe, pričakuje, da se bo po poteku roka za dokvalifikacijo (konec 1972) vrnilo k razrednemu pouku. Na to zlasti računajo starejši učitelji.
Učiteljev za razredni pouk v Sloveniji sicer primanjkuje. V naslednjih letih bo prostih mest več kot 150, največ - okoli 100 - na območju novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS. Poleg tega bodo potrebovali 460 razrednih učiteljev v malih šolah. L ZORAN
Knjige v letu knjige
LJUDSKE KNJIŽNICE - Naj-šibkeiša zvrst so ljudske knjižnice. Vse delo v njih opravljajo nepoklicni oziroma priučeni knjižničarji, ki pa za delo ne dobijo nagrade niti niso pohvaljeni.
Spet obravnavamo razmere v novomeški občini kot največji na Dolenjskem. Ljudske knjižnice so: v Dolenjskih Toplicah, Mirni peči. Novem mestu (tu je tudi pionirska knjižnica), na Prevojah, v Stopičah, Šentjerneju in Žužemberku. Poleg tega so knjižnice še v nekaterih vaseh. Pretežno ne delajo, ker nimajo knjižničarjev ali pa čakajo na preselitev v boljše prostore.
Vse te knjižnice imajo skupaj s še dvema sindikalnima, ki imata značaj ljudskih, 31.263 knjig (po slovenskih merilih bi morale šteti najmanj
50.000 knjig). Lani so pridobile 1.747 novih knjig, čeprav bi jih morale vsaj 10.000. Izposodile so 3.439
bralcem, ki so jih obiskali 19.130-krat, 22.749 kniig. Izposoja opozarja, da je knjižni sklad zastarel in v glavnem prebran. Po izkušnjah knjižničarjev bi morali vsako knjigo izposoditi na kito vsaj tri do štirikrat. Po takem merilu bi morala izposoja zajeti vsaj 120.000 knjig, ne pa petkrat manj.
Ta kratki pregled opozarja, da bo treba ljudsko knjižničarstvo posta* viti na trdne noge. Pri tem bi bila nujna gmotna pomoč.
naši znanci
Mladinski aktiv novomeške tovarne zdravil Krka je oiganiziral od 29. aprila do 2. maja 3-dnevno bivanje mladincev tovarne zdravil Galenika iz Beograda. Ob tej priložnosti so jim Krkini mladinci pripravili prisrčen sprejem in ogled naših znanih krajev: Bleda, Begunj in Kostanjevice na Krki. To srečanje je bilo že sedmo, njihova želja pa je, da bi jih bilo še več. Na sliki: člani sekretariata Zveze mladine Krke in Galenike. (Foto: Franc Antončič)
Pred dnevi sta bili v Novem mestu dve zelo pomembni atletski prireditvi, ki sodita v okvir tekmovanj za „Atletski pokal SRS“, na katerih ji nastopilo več kot 100 atletov. Zlasti pomembni sta bili za atlete Novega mesta, ki se pripravljajo na pomembno srečanje najboljših slovenskih atletov, ki bo v Novem mestu 17. junija. Novomeščani so pokazali, da so dobro pripravljeni.
Na zadnjem tekmovanju, ki je bilo v soboto, so kljub dežju nekateri atleti dosegli dobre rezultate. Vredno je omeniti dosežke Gazvo-dove (100 m -	12,8),	Dragaša
(200 m - 23,8), Sajetove (kopje -32,34 m) in mladega Poldeta Bučarja iz Šentjerneja, ki je pretekel progo 3.000 metrov v času 9:53,2.
Rezultati sobotnega tekmovanja: moški - 200 m - 1. Dragaš 23,8, 2. Hribernik 25,0, 3. Jazbec (vsi N. m.)
25,5; 800 m - 1. Dragaš 2:14,4, 2. Cvelbar (oba N. m.)	2,17:0;
3.000	m - 1. T. Bučar 9:52,7, 2. P. Bučar (oba Šent.) 9:53,2; 4 x 60 in (pioniiji) - 1. ŠSD Grm 31,6; troskok: 1. Slak (N. m.) 12,54, 2. Križman (Grm) 11,13; disk: 1. Možina 29,75, 2. Sečnjak 29,50, 3. Dragaš (vsi N. m.) 25,95; kladivo: 1. Možina (N. m.) 30,62.
Zeaske - 100 m: 1. Gazvoda 12,8, 2. Kalčič (obe N. m.) 13,4, 3. Beg (Grm) 13,8; 400 m - 1. Švirt (N. m.) 66,8, 2. Mede (Straža) 67,8, 3. Rifelj (N. m.) 68,8; 4 x 100 m: 1. Novo mesto 53,4 (Kalinovič, Beg, Kalčič, Gazvoda); višina: 1. Pučko (N. m.) 1,45, 2. Zevnik 1,38, 3. Beg (obe Grm) 1,35; kopje: 1. Saje 32,34, 2. Lužar (obe N. m.) 29,22,
3.	Poredoš (Grm) 23,03; krogla: 1. Padovan (Grm) 9,24.
Tudi v drugih slovenskih atletskih
središčih so bila podobna tekmovanja. Petnajsterica najboljših atletov v vsaki panogi se bo srečala v finalu, kjer bodo odločali o prvaku Slovenije. Prepričani smo, da bo med njimi tudi precej atletov iz Dolenjske.
Kdo, kje, kdaj?^
Košarkarji Novoteksa bodo v soboto odigrali tekmo v Radencih z Radensko. Odbojkarice Novega mesta in Brestanice bodo v nedeljo imele srečanje v Brestanici. Odbojkarji Novega mesta gostujejo pri vodilnem Kamniku, Trebanjci pa gredo v Bovec. V soboto bo zanimiv rokometni derbi v Ribnici, kjer se bosta srečala domača Ribnica ^in Sevnica.
Taborniki po skrivni poti na Lisco
Mladinci ilegalno kot tovariš Tito 1938 po skrivnih poteh na Lisco - Pismo tovarišu Titu - V akciji je sodelovalo 85 ljudi
Novomeščani so dobro pripravljeni za tekmovanje »Veliki kriterij slovenskih mest«, ki bo 17. junija v Novem mestu - Več atletov se je uvrstilo tudi med 15 najboljših v Sloveniji
Dve generalki za kriterij atletov
Odbojkarice Novega mesta so v nedeljo pokazale lepo igro v srečanju z mariborskim Branikom. Na sliki: Pučkova tolče ob mreži (Foto: S. Dokl)
Odbojkarji so se prebudili
To nedeljo so tudi dolenjski od-bojkaiji sledili zgledu rokometašev, ki so prejšnjo nedeljo dosegli polno število točk. Zlasti so nas presenetili Trebanjci, ki so doma gladko obračunali s Kovinaijem z Jesenic in si s tem zboljšali možnosti za obstanek v družbi najboljših. Zmaga Novo-meščanov nad solidno ekipo Elek-trokovine iz Maribora ni bUa lahka. Odbojkarice Novega mesta so igraje porazile ekipo Branika iz Maribora „Cma ovca“ so bile samo odbojkarice Brestanice, ki so doživele težak poraz na Ravnah.
TREBNJE : KOVINAR 3:0
Odbojkarska vrsta „Trimo“ iz Trebnjega je presenetila svoje navijače: z boljšo, mirnejšo igro je zasluženo premagala ekipo Kovinarja z Jesenic s 3:0 (10, 9, 10). Pri domačih je treba pohvaliti vse igralce, posebno pa Slaka in Babnika (M. L.)
NOVO MESTO : ELEKTROKOVINA 3:1
Novomeščani so se morali krepko potruditi, da so prišli do dveh izredno pomembnih točk, ki jim bodo
Grenki pelin
Preteklo soboto so nam Brežičani pripravili razočaranje, saj so srečanje s Šoštanjem doma gladko izgubili in s tem verjetno zapravili vse možnosti, da bi se potegovali za naslov republiškega prvaka. Tudi Sev-ničani, ki so sicer obračunali s sosedi iz Radeč, niso imeli lahkega dela. Brežičanke so doživele poraz v Ljubljani, kjer jih je Slovan prepričljivo porazil.
BREŽICE : ŠOŠTANJ 14:23
Po vrsti dobrih iger v zadnjem času so tokrat Brežičani povsem odpovedali in so doživeli nepričakovan poraz. V tej igri so pokazali premalo volje, da bi dosegli kaj več.
BREŽICE: Mars, Rovan 2, Šetinc, Novosele 3, Zore, Bosina 2, Iskra 1, Jurišič, Štangelj 6, Gorišek, Blatnik, Beiglez (V. P.)
SEVNICA - RADEČE 19:16
Pred rekordnim številom gledalcev sta ekipi začeli tekmo ležemo in
pomagale, da bodo ostali v ligi. Najlepše je bilo srečanje v četrtem nizu, ko sta obe ekipi pokazali izredno živahno in borbeno igro. Pri Novo-meščanih so tokrat zaigrali dobro Breščak, Potrč, Nučič in Goleš. (T. R.)
NOVO MESTO : BRANIK 3:0
Odbojkarice Novega mesta so v prvem nizu Mariborčanke pustile na dve. Nato so se gostje nekoliko zbrale, vendar vseeno niso mogle ogroziti zmaje domačinkam, ki so bile za razred boljše. Za uspešno igro lahko tokrat pohvalimo prav vse igralke Novega mesta. (M. H.)
FUŽINAR : BRESTANICA 3:0
Kaj več kot poraz Brestaničank res nismo mogli pričakovati v steča-nju z republiškimi prvakinjami na Ravnah. Gostje so zbrale v treh nizih 12 točk, kar kaže na premoč domačink. Najboljša pri Brestaničan-kah je bila spet borbena Marina Fila. (C. M.)
za Brežičane
neorganizirano, povedli pa so gostje. Sredi prvega.polčasa so se domačini zbrali in z uspelimi napadi prek razpoloženega Šilca povedli in obdržali vodstvo do konca.
SEVNICA: Možic, Sirk, Brežan 1, Simončič, Bizjak, Svažič 4, Koprivnik 1, Štojs 2, Šilc 7, Trbovc 5.
SLOVAN - BREŽICE 17:11
V dokaj nezanimivi igri so domačinke po začetnih težavah gladko odpravile nasprotnice, ki niso poka-70I e% vol ik n
BREŽICE: Zorko, Hribernik, Bu-žančič 6, Molan 2, Štauber, Boh, Mišič 11. 1, Kos, Mišiči. 2inEngel.
ZMAGA RIBNICE NA IGU
V počastitev krajevnega praznika Iga je društvo Mokrca priredilo rokometni turnir. Sodelovale so 4 ekipe. Zmagala je vrsta Ribnice, ki je porazila v odločilnem srečanju Brežičane. Vrstni red: 1. Ribnica, 2. Mokre, 3. Brežice in 4. Slovan.
ČRNOMELJ - Nogometno srečanje med Belo krajino in Mimo se je končalo s porazom Mirenčanov s 14:0. Zadetke so dosegli: T. Vajs 6, Kramarič 4, Grguraš 2, D. Vajs in Medič. (T. L.)
KOČEVJE - V tretjem kolu spomladanskega dela občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Dolga vas - Koprivnik 1:4, Mozelj - Mahovnik 1:2 in Bratstvo - Kolodvor 2:3. Vodi ekipa Stare cerkve. (J. P.)
ČRNOMELJ - Rokometaši Cos-mos-Belta so kljub brezglavi igri porazili ekipo Dupelj z 20:17. Najboljša igralca sta bila Lozar in Ši-mec, ki sta dosegla vsak po 8 golov. (T. L.)
NOVO MESTO - Začelo se je prvenstvo sindikalnih ekip v,nogometu, kjer nastopa 15 moštev. V prvem kolu so igrali takole: Krka -Istra (Šent.) 3:4, IMV - Istra (Zbk.) 3:0, Kovinar - Elektro 2:1, Pionir - Iskra (N. m.) 4:1, Družbena služba - KZSZ 3:0. (J. M.)
KOSTANJEVICA - Za nogometni pokal so igrale tri ekipe. .V najvažnejšem srečanju so Kostanjevičani porazih Staro vas s 3:1 in osvojili pokal. Tretje mesto je zasedla ekipa Podbočja (J. Z.)
BREZOVICA - Na nogometnem turnirju so nastopile 4 ekipe. Najboljšo igro sta pokazali ekipi Prekope in Stare vasi, ki sta morah odigrati še posebno tekmo. Odločilni zadetek za Staro vasje dosegel Milan Župan. Končni vrstni red: 1. Stara vas, 2. Šentjernej itd. (T. B.)
ČRNOMELJ — V zaostali tekmi LCRL so rokometaši Belta dosegli pomembno zmago proti Zagorju s 13:12. (T. L.)
KOČEVJE - Po drugem kolu II. slovenske košarkarske lige je v vodstvu ekipa Kočevja, kije dosegla dve zmagi. Beti je v sredini lestvice, saj je premagala Zagorje, doživela pa poraz v Medvodah. (Z. K.)
NOVO MESTO - Novomeške telovadke bodo v soboto nastopile na tekmovanju društva Zelena jama v Ljubljani; v nedeljo pa gredo še na gimnastično prvenstvo za Šalamunov memorial v Mariboru. (C. E.)
BREŽICE - V drugem kolu spomladanskega dela celjske nogometne podzveze so Brežičani doma odpravili Opekala iz Ljubečne s 6:0. Krčani so igrali z Osankarico 1:1, Rogatec in Senovo pa sta se razšla z rezultatom 2:2. (V. P.)
NOVO MESTO - V četrtem kolu dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Sevnica -Rudar 686:660, Krško - Celulozar 791:830 in Brežice - Trebnje 807:790. Vodi ekipa Krškega, vendar jo bosta prehiteli moštvi Brežic in Novega mesta. (j. M.)
'KOČEVJE - Na sindikalnem šahovskem prvenstvu občine je sodelovalo 12ekip. Končni vrstni red: 1. Prosveta (Mohar, Savič, Kerec, Lac-manovič) 26,5, 2. Občina 23, 3. Trgopromet 23, 4. Kovinar 21,5 itd. (J. P.)
LESKOVEC - V zelo zanimivi prvenstveni rokometni tekmi so Le-skovčani porazili Cerklje z 21:17. Pri Leskovcu je največ zadetkov dosegel N. Mlakar (8), pri gostih pa Zlobko, ki je šestkrat potresel mrežo Hruševarja. (L. K.)
STARI TRG OB KOLPI - Končali so s šahovskim prvenstvom šole. Zmagovalci: pri mlajših pionirjih Peter Kapš, pri mlajših pionirkah Silva Rom; Jože Mavrin in Lucija Rom pa sta bila najboljša pri starejših pionirjih. (V. K.)
NOVO MESTO - Prvenstveno rokometno srečanje med Labodom in Brestanico se je končalo z zmago Novomeščanov 29:9. Najboljša na igrišču sta bila igralca domačega moštva Gantar in Jaklič, ki sta dosegla 20 golov. (M. H.)
NOVO MESTO - Fantje, ki vodijo novomeški disco klub, so na sestanku pripravili program za mesec mladosti. Prostori kluba bodo odprti trikrat na teden, na gimnazijskem dvorišču pa bodo ob dnevu mladosti organizirah ples za vso novomeško mladino. S tem plesom (vstop bo prost), bodo prispevali k pestrejšemu praznovanju mladih Novomeščanov, ravno tako pa tudi okoliških mladincev. (J. P.)
NOVA GORICA - Ekipa pionirjev z osnovne šole .Jurij Dalmatin*4, ki je zmagala na področnem šolskem tekmovanju v prometu, se je udeležila republiškega tekmovanja v Novi Gorici. (G. R.)
NOVO MESTO - 5. maja je obiskal novomeško gimnazijo večkratni svetovni in olimpijski prvak v gimnastiki Miroslav Cerar. Naš najboljši športnik vseh časov je odgovarjal na vprašanja, ki so jih pripravili dijaki že pred obiskom. Tako smo zvedeli mnogo zanimivosti iz športnega življenja, njegovih potovanjih po svetu in drugo. Na žalost pa je bilo obisku posvečeno zelo malo časa. Upamo, da bo ravnateljstvo v prihodnjih podobnih primerih posvetilo več časa, saj se tako pomembne osebnosti le malokdaj pojavijo v naši šoli. (S. R.)
NOVO MESTO - Pisali smo že, da bo tekla letošnja zvezna štafeta tudi skozi dolenjske kraje. Povsod, kjer se bo ustavila, bodo nosilcem pozdravov in lepih želja maršalu Titu pripravili svečane sprejeme. V nedeljo, 14. maja, se bo štafetna palica zadrževala v Ribnici, Dolenji vasi, Kočevju, Vinici, Črnomlju, Gradcu, Metliki in Novem mestu. Drugi dan pa bo nadaljevala pot še v Kostanjevico, Brežice, Leskovec, Krško, Brestanico, Sevnico in na Lisco. (T. V.)
KRŠKO - Učence osnovne šole „Jurij Dalmatin** so obiskali vrstniki z osnovne šole „Vladimir Nazor** iz Zagreba Učenci iz Hrvatske so pripravili lepo prireditev, nato pa so se pomerili s Kičani še v košaiki in nogometu. Krški učenci bodo gostom vrnili obisk v kratkem. (G. R.)
NOVO MESTO - 25. aprila je članom aktiva mladih novinarjev predaval glavni in odgovorni urednik DL Tone Gošnik. 30 mladih novinarjev je to pot poslušalo predavanje
o	temeljnih novinarskih zvrsteh. Po predavanju so predavatelju zastavljali vprašanja iz novinarstva in zvedeli marsikaj zanimivega. (J. P.)
štafeta prihaja...
Zvezna štafeta s pozdravi predsedniku Titu bo prišla v Kočevje v nedeljo, 14. maja, ob 15.20. Ustavila se bo pri spomeniku, kjer se bo že ob 15. uri začel kulturni program kočevske mladine. Na njem bodo nastopali pevci, harmonikarji in reci-tatorji. Kočevski mladinci bodo prevzeli štafetno palico ob 15.15 na Jasnici, že okoli 16. ure pa jo bodo
Eri Predgradu predali črnomaljskim, okalnih štafet v kočevski občini letos ne bo. ”
■ logo, naj razišče, kdaj in kje seje na območju sevniške občine zadrževal tovariš Tito. Z navdušenjem so sc mladi taborniki lotili dela in v knjižici „Lisca 1938“, ki jo je izdal CK ZKS našli, da sc je tovariš Tito zadrževal v marcu in aprilu 1938 ilegalno na gori Lisci. Na predlog starešine tabornikov Alojza Derstvenška so priredili ilegalni pohod mladih pionirjev, tabornikov in planincev na Lisco. V akciji je sodelovalo 85 ljudi, od tega 65 pionirjev. 12 tabornikov - vodnikov je v štirih skupinah pričakovalo v zasedah mlade ilegalce, ki se jim je v dveh do treh urah posrečilo brez večjih težav priti iz Sevnice na vrh gore.
Mladi ilegalci so s pohoda poslali tovarišu Titu naslednjo pozdravno brzojavko:
„Mladi planinci in taborniki iz Sevnice, zbrani na Lisci po končanem pohodu .Mladih ilegalcev’, vam pošiljamo najtoplejše pozdrave. Danes smo prehodili pot na Lisco v spomin na zgodovinski dogodek iz
leta 1938, ko ste vi s svojimi sodelavci prišli sem gor in prav tu na današnji dan izdali v imenu vodstva KPJ znani proglas, s katerim ste opozarjali Slovence in Jugoslovane pred nevarnostjo Hitlerjevega fašizma, ki se je začel bohotiti po Jugoslaviji.
Naši vodje in mentorji so nam pripovedovali, kako ste se tudi vi morali prebijati na dogovorjena mesta mimo vseh sovražnih zased in se zbirati v največji tajnosti. To smo preizkusili tudi mi mladi danes.
Dragi tovariš Tito! Mladi Sevni-čani smo ponosni, da se je del zgodovinskih dogodkov dogajal tudi v našem kraju. Vabimo vas, da nas ob priložnosti, ko vam bo čas dopuščal, tudi obiščete. Tu zbrani vam želimo veliko zdravja in lepih dni. da bi nas še veliko let tako modro in varno vodili, kot ste nas do sedaj.
Pionirji planinci in taborniki osnovne šole Savo Kladnik iz Sevnice in osnovne šole Milan Majcen iz Šentjanža." NEVENKA ZAJC
MLADI IN SVET
Zbledele so otroške sanje
Gostinska delavka Majda Tratar je zadovoljna v svojem poklicu, čeprav se je marsikaj spremenilo od tedaj, ko ga je gledala še z otroškimi očmi
Taborniški odred „Treh smrek'* iz Sevnice je v začetku aprila dobil od Zveze tabornikov Jugoslavije na-
IZ VSEH STRANI
Aprila je nekatere šole v novomeški občini obiskal slovenski mladinski pisatelj Anton Ingolič. Srečanje znanega pisatelja in učencev je bilo nadvse prijetno. Mladi so pisatelju zastavljali tudi veliko vprašanj. Med drugim jih je zanimalo, kakšna je nadaljnja usoda njegove izredno priljubljene knjige „Mladost na stopni-cah“. Pisatelj je izdal skrivnost, da bodo po knjigi snemali mladinske filmske nadaljevanke. V kratkem pa bo izdal tudi novo mladinsko povest, ki ima naslov ^.Potopljena galeja".
bom ostala zvesta prvotni odločitvi. Nič me ne moti, če so dijaki včasih enakih starosti kot jaz, saj se dobro razumemo.**
- Kaže, da so nekoliko zbledele podobe o poklicu gostincev, ki ste si jih ustvarili še v otroški dobi.
„Res je tako! Poklic gostinskega delavca je zelo težaven, sreča, da je zadnje čase nekoliko bolj upoštevan. Zlasti je naporen za ženske, saj kot natakarice težko dosežejo pokojnino. Ker imamo pri nas v glavnem opraviti z boljšimi gosti, mislim zlasti tiste, ki so na zdravljenju, se človek bolje počuti. Dosti teže je tam, kjer je več prehodnih obiskovalcev.*4
- Ali poznate razočaranje?
„Zlasti sem razočarana nad mladimi, ki ne vedo, kje so meje dostojnega obnašanja in kulturnega vedenja. Ne mislite, da gledam preostro, skozi očala starejših ...“
- Kdaj se bo več mladih odločilo za ta poklic?
„Ko bodo boljši dohodki v primerjavi s podobnimi poklici dovolj veliki; ravno tako pa bo treba urediti tudi delovni čas, saj gostinski delavec ne more biti cele dneve na nogah.14
- Kdaj je najteže?
„Za nasje najhujše ob nedeljah in praznikih. Ko se drugi veselijo in zabavajo, imamo mi največ dela!44
- Ali ob zahtevnem delu najdete še kaj prostega časa za razvedrilo?
„Če tega ne bi bilo, bi verjetno že ušla. Čas je treba pametno razporediti, no, in če nimaš še družine, je toliko lažje najti proste urice.44
- Ste kdaj v zadregi?
„Najtežje je biti na zunaj dobre
volje, tudi kadar človeka mučijo težave. Vse to je treba skriti pred gostom, ki hoče ob sebi vedrega in sproščenega gostinca.44 §. DOKL
Majda Tratar, 21-letna gostinska delavka doma iz Tržišča, se je po končani gostinski šoli v Novem mestu vpisala še v hotelsko šolo v Ljubljani in jo pred dvema letoma tudi končala. Zdaj je zaposlena v Šmarjeških Toplicah kot inštruktorica mladim gostincem, ki nabirajo znanje ravno tako, kot ga je Tržiščanka začela pred skoraj' petimi leti. Za ta poklic seje odločila, ker ga je še kot otrok opazovala samo s sončne strani, manj je vedela za senčne strani, ki pa jih danes zelo dobro pozna.
-	Kako ste se vživeli v vlogo inštruktorice, saj delate skoraj s svojimi vrstniki?
„Želja postati kaj več kot natakarica me je gnala naprej! Danes se v svojem poklicu dobro počutim in
»Mladost na stopnicah« v filmu
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE
pri Zasavskih premogovnikih, Trbovlje
VPISUJE
za šolsko leto 1972.73 učence za poklic
RUDAR-KOPAČ
Pogoji: končanih najmanj 6 razredov osemletke, telesno in duševno : lravje, veselje do dela. Nudimo: visoko mesečno nagrado, popolno oskrbo v domu učencev, izvenšolsko udejstvovanje po želji, nadarjenim pa štipendijo za nadaljnjogšo-lanje.
Po končanem šolanju dobe učenci naziv kvalificirani rudar-kopač. V poklicu imajo beneficirano delovno dobo.
Prijave pošljite na Rudarski šolski center Zagorje, Cesta zmage 5, 61410 Zagorje.
Lepši v novi obleki
Prenovljeni hotel Belo krajina v Metliki je bil odprt za prvomajske praznike
Po štirih mesecih so se pred dnevi ponovno odprla vrata edinega metliškega hotela. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni. Restavracija je vsa prenovljena. Točilnico so premestili drugam, da bo poslovala z bifejem, restavracija pa ima nove strope, nova tla, vso novo opremo in sploh je okusna na pogled.
Kuhinja je dobila nekaj novih strojev, vse tujske sobe pa so prevlekli s tapetami in novimi zavesami. Vsa dela so veljala podjetje GO-STUR 550.000 dinarjev.
Preurejena bo tudi recepcija, ven-
Zmešnjava zaradi praznikov
Prvomajski prazniki so napravili precej zmede pri naših sodelavcih, saj se je večina odločila za dogodke, ki so se zgodili še v aprilu. Če bi izšli v rednem obsegu 4. maja, bi imeli na voljo res lepe in dokumentarno vredne posnetke. Zlasti imamo v mislih Franca Pavkoviča iz Sevnice, ki nam je podal dobre slike z letošnje podelitve priznanj OF v Sevnici in z otvoritve dokumentirane razstave „Nemška koncentracijska taborišča'' na sevniškem gradu 25. aprila. Tudi France Modic iz Kočevja je posnel prvomajski pohod mladih iz Kompolj pri Dobre-poljah, ki so šli na Grmado, in podelitev domicilnih listin borcema II. SNOB Bojanu Polaku-Stjenki in Antonu Vidmarju-Luki.
France Brus iz Kočevja nam je poslal pionirje prometnike iz Kočevja, ki se pripravljajo na srečanje pionirjev prometnikov, ki bo konec maja v Murski Soboti.
Jaranovičev brežiški most smo objavili že prejšnji teden, zato posnetka ne bomo spet priobčili. Pavkovičeve in Modiceve posnetke našem fo
bomo zadržali v
fotoarhivu.
Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvad. centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis z obveznimi podatki: kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki.
Za vsako objavljeno fotografijo dobi avtor najmanj 50 dinarjev honorarja, za fotografijo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 15. maja 1972, zadnji rok je 12. ura.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
dar tu dela še niso končana. Računajo, da bo v tem prostoru poslovala še informacijska pisarna za turiste, obenem pa bodo prodajali belokranjske spominke.	✓
Prenovljeni hotel je torej nared za goste, prav tako za novega gospodarja. Združitev z Viatorjem ni več daleč. Ljubljansko podjetje je že odobrilo pripojitev belokranjskega gostinstva, medtem ko bodo v Metliki in Črnomlju prizadeti kolektivi o tem odločali na referendumu še ta mesec.
To pa ni res!
Ob zadnjem požaru v Stari cerkvi pri Kočevju (3. maja) so vedeli vaščani povedati, da „se je reševanje imetja začelo zelo hitro, čeprav gasilska sirena ni delovala, ker so ptiči vanjo nanesli slamo in v njej gnezdili“.
Gasilci so povedali, da te govorice ne drže. Sirena ni delala samo zato, ker je bila odklopljena. Kot je vsem vaščanom znano, gasilski dom zdaj obnavljajo, zato so sireno odklopili.
Nič hudega ni bilo
Občinski komite ZK Kočevje je skupaj z Delavsko univerzo pripravil „Program izobraževanja komunistov Kočevja v spomladanskem delu izobraževalne sezone 1971/72“. Več predavanj je že bilo.
V	„Programuki so ga komunisti dobili, je opisano, o čerri bo posamezni predavatelj predaval Pri predavanju Franca Šetinca med drugim piše, da bo predaval o „kohezivni funkciji ideologije v sistemu pluralizma političnih subjektov“. \
(Poprečnim in nekoliko nad-poprečnim Dolenjcem naj povem, da je Šetinčevo predavanje že bilo in da na njem ni razpredal nobenih ,,protidržvnih“ misli, kakor bi v tujkah nepoučeni bralec morda lahko sumil.)
J. P.
Konzulat v Metliki?
Bife pri avtobusni postaji v Metliki je zadnje čase znan pod imenom „bosanski konzulat Zakaj? Udomačila se je navada, da sezonski delavci zjutraj čakajo pred lokalom na delodajalce. Ti prihajajo po pomoč za delo v vinogradu, na polju ali pri gradnji hiše od blizu in daleč. Z avtom pridejo po delavce in jih dobijo, ne da bi se s kom prej domenili
Naslov v tri dni
Avtoprevozniki, zaposleni pri podjetju Metlikatrans, morajo po predpisih stanovati v kraju zaposlitve. Ker pa je precejšnje število prevoznikov od drugod, si pomagajo po svoje. Gredo na ogled Metlike in katera hiša jim je všeč, vpišejo njeno hišno številko kot svoj dom. Nekateri niti tega ne narede, temveč kar od znancev prepišejo njihove hišne številke. Tako se zgodi, da poštar išče naslovnika pri stranki, kjer naj bi stanovalo 10 ljudi. Razumljivo, da gospodar debelo gleda in misli, da se kdo norčuje, če ima sam eno sobo
in veččlansko družino.
• ■' \ Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Dolenjci, skrbite za snago!
VN o v a b o 1 e z e n) — Ob meji Kostanjevice in šentjemejske fare se je prikazala nalezljiva, kužna bolehen, kakoršne doslej še niso pozo ali, Govejo jo „potni prbljaj“ (Schweisffiesel).
spola se Jotibolezen raje kot možkega veC’žjeflS^: abolJ, več mnre. Največ jih je obo-*Zgornje}' In- Spodnej Prekopi. Zdrav*
.'t so .jako dahe; »j čuda, ker pra-;	je^u;^njeJWlo)ćuge.	Dolenjci,	skerbite	za
-drago zdravje, tf.tfaj ohraway**akon; po ka-podedai© ižicprometiie naprave tega / rniifaga mesta našegaišarstva *»ad 60 milijonov. Po pravici zahtevajo nekateri gg. poslanci, naj se ne nozabi tudi na druga mesta, druge dežele.
(Prvi m a j) je prešel brez groznih nesreč, katerih se je bal svet. Anarhisti sicer niso bili povsod mirni - ali ravno sveta tudi niso prevračali. Najbrž jim je to zabranil policaj, žandarem in vojak. Ali mirni niso - bog vedi, kaj nam prinese vže bližnji čas.
(Iz Dolenje V a s i) pri Ribnici piše se nam: Danes zjutraj — 7. t. m. - šel je tukajšnji blizo 46 let stari, neoženjeni delavec Janez Te-kavec, ki je bil ravno na oklici v Gotenico. Nesel je s sabo dinamitne patrone, katere bi se imelo porabljevati pri cesti v „Baerenheim“. To noč je bil novozapadli sneg V90 okolico pobelil. V snegu zapazi potujoči sled medveda. Naenkrat mu šine osodepolna misel v glavo, da bijedno dina-
0 KNJIGI, KI JE IZŠLA MINUTO PRED DVANAJSTO URO
Mati Zemlja je bolna
Izšla je »Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji« (Prirodoslovno društvo Slovenije s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo SRS, 255 strani, naklada 4000 izvodov) - Prva knjiga te vrste v Sloveniji: močna opora pri upravljanju in usmerjanju bodočega razvoja naše domovine
Malo pred prazniki je Prirodoslovno društvo Slovenije na posebni tiskovni konferenci na ljubljanskem magistratu prek sredstev obveščanja poslalo slovenski javnosti posebno sporočilo ob izidu „Zelene knjige o ogroženosti okolja v Sloveniji**. Profesor dr. Miroslav Kališnik iz inštituta za histologijo in embriologijo medicinske fakultete, odgovorni urednik pomembnega in prekoristnega dela, je med drugim v uvodni besedi dejal: „Mati Zemlja je nevarno bolna. Bolezen ji povzroča njen najljubši, najbolj obetavni sin' -Človek. Pojavljajo se številni zdravniki; mnogi med njimi niso niti strokovnjaki za tako delo .. .“
Plod dveletnih priprav za sodelovanje v „evropskem letu varstva narave 1970“ in proslave 50-letnice načrtnih prizadevanj za varstvo narave v Sloveniji je knjiga, ki je izšla 17. aprila 1972. Bolj kot mi jo bodo prav gotovo cenili zanamci, saj se današnji rod več kot nemarno vede do svojega okolja, narave - katere sestavni del je.
„Namen knjige je v zgoščeni in poljudno pisani obliki, vendar podprto z ugotovitvami in dejstvi prikazati škodo, ki jo je doslej utrpelo naravno in življenjsko okolje naše domovine. Pri tem pregledu je sodelovalo 60 vodilnih domačih strokovnjakov z naravoslovnih, medicin-SKih, tehniških in družboslovnih področij. Knjiga je mozaik kratkih sestavkov, ki so združeni v 6 poglavij:
Zemlja, Voda, Zrak, Rastlinstvo, Živalstvo, Človek, sklenjena pa je z obsežnim pregledom literature in virov z okrog 1100 naslovi. .ZELENA KNJIGA* pomeni tako prvo, čeprav še nepopolno inventuro ogroženosti okolja naše domovine. V njej praviloma ne bomo našli rešitev za prikazane probleme, razen v primerih, ko so te že znane in jasne. Zato je njen namen spodbuditi in pospešiti organizirano raziskovalno delo, ki edino lahko odgovori na zastavljena vprašanja.“
Tako med drugim govori sporočilo slovenskega Prirodoslovnega društva naši javnosti ob izidu nove knjige. Namenjena je tako strokovnjakom kot tudi široki javnosti. Je hkrati priročnik in pomožni učbenik (ekologije), njen poljudni slog pa dovoljuje, dajo bo z velikim zanimanjem vzel v roke sleherni, ki ga zanimajo kakr&iakoli vprašanja o varstvu narave in okolja. Če bi našteli samo naslove poglavij, ki kot kratki sestavki dajejo celoto posameznih poglavij, bi že s tem vzbudili zanimanje za dragoceno delo, plod dolgoletnih prizadevanj in pomembnih izkušenj vodilnih slovenskih strokovnjakov.
Predgovor knjigi je napisal Marijan Brecelj, podpredsednik skupščine SFRJ in predsednik Planinske zveze Jugoslavije, uvodno besedo pa sta dala knjigi Miroslav Kališnik in Stane Peterlin. Njun uvodni stavek: „Namen ZELENE KNJIGE je prikazati škodo, ki smo jo Slovenci povzročili svojemu okolju in s tem sebi, bližnjim sosedom in našim za-namcem** je hkrati svarilo za številne usodne dosedanje korake, s katerimi smo marsikje našo domovino že naredili „ ... v sivih barvnih odten-kih“, voditi ča nas mora želja, da bi
Trije - eno gobo
V	ponedeljek so imeli učenci osnovne šole Katja Rupenav Novem mestu športni dan na stadionu na desnem bregu Krke. Ivan Fink iz šestega razreda, kije doma v Rago-vem, in Novomeščana Marjan Mežik iz šestega in Zdravko Grah iz sedmega razreda so se sprehodili po travniku v Portovald. Ko so se vračali, so na obronku ugledali jurčka in ga prinesli pokazat tudi v naše uredništvo.
jo pravočasno spet naredili zeleno — kakršna naj ostane tudi našim potomcem!
France Avčin, pisec znanih del o naravi, je „Zeleni knjigi na pot“ napisal sklepno besedo, kjer pravi med drugim:
„Zemlja je človekov edini življenjski prostor in še tu more preživeti le, če nadaljuje svoje staro sožitje z miriado drugih živih bitij. Vse naše žitje in bitje je odvisno od bore četrt metra debele plasti živega humusa, rodne prsti. Če jo zastrupimo, smo zastrupili sebe, dokončno, nespremenljivo. Naše početje na njej pa začudeno gledajo mlade oči naših potomcev: „Svet, ki ga VI graT dite, bomo podedovali MI. Toda mi nismo več neumni in slepi.**
Bo človek res brezglavo drvel v lastno pogubo? „ZELENA KNJIGA o ogorženosti okolja v Slove-niji“ svari s tehtnimi dokazi in z grozljivo prepričljivim jezikom.
TONE GOŠNIK
*
Priljubljena pevca narodnih melodi sta s svojim lepim žametnim glas tam, kjer je nastopal zabavni ansa
ANSAMBEL FRANJA BERGERJA V RIBNI
Vabi žametni glas Melit
Ansambel Franja Bergerja iz Krškega s pevcema Matjanom bo zabaval prebivalce
Ansambel Franja Bergerja iz Krškega dela že 15 let na področju narodnozabavne glasbe. Pred dvanajstimi leti so se oglasile prve viže tega ansambla na radiu Celje. Nato je sledila oddaja „Pokaži, kaj znaš“ v Ljubljani, ki mu je prinesla prvo mesto z melodijo „Savinjska do-lina“. Nato je sledila prva plošča „Celjani pojo in igrajo**, ki je bila v tistih časih še redkost. Najbolj sprejeti melodiji, ki sta prinesli ansamblu sloves, sta bili „Savinjska do-lina“ in „Dekle ozira se v gore**. V teh letih se je ansambel s svojimi uspešnimi nastopi prebil med prve narodnozabavne skupine v Sloveniji.
Viže ansambla Bergerja so postale vedno bolj priljubljene, kajti skrbeli so za presenečenja in svežino. Pred leti se jim je pridružila takrat najmlajša pevka pri nas Melita Avsenak, ki jim je prinesla z osmimi leti še posebno svežino, posiela pa je kmalu tudi svojo prvo ploščo. Skladbico je za Melito napisal vodja ansambla, prilagodil jo je njenemu otroškemu glasu. Skupaj s tem 15-letnim dekletom nastopa danes še Krčan Vasja Matjan, ki ima za seboj že lepo pevsko kariero. Vodja ansambla zatijuje, da je našel duet dveh lepih, /.ametnih glasov, na podlagi katerih bodo gradili in ustvarjali nove, lepe in privlačne domače viže.
Na zadnjih koncertih so se ob polnih dvoranah prepričali, da je takšno petje poslušalcem všeč, kar je sestavu še v posebno zadovoljstvo. Njihova želja jc pridobiti si vedno večjr krog poslušalcev.
Zlata poroka
Škofova domačija je naslonjena na Gorjance, saj je zaselek Sela pri Jugorju prva vas na belokranjski strani tega pogoija. Belokranjski kmet Anton Skof in njegova žena Katarina sta si tam uredila posestvo, ki je preživljalo precej številno drr-žino. Včasih jc bilo težko! Ker ni bilo doma kruha dovolj, se je Anton kar dvakrat odpravil na delo v Argentino. Zajela gaje tudi vojna vihra 1914. leta in je sodeloval tudi v bojih za našo Koroško. Med narodno-
mitno patrono zažgal in s tem ne le sebe pred medvedom varoval, ampak ga tudi ubil. - Zažge torej jedno tako patrono v roci, ali predno jo od sebe vrže razpoči se in mu obe roci do členkov odtrga in ga tudi po obrazu rani. - Reveža so prepeljali v Dolenjo Vas, kjer mu je ranocelnik za prvo silo rane obvezal, da so ga potem v deželno bolnico v Ljubljano odpeljali. Žalosten dokaz, kako previdno se ravnati s tako nevarnim razstrelivom.
(O b č inske ) volitve v Trebnjem so bile dne 10. maja. Z voljeni so naslednji gospodje posestniki: Franc Huč, z Gorenjih Ponikev, županom; Janez Ratajec iz Lukovka; Anton Strajnar iz Dol. Ponikev; Anton Potokar iz Račjega Sela; Anton Ratajec iz Primštala; Franc Zupančič iz Trebnjega in Ignacij Čeh iz Češnjavka, svetovalcem.
(Zobozdravnik) A. Paichel ustavlja umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije izvršuje. Prebival bode v Novem Mestu od 17. maja nekaj dni, in ordi-niral vsak dan od 9. do 4. ure v gostilni nri Solncu“.	F
(Vinograd), kateri meri 3 orale, se zidanico z stanovanjem v Dolžu je naprodaj. Več o tem pove oskrbništvo v Ruprč-vrhu.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1892)
PRED 30 LETI ITALIJANSKIM OKUPATORJEM:
»Reveži, saj ste izgubljeni!«
V prvi svetovni vojni je njegova divizija podila Italijane preko Piave, zate ni mogel razumeti jugoslovanskega poraza . <
Srednje visok, skromen m tihi rudar, sedqj upokojeni Ivan Ošlak iz Podgorske ulice iz Kočevja je v dyeh vojnah okusil krutost italijansko soldateske.
Med pogovorom z Matijem Zgajnaijem iz Muzeja ljudske revolucije Slovenije sem v muzeju našel Ošlakovo ime v italijanskem dokumentu „Tribunale militare guerra“, ? dne 7. julija 1942, ki se nanaša na dogodek dne 30. maja 1942.
Iz italijanskega dokumenta sem razbral, da je bil Franc Rebršek iz Kočevja v družbi z Ivanom Ošlakom, rudajjent iz Kočevja, pri gostilni Poje. Takrat je prišla mimo po cesti skupina italijanskih vojakov. Rebršek je zaklical: „Poveri, cosa potete fare, siete perdutti!“ (Reveži, kaj boste, saj ste izgubljeni!) Vmešal se je agent Bartolomej Curk, a je tudi njemu zabrusil: ‘„Mi smo mednarodni socialisti.
Srce imamo železno in ne bomo dovolili, da bi tujci vladali naši do-movini.** Za te besede ju je vo-
' .iaško vojno sodišče obsodilo na 3 leta in 8 mesecev zapora.‘
Ošlak se je že v i. svetpvni voj^ri boril proti Lahom, ki so kljub Veliki številčni in tehnični premoči bežali pred kranjskimi Janezi celo preko reke Piave. Zato Ošlak in drugi udeleženci I. svetovne vojne preprosto niso mogli razumeti, da je zdaj jugoslovanska vojska poražena, italijanska pa zmagovalka.
Ošlak in Rebršek sta sodelovala z OF od začetka. Ošlak se je leta 1921 preselil v Kočevje, kjer je bil do tiste nesrečne aretacije 30. maja 1942, rudar. Ob osvoboditvi se je spet vrnil na delo v kočevski rudnik. Kot lesni manipulant je delal do 1953, ko se jc upokojil.
Z ženo Marijo sta se lepo razumela. Prejšnje leto je umrla. Imela sta tri otroke: Slavka, Marico in Ivana. Sinova sta bila v partizanih, na kar je oče Ošlak zelo ponosen.
-t
Referendum za šole v 14 krajevnih skupnostih
PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO
Za srečo naših otrok
Pogumen in spoštovanja vreden načrt: dve novi šoli, 62 novih učilnic in 5 telovadnic, razen tega pa še preureditev treh šol za uvedbo kabinetnega pouka-Samoprispevek: spričevalo naše državljanske zavesti
Nepremagljiva je moč ljudskih množic. Življenje nam to vsak dan znova po-tijuje. V zadnjih letih smo dokazali, kaj zmoremo z združenimi močmi: s pomočjo samoprispevka občanov smo v novomeški občini zgradili pet novih osnovnih šol! Dolga je vrsta vodovodov, krajevnih poti, urejenih komunalnih vprašanj in še marsičesa novega, kar smo na Dolenjskem napravili z načrtnim sodelovanjem občanov.
Stiska s šolskim prostorom je v naši občini huda v skoraj vseh večjih krajih. Da bi jo odpravili, se na pobudo občinske konference Socialistične zveze in vodstev 14 krajevnih skupnosti lotevamo načrta za gradnjo 2 novih šol, medtem ko naj bi v osmih šolah dozidali 62 učilnic in 5 telovadnic, tri
šole v občini pa bi preuredili za uvedbo kabinetnega pouka. Naloga je obsežna, toda uresničljiva! Spet moramo združiti vse naše sile in moči, pa bomo dosegli pogumno zastavljene nove načrte.
V nedeljo in ponedeljek bomo občani 14 krajevnih skupnosti na voliščih odločali o bodočnosti naših otrok. Ves naš nadaljnji razvoj je odvisen od stopnje sodobne vzgoje in izobraževanja, ki v naši občini občutno zaostaja. Rešitev te naloge je naša skupna dolžnost. Ko gre za otroke, jim moramo enotni in združeni pomagati! Gre za naše otroke, otroke majhnega naroda, gre za naše delavce, kmete, zdravnike, učitelje, znanstvenike in ustvarjalce narodove prihodnosti.
KAJ HOČEMO?
V DOLENJSKIH TOPLICAH: novo Solo s 16 učil-nicami, telovadnico in prostori za šolsko varstvo.
V BRUSNICAH: dozidavo štirih učilnic in telovadnice, preureditev sedanje stavbe. - V ŠENTJERNEJU: dozidavo 16 učilnic in telovadnice. - V NOVEM MESTU: preureditev sedanje stavbe osn. šole »Katja Rupena« za uvedbo kabinetnega po-uka. - V osnovni šoli »Milke šobar-Nataše«: dozidavo 6 učilnic in telovadnice, preureditev stavbe za uvedbo kabinetnega pouka.
NOVO POSEBNO OSNOVNO ŠOLO v Novem mestu: poslopje z 18 učilnicami, telovadnico in do- -mom za učence.
V BRŠLINU: dozidavo 14 učilnic, a- V STOPI- * ČAH: dozidavo 4 učilnic. - V VAVTI VASI: dozidav vo 6 učilnic in telovadnice.
V ŽUŽEMBERKU: dozidavo 8 učilnic. - NA OTOČCU: dozidavo 4 učilnic in telovadnice.
Nikogar izmed naših otrok ne smemo izgubiti! Smo majhen narod, zato je združena moč vseh nas toliko bolj dragocena. Otroci prihajajo, rastejo, odraščajo. Od njihove današnje vzgoje je odvisna jutrišnja podoba naše družbe. Od slehernega med nami je odvisno, kakšna bo ta družba.
Vsak občan bo pri tem glasoval za razvoj svoje krajevne skupnosti, za bodočnost in izobrazbo svojih otrok! Zdmžena sredstva in skupni napori vseh občanov
bodo omogočili, da bo občina zgradila naštete šole, učilnice, telovadnice in preurejene prostore v naslednjih letih. Tako združeni, enotni in vztrajni, bomo kos vsem nalogam, ki so zdaj pred nami.
Zato pridite tudi vi na volišče in gjasujte za boljšo vzgojo in sodobno znanje naših otrok! Bolj kot kdajkoli doslej je od naše odločitve odvisno, kakšen je naš dejanski odnos do otrok in kolikšna je naša skrb za jutrišnji dan naših družin in vsega naroda!
Kako sta zrasla Grm in Bršlin?
1967: s prikritim strahom na prvo glasovanje - Dve leti nato: odločitev, da se samoprispevek podaljša - Septembra 1971: vrata v dvoje novih novomeških šol so se odprla - Zdaj vemo: šoli sta veljali okoli 30,5 milijona din, prebivalci novomeške krajevne skupnosti so sami prispevali nad 3,7 milijonov din
Čas med letnicama 1967 in 1971 zasluži, da ga piše zgodovina novomeškega šolstva z.zlatimi črkami, če pa to ne, vsaj z velikimi črkami v debelem okviru. Kajti to obdobje se je začelo s pomembno, velikodušno odločitvijo prebivalstva in delovnih organizacij v novomeški krajevni skupnosti, da s samoprispevkom zgradijo nove šolske prostore in tako razbremenijo šolo^,,,Katja Rupena“, ki se je dušila v treh izmenah. Krona te odločitve sta novi, v minuli jeseni odprti osnovni šoli na Grmu in v Bršlinu.
V	Novem mestu so februarja 1967 ustanovili sklad za financiranje teh šol. Občinska skupščina ga je osnovala na predlog krajevne skupnosti takoj po uspešnem referendumu oziroma uvedbi krajevnega samoprispevka. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka je krajevna skupnost sprejela za tri leta. Hkrati je občinska skupščina priporočila delovnim in drugim organizacijam, naj prispevajo za zidanje šolskih prostorov vsako leto po 100 din na zaposlenega ali po 1 odstotek od izplačanih osebnih dohodkov.
. Sklad so ustanovili zato, da bo zbiral denar iz samoprispevka občanov, prispevka delovnih in drugih organizacij ter druga sredstva, hkrati pa skrbel, da se pripravi in prične gradnja. Tedaj je bilo treba zbirati denar za šolo, ki so jo predvideli na desnem bregu Krke in naposled zakoličili na Grmu, kjer stoji danes.
Ljudje in delovne organizacije so že dve leti vplačevali samoprispevek, ko je Novo mesto začelo govoriti, da ponuja Novoteks 150 starih milijonov za začetek še ene šole, ki naj bi jo gradili v Bršlinu. Krajevna skupnost je pobudo tekstilne tovarne sprejela brez pomislekov in razpisala nov referendum, na katerem so se ljudje odločali o podaljšanju že vpeljanega samoprispevka za leto dni.
Padla je še ena kocka: Novo mesto bo dobilo dve novi šoli!
Občinska skupščina je ponovila priporočilo delovnim in drugim organizacijam glede prispevka v sklad, tokrat s poudarkom, da se denar zbira za Grm in Bršlin.
Zlata vredni milijoni
Sklad je upravljal 17-članski upravni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Jože Padovan, tajnik Jože Suhadolnik in člani: Boris Andrijanič, Avgust Avb ar, Jože Cvitkovič, Avgust Fajfar, Tone Gošnik, Ivan Kočevar, Rade Kalinovič, Ema Muser, Amalija Tovšak, Zvone Perc, Miran Simič, Stane Šmid, Sergij Thorževskij, Franc Zagorc in Milan Zorko. Upravni odbor je delal na sejah in po svojih organih. Administrativno in denarno poslovanje sklada je opravljala krajevna skupnost.
Od januarja 1967 do 31. decembra 1971 je imel sklad 12,106.056,95 din dohodkov, od tega:	3,751.085,96 din
krajevnega samoprispevka, 6,835.596,27 din je bil prispevek delovnih in drugih organizacij (po priporočilu občinske skupščine), drugih dohodkov pa se je nabralo za 1,519.374,72 din.
Krajevni samoprispevek so sestavljala naslednja vplačila: prispevek zaposlenih 3,254.423,78 din, prispevek upokojencev 206.901,20 din, prispevek obrtnikov 234.971,13 din in prispevek kmetovalcev 54.789,85 din.
Obračun je na dlani y
Ko smo lanskega februarja nehali plačevati krajevni samoprispevek, sta na Grmu in v Bršlinu že rasli r.ovi šolski zgradbi. Dela so tekla pospešeno in brez večjih zastojev, tako da se je pouk v obeh šolah lafiko začel na jesen 1971, torej v šolskem letu, ki se bo junija končalo.
O	tem, koliko denarja je bilo treba odšteti za prvo in drugo šolo, posredujemo* tokrat natančne podatke.
ZA GRMSKO ŠOLO
JE BILO PORABLJENO:
813.999,75 din za odkup zemljišč in štirih zgradb,
235.131.00 din za projekte, analize in investicijsko tehnično dokumentacijo, 15,766.952,49 din za gradbena, obrtniška in druga dela ter komunalno opremo zemljišč in za gradbeni nadzor 185.896,65 din.
Šola je veljala 18,790.961,89 din, od tega oprema
1.788.982.00 din.
IZDATKI
ZA BRŠLINSKO ŠOLO:
Odkup zemljišč
394.982.00 din, projekti, analize in investicijsko tehnična dokumentacija — 145.345.00 din, gradbena, obrtniška in druga dela ter komunalna oprema zemljišč - 9,739.020.60 din, gradbeni nadzor - 112.742,80 din.'
Skupaj je bilo treba odšteti
10,392.090,40	din, z opremo vred pa 11,694.576,85 din.
V vrtincu cen
Ob referendumu 1967 in pripravi dokumentacije za zidavo
so bili približno ocenjeni gradbeni stroški za gimsko šolo na 9 milijonov din.
Na začetku gradnje 1970 in že med njo so bila gradbena in obrtniška dela oddana izvajalcem za znesek 14,870.636,85 din.
Dokončni obračun je pokazal, da je bilo treba izvajalcem odšteti 15,766.952,49 din.
Odkup zemljišč, priprava investicijsko tehnične dokumentacije in oprema so bili plačani po dejanskih cenah ob koncu del.
Za bršlinsko šolo so ob pripravi referenduma oziroma dokumentacije leta 1968 predvidevali, da bodo stroški za gradbena in obrtniška dela okoli 6 milijonov din. Ko so začeli 1970 šolo zidati, so bile pogodbe sklenjene za znesek
9,273.593,40	din. Vendar tudi ta številka ni obveljala, saj je obračun pokazal, da so bila ta dela vredna 9,739.020,60 din.
Podobno kot za grmsko šolo so tudi za Bršlin plačali odkup zemljišč, investicijsko tehnično dokumentacijo in opremo ob dograditvi oziroma nabavi.
Obe šoli je kot investitor gradila občina, in sicer z namenskimi sredstvi, ki so se zbirala v skladu za gradnjo novih šol v Novem mestu (12,106.056,95 din) in s krediti.
Razliko do dejanskih stroškov gradnje (obe šoli z opremo sta veljali 30,485.538,74 din) je zagotovila občinska skupščina iz kreditov, ki jih je najela pri Ljubljanski banki (sredstva republiške izobraževalne skupnosti), Dolenjski banki in hranilnici in podjetju Slovenijales, ki je delno kreditiralo dobavo opreme.
Samo sodobne šole omogočajo učencem delo v krožkih. (Foto: I. Zoran)
Tuđi vaša osnovna šola je majhna, zastarel^, neprimerna. Po občinskem nacrtu bi jo posodobili v naslednjih sedmih letih, vendar pa morate o tem odločiti vi, ker brez vašega prispevka tega občina ni zmožna uresničiti. Odločali boste na tajnem-IJud-skem glasovanju, ki bo 14. maja nd pode-•;* želju, 15; maja pa v Novem mestu. Zale vsak vaš »»DA« - glas za boljšo šolo!
PRE^VELIKO ODLOČITVIJO V NOVOMEŠKI OBČINI 14. IN 15. MAJA
W\
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok!
V NOVEM MESTU:
Vse za šole!
Bo Novoteksov zgled res osamlien?
STANE ŠMID, predsednik krajevne skupnosti Novo mesto: „Štiri leta smo zbirali krajevni samoprispevek in zidali v Novem mestu dve šoli. Grm je dober, skoraj že v celoti dograjen, Bršlin še ne. Za Bršlin smo to predvideli. Večkrat smo razpravljali tudi o tem, da je nujno urediti šolo Katja Rupena in opozorili, da je za enoizmenski pouk premajhna šola Milka Šo-bar-Nataša v Šmihelu.
Z novima šolama v mestu smo razbremenili šolo Katja Rupena, ki bi imela danes prav gotovo že štiri izmene, če ne bi ljudje in družba v celoti pokazali tolikšne zrelosti, ko smo prvič uvajali samoprispevek za šole.
V času prejšnjega samoprispevka nas je presenetil Novoteks z izrednim defežem 150 starih milijonov za bršlinsko šolo. Zanima me, če bo tokrat kdo drug pripravil takšno presenečenje, morda pokrovitelji šol, ki jih je treba urediti?
V naši krajevni skupnosti smo se zavestno odločili, da novi samoprispevek v celoti zbiramo za šole. Tudi do zdaj smo tako delali, kar se mi sicer zdi prav. Komunalna dejavnost ne bo bistveno prikrajšana, seveda pa bo odvisna izključno od občinske dotacije krajevni skupnosti in prispevkov ljudi in delovnih organizacij za namenska javna dela.“
Včasih so v ta prostor metali premog, da jih pozimi ni zeblo, zdaj pa je tu učilnica. Vonj po premogu je ostal, toda v šoli „Milka Šober-Nataša“ si ne vedo drugače pomagati. Šola je premajhna.
Talna voda in vonj po premogu
begata učence in učitelje šmihelske šole Milka šober-Nataša - Prihodnje leto zagotovo popolni dve izmeni - Reši jih lahko le dozidava
„Smo najslabša novomeška šola,44 pravijo v Šmihelu, in da bi vas o tem prepričali, vam pred očmi razgrnejo stanje s takim ile podatki:
Za 380 učencev v 15 oddelkih premore osnovna šola Milka Šober-Nataša 10 učilnic (tistih „pravih"). To je seveda premalo, zato se mora več razredov zvrstiti pri pouku popoldne. En razred so poslali v klet, tja, kamor so prej spravljah premog. Za silo, za nekaj časa bo že, so se potolažili. In bilo bi, še nekaj let bi potrpeli, če jih ne bi udarila nadloga: talna voda. Voda pronica skozi betonska tla, vse stene v prostorih, ki jih štejejo za kleti, so nenehno vlažne. Voda, če ne kaj drugega, nas bo spravila
ven, pravijo. A kam? Vse, kar so lahko-preuredili v učilnice, je preurejeno in polno. Poleg tega nimajo jedilnice (hrano za učence nosijo v razrede), telovadnice (telovadijo v internatu v improvizirani telovadnici, ki jo uporablja tudi posebna šola), pionirske sobe, prave tehnične delavnice. Še in še bi lahko naštevali - same pomanjkljivosti. Težave mrgolijo:
„O pravem varstvu otrok ni možno govoriti. Veliko vlakarjev imamo in tudi ne vemo kam z njimi. Ni prostora za dopolnilni pouk, krožke in ostalo izvenšolsko delo. Skupnih roditeljskih sestankov ne moremo imeti, ker v Šmihelu ni dvorane, ki bi sprejela vse starše in učitelje. Take sestanke
prirejamo po razredih, kar seveda ni prav. Prikrajšani smo tudi za proslave, prireditve — spet zavoljo tega, ker ni dvorane.1*
Kako naprej, če so že zdaj take težave? Računajo: v novem šolskem letu bo nad 400 otrok, poslej vsako leto za dva razreda več. Šolski okoliš se razvija, širi, novih hiš in novih družin ter otrok je čedalje več. Kam z njimi, če ne bo skoraj prizidave, če ne bo novih učilnic? Že prihodnje leto bosta dve izmeni, ali bodo dočakali tudi tretjo?
Dograditi je potrebno vsaj šest učilnic in telovadnico, ob tem pa še kabinete. Le tako bo šola imela pouk v eni izmeni in bo lahko organizirala tudi malo šolo.
Nič novega
FRANC BARTOLJ, predsednik SZDL Birčna vas: „Glede na načrt, ki ga je občinska skupščina sprejela, ni druge poti kot podpreti to dobrodelno hotenje in omogočiti otrokom, da bodo imeli vsaj približno enake možnosti pri učenju.
Vsi vemo, da šole dajejo kadre. Ti so dobri, če je dobra šola, in slabi, če šola ne ustreza.
1 odstotek, ki naj bi ga zaposleni plačevali, ne bo nikogar pognal na boben. Odrekli se bomo litru vina, pa bomo pri svojem.
V krajevni skupnosti Birčna vas smo se odločili nameniti za šolo 50 odstotkov zbranega denarja, ostalo za komunalno ureditev in druge potrebe krajevne skupnosti.
Potrebujemo denar za vodovod, popravilo cest in poti. Krajevni samoprispevek za nas ni novost, saj smo ga že do zdaj plačevali za urejevanje podobnih reči.
Za potomce
MAGDA ZUPANČIČ, tkalka: „Imam tri otroke; dva hodita v šolo v ŠmiheL Kot vidite, mi torej ni vseeno, kakšne šole imamo. Pripravljena sem plačevati samoprispevek, samo da bi potomcem bolje šlo kot nam. Ce pa bomo že gradili, bi morah začeti na podeželju, saj je ponekod obupno slabo. Poleg tega bi rada jamstvo, da bo šel denar, ki ga bomo dali zaposleni in drugi, res za šo!e.“
Prepričan sem, da bodo prebivalci naše krajevne skupnosti tudi na tem glasovanju pokazali zrelost in razumevanje, saj gre za uvedbo prispevka, ki naj pomaga, da se bodo otroci učili v boljših šolah kot zdaj.“
Držimo pesti
IVAN IVKOVIČ, tekstilni tehnik v Novoteksu in član občinskega komiteja ZKS: „V proizvodnji potrebujemo človeka z znanjem, s širšim obzorjem. Vsakomur moramo omogočiti, da si ga pridobi. Nekatere šole to zmorejo, mnoge še ne. Nimajo kabinetov, telovadnic, da o bazenih ne govorim. Pomanjkanje telovadbe se pozna: mladi so slabo razviti, neodporni za težja dela. Z denarjem občine še dolgo ne bi dobili sodobnih šoL Z našim prispevkom, se pravi s prispevkom zaposlenih in delovne organizacije, se bo doba za posodobitev znatno skrajšala. Denar bo združen. Naloga bo ta sredstva pravilno razporejati -najprej tja, kjer bo najbolj potrebno. Novoteks se je enkrat že odrezal s 150 starimi milijoni in omo-
Koristno!
FRANC AVSEC, predsednik SZDL Mali Slatnik: „Ljudje so na zboru volivcev podprli uvedbo samoprispevka, da pa ne bi bilo
pomislekov, kaj bo s komunalo, je krajevna skupnost sklenila, da bo šlo za šolo le 50 odstotkov denarja. Hkrati so povedali, da niso zadovoljni s preskrbo, ker so ukinili Mercatorjevo poslovalnico.
Prepričan sem, daje potrebno, koristno in spodbudno reševati šolstvo s pomočjo samoprispevka. Starejši otroci hodijo v šolo „Katja Rupena44, mlajši pa obiskujejo domačo nižjerazrednico. Gre za to, da uredijo mestno šolo. Če bomo znali ljudem to prav povedati, bodo dvignili roke za samoprispevek."
Za življenje!
MIHA BURGER, predsednik KO SZDL Nad mlini: „Izračunal sem, da bi s samoprispevkom pocenili gradnjo šol za 30 do 40 odstotkov, zato se je pametno na glasovanju odločiti samo „za“. To pa je tudi nujno, saj bomo svojim otrokom in vsem naslednjim mladim rodovom omogočili končati osnovno šolanje v osmih letih le,
če bomo šole čimprej dogradili. Pripomnil bi še rad, da bi nas plačnike vsaj enkrat na leto obvestili, koliko tega denarja bo zbranega in koliko porabljenega. Nas bi morali tudi vprašati, ali se zlasti s porabo strinjamo."
gočil, da smo dobih šolo v Bršlinu. Ni še dokončana, 1-odstotni prispevek od izplačanih osebnih dohodkov v našem kolektivu naj bi šel za dograditev bršlinske šole. Na referendumu bomo glasovali za samoprispevek. Kdor se pomišlja, naj ve, da bo glasoval za svojega otroka. Tu okrog v Bršlinu so naša stanovanja in v njih veliko otrok, ki čakajo na našo moško besedo.“
Ni težko, če veš
ŠTEFKA KRANJČIČ, pre-dilka: „Dva otroka imam, eden je v šoli na Grmu. Sem za take šole, kot je ta, in bom glasovala za samoprispevek. Tisti odstotek me ne bo toliko prizadel, čeprav ne dobivam kdove kako debele kuverte. Mislim, da človeku ni težko dati, če ve, da je taka potreba. Lep je tudi občutek, daje v tej ali oni šoli tudi nekaj tvojega.44
Pomagamo
občini
JOŽE TEKSTOR, Novoteks: „Prepričan sem, daje to dobrodelna akcija, zato bom 15. maja glasoval za samoprispevek. Zaposleni bomo tako pomagali občini, da bo prej in lažje uresničila nedavno sprejeti načrt na področju osnovnega šolstva. Moj pogoj pri tem ni prezahteven: denar, ki ga bom dal, naj gre res samo za dograditev šoL44
ALOJZ JOŽEF, kadrovik pri SGP Pionir: „Smo že tam, kjer je samoprispevek edina oblika za urejanje razmer v šolstvu. Prepri-
čan sem, da ljudsko glasovanje ob trezni presoji nas vsen, ki nam gre za boljše jutrišnje življenje, ne bo
propadlo. Pristavil pa bi tole: če hočemo res dočakati uspeh, se moramo v priprave in obveščanje volivcev vpreči vsi, ki delamo v kakršnih koli družbeno-političnih organizacijah. To glasovanje je vendar naša skupna akcija, za katero smo vsi odgovorni. Ljudje se bodo veliko lažje odločali, če jim bomo to akcijo prikazali kot potrebo sedanjosti za prihodnost.44
Lepo dejanje
MARINKA KRALJ, ekonomski tehnik in predsednica ZMS v Novoteksu: „Sem za samoprispevek in bom tako tudi glasovala. To, kar se pripravlja, je solidarnostno dejanje, ki pa vendarle ne jamči, da bo poslej vse zgrajeno, vse urejeno. Ko sem glasovala za uvedbo samoprispevka za bršlinsko šolo, se mi ni bilo težko odločiti: otroci so mi dali listek. Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi na tem glasovanju sodelovali otroci44
MILORAD DIMITRIČ, Zavod za požarno varnost: „Otroci potrebujejo sodobne šole, delovne organizacije pa kader. V tem je vsa modrost sedanjega prizadevanja za zidavo novih in razširitev starih šol. Ne prerokujem, ampak trdim, da bo referendum uspel. Drugače ne more biti, saj nismo slepi in gluhi za težave, ki jih ima izobraževanje na nižji stopnji. Članom našega kolektiva že dolgo govorim, naj glasujejo za samoprispevek. Računam, da me bodo v tej propagandi podprli tudi komunisti osnovne organizacije II. terena, kjer sem sekretar.44
INŽ. EDO FRANTAR, SGP Pionir: „O tem, daje šole potrebno posodobiti, ne bi govoril, saj nam mora biti jasno, sicer se najbrž ne bi odločili za tako velik korak. Če ni šol oziroma če so te slabe, tudi razvoj zastane. Zato seveda podpiram to dejanje in brez pridržka izjavljam, da bom glasoval za uvedbo samoprispevka in samoprispevek tudi zgledno plačeval. Pridružujem se tistim, ki pravijo, da nalog na področju izobraževanja v sedanjem sistemu ne bomo uresničili brez pomoči občanov.44
90USHJSKI LIST
St. 19
NADA MIHELČIČ, ravnateljica osnovne šole „Milka Šober-Nataša4' v Šmihelu: „Ce ljudje pe bodo glasovah za, bomo kmalu dočakali tretjo izmeno. Zdaj je vse tako tesno, da se niti dihati ne da. Najbolj žalostni smo, ker ni pogojev za najrazličnejše dejavnosti.44
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok!
želim tudi urejeno varstvo!
JOŽICA MUHIČ, prodajalka z Ruperč vrha: „Razumljivo, da bom glasovala z „DA“, saj gre za mojega in za vse naše otroke. Seveda si poleg urejenega šolstva želim še organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli. To najbolj občutimo zaposlene matere.“
Ne bomo stali ob strani!
IVAN CESAR, električar iz Novo teksa: ,,Menda ni treba posebej poudariti, kaj smo prispevali zaposleni v Novoteksu za bršlinsko šolo. Ker vemo, da še vedno naše šolstvo ni na zeleni veji, bomo, razumljivo, spet segli v žepe in dali... Vem, da bodo eni dali od srca, drugi pa bodo spet organizatorjem brali levite.“
Vesel sem, da gre na bolje!
ANTON AVSEC, kmet s Ci-kave: „Na Malem Slatniku smo že razpravljali o uvedbi samoprispevka. Ljudje so se večinoma strinjali, da bo treba odriniti nekaj denarja za ureditev šoL Menda je vzdušje pri nas kmetih še kar dobro, zlasti se je zboljšalo po uvedbi zdravstvenega zavarovanja. Zdaj si vsaj upam iti v bolnišnico/1
No, nekaj bo treba dati!
FRANC ŠUŠTERČIČ, kmet iz Smolne vasi: „Moj vek. počasi zahaja, na kmetiji bodo delale mlajše moči, zato od mene ne bo več velike koristi. Prepričan sem, da bomo kmetje glasovali za samoprispevek, čeprav nas še marsikaj tišči (pokojninsko zavarovanje). No, če bi to bilo urejeno za stare kmete, potem bi še z večjim veseljem primaknili kakšen dinar. Menim, da imajo nekateri veliko, morda celo preveč, zato bodo lahko dali.“
Najprej cesta, potem pa še drugo!
JOŽE RATAJ, tajnik krajevne skupnosti Birčna vas: „O samoprispevku smo v naši krajevni skupnosti govorili precej. Ljudje bodo podprli skupna prizadevanja, samo če odgovorni vsaj zsilo uredijo cesto Šmihel-Birčna vas-Uršna sela, ki je skoraj neprevozna. Nihče ne zahteva asfalta, želimo, da vsaj zasujejo jame, ki uničujejo vozila in naše živce. Prepričan sem, da bomo na glasovanju uspeli.“
JOŽICA HROVAT, gostilničarka s Hriba: „Trdno sem prepričana, da bo ta humana akcija uspela. Seveda si želim, da bi bilo v naši skupni vreči več denarja in da ne bi zbirali sredstev na takšen način."
VW •
vreči je premalo denarja
Učilnic dovolj, le mrzle so
-11. maja 1972
DOLENJSKI LIST
Do pasu po snegu v šolo
HENČEK BURKAT, ljudski glasbenik iz Kamene: „Spominjam se, kako sem hodil v šolo skozi gozd v Prečno. Težko je bilo, za otroke pa tudi precej naporno. V neprimernih in mrzlih prostorih nam niso mogli dati veliko. Vedno sem si želel, da bi hodil v veliko in svetlo šolo. Česar nisem sam dočakal, je pripravljeno našim otrokom. Njim ne bo treba po snegu in mrazu skozi gozd v oddaljeno Prečno. Prepričan sem, da bodo starši in drugi uvideli prednosti urejenega šolanja za naše otroke, zato bodo glasovali za samoprispevek."
Ne nazaj - k dveiz-menskemu pouku!
Pri otroku čutim razliko!
JOŽEFA PATE, gospodinja iz Dolnjega Kamenja:	„Z	otroci
inam precejšnje težave, zato vem, kaj pomeni urejeno šolanje. Ogrevam se za ureditev posebne šole, saj tista v Šmihelu kot slišim, ni več primerna za ljudi. Čeprav sem kmečka ženska, mislim, da so dosti boljše šole v mestu. Moja punčka obiskuje šolo v Bršlinu in že čutim razliko od prej, ko je še hodila v Karteljevo. Menim, da v večjih in bolj urejenih šolah lahko otroku več nudijo."
BRŠLINU GROZI:
Od jutra do večera
Tudi vaša osnovna šola je majhna, zastarela, neprimerna. Po občinskem načrtu bi jo posodobili v naslednjih sedmih letih, vendar pa morate o tem odločiti vi, ker brez vašega prispevka tega občina ni zmožna uresničiti. Odločali boste na tajnem ljudskem glasovanju, ki bo 14. maja na podeželju, 15. maja pa v Novem mestu. Zato: vsak vaš »DA« - glas za boljšo šolo!
kaj pomeni šola
Kaj pomeni izobrazba, smo borci okusili na svoji koži. Ko smo slekli uniforme in smo morali prevzeti položaje, je imel malokateri dokončano šolo, mnogi le po nekaj osnovnošolskih razredov. Tedaj te ni nihče vprašal, ali to in to znaš, ampak si moral! Če si hotel biti uspešen, si moral v šolo. Mar sikdo je to zmogel tudi pri obilici dela in postal večerni osnovnošolec, čeprav star tudi 40 let in več. To je bila trnova pot do izobrazbe, kakršne mlademu po-kolcnju nihče ne želi.
Danes je vse drugače. Mladina ima več kot mladi rod vojne generacije, a še vse premalo. Zahteve časa 50 hude, znanje in samo znanje ima prednost. Sol, ki otrokom ne omogočijo primernega znanja, je veliko. S samoprispevkom, ki ga bomo uvedli, bomo odpravili razlike med urejenimi in neurejenimi šolami.
Ob tem borci želimo., da bi mladi dandanes bolj cenili, kar jim družba omogoča. Prav tako več pričakujemo od prosvetnih delavcev, ki delajo zdaj pod vse drugačnimi in neprimerljivo boljšimi okoliščinami kot med NOB."
BORIS GABRIČ, ravnatelj bršlinske šole: „Ta''del Novega mesta se zelo hitro povečuje. Nove hiše rastejo kot gobe po dežju, ljudje ustvarjajo družine, doseljencev je čedalje več.
Prirastek učencev je izreden. Tako že v šolskem letu 1974/75 pričakujemo, da bo v 28 oddelkih več kot 800 otrok. Če bi .šola ostala taka, kot je zdaj, se pravi nedograjena, bi bile njene zmogljivosti s tolikšnim številom učencev dvakrat presežene. Kajpak tedaj o izvenšolski dejavnosti, podaljšanem bivanju, dopolnilnem pouku in o podobnem ne bi mogli govoriti. Sola bi bila polna od jutra do večera.
Naš smoter ie gotovo doseči, da bo kar največ učencev končalo obvezno šolanje v osmem razredu v normalnih osmih letih. Tega v klasičnem sistemu dvoizmenskega pouka ni mogoče uresničiti. Poleg tega želimo učence, ki zaradi takšnih in drugačnih motenj ne izdelujejo na redni osnovni šoli, poslati v posebno šolo. V tem šolskem letu imamo samo v enem razredu pet takšnih. Ker jih posebna šola ne more sprejeti - vemo, v kakšnih težavah in stiski je, morajo pač nadaljevati pouk pri nas."
Vsem boljše pogoje!
ANTON BRULC, delavec z Malega Slatnika: „Res, da jaz novih šol ne bom potreboval, vendar gre za moje in naše otroke. Vedno mi bo ostala v spominu neurejena šola na Malem Slatniku. V oči me zbode, ko vidim novo šolo na Grmu. Želim, da bi vsi naši nasledniki imeli tako lepe in urejene šolske prostore."
Zdaj bo tudi mestna osnovna šola Katje Rupene prišla na vrsto
Borci vemo.
MARTIN PAVLIN, sekretar občinskega odbora ZZB NOV: „Referendum je za borce dolžnost. V vseh krajevnih organizacijah se bodo polnoštevilno udeležili volitev in glasovali za. Čutijo, da je ta bitka njihova, ena od mnogih, ki jih je treba dobiti v miru.
Skrb za otroke so si naložili za obveznost. Med vojno je bilo toliko najmlajših prizadetih, ker niso mogli v šole. Tu in tara so imeli pouk v zasebnih hišah, marsikje v gozdovih. Partizansko načelo je bilo: otroke je treba naučiti vsaj brati in pisatk Šole so bile brezplačne, prostovoljne, brez pripomočkov, učitelji, največkrat priučeni, so poučevali z veliko zavzetostjo in ponosom.
JOŽE DRAGMAN, predsednik krajevne skupnosti Prečna: „Pri nas nimamo dobrih izkušenj s samoprispevkom. Menda smo med redkimi v novomeški občini, ki jim je „uspelo" zavrniti krajevni samoprispevek. Vendar so se od tistih časov „vremena" precej spremenila. Opažamo, da ljudje drugače gledajo na,neurejena vprašanja, kot so: cesta, vodovod, avtobuaio postajališče, pokopališče itd. Vemo, da nam denarja ne bo nihče prinesel, zbrati ga bo treba, potem lahko tudi pričakujemo pomoč! Ker otrok ni, se bo šola preselila, tam pa bomo uredili sodobno trgovino z gostinsldm lokalom."
Mestna osnovna šola Katje Rupene je sicer dočakala veliko razbremenitev in pouk v eni izmeni, ni pa še dočakala podobnega ogrevanja in večje preureditve.
Prelomnica za to šolo je bila jeseni 1971, koje namesto več kot 1600 učencev sprejela le 615 otrok; breme sta prevzeli novi šoli na Grmu in v Bršlinu.
Število učilnic zadošča, le preurediti jih je treba. Sploh je treba to šolo posodobiti z večjim posegom:
urediti centralno kurjavo in telovadnico, preurediti nekaj učilnic za kabinetni in tehnični pouk, urediti mlečno kuhinjo in jedilnico, nabaviti opremo in obnoviti pročelje s streho.
Tako je predvideno tudi v načrtu za zidavo, dograditev in preureditev šol v novomeški občini do 1978.
Z nakazano posodobitvijo bo tudi šola Katje Rupene lahko imela sodoben pouk. S tem bo omogočila učencem, da ne bodo zapostavljeni v primerjavi z vrstniki, ki obiskujejo druge novomeške osnovne šole.
čas
se je ustavil...
URŠULA PEČARIČ, gospodinja iz Prečne: „Občutek imam, da se je čas v Prečni ustavil. Naš kraj ne doživlja takšnega napredka, kot ga vidimo drugje. Enako je z našo šolo, ki počasi šteje svoje ure. Otrok je. vedno manj, zato bo rešitev samo preselitev učencev v urejeno bršlinsko šolo."
Vsak »DA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok!
Stiska in brezup vladata v posebni šoli
Ali duševno in telesno prizadeti otroci res ne zaslužijo boljšega in večjega vzgajališča, kot je sedanje v prizidku starega nunskega samostana v Šmihelu? Ali bomo ljudje, ki se štejemo za zdrave in normalne, 15. maja možato in razsodno glasovali za njihovo srečo?
S ceste po poševnih pokritih stopnicah, prislonjenih na starinski prizidek, po ozkem hodniku na levo do predzadnjih vrat, ki jih odpirajo desnice — pa smo tam: pri Slavki Keglovič, ravnateljici posebne šole v Šmihelu. V zadregi ponudi stol, sama pa sede na stolček. „Smo precej na tesnem, zato ne zamerite, če vam ne morem ponuditi kaj boljšega,“ preseka molk med stenami, ki ograjujejo slabih 5 kv. metrov veliko pisarnico. Potem se razgovori, da svinčnik komaj sledi njenim mislim in podatkom:
„Pri naj ni razkošja. O tem ste se lahko prepričali, ko ste vstopili. Na tesnem smo učitelji in učenci. Glejte, nimamo kabinetov, zbornica je za vse (v njej pripravljamo malice in likamo halje), delavnica je še kar, razredi bi tudi še bili, a v internatu je križ nad križi...“
118 zavrnjenih
Posebno šolo so ustanovili 1955 z nalogo, da vzgaja in izobražuje umsko in telesno prizadete šoloobvezne otroke. V osmih letih se je razvila v popolno osemletko. V tem šolskem tetu ima 10 oddelkov, vsega pa na voljo 5 učilnic in delavnico, zgrajeno predlanskim.
Letos jo obiskuje 109 otrok, večina iz krajevne skuprosti Novo mesto. 118 kategoriziranih učencev je ostalo v rednih osnovnih šolah, saj v posebni šoli zanje ni prostora. Kaj vse bi dali starši in šole, da bi te prizadete otroke lahko poslali v Šmihel! Kajti v posebni šoli se učenci načrtno privajajo ročnim spretnostim, kar jim kasnge pomaga, da lahko opravljajo poklice. Poteg tega dobijo splošno znanje. Po osmih letih se lahko samostojno vključijo v
življenjski tok. A če morajo ostati v redni šoli „povzročijo14 dvojno bolečino: sebi, ker zaradi težjega dojemanja snovi končujejo osnovno šolanje v nižjih razredih, in šolam, ker jim tako znižujejo uspeh.
Po dva v postelji...
V	posebni šoli so učenci od blizu in daleč. Za oddaljene so uredili bivanje v internatu. Toda v zasilnih prostorih tistega dela internata, ki ga ima v najemu posebna šola, so le tri spalnice za 47 otrok, starih od 7 do 17 let Imajo tudi dnevno sobo, ki je hkrati jedilnica in igralnica.
Spalnice so majhne. V eno so natlačili celo 20 postelj. Prostora ni niti toliko, da bi lahko vsak otrok imel svojo posteljo. Tako mora šest fantov preživeti noč z „družabni-kom“ v skupnem „koritcu". Garderobnih omaric, kamor bi spravljali osebni pribor, ni, prav tako nimajo kam dati odej, oblek, medtem ko hranijo čevlje na zaklenjenem stopnišču.
Ni vzgojnih prostorov. Popoldansko delo z otroki je okrnjeno. Ni te-
lovadnice. Telovadnici podoben prostor uporablja posebna šola skupaj s šolo Milka Šober - Nataša.
Starši: zakaj se ne premakne?
„Staršem ni vseeno, kaj je z otrokom, ki pride v varstvo posebne šole. A ko vidijo, v kakšnih okoliščinah delamo, se ne morejo načuditi. ,Tako pred nosom ste javnosti in odgovornim, pa se nič ne premakne, zakaj pa je denar za drugo? ‘ Take in podobne pripombe nemalokrat slišimo. Spodbujajo nas, naj vztrajamo, saj morajo priti boljši časi. A nekateri bi dali kljub temu vse, da bi tudi njihovega vzeli. S solzami v očeh prosijo, a kaj moremo ...“
Posebna šola dela pod streho Dijaškega doma Majda Šilc. Hiša je stara, v njej je bil še pred tremi desetletji nunski samostan De Notre-Dame. Šola je domu v napoto. Uprava bi raje danes kot jutri, da se šola izseli. Dijaški dom zaradi tega ne more sprejeti vseh srednješolcev, zato bodo (tako vsaj napovedujejo) v prihodnjih letih omejili vpis v novomeške srednje šole. Z izselitvijo posebne šole bi internat pridobil 10 prostorov (4 v samem domu, 6 tam, kjer je posebna šola).
Za vse prizadete otroke
Da bi ustregli želji doma in posebni šoli, je potrebno graditi. Posebna
šola naj bi čimprej dobila nove prostore in se izselila. Novo posebno šolo je nujno zidati tudi zategadelj, da bi v njej vzgajali duševno in telesno prizadete otroke iz vse občine.
Potrebna je dovolelika in sodobno opremljena šola. Predvideli so, da bi morala imeti: 18 učilnic, 3 delavnice, telovadnico (vsaj) 3 kabinete in upravne prostore. Po lanskih cenah bi bilo treba za novo posebno šolo in njene internatske prostore pripraviti 12 milijonov din.
Z zidavo bi omogočili: vsem duševno in telesno prizadetim otrokom,, da bi obiskovali to šolo, si pridobili splošno in praktično izobrazbo ter se vključili v življenje in delo kot samostojni in enakovredni člani družbe;
posebni šoli, da bi lahko organizirala pouk v eni izmeni in podaljšano bivanje za vse prizadete otroke;
da bi prizadeto mladino v sodobnih delavnicah usposobili za samostojno delo že med obveznim šolanjem.
Nujnost te gradnje je na dlani. Ali bodo lepši časi za te otroke napočili že v bližnji prihodnosti ali šele čez dolga desetletja, ni odvisno samo od občinske blagajne. Če bomo na glasovanju 15. maja enotno za uvedbo samoprispevka, bomo s tem že „nakazali prvo akontacijo" za lepši drugi dom teh prizadetih otrok.
Kajti s svojim deležem bomo primorali pristojne, da bodo prej poslali buldožerje na gradbišče za posebno šolo, kot morda zdaj predvidevajo.
Bodo dočakali novo šolo? Se jim bodo obrazi razlezli v nasmeh vsaj po IS. maju, ko jim bodo povedali, da so ljudje glasovali tudi za njihovo srečo?
DOLENJSKI LIST
St. J9 (1154) - 11. maja 1972
Vzgoja v gneči
MILIVOJ DZURIC, vzgojitelj v posebni šoli: „Delo imam vsak dan od 14. do 20. ure. Tedaj prevzameva s kolegom vsak eno skupino otrok: jaz na enem in on na drugem koncu dnevne sobe. Kaj se da narediti, če ie 50 otrok v enem prostoru, si lahko mislite! Najhuje je pozimi, ko niti ven ne mo-remo.“
Prednost posebni šoli!
MARIJA MEDIC - uslužbenka iz Bučne vasi: „Podpiram uvedbo samoprispevka za gradnjo šol, vendar z eno pripombo. Ker mi je dobro poznano življenje in delo otrok v šmihelski posebni šoli, predlagam, da gradnja te šole pride na prvo mesto. Ti otroci, ki so prikrajšani za marsikaj lepega, ne bi smeli biti prizadeti dvakrat. Ker bomo občani in družbena skupnost prispevali precej denarja, mislim, da ne bodo težave, da te dobimo kmalu novo sodobno posebno šolo. Skrajni čas je že, da se spet izkažemo s humanim deja-njem.“
Učenci posebne šole: tu se učijo, tu jedo, tu igrajo šah — dnevna soba je za vse. (Foto: I. Zoran)
Kdo jih ne bi osrečil, kdo ne bi segel v žep in pomagal tem otrokom, da bi se na življenje pripravili vsaj v spodobnem okolju?
Tudi v kaznilnici je boljše: učenci posebne šole, ki stanujejo v internatu, leže eden nad drugam, celo po dva v eni postelji.
Puščica kaže poslopje, v katerem se stiska posebna šola v Šmihelu.*Te prostore bi rad nazaj Dijaški dom Majde Sile, ker jih potrebuje zase.
20 vrstic
Od leve proti desni: Zdravko Hribar, Drago Gradifek, Uroš Zupanc, Temi Bakan, Dušan Urbajs in Frenk Kramer. - (Foto: S. Mikulan)
KRPANOV KOTIČEK
Amerikanec
V Mišjem dolu je zašu-melo kot v panju. Po dolgih letih se je vrnil Bolhačev stric, ki živi v Ameriki. Vsi so ga težko pričakovali. Otrokom je prinesel sladkih reči, kijih ves dan žvečijo in vlečejo iz ust, pa spet z umazanimi rokami rinejo noter, da ni konca ne kraja. Tudi sosedom je dal. Vsem možem iz vasi je prinesel tobaka, da so pušili. domačim pa novcev, ki jim pravijo dolarji.
Ko se je vse skupaj poleglo, sem ga šel obiskat, saj se že od prej poznava. Domači so šli po opravkih, ker je na kmetih sedaj obilo dela; otroci so bili pa v šoli. Sedela sva v hiši za javorovo mizo in modrovala o tem in onem, a največ o življenju pri nas in v Ameriki. Govoril je prav po starinsko in le nekaj besedi, kijih ne poznam, je mešal vmes in vsako pot dodal „jes“ ali pa „ou kej“ Enkrat popoldne je prišel v hišo neznan mož in vprašal: „Sta vidva domača? “ ,,Sva,“ mu odgovorim. „Ako nisva, se pa narediva. Kaj bi pa rad?‘‘
„Za radio in televizijo mi bosta plačala.“
Brž ga vprašam: „Menda niso to tiste skrinjice, ki pojejo in igrajo, a nekatere kažejo slike? Včasih smo imeli namesto tega lajne, ki so jih vrteli z roko. Danes pa le gumb zasukaš, pa imaš muziko in še sliko po vrhu.“
„To je tisto,“ mi potrdi neznani mož.
„Kakšen rajdiou in tivi? “ se oglasi stric. „Kaj jih niso plačali ob nakupu? Koliko so pa ostali dolžni? “
„Dolžni nič. Plačali so in za to jih nisem prišel terja t.“
„Kaj pa potlej? Oni so skrinjico kupili, da jim bo igrala. Pri nas v Ameriki tako reč kupiš, pa te nihče več ne vpraša zanjo. Menda ni treba plačati za to, da igra? “
„Tako je. Igra ali ne igra, plačati je treba,“ se odreže možak.
„Tega ne razumem,“ se čudi stric.
Brž mu pomagam: „Stric, to je neke sorte dac na skrinjico, ki jim pravijo radio in televizija. Saj veste, da so tako nekdaj pobirali mostnino in tudi mitničarji te niso pustili v mesto brez plačila.“
„Boste plačali ali ne? !“ se je jezil mož.
„Ali lahko kar jaz plačam? “ ga vprašam.
„Lahko,“ seje mož razveselil.
„No, ako je tako, sem ti muziko že plačal,“ rečem in se zarežim.
„Kako plačal? Saj mi nisi dal novcev.“
„Vidiš, jaz naj plačam za skrinjico, ako sem jo poslušal ali ne, ti si mi pa dolžan za kobilico, če si jo jahal ali ne.“
MARTIN KRPAN
Med vsem drugim dejanjem je begal po vseh hodnikih, toda nikjer se ni mogel pomiriti. Sel je celo k blagajni, v upanju, da bo od blagajnika zvedel imena vseh, ki imajo najete lože, toda blagajna je bila žc zaprta. Nazadnje je zagrmelo navdušeno ploskanje in vzklikanje. Predstava se je končala. Začeli so klicati pevke pred zaveso, pri čemer sta najbolj vpila iz zgornjih lož dva glasova - voditelja obeh strank. Toda Ivan Andrejevič je imel sedaj druge skrbi. Že se je domislil, kaj bo naredil. Oblekel sije kožuh in pohitel v G-jevsko ulico, da bo njo tam zasačil, presenetil, razkrinkal in sploh nastopil veliko bolj odločno kakor včeraj. Hišo je kmalu našel in že je stopil v vežo, ko je nenadoma švignil mimo njega gizdalin v površniku, ga prehitel in stekel po stopnicah v drugo nad-stopje. Ivanu Andrejeviču se je zazdelo, da je to isti mladi gospod kakor sinoči, čeprav tudi takrat ni mogel v temi razločiti njegovega obraza. Srce mu je zastalo. Gizdalin gaje prehitel že za dve stopnišči. Kmalu je slišal, kako so se v drugem nadstropju odprla vrata, in odprla so se brez zvonenja, kakor da so obiskovalca že čakali. Mladenič je zginil v stanovanju. Ivan Andrejevič je prišel do vrat, še preden so jih lahko zaprli. Hotel je počakati pred vrati, da bi trezno premislil svoj korak, si zbral pogum, potem pa najodločneje ukrepal. Tedaj pa se je pred hišo ustavila kočija; vrata so se hrupno odprla in po stopnicah je nekdo prihajal s težkimi koraki, kašljal in sopihal.
Ivan Andrejevič se ni mogel več premagati, odprl je vrata in z vso dostojanstvenostjo prevaranega moža stopil v stanovanje. Naproti mu je prihitela razburjena hišna, takoj nato pa še neki moški. Toda kdo bi mogel ustaviti Ivana Andrejeviča! Kot vihar je vdrl v stanovanje, pretekel dve mračni sobi in se nenadoma znašel v spalnici pred mlado damo, ki se je vsa tresla od strahu, ga gledala z grozo v očeh, kakor da ne more razumeti, kaj se dogaja okrog nje. Zdajci so v sosednji sobi zadoneli težki koraki in se bližali spalnici: to so bili isti koraki, ki jih je Ivan Andrejevič prej slišal na stopnicah.
„O, bog, to je moj mož!“ je kriknila dama, tlesnila z rokami in prebledela, da je bila bolj bela kot njena spalna srajca.
Ivan Andrejevič je videl, da ni prišel prav; ravnal je bedasto, otročje, ker ni dobro premislil svojega načrta, ker je prehitro planil v stanovanje. Toda za kesanje je bilo prepozno. Vrata so se že odprla, korenjaški mož, sodeč po njegovih korakih je že stopil v spalnico Ne vem, za koga se je Ivan Andrejevič imel v tem trenutku! Ne vem, kaj ga je motilo, da ni stopil pred moža in mu pojasnil, da je zašel semkaj po pomoti, mu priznal, da je nehote ravnal tako nespodobno, in ga zaprosil, naj mu oprosti, potem pa bi se lepo pobral - seveda ne posebno častno in slavno, toda vsaj pošteno in odkrito. Toda ne! Ivan Andrejevič je znova ravnal otročje, kakor da je don Juan ali Love-lace! Najprej se je skril za zaveso ob postelji, potem koje izgubil ves pogum, se zleknil na tla in neumno zlezel pod posteljo. Strah je bil hujši kot razsodnost in Ivan Andrejevič, prevarani soprog - vsaj sam 'e mislil, da je prevaran - se ni upal ustopiti se pred drugega moža; morda se ga je bal užaliti s svojo navzočnostjo. No, kakor že, znašel se je pod posteljo, da sploh ni vedel, kako in kdaj. Kar pa je bilo najbolj čudno: dama še malo ni nasprotovala. Ni zavpila, koje videla, kako nenavadno čuden starejši gospod išče zavetje v njeni spalnici. Nemara je bila tako prestrašena, da ji je jezik odpovedal.
Mož je sopihal in hropci, pozdravil ženo s pojočim starčevskim glasom in se zgrudil v naslanjač tako izmučen, kot da je pritovoril celo butaro drv. Razlegel se je votel in dolgotrajen kašelj. Ivan Andrejevič, ki se je iz razjarjenega tigra prelevil v krotko jagnje, se je ustrašil in potuhnil kakor miš pred mačko; skoraj se ni upi dihati, čeprav je lahko vedel iz lastne izkušnje, da vsi užaljeni možje ne grizejo. Vendar se tega ni spomnil: ah je imel premalo fantazije ali pa mu je manjkalo kaj drugega. Previdno, potiho je tipal okrog sebe, da bi se udobneje ulegel. Kako neznansko pa se je začudil in ustrašil, ko je otipal predmet, ki se je zganil in ga prijel za roko! Pod posteljo je bil še nekdo ...	v
„Kdo je? “ je pošepetal Ivan Andrejevič.
„Vam že povem, kdo sem!“ je pošepetal čudni neznanec. „Lezite in molčite, če ste že zašli v past!“
„Pa vendar .. .“
„Molčite!"
In odvečni moški (saj je bil pod posteljo že eden dovolj!) je stisnil
v svoji pesti roko Ivana Andrejeviča tako močno, da bi ta skoraj zavpil od bolečine.
„Gospod, prosim vas ...“
„Pst!"
„Ne stiskajte me, če ne, bom zavpil.”
„Kar zavpijte! Le poskusite!"
Ivan Andrejevič je zardel od sramu. Neznanec je bil krut in razkačen^ Morda je to bil človek, ki ga je marsikaj preganjalo in usoda in ki tokrat ni bil prvič v taki stiski. Toda Ivan Andrejevič je bil novinec in gaje pod posteljo kar dušilo. V glavo mu je butnila kri. Toda kaj je mogel. Moral je ležati lepo na nosu. Ivan Andrejevič se je vdal in umolknil.
„Veš, dušica moja,“je spregovoril mož, „bil sem pri Pavlu Ivaniču. Igrah so preferans, potem pa ... khi, khi (je zakašljal) me je začel. . .khi, khi... hrbet... khi! Uh, vraga ... khi, khi!“
In starčka je napadel kašelj.
,.Hrbet,“ je rekel čez nekaj časa s solzami v očeh, „hrbet me je zabolel... ti prekleti hemoroidi! Ne stati ne sedeti nisem mogel!
Khi, khi! ..
Kazalo je, da bo temu novemu napadu kašlja usojeno živeti veliko dlje kot starcu, lastniku tega kašlja. V presledkih je nekaj blebetal, toda živ krst ga ne bi razumel.
„Ljubi gospod, za božjo voljo, odmaknite se malo!“ je pošepetal nesrečni Ivan Andrejevič.
„Kam, prosim? Saj ni prostora."
„Priznajte, da takole ne morem ležati. Saj sem sedaj prvič v tako nerodnem položaju/4
„Jaz pa v tako neprijetnem sosedstvu!”
„Toda mladi mož ...“
„Molčite!"
„Molčim naj! Zlo djevo ste nevljudni, mladi mož... Če sc ne motim, ste še zelo mladi, jaz sem starejši od vas,"
„Molčite! “
. „Cujte, gospod: vi se spozabljate! Vi ne veste, s kom govorite!"
■ >,Z gospodom, ki leži pod posteljo ..."	.g /
. , „Jaz sem se znašel tukaj nenadejano ... po pomoti, vas pa je' i prignala, če se ne motim, razuzdanost/*
„Glede tega se pa res motite!“
„Gospod, starejši sem od vas, zato vam rečem ...“
„Gospod starejši, veste, da leživa na golih deskah. In prosim, ne grabite me za obraz!"
„Gospod, nič ne vidim! Oprostite mi, toda ni prostora."
„Zakaj ste pa tako trebušni? “
„Moj bog! Še nikdar nisem bil tako ponižan!"
„Da! Niže res ne morete ležati."
„Gospod, prosim vas! Gospod! Ne vem, kdo ste, ne vem, kako sc je vse to zgodilo, toda jaz sem tukaj po pomoti Jaz nisem tisto, kar
vi mislite ..
„Jaz bi sploh nič ne mislil o vas, če bi me ne suvali. Molčite že vendar!"
„Gospod, če se še malo ne odmaknete, me bo kap. Odgovarjali boste za mojo smrt. Bodite prepričani, da som poštenjak, družinski oče, zatorej ne morem biti v takem položajuu!..."
(Nadaljevanje sledi)
NIŠKI DOLINI
te in Vasje!
Melito Avsenak in Vasjo ° v Ribnici
osvobodilno vojno je podpiral napredno gibanje, z ženo sta bila aktivista.
Vse bi še šlo, če bi bilo zdravje kaj boljše. Oče Škofje že med vojno z zavezniškfm letalom letel na zdravljenje v Bari; nekaj časa je bilo nato dobro, potem pa se je spet zdravje zrahljalo.
Pomemben družinski praznik sta Škofova preživela kar v krogu svoje precej številne družine. Na vprašanje, zakaj nista spet šla pred matičarja, je Škofov oče odgovoril, da ni potrebno v teh poznih letih delati takih „ceremonij".
Oh, te tujke!
i pri Škofovih
Na nedavni zabavni prireditvi „Taxi mladih" v Kočevju so študentje preizkusili znanje kočevskih gimnazijcev, ki jih čaka letos matura. Ker so v modi tujke, bi morali gimnazijci pojasnjevati njihov pravi pomen. Seveda jim to ni uspelo, ker še nimajo za seboj „zrelostnega izpita", čeprav so se včasih pravemu odgovoru zelo približali. Zato bomo objavili le „prave" odgovore, se pravi odgovore študentov.
- Kaj je apatija? (otopelost)
- Navdušenje, s katerim hodite v gimnazijo.
- Kaj je aspiracija (upanje na kaj)?
- Ce misli maturant, da bo lahko dalje študiral.
- Kaj je aktivnost? (delavnost, prizadevnost)
- Glej pod seks!
- Kaj je univerza?
- Ustanova, ki proizvaja razredne sovražnike.
- Kaj je socialna diferenciacija?
- Ce je eden brez, drugi pa z ... seveda pasulj ali zelje.
Drugi odgovor:
- Je znanost o tem, kako se kdo znajde. Na tem so doktorirali nekateri znani politični delavci.
- Kaj je kritika?
- Protest, če ti nekdo od zgoraj pljune na glavo.
- Kaj je samokritika?
- Će ti pljuneš nazaj na onega zgoraj, pa ti lastni pljunek pade na glavo.
Za bolj ali manj uspešne odgovore so študentje nagradili gimnazijce s knjigami „Kako pomagamo slabšim učencem pri učenju", „Ljubezen med živalmi" in še z nekaterimi.
J. PRIMC
0000000000000000000000000000000000
1 OR lat* NOVOTEHNA i o Mtf Ivi NOVOTEHNA °
ooooooooooooooooooooooocoooooooooo
0 Otočcu, cvičku in...
Fantje vseh vetrov: »Na Otočcu je lepo!«
Po telefonu se je oglasil človek, ki je trdil, da se poznava, svojega imena pa ni hotel povedati Poslušal sem ga, kako je prizadevno zagovarjal svojo misel, da bi morali vsi tisti, ki so imeli dovolj denarja za gradnjo hiš, poskrbeti tudi za nekaj starih tisočakov, da bi kupili in tudi izobesili zastave ob praznikih, kakršen je na priliko 1. maj.
Prekinil sem ga, rekoč, da mu verjamem, ker pač verjamem tudi svojim očem. Ne da bi nameraval uporabiti njegovo ime, zgolj za to, da vemo, kdo nas je obvestil, sem spet poskušal: ,predstavite sef“ Z druge strani se je oglasilo, da tega ne bo storil.
Pred dnevi mi je pisal neznanec: „Od kdaj lahko vodilno osebje pretepa uslužbence? “ Opisal mi je primer, za katerega ne morem reči, če je resničen, ali ne. Zal se pisec ni podpisal
Ni naša navada, da bi izdajali imena tistih, ki nas obveščajo, če tega ne želijo. Dovolj je, da avtorji jamčijo za resničnost -in za to odgovarjajo tudi pred sodiščem, če je potrebno. Samo tam povemo ime, če seveda ne želimo sami nositi odgovornosti do kraja.
Včasih so nam nepodpisana pisma koristila vsaj toliko, da smo jih metali v peč in se z njimi greli. Odkar imamo centralno kurjavo, jih lahko mečemo samo še v koš. Koristi torej od tega ni!	j	SPLICHAL
Marsikatera hiša na Dolenjskem jih pozna, saj na svoji plošči, ki sojo
Kavbojski napad
Otrok s puško ustrelil v avtomobil, ker ni hotel ustaviti
Zadnji dan prvomajskih praznikov sc je zdravnik iz Ljubljane z avtom peljal mimo Metlike, ko ga je pri Vranoviču na cesti ustavljal otrok z zračno puško v roki. Ker ni hotel ustaviti, je fant ustrelil v avto in poškodoval lakirano površino.
Zdravnik je tedaj ustavil, nepridiprava strpal v avtomobil in ga odpeljal na postajo milice. Zadevo je prijavil, pobiču pa so zračno puško zasegli.
Tako sc je končal kavbojski napad pri belem dnevu. Na srečo ni bilo hudega razen škode na avtomobilu, gotovo pa je, da taka objestnost ne sme ostati nekaznovana. Zračna puška ni navadna igrača, zanjo pa je odgovoren lastnik! Lahkomiselnemu otroku dajati v roke tako stvar je več kot lahkomiselnost!
posneli za beograjsko radiotelevizijo, pojejo o njenem biseru Otočcu: Pravijo, da je vsem Dolenjcem zelo pri srcu.
Zbrani so, kot se pohvalijo z vseh vetrov. Zato je njihov bobnar okrasil svoj inštrument z napisom „Fantje vseh vetrov", imenujejo pa se tudi Orioni.
Vsi so redni študentje, vsak konec tedna pa preživljajo skupaj že več kot pet let. So taki kot veter. Enkrat igrajo na enem koncu Slovenije, drugič na drugem. Dolgo časa so se zadržali ob obali, sedaj pa že tretje leto zabavajo Dolenjce in po malem se že vsi počutijo cvičkarje. Ce ne po drugem, po številnih popitih litrih dobrega cvička.
Po mnenju gostov so zares ubrani. Neki članek v Anteni jih je pred letom proglasil za najboljšo skupino, ki igra po dolenjskih turističnih središčih. Njihova dobra stran je, da vsak lahko igra na dva ali tri inštrumente, razen tega pa so presenetljivo pestri, in če je potrebno, lahko ugodijo ob kasnejših urah vsaki, še tako čudni želji bolj veselih gostov.
Bas-kitarist je Zdravko Hribar, Drago Gradišek igra na orgle, pevec in solo kitarist je Uroš Zupanc, saksofonist in klarinetist Toni Bakan, trobentist Dušan Urbajs, na bobne pa igra Frenk Kramer.
>dij Melita Avsenak in Vasja Matjan lasom navdušila poslušalce, povsod isambel Franja Bergerja iz Krškega.
POTA
m st
Dežurni poročajo
OPIT PRETEPAČ - 29. aprila so pridržali do iztreznitve Antona Jak-šiča iz Kanižarice, ker se je v gostilni Antona Skubica v Črnomlju pretepal z gosti. Bil je močno opit, zato so ga pridržali do iztreznitve, na zagovor pa bo šel tudi k sodniku za prekrške.
AVTO V LJUBLJANI - Neznanec je 29. aprila zjutraj odpeljal fička Novomeščana Francija Krhina iz Kosove ulice. Avto so naslednji dan našli miličniki v Ljubljani na Podutiški cesti. Bil je nepoškodovan.
SVINJSKA MAST - 29. aprila je Alojz Kastelic iz Srebrnič prijavil novomeškim miličnikom, da so mu ponoči iz shrambe ukradli 25-litrski lonec svinjske masti.
IZ OMARE - Martina Sekula iz Regprče vasi je novomeškim miličnikom prijavila, da ji je neznanec med 27. in 30. aprilom ukradel iz omare v spalnici 3.200 dinarjev gotovine.
Z NOŽEM GA JE - 1. maja ob 23. uri sta se v gostišču judnika Kanižarica sprla Ivan Perkovič iz Našic, ki živi v ciganskem naselju v Kanižarici, in Ilija Pajkunovič iz Gor. Obodnice, začasno v Kanižarici Med prepirom in pretepom je Perkovič zagrabil nož in dvakrat zabodel Pajkunovića, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Perkoviča so prijavili tožilcu.
/TJA IZLETU? - Janezu Kolencu z Malega vrha pri Mirni peči je 1. maja nekdo vzel moped. Kolenc je organiziral iskanje, moped pa so naslednji dan našli tam, kjer ga je Kolenc pustil Nekdo si je privoščil enodnevni izlet...
DENAR IZ POSTELJE - 3. maja med 8.30 in 10.30 je neznanec iz postelje v spalnici odnesel 5.350 dinarjev. Zgodilo se je v Martinji vasi 33 pri Vel. Loki okradena pa je Frančiška Strmec, ki je bila v tem času na njivi. Vlomilec je prišel skozi kuhinjsko okno.
DO IZTREZNITVE - 5. maja zjutraj so pridržali do iztreznitve Vlada Kotarja z Rake. Opit se je pretepal v spodnjem delu kavarne na Glavnem trgu v Novem mestu, razgrajal je tudi po trgu. Miličniki so ga pridržali, dokler ga ni vročekrvnost minila.
POD KOZOLCEM - 6. maja je novomeškim miličnikom Frančiška Zupan iz Mirne peči prijavila, da ji je neznanec ukradel z voza obe prednji kolesi. Navozu, ki je bil pod kozolcem, je za 400 dinarjev škode.
CIGANKA - V stanovanju Bariče Judež v Hodnikovi ulici v Novem mestu so 6. maja zalotili Ciganko O. Brajdič, ko je iz torbice Judeževe na obešalniku v hodniku hotela ukrasti denar.
PIJAN SE JE TEPEL IN VOZIL
-	7. maja ponoči so pridržali do iztreznitve Martina Stariho iz Črnomlja, ker se je opil in pretepal na novomeškem Glavnem tigu. Ugotovili so, da je vozil avto, čeprav je bil pijan in nima vozniškega dovoljenja. Za obe dejanji bo šel pred sodnika za prekrške.
SOSEDJE S0 ODKRILI ZLOČIN:
Uboj s sekiro ali z nožem?
Mrtvo Marijo Vovk (72) iz Križa pri Brežicah je ubijalec zavlekel v senik in jo zakopal v seno - 23-letni Karel Božičnik priprt
Sodnica okrožnega sodišča v Novem mestu Zlata Šavelj, ki vodi preiskavo, ne more dati podrobnejših novic: „Tožilec bo zahteval preiskavo, mnenja obducenta prav tako še ni, 23-letni Karel Božičnik iz Križa blizu Brežic pa je v Novem mestu v priporu. Zares kaže znake duševno neuravnovešene osebe, vendar kaj bolj podrobnega zdaj ni mogoče reči. Počakati bo pač potrebno na rezultate preiskave ..
Kaj seje pravzaprav zgodilo? Šele po prvomajskih praznikih smo izvedeli za zločin v Križu, ki naj bi se zgodil v soboto, 29. aprila. Sosedje so namreč pogrešali 72 let staro Marijo Vovk iz Križa pri Brežicah. Ko so pogledali pri njej doma, so našli v kuhinji vse razmetano in veliko krvi, krvavi sledovi pa so vodili v senik. Zločinec je žrtev odvle-
kel v senik in zakopal starko v seno. Tako so ugotovili kriminalisti.
Po prvih podatkih je osumljen uboja 23-letni Karel Božičnik, ki je zdaj v priporu v Novem mestu, med prvimi preiskavami pa so ga našli, ko se je skrival v gozdu blizu Vovkove hiše.
Na mestu zločina so našli okrvavljeno sekiro ali nož, ven-
Jože Metelko iz Zagreba in Branko Skalicki iz Brežic sta 3. maja dopoldne na avtomobilski cesti pri Otočcu-tako silovito trčila, da je prinza, celjske registracije 336-07, s katerim se je peljal Skalicki, vrglo na sosedno asfaltno cesto. Metelko je hotel prehiteti tovornjak, ko mu je naproti pripeljal iz ljubljanske smeri Skalicki. Biežičan je v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam, Jože Metelko in njegova žena Andrija ter sopotnica Skalickega Vesna Hrovatič pa se zdravijo v novomeški bolnišnici. (Foto: Splichal)
dar pa ni mogoče reči, s katerim orodjem je ubijalec pokončal starko. To bo lahko povedal šele obducent, potem ko bo pregledal rane. O motivu in zločincu pa ni mogoče povedati zanesljive besede, dokler ne bo končana preiskava, ki jo bo bržkone naročil javni tožilec. Kot vse kaže, je starko pred napadalcem branil pes, ki je tudi dobil nekaj udarcev.
Nevarno prižiganje cigaret
7. maja sta Janeza Čukajneta iz Mihovice, čuvaja v skladišču IMV, dve Ciganki prosili za cigarete. Ko jima je cigarete prižigal, je ena izkoristila priložnost in mu izmaknila denarnico s 300 dinarjev gotovine. Cukajne je hitro poklical miličnike, ki so prijeli tatico C. Brajdič iz Žabjeka. Našli so denarnico in nekaj denarja, drugo pa je že zapravila.
Ogenj uničuje
Popoldne 2. maja je začelo goreti na podopjih Mihaela Mešička iz Velikega Dola. Zgorela je hiša, krita s slamo, hlev in lopa, v kateri so bili 4 prašiči in različno kmetijsko orodje. Škode je za 60.000 dinarjev. Vzrokov za požar pa še niso ugotovili.
ZARADI KUHALNIKA?
V noči na 8. maj je pogorela manjša lesena hiša na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo, last Avgusta Tramteta iz Ločne. V hiši sicer nihče ne stanuje, vendar so v nedeljo okrog hiše delali, v hiši pa kuhali. Kaže, da so ob odhodu pozabili izključiti električni kuhalnik, zaradi tega je lesena hiša zgorela. Škode je za 15.000 dinarjev.
TOVORNJAK SKUŠAL UITI
V ponedeljek zjutraj okrog 8. ure je s parkirišča na Otočcu odpeljal tovornjak Laslo Olah iz Temezina, ne da bi se prej prepričal, če je cesta prosta. Iz zagrebške smeri je tedaj pripeljal osebni avto nemške registracije iranski državljan Sirus Hafez Ghorani; da bi se izognil trčenju, je hitro zapeljal na levo, pri tem pa trčil v osebni avto Italijana Giovan-nija Micasa, ki je pripeljal naproti. Pri hudem trčenju so bili poškodovani trije sopotniki v obeh avtomobilih. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico, škode na avtomobilih pa je za 27.000 dinarjev. Voznik tovornjaka je odpeljal naprej in so ga izsledili šele ljubljanski prometniki.
V MIHEUI VASI PRI ČRNOMLJU:
Smrt pod prevrnjenim vozom
Dveletno Rozinko Absec je voz pokopal pod seboj in jo tako hudo poškodoval, da je čez dva dni umrla v ljubljanski bolnišnici
V ljubljanski bolnišnici je 3. maja umrla 2-letna Rozinka Absec iz Mihelje vasi pri Črnomlju. Zdravniki kljub vsem naporom in modemi tehniki niso mogli rešiti otroškega življenja in po dveh dneh borbe je zmagala smrt.
V Mihelji vasi so se 1. maja trije majhni otroci igrali na vozu pod skednjem Absčevih.
REKLAMA
Onega dne me je na cesti zbodel v oči kričeč plakat. Na njem se je zviralo napol golo dekle, kazalo bele zobe in propagiralo intimni spray, takega zgolj za ženske, ki obdrži svoj žlahtni vonj celo po najhujših telesnih naporih, četudi se kopaš v lastnem znoju. Koj za njim je bila drugačna reklama. Mlad jahač se je smehljal brhkemu, spet dodobra slečenemu dekletu, ki mu je ponujalo kozarček pristnega vinjaka, zraven pa je pisalo, da po napornem jahanju vselej ugaja -vinjak KLJUSE. In spet malo dlje: dekle v prozorni tančici, dama z drzno razpeto bluzo, ženska z golo zadnjico ... Vse
E a so oznanjale za edino zveli-avno samo tisto, kar je bilo na njihovem plakatu.
In zvečer. S televizijskega zaslona se režijo našarjene ženske, kot bi jih kdo s kolom tiščal v zadnjo plat, od sile nemogoč in osladen glas pa dopoveduje, da ni nič boljšega in nič popolnejšega in nič lepšega kot edinole vijak tovarne „Šrauf“.
Po širnih poljanah drvita fant in dekle, lasje jima vihrajo v pomladanskem vetru, tečeta ... tečeta .,. drug proti drugemu, obraza sta razžarjena in presreč-
na ..,. glas pa ti pove, da je za dobro počutje najboljši vložek za čevlje, ki ga proizvaja tovarna „Contra-žulj“.
Nedolgo tega sem stopil v trgovino in izbiral med pulti, da bi našel kaj primernega. Saj veste, kako je s tem! Enkrat na teden me pošljejo kupovat, da nanesem skupaj take in drugačne reči. Prijazna prodajalka mi je ponudila nagradni kupon z vprašalno polo priznane tovarne industrijske domače omake. Priporočila mi je, naj pošteno in po pravici odgovorim na vsa vprašanja in odgovore pošljem tovarni, pa bom morda prišel v poštev za eno od glavnih, če ne teh, pa vsaj tolažilnih nagrad. Postal sem radoveden in prosil, naj mi prodajo zavojček te od* lične omake, ki jo brez težav pripraviš v dveh in pol minutah v dveh decilitrih kipeče vode. Da bom pravičneje in popolneje odgovarjal na vprašanja.
„Ja“ - ini je odgovorila prodajalka, „tega pa žal ne moremo. Omake nam namreč še niso poslali. Trgovski potnik je zaenkrat prinesel samo kupone in vprašalne pole ...“
Nič hudega. Tudi to je reklama.
JAKA PRAVIČNIK
Eden od otrok je odvil zavoro in voz se je začel ‘pomikati po klancu, dokler se po 50 metrih vožnje ni prevrnil. Petletni Aleš Absec in triletna Jelka Bucik sta padla z voza in ostala nepoškodovana, malo Rozinko pa je voz tako nesrečno pokopal pod sabo, da je dobila izredno hude poškodbe. Takoj so jo odpeljali v novomeško bolnišnico od tam naprej v ljubljansko, vendar so bile poškodbe prehude, da bi jih otrok lahko preživel.
Ta tragična nesreča je letos že tretja otroška smrt - za dvema utopitvama. Na upravi javne varnosti so statistiki izračunali, da so bili zaradi nesreč pri igri tudi lani mrtvi trije otroci, pet pa jih je bilo huje poškodo-
vanih. Število otroških nesreč je seveda znatno večje, ker dobi uprava podatke le za hujše nesreče.
Gotovo ni mogoče nesreč otrok popolnoma preprečiti, kljub temu pa ni odveč opozorilo strokovnjakov, ki trdijo, da morajo odrasli posvečati otroški igri še več pozornosti, ker nesreča nikoli ne počiva!
Konj povzročil nesrečo
2.	maja seje na cesti I. reda Ljub-ljana-Zagreb pri Smedniku zgodila avtomobSska nesreča, ki jo je povzročil splašen konj. Konj je dirjal po desni strani avtomobilske ceste proti Ljubljani. Dva voznika sta se mu izognila, tretji, to je Zdravko Petrovič, pa je zadel konja in je vozilo komaj po 27 metrih ustavil. V nesreči je bila voznica v Petrovičevem osebnem vozilu Dubravka Jova-nič težje poškodovana in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Oprostilna sodba
Predčasno sem objavil v Dolenjskem listu sestavek: ,,Oče so naročili, naj zdravnika tožimo*1. Dr. Leopold Kocutar, zdravnik iz Žužemberka, je bil pred občinskim sodiščem v Novem mestu z oprostilno sodbo na podlagi čl. 321 točke 3 ZKP oproščen obtožbe, daje dne 3. in 4. marca 1969 v nasprotju s svojo zdravniško dolžnostjo odklonil zdravniško pomoč Janezu Kastelcu, ki je bfl zaradi astme, srčnega obolenja in zvišane temperature v nepo-
Hudega kriminala ni
Vili Fortun, komandir milice v Metliki: »Zadnja leta imamo manj kaznivih dejanj, zlasti težjih, pa več prometnih nesreč«
V treh letih, kar službuje v Metliki, si je komandir Fortun nabral že dobršno mero izkušenj z Belokranjci. Ne da bi mu bili tuji, saj je domačin, iz Damlja pri Vinici doma, pač pa jih zdaj ocenjuje s službenim očesom.
- Kakšne so značilnosti dela miličnikov v Metliki?
„Kazniva dejanja po letu
1967 upadajo, zlasti težji kriminal. Na metliškem območju zadnja tri leta ni bilo nobenega uboja, hude telesne poškodbe pa so le redki primeri. Leta 1969 smo imeli 4 take zadeve, lani eno samo. Prostitucije ni, z detomorom pa smo se srečali le enkrat, pred dvema letoma. Namesto tega pa narašča število prometnih nesreč. Medtem ko je bilo v letu 1969 96 nesreč, ,mo
lani dosegli 132 karambolov. Posledice na srečo niso bile tako hude, kot bi lahko bile: 1 je bil mrtev, 65 pa teže in laže ranjenih.
-	Pretepanja in razgrajanja pijanccv ste imeli pred leti precej. Ali se je stanje glede tega kaj spremenilo?
„Tudi kršitev javnega 'reda in miru je vedno manj. Primer: pred tremi leti smo imeli opravka z 217 kršitelji, lani samo s 134 takimi osebami/4
pa«,
- Hazard je bil svojčas metliška posebnost. Je res, da s tem še nadaljujejo in da velike denarje zapravljajo tudi znani in vplivni meščani?
„Kvartanje za denar se še nadaljuje, a manj po lokalih, in več po zasebnih stanovanjih. Odkrito ne dajejo denarja eden drugemu, zato jih težko primemo. Sumimo tega in onega, vendar je treba dokaze. Hazarderje moramo zasačiti z denarjem. Ker so zviti, to ni lahko.“
- Kako vam je všeč življenje v Metliki?
„Rad sem v Beli krajini, tudi v Metliki. Ni mi pa všeč, da moraš presneto premisliti, komu kaj rečeš, ker ljudje radi obračajo besede.
R. B.
sredni nevarnosti za živjjenje ter je dne 4. marca 1969 popoldne tudi umrl.
Iz gornjega sledi, da so bile v sestavku, ki je bil ob začetku zadeve objavljen v Dolenjskem listu, navedbe, ki so se nanašale na dr. Leopolda Kocutarja in dr. Boženo Kocutar, neresnične. Podatke za omenjeni sestavek sem dobil takrat pri ljudeh, ki so lahko imeli tudi slab namen.
MILOŠ JAKOPEC
NOVO MESTO: AVTO NI BIL ZAVRT - 3. maja popoldne je No-vomeščan Jure Babič parkiral svoj avto na Prešernovem trgu nasproti semenarne, kjer je s prometnim znakom ustavljanje in parkiranje prepovedano. Na parkirnem prostoru pred kinom Krka pa je pustil svoj avto >,Vaz“ Novomeščan Pavel Košjr. Ta avto pa ni bil zavrt niti ni bil v prestavi, zato je ušel po strmini in trčil v Babičev taunus. Škode je za 1.500 dinarjev.
NOVO MESTO: NI UPOŠTEVAL ZNAKA STOP - Zagrebčan Hugo Škare je 3. maja dopoldne peljal od Pionirja proti Ljubljanski cesti v Novem mestu. Na prednostno cesto je zapeljal, ne da bi se prepričal, če je prosta, in ni upošteval znaka stop. Zato se je zaletel v osebni avto Antona Pavca iz Novega mesta. Škode je za 1.000 dinarjev.
NOVO MESTO: PREDNOST! -Nikola Reba iz Kranja je 5. maja dopoldne s svojo zastavo 1300 peljal po kandijskem mostu proti Trdinovi ulici v Novem mestu in zaprl pot fičku, ki ga je po prednostni Partizanski cesti pripeljal Jože Gerkšič iz Dolnjega Suhadola. Avtomobila sta trčila, škode je za 3.000 din.
KRONOVO: TOVORNJAK ZANESLO - Alojz Kuplenk z Otočca je 5. maja popoldne vozil tovornjak ljubljanske registracije od Dobruške vasi proti Novemu mestu. Pri Kro-novem je začel prehitevati drug tovornjak, vendar je prehitevanje opustil, ker je tudi njega prehiteval nek avto. Tedaj pa je njegov tovornjak zaneslo na desno, ker so popustile vezi zadnjega pogonskega mostu. Tovornjak je zdrknil na bankino, zadnji pogonski voz s kolesi pa je zapeljal naprej in obstal skoraj 70 m dtueč pred tovornjakom na levi strani ceste. Škode je za 4.500 dinarjev.
ŠKRJANCE: V GRAMOZ - 5. maja popoldne se je Jože Krese iz Birčne vasi z mopedom peljal iz Novega mesta domov. Pri Skrjančah je zapeljal v kup gramoza in se prevrnil ter se pri padcu lažje poškodoval. Škode je za 200 din.
ČRNOMELJ:	TRClL	V	TO-
VORNJAK — Jakob Smrekar iz Kota pri Semiču je 6. maja popoldne pri odcepu iz Črnomlja proti Stranski vasi zavil na levo. Za njim je vozil osebni avto Anton Jelenič, ki je prišel domov na obisk iz Kanade, in začel prehitevati Smrekarja ter spregledal,smerni kiealec na tovornjaku. Trčil je v tovornjak, da je njegov avto odbilo v jarek. Škode je za
2.000	dinarjev.
MENIŠKA VAS: DVA KOLESARJA - 6. maja popoldne se je Ivan Golob iz Soteske s kolesom peljal po Meniški vasi proti Pod-ttfmu. Pri hiši št. 21 je dohitel 11-letno Marico Avguštin, kije kolesarila ob desnem robu ceste. Med prehitevanjem je Goloba zaneslo in je zadel deklico. Avguštinova je padla v vsek, Golob papo cesto in si je poškodoval glavo in prsni koš. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Sumijo, da je bil pod vplivom alkohola. Na kolesih je Škode za 100 dinarjev.
VAVPCJA VAS:	OPLAZILA
STA SE - Novomeščan Franc Pure-ber se je 7. maja popoldne s svojim avtom peljal iz Gabra proti Semiču.
V	Vavpčji vasi mu je nasproti pripeljal z avtomobilom Jože Plut iz Vrtače pri Semiču. Vozili sta se oplazili. Škode je za 5.500 dinarjev.
GRADIŠČE: NA BANKINO -Novomeščan Maks Rozman se je 7. maja zvečer peljal z avtom iz Šentjerneja proti Novemu mescu. Pri Gradišču je zapeljal na bankino, vozil nekaj metrov po njej, nato pa je avto zdrsnil s ceste in se prevrnil v 2 metra globok jarek pod njo. Trije sopotniki so se pri nesreči laže poškodovali, škode je za 7.000 dinarjev.
BREŽICE:	VOZNICA PRED
AVTO - 6. maja popoldne sta trčila na Cesti prvih borcev v Brežicah Milan Gabron iz Brežic, kije vozil avto proti bencinski črpalki, in Zofija Ju-ratovec iz Prilip, ki se je pripeljala na prednostno cesto izpred hotela Turist s kombijem. Pri trčenju se je Juratovčeva lažje poškodovala, škode pa je za okrog 16.000 dinarjev.
SENOVO: PRAZNA GUMA -Marjan Cerar iz Ljubljane seje s svojim avtom 5. maja popoldne peljal s Senovega proti Brestanici V bližini mostu se je nenadoma izpraznila guma na prednjem levem kolesu. Vozilo je zaneslo v hišo. Škode je za 6 tisočakov.
ZLIKOVCI NA NOVOMEŠKI LOKI
V	petek, 5. maja, so odbojkarji Novega mesta opazili, da jim je neznan zlikovec prerezal po dolžini z nožem obe odbojkarski mreži. V nedeljo, ko je bil na Loki dvojni program, so se odbojkarski delavci znašli v težavah. Na hitro so morali zakrpati mreži in tako rešiti nepredvideno težavo.
Povozil ležečega pešca
30.	aprila se je pripetila smrtna nesreča, ko je voznik kombija Izidor Simončič iz Sevnice vozil proti Preš-ni Loki. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, je v kratki razdalji opazil na cesti ležečega Alojza Mirta iz Prešne Loke. Zapeljal je čezenj, tako da je Mirt poškodbam podlegel.
IZ ZAKLENJENE GARAŽE -Jožetu Vovku iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem je neznanec v noči na 7. maj odpeljal iz zaklenjene garaže osebni avto zastava 750.
KRAJA AVTA - V noči od 4. na
5.	maj je izginil izpred hiše v Šcškovi ulici 10 v Kočevju fičo, last Alojzije Lesar. Lastnica avta še ni dobila. Isto noč je bil vzet izpred 4. stolpiča v Podgorski ulici v Kočevju fičo, last Rudolfa Šafarja. Kaže pa, da ga storilci niso znali spraviti v pogon, zato so ga pustili pri odkupni postaji DINOS, kije tam blizu.
PIJACA JE BILA KRIVA - 4. maja ob 21.40 se je prevrnil s’ ponny-exprcssom Karel Leban iz Slovenske vasi. Pijača je bila kriva, da je obležal sredi Kolodvorske ceste v Kočevju. Odpeljali so ga v zdravstveni dom, kjer so mu nudili prvo pomoč.
GETRTK0V INTERVJU
Znanje in človek
Inž. Avgust Fajfar: »V sodobni proizvodnji pomenita znanje in človek več kot stroji«
Pred 14 dnevi je Jože Suhadolnik predlagal, naj direktorNOVOTEKSA v naslednjem četrtkovem intervjuju odgovori na vprašanje: Zakaj je NOVOTEKS pred leti toliko prispeval in dal pobudo za gradnjo nove bršlinske osnovne šole ter za uvedbo samoprispevka zanjo in kako gledajo v NOVO-TEKSU na priprave za uvedbo novega prispevka za gradnjo osnovnih šol? Inž. Avgust Fajfar, direktor NOVOTEKSA, je odgovoril: - Pobudniki za gradnjo
bršlinske šole in za uvedbo samoprispevka zanjo ter darovalci precejšnjega zneska iz skladov podjetja v ta namen smo bili pred leti iz več vzrokov. V tovarni s tako sodobno proizvodnjo, kot je naša, se že dolgo srečujemo s spoznanjem, kako pomembna je izobrazba. Zavedali smo se, da je osnovna šola prva, ki odpre otroku okno in vrata v svet znanja, in da je treba to okno in ta vrata čimbolj odpreti To pa zato, da bi bilo vedno več otrok, ki bi končali osemletko- in bi jim bila s tem omogočena nadaljnja izobrazba in strokovno izpopolnjevanje. ■
- Kakšni pa so bili drugi vzroki7v /
“ •>- Že takrat snio imeli v načrtu gradnjo naše stanovanjske soseske, zato smo otrokom iz nje želeli čimbolj približati šolo. In še en vzrok: Rršlin se hitro širi oh
tem pa smo se zavedali, da je šola pomembno kulturno središče v naselju. Zato nam ni bilo žal ne denarja iz skladov in ne samoprispevka za šolo!
- Kako pa sodite o uvedbi novega samoprispevka za gradnjo šol?
- Pobude, ki nas navajajo k temu, se niso kaj veliko spremenile. Spoznanje, da v tovarni še bolj kot pred leti predstavljata pol zagotovila za uspeh človek in znanje in le polovico stroji in oprema, je tudi tokrat naše prvo vodilo. Naslednja, nič manj pomembna stvar, ki bo prevevala naše delavce, ko se bodo čez nekaj dni odločali za samoprispevek, bo ugotovitev, da prispevajo za svoje otroke in za tiste, ki pridejo za nami. Če ne prej, spozna človek takrat, ko se mu prevesi življenje v drugo polovico, da je živel in ustvarjal za otroke in bodoče rodove. Tako, kot so naši predhodniki v okviru svojih možnosti poskrbeli za nas in za to, da imamo dobrine in znanje, ki so nam jih pomagali pridobiti, tako smo dolžni vse to zagotoviti mi generacijam, ki rastejo pred našimi očmi, in tistim, ki bodo prišle za nami. Ker smo ljudje, ne smemo in ne moremo biti zadovoljni s tem, kar imamo in kar smo dosegli. Ob tem, kar sem povedal, nimam strahu za izid referenduma v naši tovarni in sem prepričan, da bomo lahko na rezultal, ki bo znan IS. maja zvečer, ponosni!
Moje vprašanje: zadnje Čase veliko govorimo o prometni zagati, v kateri se je iznenada znašlo Novo mesto. AH se ne bi dali zastoji v mestnem prometu Močno omiliti ž uvedbo več javnih prevozov? In zakaj nihče na to ne pomisli? Ali ni že čaš za ustanovitev oddefka za javni promet v. mestu pri skupščini? Kako gleda na te predloge, naj pove tov. Valentin Dobnikar iz UJV.
M. JAKOPEC
V NEDELJO IN PONEDELJEK: REFERENDUM
Kdaj, kje in kako glasujemo?
Volišča bodo objavljena na plakatih - 14. maja bodo volišča odprta od 6. do 20. ure, 15. maja (v novomeški krajevni skupnosti) pa od 5. do 20. ure - Glasovati morajo vsi, stari 18 let in več
Sveti krajevnih skupnosti Birčna vas, Brusnice, Bučna vas, Dol. Toplice, Gabije, Mali Slatnik, Orehovica, Otočec. Prečna, Stopiče, Šentjernej, Vavta vas in Žužemberk so za izvajanje sedemletnega programa gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto razpisali za
14. maj 1972, svet krajevne skupnosti Novo mesto pa za
15. maj 1972 referendume za uvedbo krajevnih samopri-
spevkov.
Glasovanje o uvedbi krajevnih samoprispevkov bo na glasovalnih mestih - voliščih, ki bodo na enak način kot zS splošne volitve objavljena s posebnimi razglasi (plakati). Na teh razglasih bodo natančno označena glasovalna mesta - volišča in našteta naselja oziroma ulice, ki spadajo na posamezno glasovalno mesto.
Pravica in dolžnost vsakega
občana, ki bo 14. maja 1972 star 18 in več let je. da se bo na dan glasovanja 14. maja 1972 v času od 6. do 20 ure. v krajevni skupnosti Novo mesto pa 15. maja 1972 od 5. do 20. ure, javil na glasovalnih mestih.
Polnoletni občan volivec bo na glasovalnem mestu dobil glasovnico, na kateri bo obkrožil besedo „ZA'\ če se strinja z uvedbo krajevnega
samoprispevka, sicer pa besedo „PROTl“.
Vsi volivci bodo torej glasovali 14. maja 1972 na splošnih glasovalnih mestih, ki bodo v posameznih naseljih, v času od 6. do 20. ure, razen volivcev. prebivajočih na območju krajevne skupnosti Novo mesto. Ti bodo glasovali na splošnih glasovalnih mestih v posameznih naseljih oziroma ulicah ter na glasovalnih mestih v nekaterih delovnih organizacijah dne 15. maja 1972 v času od 5. do 20. ure.
Vsak polnoletni občan, ki ne bo po/\an na glasovanje v delovni organizaciji, se je dolžan udele/iti - glasovanja na splošnem glasovalnem mestu v ulici ali naselju, kje i stalno prebiva.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Špekulacijam bo odzvonilo
V Novem mestu pozdravljajo zakonodajo, ki bo z novo politiko vnesla red v promet s stavbnimi zemljišči - Občina bo imela zemljiški sklad, vsako stavbno zemljišče bo treba najprej ponuditi njej
Občinski komite ZKS in izvršni odbor občinske konference SZDL sta prejšnji teden razpravljala o izhodiščih za novo zemljiško politiko v naši republiki. Gre za nekaj novih zakonov, ki naj bi jih sprejeli v bližnji prihodnosti in ki naj bi vnesli red v promet s stavbnimi zemljišči ter preprečili špekulacije.
Nova zakonodaja bo veljala predvsem za površine, ki bodo šele postale gradbene parcele. Ves promet s stavbnimi zemljišči bo potekal prek občine, ki bo imela svoj zemljiški sklad. V ta sklad bo šla najprej zemlja delovnih organizacij, predvidena za gradnjo.
Stavbna zemljišča bo treba v prihodnje najprej ponuditi občini, in sicer prek sodišča. Če občina ne bo odgovorila v 30 dneh oziroma če ne bo imela interesov za ponudbo, bo šla ta zemlja v „prosto“ prodajo.
Suhokrajinski
drobiž
DRAMSKA SEKCIJA MLADIH pri TV D Partizan v Žužemberku je požela priznanje občanov v Žužemberku in na Dvoru. V obeh krajih je izredno dobro odigrala Kranjčevo trodejanko „POT DO ZLOČINA". V Žužemberku so igro ponovili. Igro je režirala prosvetna delavka MARIJA KODRE.
ZNANA FILATELISTA ARKO IN ANDOLJŠKOVA IZ KOĆEVJA sta 30. aprila razstavljala v domu LT v Žužemberku: Arko zbirko LOV, Andoljškova pa zbirke OLIM-PIADE. Razstava je požela veliko priznanje. Pri pripravi razstave je sodelovala sekcija društva LT Žužemberk.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ZB NOV ŽUŽEMBERK prepeklo nedeljo je bil zek> živahen. ■Veliko so govorili o borčevskih vprašanjih, dotaknili pa so se tudi odnosov v kraju. Podrobneje so razpravljali o akciji za pripravo krajevne muzejske zbirke NOB ih -o spomeniku padlim borcem NOV in Žrtvam fašističnega terorja na Cviblju, ki je.izpfetavljen uničevanju. Ugotovili so, daje dosedanje prizadevanje za zaščito tega-spomenika naletelo na gluha ušesa. Borčevska oiganizacija se bo ponovno zavzela, da se vprašanje zaščite spomenika prične *akoj reše-.vati-	M.	S.
Kmetijske površine, predvidene za gradnjo, praviloma ne J)odo smele biti predmet prometa med kmeti in nekmeti.
Po tej zakonodaji bo dobila zemlja dejansko ceno: kmetijska zemljišča tržno ceno, drugim zemljiščem pa bodo cene določili na podlagi pravične odškodnine.
Na novomeški skupni seji so se vprašali, ali je prav, da bi imela stavbna zemljišča dvojno ceno. .Nova naselja se tako in tako širijo na kmetijske površine. zato bi bila primerna le pravična odškodnina. Razen tega so se zavzeli za to, da bi imela občina zagotovljen mir pri pripravljanju urbanistične dokumentacije.
V maju: 70 novih pip
Letos vtl vodovodov na šentjernejskem območju \	-	Petero	Vasi	dobi	vedo iz Kostanjevice ,
V Grobljah, IjedeČi vasi in Šentjakobu bod« še ta mesec slavili otvoritevnovega vodovoda, ki bo dal zdravo pitno vodo 70 gospodinjstvom.	'V
Glavni cevovod so potegnili od kostanjeviškega omrežja, iz katerega sta Ž£ lani dobili pitno vodo dve vasi v šentjernejski krajevni skupnosti: Ostrog in Gruče..Ljudje so prispevali po 3.200 din in pomagajo pri zemeljskih delih. Po dogovoru bosta nekaj stroškov plačala krajevna skupnost in novomeško podjetje Vodovod.
Vodovodna dela se bodo letos nadaljevala na širšem šentjemejskom območju. Iz vrh poljskega omrežja bodo speljali cevi v Vratec in Apne-
INŠPEKTORJI
••• •
• • • • -»vik*'* i» •
POROČAJO...
Prejšnji teden naše kronike ni bilo, v dveh številkah predtem pa smo v njej poročali o razbitih in poškodovanih lučeh ter o škodi na javnih komunalnih napravah v Novem mestu. Morda je tiste neznance, ki so doslej povzročali škodo, ob naših objavah zapekla vest in so s tem prenehali, saj v zadnjem tednu ni bilo nobene večje škode na že omenjenih javnih napravah. Če je tako, smo zelo hitro dosegli namen in v resnici upamo, da je tako. Tokrat poročamo o popravilu škode in o sodelovanju najmlajših v prizadevanjih za lepšo podobo našega mesta.
Na pobudo organizacije Rdečega križa v Novem mestu je šolska mladina pred prvomajskimi prazniki počistila stanovanjske soseske. Posebne komisije so soseske pregledale, v prihodnji številki pa bomo poročali o tem, kje so bili najbolj pridni.
Omarica za električno napeljavo na javni svetilki pri konzolnem mostu na desnem bregu Krke je že popravljena. Upamo, da bo zdaj ostala nedotaknjena.
Razbite javne svetilke na konzolnem mostu in drugod po mestu so že zamenjane z novimi.
Žleb, ki io ga neznani zlikovci odtrgali z nadstreška na konzolnem mostu, je Je vedno poškodovan, voda, ki v deževnih dneh teče z nadstreška na podnice mpstu in škropi na vse strani, pa neusmiljeno moči pešce.
Varujemo javne naprave in pomagajmo pri odkrivanju storilcev!
Milka Cimetmančič, gospodinja iz Gornjih Lakovnic pri Birčni vasi: „Odkar sem zapustila šolo, je minilo že precej let. Še vedno se spominjam, kako smo sedeli v osnovni šoli v Birčni vasi. Klopi so bile majhne in še danes so take. Videla sem, da učenci z eno nogo klečijo, da laže pišejo.“ (Foto: S. Dokl)
»Paloma« v Novem mestu
V soboto, 13. maja, bo ob 20. uri v domu JLA gostoval domači ansambel MPaloma“ iz*Beograda.
Odvzema krvi ne bo!
V torek, 16. maja, ne bo odvzema kivi na novomeški transfuzijski postaji, ker bodo ta dan dali kri prebivalci v Šentjerneju.
Cvetje vabi v Dolenjsko galerijo
Številni ljubitelji narave, ki so si ogledali jesensko razstavo ikebane (cvetja v naravi), so že takrat želeli, da jih razveselimo še s spomladansko ikebano. Želja bo izpolnjena: od 12. do 15. maja bo v Dolenjski galeriji II. razstava ikebane v Novem mestu. - Razstavo bodo odprli v petek, 12. maja, ob 17. uri, vsak dan pa si jo boste lahko ogledali od 9. do 17. ure. Na obisk vabi
Hortikulturno društvo, sekcija ikebana, Novo mesto
1	t,
Lažje med vinograde
48 gospodarjev iz Straže in okoliških vasi je v več kot 500 prostovoljnih delovnih urah uredilo 1 km nove, 2,5 m široke poti med vinogradi. Pot so prvič .preizkusili prejšnji teden. Po njej bo možno voziti z vprežnimi vozili in s traktorji
nik, zajetje pri Orehovici pa naj bi dalo pitno vodo Gornji Brezovici, Gornjemu *in Dolnjemu Maharovcu in Gradišču pri Šentjerneju.
Promet bo rešen?
Odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto, ki ga pripravlja oddelek za upravno-pravne zadeve pri ObS Novo mesto in bo sprejet še pred skupščinskimi počitnicami, bo uredil celoten prometni režim v Novem mestu. Skupščina bo odlok ‘prejela na podlagi pooblastil, ki jih ji daje 5. člen novega zakona o varnosti v cestnem prometu.
V I. poglavju bo odlok predpisal vse potrebno o parkiriščih in načinih parkiranja, o vodenju živine in vpreg skozi mesto, o vožnji s kolesi, o omejitvah osnega pritiska, o prislanjanju koles, o vožnji z dostavnimi vozili, o žaganju drv, o pranju cest, onesnaževanju in odvažanju smeti, o delili na cesti in ob cesti, o postajališčih za avtobuse v medkrajevnem prometu in .za redni prevoz potnikov (na delo in z dela ter v šok1), o učenju vožnje z motornimi vozili, o vožnji otrok s kolesi in o hoji pešcev. Določal bo tudi časovne omejitve in druge podobne omejitve za posamezne izmed pravkar naštetih prometnih zadev.
„ V II. poglavju bo odlok predpisal, kakšna mora biti cestno-', prometna signalizacija v mestu, kdo ‘jo postavlja in kdo-Odstranjuje, kdo. vzdržuje, kdo finan^ čira in kdo vodi splošen nadzor nad njo.
• V ID. poglavju bodo predpisane kazni1 za kršilce, v IV. poglavju pa; bo sistemsko urejene celotno področje prometne politike in prometno tehničnih zadev v mestu.	i
M. J.
■
Novomeška kroni ka
PREMALO ZASTAV - Prazniki so za nami. Medtem koje bi Glavni trg poln zastav, pa so bili nekateri predeli in okolica našega mesta zelo skromno okrašeni. Na Bregu je na primer vse praznične dni visela ena sama zastava.
ELEKTRIČNI AGREGATI -El ek trot eh n ina prodajalna je še pred prazniki postavila v izložbo električne agregate z jakostjo 300 do 4000 W. Agregati stanejo 5832 do 30.375 dinarjev.
ODKUP POLŽEV - Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta odkupuje polže, ki so debeli'nad tri centimetre. Za kilogram polžev odštejejo pet dinarjev.
PREDAVANJE - Ob tednu Rdečega križa bo danes ob 19. uri v sindikalnem domu predaval dr. Božo Oblak. Naslov predavanja: „Človečnost med ljudmi - vaše srce - vaše zdravje.”
OBNAVLJANJE - Na Glavnem trgu obnavljajo prodajalno Dolenj-kine Manufakture, ki se je za nekaj časa preselila v prostore nekdanje spodnje delikatese.
TRŽNICA - Tržnica je bila prvi majski ponedeljek za vse branjevke in prodajalce kiča pretesna. Številne gospodinje so imele dobro izbiro, .cene pa so bile pri različnih prodajalkah različne, od zadnjega tržnega
jajca 0,70 din kos, mlada čebula 7, banane 7, domači med 12 din liter, čebulček 5, fižol 10 din in dateljni lOdin.
ROJSTVA: Prejšnje tedne so rodile: Tončka Fabjančič z Mestnih njiv 12 - Marka, Marija Lavrič iz Ulice na Lazu 5 - Boštjana, Majda Železnik iz Ulice k Roku 8 - deklico, Terezija Djukič z Brega 18 -Aleksandra, Vera Zupančič z Mestnih njiv 6 - dečka, Anica Škrabec z Mestnih njiv 12 - Boštjana, Milena Ralijan iz Ulice Mirana Jarca 20 -Suzano, Antonija Rauh z Drejče-tove poti 12 - deklico, Ana Pečjak iz Kotarieve 1 - Jelko, Jožica Vidmar iz Sukljetova 25 - dečka in Ana Žmavc iz Kristanove 12 - deklico.
dne pa se bistveno niso spremenile. Jabolka so bila po 6 din, pomaranče 6, kumare 11, korenček 9, paradiž-
nik 18 din kilogram, češnje 10 din, paprika 25, solata 5-7 din, mladi česen 10, stari česen 10, limone 8, stari krompir 1, suhe slive 7, zelje 5,
- Ena gospa ie rekla, da so. zlikovci mnenja: ,,Ce nam že vrvarjev primanjkuje, naj vsaj tistih nt-., ki njihovo delo uničujejo!" in so na Loki razrezali odbojkarsko mrežo .. .
..M®
Mladinska gođba na pihala, ki jo vodi Mihajlo Popej, se je z javnimi nastopi že nekajkrat predstavila Brežičanom. Mladi godbeniki bodo 15. maja pred domom JLA zaigrali dobrodošlico štafeti mladosti. Prejeli so tudi povabilo za sodelovanje na otvoritvi novega mostu čez Savo. (Foto: M. Jaranovič)
ŠE BODO POTREBNE SPREMEMBE PRI ŠTIPENDIRANJU
Boj za znanje — boj za obstoj
Izobrazba je ključ do lepše prihodnosti mladih
Čeravno se učni uspehi v osnovnih šolah vidno izboljšujejo, so v brežiški občini še vedno zaskrbljeni zaradi visokega osipa. Tako je lani končalo šolsko obveznost v osmem razredu 265 učencev od 374, ki so začeli obiskovati šolo istočasno. Največ jih je pristalo v sedmem razredu in večina teh obiskuje šolo deveto leto, da bo stopila v življenje s spričevalom osmega razreda.
ki bi temeljil na realnih potrebah po strokovno razgledanih ljudeh na vseh področjih. Z družbeno pomočjo študira sorazmerno malo mladih ljudi, zlasti majhen pa je odstotek študentov iz nerazvitih predelov tega območja.
Na zadnji seji občinske skupščine smo med drugim slišali, da se število šoloobveznih otrok zmanjšuje in da se je v nekaj letih skrčilo za tisoč učencev. To pomeni, daje treba posvetiti toliko več skibi mlademu
DRAGA KRMILA
Kmet in mleko
Odkup hitro narašča
Za milijon litrov povečan odkup mleka v enem letu ni malenkost. V brežiški občini so tak skok dosegli lani, do leta 1975 pa naj bi se količine oddanega mleka spet pomnožile za milijon litrov. Živinorejci obetajo, da bodo napolnili hleve z dobrimi mlekaricami in obenem izboljšali prehrano živali To dvoje je namreč pogoj za povečan odkup ob približno istem številu kmetov, ki se usmerjajo na to področje.
V	občini je sedaj 42 mlečnih zbiralnic. Enakomerno so razvrščene po celotnem območju od Bizeljskega in Pišec do Cerkelj in Velike Doline. Brez nje so samo v hribovitem okolišu Pečic.
Leta 1967 so v brežiški občini odkupili 850.000 litrov mleka, leta 1970	1,200.000 litrov, lani
2,300.000,	a leta 1975 računajo na
3,500.000	litrov. V nekaj letih se je odkup povečal trikratno in vendar okoliš s to količino prodanega mleka še nima vpliva na ceno mlečnih izdelkov.
Odkupne cene so prenizke in premalo spodbudne, ker se zaradi podražitev krmil nikakor ne morejo povzpeti do rentabilnostne meje. Sele ta mesec se bodo nekoliko popravile in kmet bo dobil za liter mleka okoli 1,90 din. Medtem ko so cene mleka ves čas pod natančno kontrolo, so cene krmil precej bolj sproščene, kar spravlja kmete vedno znova v zadrego. Po mnenju občinskega veterinarskega inšpektorja Marjana Vizjaka predvsem tu manjkajo intervencijski posegi, regresi ipd.
rodu, da se bo učni uspeh še izboljševal, da bo osip čim manjši in da bo znanje odprlo mladini pot do nadaljnjega šolanja. „Znanje je tisto, ki opredeljuje razvojne možnosti kraja, pokrajine, republike,“ je na seji poudaril poslanec in predsednik pro-svetno-kultumega zbora Miloš Poljanšek.
Kakšen je rezultat družbenih prizadevanj in pogledov na izobraževanje mladega rodu, nam pojasnjuje odstotek otrok, ki se po končani osemletni obveznosti odločijo za srednje šole. Teh je samo 26 odstotkov, dosti premalo za razvojne potrebe tega območja. To pomeni, da je še ogromen del mladine vnaprej določen za delo z majhnimi možnostmi poklicnega napredovanja, ve-
lik osip pa opozarja na to, daje med tistimi Ki se poslovijo od šole pred osmim razredom, dobršen del učencev, ki si bodo praskali zaposlitev kot nekvalificirani dejavcl
V	Posavju so, žal, zvodeneli družbeni dogovori o štipendiranju in še vedno ni opaziti načrtnega pristopa,
SLOVESNOST V DOBOVI
Prosvetno društvo Stane Vogrinc iz Dobove se tesno povezuje s krajevno skupnostjo in političnimi organizacijami na svojem območju. Društvo bo 20. maja počastilo 80-letnico Titovega rojstva s kulturno prireditvijo. Društvo slavi letos srebrni jubilej, zato obeta proslavo v jesenskem obdobju.
EKIPE PRIPRAVLJENE
Na brežiškem stadionu bodo v nedeljo tekmovale ekipe prve pomoči iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Pričakujejo 14 ekip. Najboljše uvrščena ekipa bo sodelovala na republiškem preskusu teoretičnega in praktičnega znanja.
500 MLADIH PEVCEV
7. maja je bilo v Brežicah srečanje otroških in mladinskih zborov iz osnovnih šol v občini. Letos so pogrešali zbore z Velike Doline, iz Globokega in Pišec. Vse druge šole so se odzvale povabilu. Občinstvo je toplo sprejelo mlade pevce, ki so za to priložnost pripravili pester koncertni program.
ZA LASTNIKE VIKENDOV ENKRATNI PRISPEVKI
S samoprispevkom do asfalta
V nedeljo referendum v okolišu Velike Doline - V petih letih 400 tisoč din za ceste in poti
Vaščani krajevne skupnosti Velika Dolina vidijo v referendumu za samoprispevek edino pot, ki bo pripeljala asfalt v vasi nad Mokricami in odprla lepo zaledje turistom, domačine pa rešila marsikatere nevšečnosti. O tem bodo odločali v nedeljo, ko bo vsak volivec oddal glasovnico in na njej obkrožil odgovor DA ali NE.
Svet krajevne skupnosti je na pobudo krajevne konference SZDL in zbora volivcev razpisal referendum za petletno plačevanje samoprispevka Delavci in upokojenci naj bi plačevali po 2 odst. od osebnih dohodkov, kmetje 3 odst. od katastrskega dohodka in obrtniki 3 odst. od osebnega dohodka. Samoprispevka bodo oproščeni zaposleni,
NOVO V BREŽICAH
V VRSTE MLADIH C LANOV RDEČEGA KRIŽA bodo ta teden na novo sprejeli nad 330 pionirjev, ki obiskujejo prve razrede osnovnih šol v občini. Ob tej priložnosti jim bodo izročili praktična darilca. Organizacijo RK bodo pomnožili tudi učenci zaključnih razredov osnovnih šol Med odraslo članstvo jih bodo sprejeli okoli 300.
V PRVI POLOVICI TEGA TEDNA se je sestala komisija, ki jo je občinski komite ZK pooblastil, da spremlja uveljavljanje ustavnih dopolnil o temeljnih oiganizacijah združenega dela.
UPRAVNI ODBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA je na zadnji seji ugotovil, daje nekoliko zastalo zbiranje novih članov, zato bodo storili vse, da bi presegli lansko rekordno število. Društvo združuje trenutno 347 članov. Letos bo kupilo dve novi vozili za šolske potrebe. V programu ima tudi več dela z mladino, ki jo bodo pritegnili v okvire športne dejavnosti.
SVET ZA GOSPODARSTVO pri občinski skupščini je v ponedeljek razpravljal o prevzemu investitorstva v rudniku Globoko, ki naj bi ga sprejela brežiška Agraria. Občina umetno vzdržuje rudnik že dve leti in pokriva njegove izgube, da bi zadržala ljudi do izgradnje novih zmogljivosti.
UPRAVA DOMA JLA Brežice že pripravlja slavnostno akademijo v počastitev 30-letnice vojnega letalstva in zračne obrambe. Na njej bo 20. maja sodeloval orkester RTV Zagreb z znanimi opernimi solisti. Po koncertu bo tovariško srečanje, prav takov prostorih doma JLA.
CENE PRI AGRARU v soboto: češnje 11 din kilogram, jabolka 5, 6 in 7 din, jagode 28, pomaranče 6,20, banane 7,60, paprika 24, paradižnik 16, solata - mehka 8, ohrovt 5,50, korenje 7,50, kumare 11,50, čebula 3, grah v stročju 7, novi krompir 8, špinača 5 in zelje 5 din, jajca so bila tokrat po 50 in 60 par.
BREŽIŠKE VESTI
ki prejemajo minimalni osebni dohodek 800 din.
Za zaposlene v tujini so predvideli enkratni pavšalni znesek 200 din in za lastnike počitniških hišic na tem območju 2000 din. Enkratne zneske bodo za asfaltiranje plačali tudi lastniki motornih vozil, in sicer: za avto 1.000 din, za ttaktorin motorno kolo 500 din. Tolikšno vsoto bodo prispevali le tisti, ki so doma iz Rajca, z Velike in Male Doline. Za naselja Koritno, Cimik, Laze, Pe-rišče, Brezje, Ponikvo, Gaj in del Ribnice je ta prispevek zmanjšan na polovico.
Izračunali so, da se bo v petih letih zbralo 400 tisočakov, kar bo zmanjkalo, bosta krila občinska skupščina Brežice in cestni sklad. S tem denarjem bodo občani sodelovali pri financiranju asfaltne prevleke od Mokric do Velike Doline in' od tam do križišča proti Brezju in Ponikvi ter do potoka v Mali Dolini. Približno 60 odst. sredstev, ki se bodo zbrala na Cimiku, v Gaju in Ribnici, bodo porabili za ureditev cest v teh naseljih.
F. L.
KONCERT V DOMU JLA
Mesec mladosti je izpolnjen s številnimi prireditvami. V brežiškem domu JLA bo jutri zvečer nastopil ansambel JLA iz Beograda z narodnimi in zabavnimi melodijami. Organizatorji vabijo prebivalce mesta z željo, da bi se koncertu bolje odzvali kot minuli teden ob gostovanju novomeških pevcev iz „Krke“.
SPET O MOKRICAH
Predstavniki gostišča Grad Mokrice, zdravilišča Cateške Toplice in občinske skupščine so 8. maja razpravljali o možnostih za povezavo Mokric z ljubljansko Emono. V tem primeru ne bo zaprek, ki jih je predstavljala v razgovorih z novomeško „Krko“ napeljava termalne vode v Mokrice.
IDEALISTI
Zapisan mestu
in športu že 40 let
Alfred Istenič ni bil rojen v Krškem, vendar ga vsi že zdavnaj štejejo za Krčana. Štirideset let je z dušo in telesom zapisan temu kraju, posebno nogometu. Njegova zasluga je, da so 1931. leta ponovno obudili to panogo. Krški nogomet bo letos slavil 50-letnico obstoja, zato prepustimo tovarišu Isteniču kratek sprehod skozi njegovo zgodovino.
-	Začetek je bil težak. Krški športni klub je pred mojim prihodom iz neznanega vzroka prenehal delovati. Ponovno je bilo treba zbrati igralce, vodstvo in poskrbeti za opremo. Slednje je bilo najtežje. Končno smo le zbrali 12 majic in par nogometnih čevljev. Pravega igrišča tedaj še ni bilo. Na travniku, kjer smo igrali, so se pred vsako tekmo pasle krave. Finančno so vzdrževali klub nekateri meščani in igralci.
Še isto Teto (1931) smo odigrali prvo uradno tekmo. Igralcev smo imeli kmalu za dve moštvi, same idealiste. .„Kopačke" smo si kupovali sami, gostovat smo hodili za svoj denar. V tem času je nastala tudi klubska himna: „Tje - trese se mreža naših golov“, ki nas je spremljala povsod, ob zmagah in porazih. Klub je do druge svetovne vojne nastopal v ljubljanski podzvezi. Ves čas smo sodelovali z bližnjimi klubi na Hrvaškem.
Okupator je klub razpustil in zasegel opremo. V vojni je padlo več naših članov. Večino so izgnali iz domačega kraja. Leta 1945 smo pričeli znova. Tekmovali smo v ljubljanski, novomeški in celjski podzvezi kot FD Krško, TVD Partizana in NK Čelu lozar. Doslej smo bili dvakrat na pragu prve republiške lige. Prvič smo se potegovali za vstop decembra 1951, ko smo izgubili z Rakičanom. Drugič bi nam vstop skoraj uspel v sezoni 1968/69, ko smo v vzhodni conski ligi zasedli častno drugo mesto.
V	jubilejnem letu krškega nogometa si organizator, vaditelj in športni sodnik Istenič želi, da bi krško moštvo ponovno prišlo v republiško consko ligo in v njej dostojno zastopalo šport domačega mesta.
ŽIVKO ŠEBEK
Hžks ISS
■ M
V krškem Imperialu — enoti podjetja Žito iz Ljubljane izdelujejo letos kakovostno žvečilno gumo po licenci ameriške tvrdke TOPPS. Razen cigaret so začeli izdelovati žvečilno gumo v ploščicah z dodatkom vitamina C. V obratu za žvečilno gumo je zaposlenih okoli sto žensk. (Foto: Jožica Teppey)
ODLAGANJE, Kl JE 2E ZAPOSTAVLJANJE
Koprivnica zahteva novo šolo
Razpisali bodo referendum za samoprispevek
Potrpežljivost in razumevanje do tujih potreb imata svoje meje, pravijo Koprivničani, ki na graditev nove šole nočejo več čakati. To zahtevo so glasno izrekli na zboru volivcev zadnjo nedeljo v aprilu. Republiški izobraževalni skupnosti in občinski skupščini so pismeno razložili svoje zahteve.
Čakajo na lepo vreme
Pri graditvi kanalizacije v Kostanjevici je imela krajevna skupnost že na samem začetku težave. Najprej so morali zelo dolgo čakati na gradbeno dovoljenje, potem pa je prišlo aprilsko deževje. Delo se bo začelo ob prvem lepem vremenu.
AMATERJI SO TEKMOVALI
Med prvomajskimi prazniki je mladinski aktiv v Kostanjevici priredil nogometno tekmovanje za prvomajski pokal med aktivi Podbočje, Stara vas in Kostanjevica. Kljub amaterskemu igranju so bile tekme zelo zanimive in so navdušile številno občinstvo. Pokal so osvojili Ko-stanjevičani.
A. B.
V Kostanjevico najprej kanalizacijo
V nedeljo, 16. aprila, so imeli v Kostanjevici zbor volivcev, na katerem so obravnavali probleme krajevne skupnosti in občine. Osredotočili so se na graditev kanalizacije, asfaltiranje ceste skozi mesto, stanovanjske težave, šolstvo, napredovanje dela pri obnovi samostana, premalo založene trgovine v Kostanjevici itd. Zbor je obiskal tudi predsednik obč. skupščine Krško Jože Radej in obljubil prisotnim, da jim bo pomagal iskati učinkovitejše in hitrejše rešitve pri reševanju perečih vprašanj, ki zaskrbljujejo Kostanjevičane.
Zbor je po večurni razpravi sprejel vrsto pomembnih sklepov, med drugim, da bodo že ta teden začeli kopati jarke za kanalizacijo. Stroške bodo krili s prispevki občanov in s 'pomočjo skupščine. Takoj za kanalizacijo se bodo lotili asfaltiranja ceste in do septembra letos se nadejajo, da bodo dobili težko pričakovano avtomatsko telefonsko centralo.	a.	B.
ŠOLSKI CENTER?
V nedeljo, 12. marca, je imelo Združenje šoferjev in avtomehanikov redni letni občni zbor. Ocenili so delo združenja v minulem letu in sprejeli delovni načrt za tekoče obdobje. V programu imajo ustanovitev šolskega centra za poklicne voznike, saj imajo za nove tečaje več kot sto prijavljenccv.
0 vrtovih
Hortikulturno društvo Krško vabi člane 13. maja ob 16. uri na Grič pri kapelici, v nedeljo pa k osnovni šoli, da jim bo Jože Kregar ob praktičnih primerih pokazal, kako je treba urejati vrtove in okrasne nasade.
Občinska skupščina jim je ustregla in sprejela razpravo o njihovi šoli na dnevni red zadnje seje. Tako so za težave zvedeli odborniki in podprli njihove zahteve.
Koprivniška popolna osnovna šola je sredi hribovitega kozjanskega okoliša, ki sega delno v brežiško in deloma v šmarsko občino. Temeljni kamen za to šolo so položili 1864. Med drugo svetovno vojno je bila šola požgana in po osvoboditvi zasilno obnovljena. V zgradbi so le tri učilnice, četrto so uredili v vaškem bifeju. V južni učilnici poka strop, stranišča so odprta, brez greznice. Ta šola nima ne telovadnice, ne zbornice, ne shrambe za učila, ne lastne drvarnice in učenci se morajo zadrževati na tujem dvorišču. Otroci iz male šole imajo pouk v pol kilometra oddaljeni kmečki hiši, šolska kuhinja pa ima prostor v bližnjem stanovanjskem "bloku.
Leta 1963 so občani resno računali, da bodo njihovo šolo dogradili in obnovili ter uresničili sklep občinske skupščine. Toda spričo potreb drugod v občini so problem koprivniške šole
TEKMOVALCI Z AVTOMOBILI
V	nedeljo, 7. maja okrog desetih zvečer, se je v Kostanjevici ob skrivni kontroli ustavilo 16 avtomobilov rallyja za pokal srednje Evrope. Start se je začel 5. maja na Dunaju in se je zaključil 7. maja na Dunaju, sodelovali pa so tekmovalci Avstrije, Nemčije, Italije in naš Pušnik, ki je v Kostanjevico pripeljal petnajsti. Prvi je bfl Avstrijec Janger. Na progi,
odlagali in to zavlačevanje traja celo desetletje.
Od republiške izobraževalne skupnosti je vodstvo šole dobilo zagotovilo, da bo pri investiciji za novo šolo sodelovala s 40 odstotki. Prebivalci ne bodo držali rok križem. Na zadnjem zboru volivcev so sklenili razpisati referendum za samoprispevek v svojem okolišu 18. junija letos.
JOŽICA TEPPEY
dolgi 1400 km, je startalo 26 tekmovalcev. Sodeloval je tudi avstrijski prvak Dietmayer, četrti v rallyju za evropski pokal.
3000 TURISTOV - REKORD
Med prvomajskimi prazniki je Kostanjevico obiskalo rekordno število turistov in s tem napovedalo Kostanjevici obetajočo sezono. Samo Forma viva je zabeležila okrog 3000 obiskovalcev (največ jih je bilo v nedeljo), v kostanjeviški jami pa jih je bilo okrog 1000. Jama bo sedaj odprta vsak ponedeljek in četrtek popoldan ter ves dan ob sobotah in nedeljah, za večje skupine vsak dan.
ZMAGOVALCA MED RIBIČI
V	nedeljo, 7. maja je bilo v Kostanjevici prvo družinsko ribiško tekmovanje, ki je bilo hkrati izbirno tekmovanje. Prijavilo seje zelo malo udeležencev in tudi ulov je bil slab. Med člani je zmagal Ivan Kozole, med mladinci Srečko Beševič, med pionirji pa Igor Žabkar.
KRŠKE NOVICE
PREDZADNJI DAN V APRILU so napolnili bazen pri tovarni celuloze in papirja z ogrevano vodo. Četudi so bili prvomajski prazniki v znamenju lepega sončnega vremena pa v bazenu še ni bilo veliko kopalcev. Številnejši so bili plavalci domačega „Celulozarja“, ki skušajo z zgodnjo vadbo nadoknaditi zamujeno v zimski mrtvi sezoni.
V	PETLK OPOLDNE SO SE V Krškem zbrali na prvi seji novoizvoljeni člani medobčinskega sveta ZK Posavje. Obravnavali so problematiko medobčinskega sodelovanja, pregledali uresničevanje sklepov o nalogah za odpravljanje socialnih razlik ter razpravljali o bodočih delovnih nalogah sveta.
ŠE TA MESEC BODO NA SKUPNEM sestanku predstavnikov občinskih konferenc SZDL iz Krškega, Titovega Užica, Bajine Bašte in Ca-jetine izdelali točen program bivanja udeležencev „Karavane bralstva in prijateljstva 72“ v krški občini. Kot smo že poročali, bo 6. junija obiskala krško občino 24-članska delegacija iz naštetih treh zahodnosrbskih občin.
DOLENJEVAŠKI MLADINSKI AKTIV si je zastavil obsežen delovni
načrt, ki ga namerava uresničiti s pomočjo novoustanovljene krajevne skupnosti. Uredili naj bi si igrišča za odbojko in rokomet ter balinišče. Osnovna finančna sredstva naj bi mladini zagotovil samoprispevek, veliko pa bi naredili sami s prostovoljnim delom.
V	PETEK SO IMELI V TOVARNI CELULOZE in papirja Djuro Salaj delovno konferenco osnovne sindikalne organizacije. Ocenjevali so delo sindikata v podjetju ter spregovorili o problemih, ki vplivajo na delovne pogoje v tem največjem posavskem kolektivu.
DIREKTORJI PETIH PODJETIJ kovinskopredelovalne industrije in obrti so imeli v ponedeljek popoldne posvet, ki ga je sklical komite občinske konference ZK. Razpravljali so o razvoju te gospodarske panoge v občini in o možnostih za različne oblike poslovnega in tehničnega sodelovanja
nasadi Črnega ribeza so
se letos v krški občini razširili že na skoraj 49 hektarjev. Četudi bo zaradi spomladanske pozebe letošnji pridelek nekoliko slabši od lanskega, bo prinesel zasebnim kmetovalcem precejšen dohodek.
Titova štafeta
hot letošnje Titove štafete drži skozi kraje, ki so še posebej povezani z revolucionarno dejavnostjo tovariša Tita. Ker je bila pred vojno na Lisci seja politbiroja CK ZKJ, se bo štafeta v ponedeljek ustavila tudi na tem vrhu ob 11. uri, ob 10. uri pa bo slavnostni sprejem štafete tudi na Glavnem trgu v Sevnici Ob tej priložnosti bodo na Lisci pripadniki teritorialnih enot izvedli vojaško vajo.
V____________________________/
Ob prvem maju so v Kopitarni povabili v kolektiv 126 upokojencev. „Včasih je bilo težje,“ je pripomnil marsikdo ob pogledu na sodobnejše stroje. (Foto: A. Železnik)
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
Začetek sindikalnih športnih iger
V soboto so se začele v trebanjski občini sindikalne športne igre, ki jih prireja občinski sindikalni svet. Na sporedu je bil odbojkarski turnir v telovadnici mirenske osnovne šole, sodelovala pa so štiri moštva, dvoje iz KPD Dob, eno ekipo je imela sindikalna organizacija prosvetnih delavcev, eno pa Mercator. Pogrešali smo zastopstva iz večjih delovnih organizacij. Prvo mesto je osvojilo moštvo KPD Dob. V naslednjih tednih bodo na sporedu tudi druge discipline, v katerih bodo tekmovali člani sindikata.
Premalo uslug
Na občnem zboru AMD Trebnje so kritično obravnavali delo tehnične delavnice AMD Slovenije „Po-moč-lnformacije“ v Trebnjem. Člani želijo, da bi delavnica opravljala vse storitve, ki jih omogoča oprema delavnice. Tako bi lahko delovala pralnica avtomobilov, vendar za to nimajo človeka Sicer so v delavnici članom v redu opravljali popravila, manjših, a koristnih pregledov, kot npr. pregled žarometov, pa se člani AMD premalo poslužujejo. Pisarna AMD posluje vsako sredo in petek od 15. do 18. ure.
SLABO OSKRBOVANJE CEST
Letos je bilo tudi v trebanjski občini več republiških cest prenesenih na občino. Občinska skupščina se je dogovorila z novomeškim cestnim podjetjem za polletno začasno vzdrževanje, vendar kot kaže, cestno podjetje tem cestam ni posvečalo dovolj pozornosti. Izredno slaba je cesta Dobrnič-Kal-M im a peč; zlasti na ravninskem delu pri Vrbovcu je zelo kotanjasta S 1. aprilom je te ceste prevzelo v oksrbo komunalno podjetje, ki vsekakor ne bo imelo lahkega dela.
TREBELNO: POTREBNA PREPOVED?
Šolski avtobusi, ki vozijo otroke na Trebelno, so edina javna promet-
na zveza z Mokronogom. Predvsem v času sejmov se želi peljati tudi mnogo odraslih, takrat pa nastanejo težave, ker primanjkuje prostora Odrasli bi se morali zavedati, daje avtobus namenjen za prevoz šolarjev, zato jih ne bi smeli odrivati. Težave nastajajo zlasti v Češnjicah in Jelševcu. Ce odrasli ne bodo upoštevali navodil voznika avtobusa bo svet osnovne šole Mokronog prepovedal prevoz odraslih.
OBUDITI DELO SZDL - Pred dnevi je krajevna organizacija ZK Mirna sklicala posvetovanje predstavnikov družbe no-p d itičnih organizacij in društev v kraju. Sklenili so, da je treba sklicati letno konferenco SZDL, kjer bi izbrali novo vodstvo in sestavili program dela. Ker aktivnost SZDL na Mimi ni taka kot bi morala biti, šepa tudi dejavnost drugih organizacij.
ORIENTACIJSKI POHOD -Pododbor zveze vojaških starešin je ob koncu aprila priredil pripravljalni orientacijski pohod za člane. S pohodom so želeli utrditi znanje in telesno pripravljenost za letni občinski pohod. Udeležba je bila dobra posebno mlajši člani so se izkazali
ZAMAN PO DENAR - Kmetje, ki prodajajo krompir v novo tovarno za predelavo krompirja na Mirni, se pritožujejo, da jim Kmetijska zadruga Trebnje neredno plačuje odkupljeni krompir. Nekateri so že večkrat prišli po denar, a ga niso dobili. To je mučno zlasti za kmete iz bolj oddaljenih krajev.
NADLEŽNI ODPADKI - Odpadke iz tovarne za predelavo krompirja vozijo kar v bližnje jarke. JCer
 \
Lipičnik gostuje
V nedeljo bo gostoval v dvorani Prosvetnega doma v Trebnjem Franc Lipičnik z zabavnim ansamblom. Prireditev bo ob 19. uri.
V_____________________________/
gre za organske odpadke, nastaja e-lik smrad. To vprašanje je na zadnjem zasedanju občinske'skupščine načel tudi odbornik z Mirne. Ker v kraju skrbi za urejanje smetišča krajevna skupnost, je o tem že vložila prijavo pri sanitarnem inšpektorju.
KJE SADIKE ZA VRTIČKARJE? Pred leti so prodajali sadike paprike, paradižnika in nekaterih drugih vrtnin na Dobu, vendar jih sedaj ni več mogoče dobiti. Z vzgojo sadik se na Mimi v prostem času peča Albin Vidrih, tako da marsikomu prihrani pot v Novo mesto ali celo Ljubljano.
PRILOŽNOSTNI ZASLUŽEK -V teku je akcija za odkup polžev. Odkupuje jih trgovina kmetijske'zadruge po 4 dinarje kilogram. Otroci polže pridno nabirajo, saj je cena kar primerna
LEPŠI LOKALI - Gradbeno opekarsko podjetje je pričelo urejati spodnje prostore v novo zgrajenem bloku na Mimi. Del prostorov, namenjenih za lokale, je prevzela Kmetijska zadruga Trebnje za trgovino. Tudi Gradbeno opekarsko podjetje Mirna je olepšalo videz poslovnih prostorov in okolice.
DROBNE Z MIRNE
30. aprila je slavilo gasilsko društvo Velika Loka 65-letnico. Pokrovitelj slavja, zvezni poslanec Bogdan Osolnik, je izročil namenu nov gasilski avtomobil. (Foto: A. Železnik)
SZDL V TREBNJEM 0 KULTURI
Nezadovoljni z uspehi
GASILSTVO
Zakaj ni žena?
Mnenje Molči Kostevc iz Straže
V vasi Straža med Šentrupertom in Slovensko vasjo živi kmečka žena Malči Kostevc. Kot aktivni gasilski podčastnik dela v društvu Šentrupert že domala 25 let.
S ponosom se spominja, kako so vse od leta 1947 imeli v Šentrupertu žensko gasilsko desetino. Vodstvo te desetine je prevzela za Rozo Malenškovo in Elo Prah. Leta 1962 je zbolela in poslej jim ni več uspelo sestaviti žensko desetino. „Dekleta se mlada poročajo, možje pa menijo, da morajo biti žene doma S tem nastaja velika škoda, saj požar in podobne nesreče mnogokrat izbruhnejo, ko so žene same, takrat pa si ne znajo pomagati, ker nimajo osnovnega gasilskega znanja. Ne gre le za gašenje požarov, gre tudi za druge oblike samopomoči," tako je opozarjala Malci na raznih sestankih.'
Delovne organizacije so morale do 6. marca prijaviti pri Službi družbenega knjigovodstva dolgove; temu naj bi sledila medsebojna poravnava obveznosti. Lani je bilo sicer že več takih poravnav, vendar s tem nelikvidnost gospodarstva ni bila odpravljena. Zadnja poravnava je bila sicer obvezna, vendar ni dosegla niti polovičnega uspeha. Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije je to poravnavo 11. aprila ocenila za uspešno, čeprav je bilo medsebojno poravnanih le 40 odstotkov obveznosti. Kako se je poravnava obnesla v nekaterih sev-niških kolektivih?
Franc Ogorevc, konfekcija Lisca: Lisca ni bila niti enkrat tožena zaradi neplačila dolga. Pri kupcih terjajo 7,8 milijona dinarjev, sami so prijavili 290.000 dinarjev, vendar se je poravnalo le za 15 tisočakov dolgov! Poslej bodo skušali omejiti sodelovanje s slabimi plačniki. Poravnava ne uspeva, ker dolžniki ne prijavljajo vseh obveznosti, večja podjetja poslujejo še vedno z več žiro računi. Pri medsebojni poravnavi bi morali določiti kriterije, tako da bi poravnavali zneske po za-
padlosti faktur. Ravno tako ni jasno, kako bo z obrestmi. Sedanjo obvezno poravnavo bi morali z večjo doslednostjo izpeljati že prej.
Anica Umek, Kopitarna: Pričakovali so, da bodo od 5,8 milijona dinarjev terjatev dobili vsaj 3 milijone, dobili so le 1,4 milijona. Trenutno moti najbolj to, da vse skupaj stoji. Nekateri kupci jim dolgujejo že od leta 1970. Sami zaradi tega ne morejo poravnati za 3,27 milijona dinarjev svojih obveznosti. Iz meseca v mesec imajo večje težave z izplačilom osebnih dohodkov.
Ivo Pinterič, Stilles: Poravnava teče ob izredno slabi disciplini. Dolžniki niso prijavili 3,4 milijona dinarjev dolgov. Vseeno so poravnali 1,8 milijona dinarjev.
Rudi Pavčnik, konfekcija Jutranjka: Terjajo 5,28 milijona, ob poravnavi so dobili slabo polovico te vsote.
Po analizi zaključnih računov sevniških podjetij, ki jo je opravila Služba	družbenega
knjigovodstva - podružnica Krško, je lani naraslo razmerje presežka terjatev sevniškega gospodarstva nad obveznostmi za
94 odstotkov. To vsekakor otežuje pQslovanje. Potrebno je mnogo truda za izterjavo, namesto da bi se lahko z vsemi silami borili s proizvodnimi vprašanji.
A.ŽELEZNIK
ZVEZA MLADINE
Prvo: povezava
Govori Rudi Filej novi predsednik občinske konference ZMS Sevnica
Rudi Filej, vzgojitelj na poklicni šoli lesne stroke v Sevnici in izredni študent filozofske fakultete v Ljubljani, je bil izvoljen za to dolžnost na volilni konferenči 26. aprila. Mladinsko delo mu ni neznano - na sev-niški šoli dela že dve leti. V tem času uspešno deluje na šoli mladinski aktiv, ki je pomagal uveljavljati vajensko mladino tudi izven šole. Bil je pobudnik sodelovanja aktiva z enoto JLA iz Cerkelj in 'gojenci VPD Radeče. Na šoli se poskuša tudi v režiji.
Sedaj nadaljuje delo pri vzgoji gasilskih pionirjev. Sestajajo se ob nedeljah od 15. do 17. ure. Zbere se 15 pionirjev. Tedaj se ne pogovarjalo le o gasilstvu, marveč tudi o vprašanjih, s katerimi se otroci srečujejo med šolo in doma. V tem vidi Malči široke možnosti za vzgojno delo žen a v gasilskih vrstah.
Malči Kostevc so izvolili na občnem zboru gasilske zveze v Trebnjem tudi za delegata na kongresu slovenskih gasilcev. Pravi, da bo posegla v razpravo na kongresu. Predvsem se zavzema za enostavnejše pisarniško poslovanje društev, za daljše mandatne dobe za vodstva društev, redkejše spreminjanje gasilskih uniform in še marsikaj.
Čeprav ima doma mnogo dela, živi za gasilstvo in ji ta dejavnost pomeni svojevrstno razvedrilo. Ce bi bilo takih žena več, bi bilo delo v gasilskih vrstah vsekakor pestrejše.
MEDSEBOJNA ZADOLŽENOST
Pičel uspeh poravnave dolgov
Mnenje sevniških gospodarstvenikov: »še vedno kaznovani le pridni!«
SEVNIŠKI
MLADI V MESECU MLADOSTI — V nedeljo se je Sevničanom predstavila igralska skupina aktiva Šentjanž, v tem mesecu priredi občinska konferenca ZMS še vrsto rekreativnih prireditev: 20. maja turnir v malem nogometu za prehodni pokal, 21. maja mladinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. 20. maja bo priredil mladinski aktiv Boštanj že desetič nastop mladih talentov „Pokaži, kaj znaš44. Na predvečer dneva mladosti se bodo občinstvu predstavili mladinski pevski zbor osnovne šole „Savo Kladnik11 in gojenci glasbene šole. Slovesni sprejem pionirjev v zvezo mladine bo na dan mladosti na nogometnem igrišču.
PREVOZ NAVIJAČEV - Sev-niški rokometaši bodo igrah v soboto prvenstveno tekmo v Ribnici Kot običajno bodo tudi tokrat priredili ogled tekme. Odhod avtobusa iz Sevnice bo v soboto ob 15. uri. Cena za vožnjo v obe smeri je 30 dinarjev.
MOŠKI ZBOR PRED MIKROFONOM - Sevniški gasilski moški pevski zbor in oktet sta se prijavila na razpis Radia Ljubljana za snemanje. V soboto bo prišla v Sevnico radijska snemalna ekipa, snemali bodo v Lutrovski kleti. Sevniški pevci so pripravili za snemanje tudi skladbo
PABERKI
Bleda luna, ki jo je po okoliški ljudski pesmi priredil Viktor Krenčič.
LETOŠNJA DELA NA GRADU - Sevniško turistično društvo se je obrnilo na nekatere znane botanike po nasvete, kako bi nelepše uredili grajsko pobočje. Tudi grad terja nekaj nujnih popravil, saj pušča streha na več krajih. Proti Koncu maja bodo zopet prišli restavratorji v Lutrovsko klet.
MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA? Kolesarska sekcija pri TVD Partizan želi ob dnevu vstaje prirediti v mestu kriterijsko krožno dirko z mednarodno udeležbo. Imajo že vrsto zamisli: v sredo so se pogovarjali o izvedbi s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij.
VLOŽILI POSTRVI - Letošnje poskusno valjenje postrvi v novi valilnici ribiške družine je bilo uspešno. Pred dnevi so v Lončarjevdolski potok in Mimo spustili dvajset tisoč postrvi, kolikor so jih dobili pri prvem poskusu.
POROKE - Pred prvomajskimi prazniki se je na sevniškem matičnem uradu poročilo kar 13 parov, zadnjo soboto pa le Janez Ajster iz Krške vasi in Olga Mlinarič iz Vranja.
Lisca: niti ekipe
V nedeljo je bilo v Sevnici prvo občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite in Rdečega križa iz prve pomoči. Tekmovalo je le 6 ekip. Čeprav bi delovne organizacije že po zakonu morale imeti več ekip prve pomoči - v sorazmerju s številom zaposlenih — so zlasti v delovnih organizacijah storili premalo. Lisca na ocenjevanje niti ni poslala ekipe, čeprav tudi drugp ekipe, z izjemo krmeljske Metalne, niso bile popolne. Kako je treba kaže primer direktorja obrata Vlada Senčarja ki je tesno sodeloval pri izvedbi tečaja in ostalih akcijah. Na tekmovanju je ekipa Metalne zaostala za prvo-uvrščeno ekipo Stillesa le za 0,5 točke.
Tudi po ustanovitvi kulturnih skupnosti premalo denarja - Več regionalnega povezovanja
21. aprila je v Trebnjem zasedala občinska konferenca SZDL. Poglavitna točka dnevnega reda je bila obravnava razvoja kulture v občini. Vprašanja kulture so obravnavali že pred ustanovitvijo kulturnih skupnosti, zadnja konferenca pa je prva tovrstna razprava v Sloveniji po zasedanju republiške konference SZDL o kulturi.
Razprava na konferenci nikakor ni bila le pregled dosedanjih uspehov, kar se ob podobnih srečanjih rado dogaja, marveč predvsem kritično razčlenjevanje pomanjkljivosti in iskanje poti, kako bi v občinski skupnosti kar nabolje izvedli kulturno akcijo, ki stajo sprožila republiški svet zveze sindikatov in republiška konferenca SZDL.
V Trebnjem imajo samonikel Tabor likovnih samorastnikov, yendar njegovih dosežkov, kot je dejal Janez Gartner, predvsem domačini še ne čutijo kot svojih. Manjka organizacija ki bi se ukvarjala s programom kulturne vzgoje. Predvsem v delovnih organizacijah bi morali izkoristiti kulturno bogastvo Tabora, s tem da bi prirejah organizirane Oglede za delavce. Sodelavci Tabora pa bi priskrbeli strokovno vodstvo ogledov.
Konferenca ni moga mimo ocen enoletnih izkušenj dela temeljne kulturne skupnosti. Ivanka Pavlin, predsednica občinske konference SZDL, je že v uvodnih mislih poudarila, da kulturna skupnost pri delu ni bila deležna potrebne pomoči ostalih dejavnikov v občini, zlasti je preveč prevladovalo prepričanje, da
bo kulturni razvoj tekel sam od sebe že z ustanovitvijo te samoupravne oblike. Doslej je bila kulturna skupnost v glavnem razdeljevalec denarja v bodoče naj bi kulturno delo predvsem bolj programirala S sedanjim denaijem ne morejo reševati kulturnih domov pred propadanjem, ne da bi še občutneje oškodovali samo dejavnost Za dolgoročnejše reševanje tega vprašanja bi morali pri kulturni skupnosti ustanoviti poseben sklad za te namene.
Po mnenju poslanca republiškega gospodarskega zbora Marjana Jenka bi morali v kulturi skrbeti za stal-nejšo dejavnost, pri delu bi morali izdatneje podpirati tiste, ki so tudi sicer bolj delavni. Največ razprave so namenih vlogi krajevnih skupnosti v kulturi: Le-te so doslej izredno uspešno reševale komunalna vprašanja, enako uspešne bi bile lahko v kulturnih akcijah, če bi jim kdo nudil pomoč. Izvršni odbor občinske konference SZDL bo spodbujal krajevne organizacije SZDL za sodelovanje s krajevnimi skupnostmi v kulturi. V to smer bo morala izdatneje poseči tudi kulturna skupnost.
A. ŽELEZNIK
- Katere naloge se boš najprej lotil v občinskem merilu?
„Na konferenci je bilo očitno, da med aktivi ni prave povezave. Občinska konferenca ima podobno kot republiška akcijski program, take programe so sprejemali tudi aktivi. Vseeno se mladi ne uveljavljajo dovolj uspešno, ravno tako ne rešujejo tistih vprašanj, ki jih tarejo tam, Iger živijo in delajo. Zaradi tega bi rad na začetku obiskal sleherni aktiv, da bi se kar najuspešneje dogovorili opomoči.14
Rudi meni, da bi morah posvetiti več pozornosti mentorjem mladinskih aktivov na osnovnih šolah, saj je od tega še najbolj odvisen uspeh aktiva v marsičem tudi kasnejše delo v organizaciji Mladi komunisti bi morali biti bolj aktivni, pomagati bi jim bilo treba z družbenopolitičnim usposabljanjem.
- Kako razviti mladinsko delo v sami Sevnici? ^
„Potrebovali bi prostore za mladinski klub v novem središču mesta. Doslej je najživahnejše shajališče mladih v Snack-baru Gostinskega podjetja Vodstvo kluba sicer obstaja a brez lastnih prostorov ne bodo mogli združiti večjega kroga mladih. Ker je v teku mesec mladosti, je v tem času vodstvo zveze mladine v občini pobudnik raznih tradicionalnih športno-rekreativ-nih srečanj, z vso vnemo pa se pripravljajo na partizanski pohod po poteh Kozjanskega odreda44
A. Ž.
TREBANJSKE NOTICE
• '■ ■
skozi 11 i JELK | >rnja d< %
zelem %
Direktor ZIDARJA inž. Oto Devjak je upokojene člane kolektiva seznanil z letošnjimi načrti podjetja. Podjetje ima letos sklenjenih pogodb za gradnje, vredne skupaj okoli 60 milijonov dinarjev (6 starih milijard). V tem znesku ni zajeta proizvodnja stranskih obratov. Od tega zneska bodo letos zgradili v Kočevju raznih objektov v skupni vrednosti 23 milijonov din, v Ljubljani za 20 milijonov na Reki pa za 17 milijonov din.
V Kočevju gradi ZIDAR okoli 6.000 kvadratnih metrov veliko novo proizvodno ha k) podjetja ITAS in nadaljujejo gradnjo otroške varstvene ustanove in stanovanjskega bloka. Na teh objektih, ki bodo letos predvidoma dokončana, bodo letos opravili del v naslednjih vrednostih: hala ITAS 16 milijonov dinarjev, otroška varstvena ustanova 4 milijone in stanovanjski blok 4 milijone dinarjev.
Upokojenci so si kljub nekoliko slabem vremenu ogledali gradnjo hale ITAS, ki je zelo velik in zahteven objekt, in gradnjo otroškega vrtca.
Kolektiv ZIDARJA je svoje upokojene člane seveda tudi pogostil. V
Marija Mihelič, tajnica občinske Zveze prijateljev mladine (ZPM) Kočevje je med	tistimi, ki	mora vsako	leto	opraviti ogromno dela, da gre iz občine ne
letovanje	večja	skupina	otrok,	ki	jim	je letovanje ob moiju ali v planinah
nU-0lS)likobn otrok iz kočevske	če bi sprejeli v kolonijo naše otroke.
otrok iz kočevske	Dobili smo le en odgovor in se ta
odklonilen.
— Kje bodo torej letovali kočevski otroci?
— Dogovaijamo se z domačima podjetjema ITAS in Združenim KG P. ITAS je ponudil od 26. junija do 5. julija svoj dom v Šibeniku s 30 ležišči. Oskrbni dan bi veljal 50 din, kar je veliko, saj je treba plačati še prevoz, vzgojitelje, medicinsko sestro. ZKGP ponuja počitniške hišice v Selcah, kjer je 67 ležišč, za 20 din na dan, vendar brez posteljnine in jedilnega pribora. Verjetno se bomo odločili za ponudbo ZKGP, ker je cenejša.
občine je letovalo med počitnicami pred leti, ko je imela občina svoj počitniški dom, in koliko jih bo letos?
„ - Dokler je imela občina dom na Belem križu pri Piranu, je letovalo na leto 30 do 40 predšolskih otrok in okoli 100 šolarjev. Razen tega jih je takrat letovalo še okoli 50 na Travni gori, ki jo je imela takrat v zakupu republiška ZPM, in 30 do 40 v počitniških domovih drugih delovnih organizacij. Letos ne vemo še, kje in koliko otrok bo letovalo, domnevam pa, da jih bo 100 do 150.
- Zakaj še ne veste, kje bodo otroci letovali?
- Doslej smo letovali vrsto let v Savudriji, kjer ima letovišče Zavod za počitniško letovanje Ljubljana-center. Februarja letos so nam sporočili, da imajo prijavljenih dovolj svojih otrok in da naših ne bodo sprejeli. Tu je vsako leto letovalo okoli 100 naših otrok.
Nato smo zaprosili ZPM občin Ljubljana-Vič,	Ljubljana-Šiška,
Mursko Soboto, Kranj in Jesenice,
DROBNE IZ KOČEVJA
KULTURNA DEJAVNOST je v Kočevju ponovno zaživela. Dvorana v domu Jožeta Seška je dobro zasedena. To je razveseljivo. Za to je nedvomno zaslužna tudi temeljna kulturna skupnost. So pa še nekatere organizacije, ki jim ni znano, kaj vse jeu potrebno, da se lahko najame dvorana. Imeti morajo dovoljenje obče uprave občine, potrdilo o plačani taksi za malo avtorsko pravo (ZAMP) in o plačilu predpisanega odstotka za Rdeči križ od prodanih vstopnic. Brez teh potrdil uprava doma dvorane ne sme dati v najem.
VELIKO PRIREDITEV - Preteklo sezono je bilo v Kočevju veliko raznih kulturnih prireditev in proslav. Žal nimamo človeka, ki bi poročal o uspehih ali neuspeh ih teh prireditev in ki bi ocenil njihovo kakovost. Sedaj je samo na kratko poročano, da je prireditev bila ali pa se tega ne. Prav bi bilo, da bi nekdo izmed kulturnikov že naostril svinčnik.
TRŽNICA je skromno založena. Prodajalcev je malo, povpraševanja pa veliko. Ponujajo le solato, redkvice, suho sadje, pa smo že pri kraju. Veliko je sadik cvetic-lončnic, vendar so pretirano drage. Edino zadovoljiv in reden je dovoz svežih rib vsak četrtek.
PREKINITEV TOKA v dopoldanskem času razburja gospodinje. V zadnjem obdobju so bile pogoste prekinitve elektrike tik pred poldnem, da so imele gospodinje težave s kuhanjem kosila. Če je izpad toka oa daljnovodu, je to razumljivo, za
notranja popravila pa naj bi izbrali ugodnejši čas.
ČEBELARJI so zaskrbljeni, kako bodo čebele preživele neugodno vreme in mraz. Maja meseca so druga leta čebele že rojile, letos pa še niti do redne paše niso prišle.
PTIČJE ŽVRGOLENJE se je umirilo. Pričela se je skrb za zarod. Samice že pridno in marljivo sedijo in prvo gnezdo bo kmalu zvaljeno. Vse valilnice v parku Gaj in po bližnjih vrtovih so polne. Največ je sinic, škorcev in brglezov, poleg vrabcev seveda. Slednji imajo letos pravi raj, saj se mastijo z majskimi hrošči, ki jih je kljub mrazu veliko. Po smrekah gnezdi kar na prostem več parov grlic.
- Hišo za Seškovim domom imam že dograjeno, električnega priključka pa še nimam.
- Pa si pomagaj s petrolejko, kot smo siv starih časih!
- Zakaj pa mečeš smeti po pločniku?
- Saj počenja to tudi moja mama!
KOČEVSKE NOVICE
- Kako izbirate otroke za letovanje?
- Najprej zbiramo "prijave; teh dobimo 250 do 300 na leto. Nato pregleda zdravnik vse prijavljene otroke in ugotovi, kakšno letovanje je za koga primerno. Komisija ZPM na podlagi zdravnikovega mnenja in svojih ugotovitev izbere okoli 100 otrok, ki so najbolj potrebni spremembe okolja, zraka, hrane in drugega. Mnogi otroci doma nimajo reda; precej jih je, ki so navajeni jesti le 3-krat na dan, in še to le kavo in kruh, v koloniji pa dobijo pet obrokov hrane.
- In kdo plača letovanje?
- V primerih, kjer ne zmorejo plačila starši, zberemo zanje denar iz raznih virov. Nekaj prispevajo podjetja pa še občinska skupščina, Rdeči križ, svet za otroško varstvo pri TIS in morda še kdo.
- Možnosti za letovanje otrok so iz leta v leto bolj negotove. Kako bi po vašem mnenju lahko zagotovili, da bi bilo letovanje kočevskih otrok bolje urejeno, vsaj tako, kot je včasih že bilo?
- Žalostno je, da občina nima niti enega letovišča in da moramo zato vedno prosjačiti drugod. Če bi imeli svoj dom, bi bilo ceneje in več otrok bi lahko letovalo. Vendar moram pripomniti, da so se s skrajšanim šolskim tednom skrajšale tudi šolske počitnice na julij in avgust, sc pravi na meseca, ko je glavna turistična sezona. To pomeni, da bi morale biti kolonije za šolarje v glavni sezoni, in ne več v predsezoni in posezoni, kot so bile v preteklih letih. Možnost pa je - sicer skoraj neverjetna - da bi naše delovne organizacije odstopile domove za počitniške kolonije v glavni sezoni, in to po primerni ceni.
J. PRIMC
Obrh, kjer je zajetje za kočevski in ribniški vodovod (Foto: D. Mohar)
Veliko dela
Za 16 milijonov din
Sporazumi in dopolnil!
Glavni nalogi sindikata: uresničevanje sai* upravnih sporazumov in ustavnih dopolnil
Na nedavnem sestanku delovne skupnosti ST ANG RAD v Ribnici so se pogovorili o poslovanju v preteklem letu. Celotni dohodek je znašal lani 22,800.000 din, dohodek pa nekaj nad 5 milijonov din.
Največ težav povzroča podjetju pomanjkanje obratnih sredstev. Vendar se STANGRAD uspešno uveljavlja v Buzetu, kjer bo letos zgradil objekte v skupni vrednosti okoli 16 milijonov din.
V podjetju posvečajo veliko skrbi notranjim odnosom in utrjevanju discipline. V zadnjem obdobju zaznamujejo večjo stalnost delovne sile. Lani je zapustilo podjetje 150 ljudi, se pravi prav toliko, kolikor jih imajo zaposlenih. To so bili večinoma sezonci iz drugih republik. Povprečni zaslužek je znašal lani le 1.260 din, ker imajo zaposlenih veliko nekvalificiranih delavcev.
V bodoče bodo posvečali posebno pozornost uresničevanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodkov in uresničevanju ustavnih dopolnil v zvezi s temeljno organizacijo združenega dela.
Kam gre denar?
Občinska skupščina Ribnica je letos namenila v sklad za pospeševanje kmetijstva enkrat več denarja kot lani, se pravi 260.000 din. Največ tega denarja bo porabljenega za dotacije za sprejem krav v rodovnik (39.000 din), plačilo socialnega zavarovanja za kmete, ki preusmerjajo kmetije (20.000 din), dotacijo za osemenjevanje plemenic (24.000 din), sofinanciranje veterinarske službe (30.000 din), dotacijo za nakup kakovostne plemenske živine (nad 40001 mleka - 20.000 din), regres za umetna gnojila za kmete, ki preusmerjajo kmetije (10.000 din), izobraževanje kmetov (18.000 din) itd.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
Za praznik ni kruha
Človek bi mislil, da nam bo ribniška trgovina preskrbela za praznike dovolj mleka in kruha, belega, črnega, ovsenega, koruznega, pač po volji potrošnikov. Pa ni! Zmanjkalo je vsega. Že ob 8. uri ni bilo niti ovsenega niti koruznega kruha. Pa še nevljuden odgovor prodajalke je marsikomu vzel vso vo^jo do prijetnega praznovanja!
Občinsko vodstvo sindikata v Ribnici je na zadnji seji obširno razpravljalo o nalogah sindikatov v prihodnjih mesecih. Ena najpomembnejših nalog je uresničevanje samoupravnih sporazumov. Prav tako pomembno pa je tudi uresničevanje ustavnih dopolnil, posebno 21. in 22. člena, ki govorita o temeljnih organizacijah združenega dela.
Občinski svet Zveze Sindikatov je v svojem biltenu posredoval organizacijam stališča
0RTNEŠKI POROČEVALEC
pri oblikovanju temeljnih oi b nizacij združenega dela, v tt*3 kem pa bo organiziral za 5 dikalne vodje seminar, na a terjm bodo podrobno obfp navali vsa vprašanja v zvezi5,2 moupravnimi sporazumi in ^ meljnimi organizacijami ženega dela.	*
Občinsko vodstvo sindi^1 je razpravljalo tudi o predi1 J družbene gospodarske polici, in politike negospodarske s trošnje občine za letos, na*' terega so dali nekaj priporni0
V DVORSKO VAS VODO -Dobre, zdrave vode v Dvorski vasi manjka. Gradbeni odbor si utira težavno pot preko mnogih zaprek, da bi vasi in okolici oskrbel dovolj zdrave vode. Odbor potrebuje pomoč vaščanov in občine, da bo uspel. Želimo jim uspeh in skorajšnji likof!
POMLAD ODKRIVA GREHE -Že v zgodnji zimi smo opazili, da se je nekdo znesel nad turističnim kažipotom na Grmado ob cestnem križišču v Ortneku. Neko noč je kar izginil, kot bi se v zemljo vdrl. Vse do pred kratkim nismo mogli ugotoviti, kje je. Ko pa je skopnel sneg, se je tablica pokazala v travi ob cesti. Podobno je izginila tablica avtobusnega postajališča. Tudi plakati, ki oznanjajo razne izredne dogodke v našem kraju, nimajo sreče, naši nepridipravi jih pridno trgajo. Tako divjaško početje zelo škodi ugledu naših krajev in občanov. Taka dejanja škodujejo tudi razvoju turizma.
SMERNE TABLE - Ob kažipotu na „Mlaki44 v Ribnici sem opazil zelo lepo in koristno pridobitev. To je novo stojalo z več smernimi tablami, ki domačinu in tujcu razločno povedo, kje je posamezno podjetje in koliko je do njega. Nekaj podobnega bi bilo zelo potrebno v Ortneku, posebno ob poti proti Gregoriji. Tudi turisti nam to pomanjkljivost že očitajo.
STARA TRAFIKA - Stara trafika v Ribnici bo zaradi preureditve mesec dni zaprta. Prodajalna se bo začasno preselila v bivši krojaški salon Stefana Lovšina v Struško ulico (v trafikantkinohišo).
LETOŠNJI IZLETI - Prišlo je leto „domačega turizma in izlelni-
štva“. Ugotovili smo, da naš največ velja doma. Potovali po naši lepi domovini, saj jo še* malo poznamo. Najcenejsi so d1' dvodnevni izleti, ki na pode tudi zaradi večnega p omanji časa najbolj zadovoljujejo. Dotf jamo se že za enodnevne MoravŠke Toplice in vinske M po Primorski z obiskom bolnic®! nje in nedeljske izlete po našiM stičnih domovih (Kurešček, j ževo, Slivnica, Gospodična, Gh peč, Cateške Toplice, Biz^ itd.). Potočani želijo na Trjf 1 udi to zamisel bomo uresniči ŽE VEČKRAT popravU-krpani most pri cerkvi jc n slabši. Kaže, da bomo imeli p**| turistično sezono zaprto cesto- j
občan
vprašuje
odgovfl
— V Ribnici ni mogoče nobene knjige, celo take so redkost, ki sojih napisali ali pa govore o Ribnici.
- Bomo pa zato uredili par* turnih mož Ribniške doline, bodo vklesana imena vseh naštf1, sovateljcv in morda še kakšne ‘ jega.
RESET0
Upokojenci ZIDARJA se bodo zbrali vsako leto pred 1. majem
Sklenili eno, naredili drugo
Komaj so zvečer sklenili, da zelenic na Prijateljevem trgu ni treba urejal dokler ne bodo opravljena nekatera druga dela, že so jih drugi dan začel
urejati! - Zanimiv ribniški primer
Prav čudovite reči se gode v tej naši Ribnici, ki jo imamo vsi tako radi. Še malo, pa bomo kot v Butalah.
Ko se zberemo na kakem sestanku, navadno predlagamo eno, največkrat neosnovano ali vsaj nedokumentirano, potem sklenemo drugo, včasih celo pametno, nato pa delamo zopet prvo. In tako se vse vrti naprej po onem: „Čemo, ćete, će, radimo ko pre!“
Pa kaj bi, saj ne moremo in tudi ne smemo samo grajati, da ne bi vzeli tistim, ki hočejo vsaj malo delati, še tisto malo dobre volje. Toda če se kozarec prenapolni s tekočino, se ta razlije. Tako se mora tudi naša gren-
koba nekam izteči. Zato ne bomo kritizirali in tudi ne grajali nikogar. Zapisali bomo le en primer.
Predlog na zboru krajevne skupnosti (KS) Ribnica je bil: urbanistično urediti Kurirsko pot, asfaltirati Ljubljansko cesto, urediti parkirni prostor, asfaltirati pot v G. Le-povče, zasaditi travico, postaviti 3 do 4 jurčke za razsvetljavo na Prijateljevem trgu itd. Morda nisem prav točno prepisal predloga, vendar tako nekako je bilo predlagano.
Po burni, dolgotrajni in zelo živi razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: elektrificirati Prijateljev trg, asfaltirati Prijateljev trg, urediti vsaj začasno otroško igrišče na Prijatelje-
vem trgu, napraviti prehod skozil sažo pri trgovskem podjetju JELK zelenic ne urejati, dokler gornja d< ne bodo opravljena, saj ne smemo ne moremo 150 otrok postaviti f ravnost na ulico!	j
Tak je bil torej sklep. In vesteI se je zgodilo? Takoj drugi dan začela „Vrtnarija44 urejati zeleni na Prijateljevem trgu, Delo in I lenjski list pa sta kot sklepe objal točno vse prvotne predloge krajet skupnosti, ki sploh niso bili. sl jeti!! Delo je objavilo čez nekaj Q le prave sklepe (da dopisniku na reč ne bi delali prevelike krivit Tale moj popravek pa naj bo zal lenjski list.
Upokojenci ZIDARJA so se na srečanju pred 1. majem ogledali tudi nekatere objekte, kijih gradi ZIDAR letos v Kočevju. Zanimalo jih je marsikaj. Mladi strokovnjaki so jim skušali odgovoriti na vsa vprašanja. — (Foto: J. Primc)
Srečanje pred prvim majem
29 izmed 42 vabljenih upokojencev kočevskega podjetja ZIDAR se je udeležilo srečanja, ki ga je organiziralo podjetje 22. aprila, se pravi pred praznikom dela. Prejšnja leta so organizirali ta>’a srečanja za novo leto, a se jih je zaradi snega udeleževalo polovico manj upokojencev.
Na- srečanju so se dogovorili, da bodo v bodoče taka srečanja pred prvim majem izmenoma na vseh deloviščih, se pravi eno leto na Reki, drugo v Ljubljani, tretje v Kočevju.
hotelu PUGLED so se pogovorili še o tem in onem, obujali spomine na težke in lepe dni, pa tudi zapeli so kakšno.
„Upokojenci smo kolektivu ZI-
DARJA zelo hvaležni, da ni pozabil na nas in da nas še vedno priznava za svoje člane, se pravi za svoje stare sodelavce,44 je v zahvalnem govoru poudaril Matija Letig iz Vasi Fare.
Negotovo letovanje
Naših otrok letos ne sprejmejo v Savudrijo - Drag ITAS in neudobno v Selcah - Težave so
I
JE ZALEGLA - Od rMeljak °ktobra bo v Črnomlju ob lprta dopoldne izmenično ha, ena samopostrežna trgo-m ji; . an* s0 to želeli, z dogovo-rat Uree“ frgov sk im i podjetji pa so
ZA PROSLAVE pri jal 3* konferenci SZDL je pred-toiDCmski skupščini, naj bi spre-n. iat^m občinskega praznika, letni ^3 sPet februarja na i naj*!?- Za*đai\ja SNOS, medtem tlcjjj ^2. avgust ostal kot praz-(Pij,Jevne skupnosti Črnomelj. avff CESNiE so se v Črnomlju h na tržnici takoj po pivomaj-Ogj^nikih. Veljale so 13 din ^'ePrav so bile drage, so C;11 Pokupili.
' PrST,,JSICA ZADRUGA obnav-iVne e,Je svoje hiše, kjer ima po-yljen^rr°store in trgovino. Z ob-bjL ‘asado bo stavba veliko pri-
Oe/eteJ^sf/7^ črimomelj
t^olilni program, prejet pred Itton'	’ z malenkostnimi od-
larst u^a?*čen, kar zadeva gospode rij--ie ugotovil Lojze S te rk, ^Dl0 obeske konference Bčan:	so	se zavzemali za po-
^ev^a delovnih mest in za Jjg gospodarskih organizacij, k5e,n za integracije, kar vse je da-, Qie stvarnost.
tj v tem, ko so v treh letih pove-zaposlenih za 900 in ko sE J, BELt-C0SM0S ter Rudnik uresničujeta razvojne 'ifini ■ e’ k* bodo v letu 1972 kon-sCj ’ ln ko še nekateri diugi kolek-LjJj^seiu zagotovo računajo na jjfrbj J0 rast, pa je bilo premalo Tq, za strokovnjake. Pomanjkanje ^Čin VneSa kadra je za črnomaljsko 1C0 0 2načilno že več let, toda Bo [*ere^ega stanja, kot je zdaj, še kQlJ se vPrašanJe b°lekti	bodo	razvojni načrti
l Nič °v P°vsern uresničeni.
(teia cudnega, če se je razprava fedlJ^eč okrog tega vprašanja. * osn s°’ naj Prcučijo možnosti [ n°vanje delovne organizacije,
V nedeljo na štafeto
14. maja bo zvezna štafeta potovala po krajih od Starega trga preko Sinjega vrha, Vinice, Dragatuša v Črnomelj, kjer bo ob 17. uri sprejem s kulturnim programom. Ob tej priložnosti bodo pritekle v mesto tudi številne lokalne štafete s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu. Štafeta bo ta'dan nadaljevala pot do Metlike in Novega mesta, kjer bo prenočila. Ge bo vreme lepo, bo sprejem štafete v Črnomlju na prostoru za juijevanje, sicer pa pred Prosvetnim domom.
Izredna udeležba
Tik pred prvomajskimi prazniki je bil v Starem trgu občni zbor krajevne organizacije ZROP. Udeležba je bila odlična, saj je bilo navzočih 99 odst. članov. Potem ko so se zmenili o organizacijskih zadevah, so imeli še predavanje o splošnem ljudskem odporu. Vodil gaje Franc Štajdohar iz Črnomlja.
K. R.
av^| enote Elektro so prejšnji teden nameščali v središču mesta ^Ve živosrebme svetilke na cestah. Ves ožji del Črnomlja ima zdaj f°n°vljeno in sodobnejšo javno razsvetljavo. (Foto: R. Bačer)
I Osnovna hiba: kader
realistična zveza opozarja, da zahteva skoko-rast gospodarstva v črnomaljski občini predla  vsem več strokovnjakov
i aprila je zasedala občinska konferenca Socialistične zveze. V ^sotn°sti poslancev Leopolda Kreseta in Toneta Trohe ter članov finskega zbora delovnih ljudi so ocenjevali gospodarstvo v pogo-IF stabilizacije
ki bi se za območje celotne Bele krajine bavila samo s temi vprašanji: s Šolanjem in izobraževanjem. Tu gre za možnosti v rednem šolstvu, kot tudi za izobraževanje na delovnem mestu. Ker je kadra čedalje manj, otroke iz osnovnih šol pa hodijo novačit predvsem iz razvitih predelov Slovenije, najbrž domači kolektivi ne bodo mogli več tega neprizadeto gledati. Podobne akcije bodo morale začeti tudi kadrovske službe črnomaljskih podjetij, sicer jim bodo drugi izpred nosa odpeljali še to, kar imajo.
Svinjarija
V	Črnomlju je ne manjka. Smeti in odpadke najdemo ob cesti, pred hišami, celo pred poslovnimi lokali. Kupe neporavnane zemlje, razpadajoče plotove, grdo nametana drva vidimo na vseh štirih straneh mesta. Koprive bujno rastejo, prav tako plevel; rož in okrasnega grmičja pa je čedalje manj.
Tam kjer so še ostanki kmetij, so večinoma zanemarjena gospodarska poslopja, gnojišča so neurejena, gnojnica se preliva tudi po cestah. Ce pogledamo še nastlano okolico blokov in opustošene zelenice, lahko trdimo, da je Črnomelj zanemarjen. Otroci javno in ob belem dnevu trgajo cvetje in lomijo grmičje, odrasli pa ne glede na zelenice parkirajo svoje avtomobile, kjer se jim zdi najbolj prikladno. Mestu tudi ni v čast, da se domače živali ponekod prosto sprehajajo kot sredi zakotne vasi.
Začenja se čas, ko Belo krajino množično obiskujej jo domači in tuji izletniki Kakšno mnenje si bodo ustvarili o ljudeh, če naletijo na take stvari?
Maj je tudi mesec večjih prireditev, moral bi predvsem postati mesec čistoče. Če bi vsak poskrbel za svojo lastnino, bi bilo kmalu drugače. Potrebna je akcija za lepšo podobo mesta, v kateri bi lahko s pridom sodelovale šole, krajevna skupnost in društva, ki jim je turizem blizu.
Denar je kamen spotike
Vzgoja in izobraževanje dobita vsako leto več, še vedno pa ni toliko, da bi vse zadovoljili
Občinska skupščina Črnomelj je 26. aprila med drugim razpravljala tudi o financiranju programa temeljne izobraževalne skupnosti za letošnje leto. Iz dolge razprave o tem je bilo videti, da so na nekaterih šolah močno nezadovoljni.
Redka priložnost;
priznane tovarne konfekcije smo prejeli v prodajo kvali-etne prehodne pomladne
ZENSKE PLASCE JjL Ciste 100-odstotne volne v modernih barvah In krojih po 00 11 in. Izkoristite priložnost!
ČRNOMALJSKI DROBIR
OBClNSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO vključuje v svojih vrstah na stotine mladih ljudi, za dejavnost pa nikdar ni dovolj denarja. Letos je položaj še bolj kritičen:
S rosili so za 100.000 din iz prora-una, dobili pa ravno polovico. Funkcionarji menijo, da s temi sredstvi ne bo mogoče delati.
NE BO ZA VSE ENAKO - V pripravi je predlog, po katerem oskrbnina v vrtcih ne bo več za vse enaka, temveč bodo starši plačevali ekonomsko ceno oziroma manj, če plačila niso zmožni.
INTERNAT POSTAJA TESEN -Vodstvo internata opozarja, da bo že jeseni v internatu premalo prostora za vse interesente. Ker se širi posebna šola, katere otroci stanujejo v internatu, poleg tega je vedno več prešolanih otrok, bo treba misliti na nove prostore.
UMRLA STA: Stanislav Jerman, star 81 let, in Anton Konda, star 86 let, oba iz Črnomlja.
Prvotno so računali, da bo občina prispevala za TIS 1,630.000 din, toda po zadnjih izračunih republiške izobraževalne skupnosti ne morejo uiti plačilu 1,929.820 dinarjev. Sredstva so za te namene občutno večja toda stanje na nekaterih šolali in med prosvetnimi delavci je daleč vse prej kot zadovoljivo.
Novo v letošnjem letu je, da bodo vsi otroci obiskovali male šole in da bo bolje poskrbljeno za socialno ogrožene otroke. Okrog 500 takih je v občini, ki ne morejo plačati niti cenene šolske malice. Letos bo zanje plačala temeljna izobraževalna skupnost.
Največ pripomb k delitvi sredstev po šolah je imela Fanika Toman, odbornica in hkrati ravnateljica dra-gatuške šole. Njihov kolektiv se čuti prikrajšan, tako rekoč ogoljufan, medtem ko so pristojni zatrjevali, da se sredstva delijo po enakih merilih za vse šole. Zmenili so se, da bodo te nejasnosti razčistili na prvi seji TIS, kamor bodo odslej vabili tudi ravnatelje šol.
Dejstvo je, da na vseh šolah občutno primanjkuje denarja za popravila stavb, posebno podružničnih, ki so stare in ponekod že razpadajo. Prav tako so boleča točka celotne prosvetne službe stanovanja Vse šole na območju občine imajo letos na voljo za nakup stanovanj 200.000 dinarjev. S tem ni mogoče kupiti niti enega večjega stanovanja v bloku, potrebe pa so kričeče tako v mestu kot na podeželskih šolah.
6 kilometrov asfalta
Letos se začne gradnja asfaltne ceste Črnomelj - Ručetna vas. Načrti so že v izdelavi in bodo do konca maja narejeni. Računajo, da bi stroje na cesto pripeljali že junija letos in uredili okrog 6 kilometrov ceste.
Prvi sadovi kažejo brstje
V metliški občini se utrjuje vpliv sindikata pri samoupravljanju, obenem skušajo izboljšati življenjske in delovne pogoje zaposlenih - 0 tem so spregovorili na prvi konferenci sindikatov
22. aprila je v Metliki zasedala prva konferenca sindikatov domače občine in skušala priti do dna slabostim, ki so jih doslej občutili pri sindikalnem delu. Akcijski program napoveduje ostrejši veter.
Prav tako pri večini podjetij že urejajo prevoze na delo in vprašanja oddiha in razvedrila.
Sindikati so se v novih samoupravnih, družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah znašli v položaju, ko je treba reči: gremo z dosedanjim mlačnim in polovičarskim delom naprej ali uberemo novo pot in si zagotovimo večji vpliv delavskega razreda na vsa družbena dogajanja Metličani so se odločili za drugo že na zadnjem zasedanju občinskega sindikalnega sveta in v času do konference sindikatov-že beležijo prve uspehe.
Ko so obravnavali samoupravljanje v posameznih delovnih kolektivih, so lahko ugotovili, da se kaže precejšen napredek zlasti tam, kjer je imelo samoupravljanje doslej največ slabosti. Tak primer je obrat
Obljuba dela dolg
Z družbenim dogovorom za financiranje komunalnih dejavnosti so v metliški občini lani zbrali pri gospodarskih organizacijah 446.734 din. Odstopanja ni bilo, razen pri podjetju Metlikatrans, ki je bil kot začetnik v poslovanju prispevka oproščen.
Letos je zbranih že 690.463 din. Plačali so vsi razen podjetij Komet, Novoteks in obrat IMV Suhor. Slednja dva že lani nista dala, češ da plačujejo več, kot znaša metliški prispevek, ker jim obračunavajo višje novomeške stopnje.
Nepreklicen odstop?
Po tem, ko je odstopil predsednik občinskega sindikalnega sveta Andrej Smuk in njegove posle začasno opravlja sekretar Egon Petrič, je Metlika še ob predsednika Socialistične zveze: inž. Janez Gačnik je odstopil že 24. aprila na izvršnem odboru občinske konference SZDL, o odstopu pa obvestil tudi celotno konferenco. Inž. Gačnik bo do prvega zasedanja konference in izvolitve novega predsednika še opravljal posle, vendar pravi, da odstopa ne bo preklical.
BORCI V DRAGOMLJO VAS
Vaščani Dragomlje vasi in občinski odbor ZZB NOV Metlika vabita preživele borce NOV Prve belokranjske grupe, ki se je zbrala 9. maja 1942 v dragomeljskem gozdu, na tovariško srečanje po 30 letih. Snidenje bo v Dragomlji vasi v nedeljo, 14. maja, ob 10. uri.
KAJ PA VOLILNI PROGRAM?
Pretekli teden je ob dobri udeležbi zasedala občinska konferenca Socialistične zveze. Obravnavala je dosedanji in bodoči volilni program. Kot je slišati, je bila razprava plodna in živahna, vendar o njej ne moremo poročati, ker predstavniki tiska niso bili vabljeni.
Dve možnosti
Po podatkih občinskega sindikalnega sveta so imeli v podjetju KOMET lani še 33 ljudi z zaslužkom pod 800 din na mesec in 44 zaposlenih, ki so dobivali od 800 do 1.000 din osebnega dohodka. Glede na število zaposlenih je to precejšnja številka, vendar je videz drugačen od resnice. O tem je govoril predstavnik kolektiva tovariš Muc na občinski konferenci sindikatov:
„Nizki osebni dohodki so v našem kolektivu samo iz dveh vzrokov. Prvič gre za dekleta na poskusnem delu. V resnici je to priučevanje ali neke vrste tečaj.
V	trimesečnem obdobju se pri nas uče dela pri strojih, kvarijo material, zahtevajo precej zamude časa inštruktorjev itd. Drugje tega sploh ne plačujejo, mi pa dajemo dekletom od 200 do 320 din mesečne nagrade za čas priučevanja, da imajo vsaj za malico in prevozne stroške. Druga in težja problematika je pri starejših, ki ne dosegajo norm. Večina je v podjetje prišla z raznimi priporočiti, ker je predstavljala socialni problem. Vnaprej smo vedeli, da pri delu ne bodo mogli pokazati spretnosti, a vzeli smo jih vendarle. Ko zdaj sindikat obravnava njihove nizke osebne dohodke, se srečujemo samo z dvema možnostima: dajati tem ljudem še naprej mesečno nagrado, s katero jim je zagotovljen življenjski obstoj in da ne padejo v breme občini ali pa jih odpustiti."
Odpraviti najnižje zaslužke v kolektivih torej ni tako enostavno, kot bi si kdo mislil. Kometov sindikat se s tem precej ukvarja in je bil glede tega tudi že pohvaljen.
IMV na Suhorju, v katerem so se stvari tako spremenile, da jih je konferenca le pohvalila.
Največja slabost samoupravljanja v domači občini so samoupravni akti v delovnih organizacijah, saj niti en kolektiv še nima usklajenih z vsemi novimi predpisi. Tako stanje je tudi posledica slabe kadrovske zasedbe, na kar so delegati še posebej opozorili Manjka zlasti strokovnjakov z visoko šolo, predvsem pravnikov. Trenutno v vsej občini ni niti enega.
Obširni podatki, ki jih je zbralo občinsko sindikalno vodstvo po kolektivih, kažejo, da z življenjskimi in delovnimi pogoji zaposlenih ne morejo biti zadovoljni. Vzrokov za to je več. Za občino je značilna nagla rast, saj je bilo pred 15 leti komaj 400 ljudi zaposlenih, danes jih je okrog 2400. Podjetja so rasla največ z lastnimi silami in sredstvi, zato je šel napredek predvsem na račun zaposlenih in njihovih manjših osebnih dohodkov. Doslej je bila taka politika nujna, zdaj pa je čas, da začno delavci bolj uživati plodove svojega dela.
Večina delovnih organizacij pa je že popravila osebne dohodke tako, da se najmanjši zaslužki približujejo 1000 dinarjem na mesec. Kjer tega posamezniki še ne dosegajo, je v glavnem njihova krivda. Najbolj pereče je stanovanjsko vprašanje, kajti veliko več je potreb kot možnosti. Konferenca je podprla zlasti družbeno gradnjo stanovanj za delavce z manjšimi zaslužki in pa gradnjo samskega bloka za več podjetij skupaj.
Čestitke nagrajencem
Na svečani proslavi dneva OF in prvega maja, kije bila v Gradcu, so podelili tudi letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Žirija za podelitev priznanj je dobila več kot 30 predlogov, med temi pa je izbrala 5 občanov in 2 organizaciji.
Priznanja so dobili: Ivanka Šavor z Radoviče, Nežka Dragoš iz Metlike, Minka Črnugelj iz Metlike, Anton Vraničar iz Čuril in Anton Šober iz Kloštra. Poleg teh sta letošnja odlikovanca OF še mladinska skupina OSIP ŠEST iz Metlike in pa prostovoljno gasilsko društvo iz Rosalnic. Slednje priznanja še ni dobilo, pač pa mu ga bodo svečano izročili poleti ob 50-letnici društva.
Posameznikom in organizacijam, ki so si visoko priznanje zaslužili z vestnim in dolgoletnim delom na raznih toriščih družbenopolitičnega in kulturnega življenja, iskreno čestitamo.
Turistična prireditev Kmečka ohcet je pred durmi, zato je te dni metliška folklorna skupina že začela vaditi. Tudi izvajalci govornega dela programa, ki ga je napisal Toni Gašperič, bodo v kratkem začeli z vajami. Posnetek kaže metliško skupino pri lanskem prevozu bale. (Foto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
LEP BARVNI reklamni prospekt je pred kratkim izdala tovarna BETI. V njem prikazuje del modne kolekcije za poletno sezono 1972.
V PETEK, 12. MAJA, bo ob 20. uri gostovalo v Metliki Slovensko gledališče iz Trsta z dramo Tenne-seja Williamsa „Tramvaj poželenje14.
V	drami nastopa tudi belokranjski rojak Stane Starešinič. Vstopnice bodo na razpolago uro pred predstavo.
DENARJA BO PREMALO -tako so ugotovili na zadnjem sestanku temeljne kulturne skupščine. Zlasti bo letos trpela živa kultura: amaterska dejavnost, gostovanja in podobno.
OBETA SE, DA BO tudi mestna knjižnica dobila nove prostore, in sicer v sklopu mladinskega kluba. Zadnji čas, ker se v slabih prostorih knjige uničujejo.
STARO HISO BARE JURĆINE je Belokranjski muzej že nekoliko popravil. Zaradi pomanjkanja denarja pa hiša še vedno razpada. Se bodo našla kje sredstva, da se ohrani še edina s slamo krita hiša v mestu?
ZADNJI ČAS! Pri trgovini „Kra-njec“ so postavili napisno tablo, ki kaže, da se na križišču zavije do podjetja Metlikatrans. Prav tako so v mestu postavili več novih prometnih znakov in začrtali prehode za pešce.
V	VEŽI OSNOVNE ŠOLE imajo učenci razstavljene prospekte, fotografije, razpise in drug material, da bi se laže odločili za bodoči poklic. Poklicno usmerjanje je na tej šoli dobro organizirano.
UMRLI SO: Martin Režek z Radoviče, star 42 let, in Terezija Henigman iz Metlike, stara 83 let, Vincenc Žvab, star 81 let, iz Metlike in Janko Stipanič, star 73 let, iz Metlike.
metliški tednik
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE -X- KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
V dveh letih podvojiti proizvodnjo
750.000 kvadratnih metrov plošč jih bodo morali okoli tretjino uvoziti, ker je proizvodnja v lastni iverki za toliko premajhna.
Obrat za oplemenitenje ivernih plošč je skupna investicija kemične tovarne MELAMIN in LIK (ki je obrat oziroma pridruženo podjetje SLOVENIJALES, Ljubljana). Papir impregnirajo v MELAMINU, plošče pa oplemenitujejo v LIK.
Letna proizvodnja tega obrata bo vredna okoli 52 milijonov din. Del plošč bodo porabili sami za nadaljnjo predelavo, del pa jih bodo prodali oziroma izvozili.
^"    1	>
Ukinjeno ugodnost
Vsa povojna leta je gozdarska služba v kočevski občini dovoljevala posameznikom posek lesa na panju za njihove potrebe, če so obnavljali ali gradili družinsko hišo.
Pospešena zasebna stanovanjska gradnja v zadnjih letih je povzročila večje povpraševanje po takem nakupu lesa, ki je bil za kupce znatno ugodnejši in cenejši. Vsak si je namreč z manjšimi stroški posekal in spravil les.
To dolgoletno ugodnost pa so letos ukinili. Zdaj lahko graditelji kupijo les le po redni poti, se pravi pri posameznih obratih.
Ukrep je zelo prizadel zasebne graditelje. Predstavniki gozdarske službe pa zatrjujejo, da je povsem upravičen in v skladu s sklepi samoupravnih organov Združenega KGP - Gozdnega gospodarstva Kočevje.
 iv
Nova tovarna pohištva
Letos bodo tudi začeli razširjati proizvodnjo šolskega in otroškega pohištva, kar je osnovna smer razvoja LIK. Podpisali so že pogodbe, da mora biti do konca septembra le-|os dograjena 5.000 kvadratnih me trov velika proizvodna dvorana, ki bo začela delati predvidoma okoli novega leta. Tako bodo proizvodnjo šolskega in otroškega pohištva prenesli na eno mesto in bo manj notranjih prevozov, povečali pa bodo tudi prostore za skladiščenje materiala in končnih izdelkov.
Pri LIK pravijo, da bodo tako dosegli z istim številom ljudi za tretjino ali celo za polovico večjo proizvodnjo, tako da se bo vrednost povečala od sedanjih 30 na 40 do 45 milijonov dinarjev. Hkrati bodo izboljšali kakovost izdelkov; k temu bodo največ pripomogli novi uvoženi stroji, ki jih bodo dobili že ta ali prihodnji mesec.
Ta gradnja bo povečala težave predvsem pri skladiščih, ker bodo morali začasno skladišče porušiti Težavo jim bo pomagalo premostiti Združeno KGP, ki je dalo LIK na razpolago do konca septembra hangar avtoparka.
Doma predelati bukovino
V LIK bodo razen že naštetega letos obnovili tudi kotlovnico, ker potrebujejo več pare za ogrevanje in proizvodnjo. Mehanizirali bodo tudi skladišče hlodovine, in sicer tako, da bodo na njem postavili žerjav, ki je že prispel.
Ce nekoliko odgrnemo tančico še proti letoma 1973/74, potem vam lahko zaupamo, da .nameravajo v dveh letih postaviti še okoli 3.000 kvadratnih metrov veliko dvorano
V LIK Kočevje bo I. 1973 znašala vrednost proizvodnje 100 do 120 milijonov, medtem ko je znašala lani 56 milijonov din - Letos so že odprli nov obrat v Pod-preski, obrat za oplemenitenje ivernih plošč v Kočevju, prihodnje leto pa bo predvidoma začela delati še nova tovarna pohištva v Kočevju
S '
za proizvodnjo pohištva iz masivne bukovine za izvoz. Za to izgradnjo je posebno zainteresiran SLOVENIJALES.
Izgradnja te tovarne je usklajena z načeli gozdarstva za povečanje pre-
»Dolenjski list« v vsako družino
delave domače bukovine. Na tem območju bo namreč za predelavo na razpolago na leto 7 do 10.000 kubičnih metrov bukovine.
J. PRIMC
Otvoritev v Podpreski
Januarja je stekla proizvodnja v novi, 880 kvadratnih metrov veliki proizvodni dvorani v Podpreski, ki so jo svečano odprli 26. aprila letos, se pravi z manjšo zamudo. V njej proizvajajo šolsko in otroško pohištvo. Proizvodnja poteka v eni izmeni, uvesti pa nameravajo še dru-. go. Dvorana za kočevsko občino ni pomembna le kot proizvodni obrat, ampak tudi zato, ker je edini industrijski objekt izven občinskega središča Kočevja in tako prispeva, da podeželje na tem koncu ne izumira tako hitro kot v drugih območjih občine.
Plemenite iverke
Obrat za oplemenitenje ivernih plošč je začel delati marca. V njem stiskajo iverne plošče z impregniranimi dekor papirji, s čimer plošče pridobe na kakovosti in seveda tudi ceni.
Zdaj delajo v. eni izmeni, konec maja bodo predvidoma že v dveh, v juliju pa - če bodo dobili dovolj ljudi - celo v treh izmenah.
Težave imajo z uvozom surovin (papir), manjkalo pa jim bo letos tudi okoli 5.000 kubičnih metrov ivernih plošč, ki jih bodo verjetno morali uvoziti.
Pri letnem oplemenitenju okoli
Čeprav kažejo številke za lani lep gospodarski napredek, gospodarstvu v občini (podobno kot v ostali državi) ne manjka težav - Odpraviti vse, kar povzroča gospodarstvu škodo - Poprečna plača je 1.640 din
Gospodarske organizacije Kočevske občine so lani poslovale dokaj ugodno. Podatki zaključnih računov povedo, da se je celotni dohodek povečal za 25 odstotkov, porabljena sredstva za 26,7 odstotka in dohodek za 21,2 odstotka. Zaposlenih je bilo poprečno za 4,6 odstotka več.
Primeijava ustvaijenega dohodka in zaposlenosti kaže da se je produktivnost povečala za okoli 16 odstotkov. Osebni dohodki so porasli za okoli 19 odstotkov. Povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu je bil lani 1.640 din.
Kljub takim dosežkom se je gospodarstvo srečavalo z vrsto težav. Predvsem je manjkalo reprodukcijskega materiala, počasi so prihajale nekatere surovine in oprema, manjkalo pa je tudi obratnih sredstev. Zaradi nenehnega naraščanja cen materialu in naraščanja drugih stroškov je prihajalo do težav predvsem v delovnih organizacijah, kjer so cene nadzorovane ah zmrznjene. Posledice so, da imajo delovni kolektivi precej težav in majhne možnosti za posodobljenje.
Delitev dohodka med gospodarstvom in družbo se je lani res spremenila v korist gospodarstva. Vendar nimajo gospodarske delovne organizacije za to nič več denarja. Nekatere obveznosti so se sicer zmanjšale,, povečujejo pa se druge dajatve, kot so razna posojila (predvsem v sklad za manj razvita območja), skladom skupnih rezerv, obvezni polog za energetiko in druge obveznosti.
Splošna nelikvidnost v državi je vplivala tudi na kočevsko gospodarstvo. Pomanjkanje obratnih sredstev so najbolj občutili v industriji, gradbeništvu in prometu. Teijatve so bile konec preteklega leta nad 32 odstotkov večje kot leto prej. Večji del teijatev se je nanašal na terjatve v državi. Število sodnih sklepov in akceptnih nalogov je seveda porastlo.
Čeprav so vse delovne organizacije v zaključnih računih in poslovnih poročilih pokazale zadovoljivo poslovanje, bi le morali čimprej storiti ukrepe za odpravo tistih težav, ki so povzročale gospodarstvu škodo. Ti ukrepi naj bi pripomogli, da bi v okviru stabilizacijskih prizadevanj (tudi v samih delovnih kolektivih) dosegli v gospodarstvu občine še večji in hitrejši napredek, kar je želja vseh občanov.
VIKTOR DRAGOŠ PRODALI ZADNJO
Na zadnji javni ustni licitaciji o prodaji stavbnih parcel v Kočevju in okolici je Stanovanjsko podjetje prodalo vse razpoložljive gradbene parcele, na katerih je dovoljeno graditi družinske hiše. Neprodana je ostala samo ena gradbena parcela v Dolgi vasi, ki bi terjala nekaj več izdatkov pri pripravljalnih gradbenih delih. Kazalo bi hitreje izdelati zazidalne načrte in omogočiti gradnje. Sprejetje zazidalnih načrtov je potrebno toliko bolj, ker ie še vedno povpraševanje po gradbenih par-cclah.
Tik pred praznikom OF so v Kočevju odprli štiristezno avtomatsko kegljišče. To je sploh prvo avtomatsko kegljišče v občini. NAMA ga je preuredila iz starega kegljišča kegljaškega kluba. Preureditev je veljala okoli milijon dinarjev. Vse steze so vedno zasedene, kar pove, da je Kočevje kegljišče res potrebovalo in da gotovo potrebuje še nekaj drugih rekreacijskih oziroma športnih •objektov. (Foto: J. Primc)
V Podpreski je podjetje LIK Kočevje odprlo pred prvomajskimi prazniki novo proizvodno dvorano, v kateri proizvajajo šolsko in otroško pohištvo. (Foto: J. Primc)
KAKO SMO LANI GOSPODARILI V KOČEVJU?
Gospodarstvu dali in spet vzeli
RAZGOVOR Z JOŽETOM NOVAKOM. SEKRETARJEM ZK
Delati javno in pošteno
Preprečiti zaostajanje gospodarstva - Tudi med komunisti so primeri neupravičenega bogatenja - Samoupravljanje naleti na ovire - Vsak naj odgovarja za svoje delo - Javnost dela porok za pošteno delo
Jože Novak je novi sekretar občinske konference ZK Kočevje. Konec aprila smo ga zaprosili za razgovor o komaj sprejetem delovnem programu kočevskih komunistov. Ob tej priložnosti je poved^, da bo začel redno delati na komiteju z majem, da zato še ne pozffa položaja do vseh podrobnosti in naj mu ne zamerimo, če na vsa vprašanja ne bo dal popolnoma zadovoljivih odgovorov.
vodstev drugih organizacij, spoprijemanje z negativnimi pojavi itd.
-	V prvem delu programa je med drugim dan poseben poudarek sprejemu delavcev in mladine v ZK. Slišati pa je, da je v občinskem komiteju, ki šteje 11 članov, le en delavec.
—	Iz neposredne proizvodnje sta Albin Svete iz ITASA in Slavka Sega iz TEKSTILANE, kije bila izvoljena v komite pri dopolnilnih volitvah. Mladino zastopa Miroslava Besal iz TRIKONA.
Poudariti pa moram, da sprejeti program ni le akcijski program, ampak tudi vsebinska usmeritev za delo komunistov v občini, ker so v njem tudi nekatere trajne naloge, kot: sprejemanje mladine in neposrednih proizvajalcev v ZK, nove delovne metode ZK, občinske skupščine in
ZAOSTAJAMO ZA REPUBLIKO
-	Narodni dohodek na prebivalca v kočevski občini iz leta v leto bolj zaostaja za republiškim poprečjem, kar pomeni, da občina gospodarsko zaostaja za razvojem republike. Kaj pravi partijski program o tem in kako bomo v občini preprečili to zaostajanje oziroma kako bo zagotovljena hitrejša gospodarska rast?
-	Pospešiti je treba izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja občine. Poseben poudarek je treba v njem dati tudi raz-
voju prometa in zvez, se pravi cestam, železnici.
Občina pripravlja tudi poseben vprašalnik v zvezi z razvojem občine v naslednjih petih letih. Izpolnilo ga bo 70 najrazličnejših občanov. Odgovori na ta vprašalnik bodo tudi nakazali, v katero smer naj bi se občina v bodoče razvijala.
- Kaj so vzroki gospodarskega zaostajanja? Ste jih že analizirali, ali jih šele boste in do kdaj?
- Vzroke je treba šele analizirati. Roka si nismo čvrsto postavili, vendar menim, da bo treba to opraviti še letos, se pravi hkrati s pripravljanjem programa za razvoj občine v naslednjih petih letih. To je posebno pomembno še zato, ker bodo prihodnje leto volitve odbornikov in poslancev oziroma delegatov.
- Nekateri očitajo partijskemu programu, da ne govori nič o volitvah. Zakaj ne?
- Volitve v njem res niso posebej omenjene, so pa zajete v okviru drugih nalog, kot: krepitev samoupravnih odnosov in vloge neposrednih
proizvajalcev, uveljavljanje ustavnih dopolnil itd.
Naloge v zvezi z volitvami so zaupane SZDL, kjer tudi delajo komunisti in je torej vpliv partije pri volitvah prisoten, čeprav to v programu ni posebej omenjeno.
SZDL m občinski skupščini je zaupana naloga v zvezi z naslednjo fazo ustavnih sprememb, kjer bo podrobneje obdelan med drugim tudi volilni sistem.
NEUPRAVIČENO BOGATENJE
-	Program .govri tudi o socialnem razlikovanju. So v občini in med člani ZK primeri pojavov neupravičenega bogatenja, * utaj itd.?
Jože Novak (Foto: J. Primc)
- Tudi v naši občini imamo primere neupravičenega bogatenja, vendar na tako kričeče kot drugod. Ce hočemo, da se bomo komunisti zavzemali za zmanjševanje in odpravljanje neupravičenih socialnih razlik, potem moramo najprej sami izpolnjevati moralno-politične norme, kot so skromnost, poštenost, odklanjanje privilegijev itd. Gotovo so v naši občini med tistimi, ki so na neupravičen način prišli do koristi, tudi komunisti, vendar mi ni znano, koliko jih je.
Odkrivanje neupravičenega bogatenje je naloga vseh komunistov, predvsem pa seveda organov,^kot so SDK, inšpekcije, sodišča, tožilstvo itd. Z eza komunistov lahko take pojave in posameznike moralnopolitično obsodi. Tudi ZK je dobila nekatere take prijave, vendar še preverjamo, če so obdolžitve točne.
RAZREŠITI.ZAVIRALCE
-	Zadnje poglavje govori tudi
o	odgovornosti in javnosti dela. Kako je zagotovljena odgovornost pri sedanji splošni neodgovornosti?
- Stalno bo treba preveijati, če posamezniki v redu opravljajo svoje naloge, se pravi v duhu programa ZK in programa naše občinske organizacije. V našem programu so naloge točno določene tako za komuniste kot za posameznike. Vsak komunist bo dobil v roke natisnjen program in bo moral po njem delati. Dobile pa ga bodo tudi družbenopolitične organizacije . in občinska skupščina. Zoper tuste, ki ne bodo v redu delali, je treba ukrepati, jih kaznovati, jim izreči nezaupnico, jih odpoklicati ali razrešiti.
— Zakaj je dan poseben poudarek javnosti dela?
-	Predvsem zato, da bo vsak odgovorneje opravljal delo. Javnost dela je tudi porok, da bo vsak delo
E steno opravljal. Razen tega je pra-
i	pokazala, da se z javnim delom zadeve hitreje rešujejo, kot če jih skuša rešiti le ozek krog ljudi. Sicer pa reševanje v zaprtem krogu niti ni samoupraven način reševanja zadev.
- Gradimo samoupravni socializem in tudi posebno poglavje programa ZK govori o krepitvi samoupravljanja. Kako je zagotovljena krepitev samoupravljanja in na kakšne ovire zadeva samoupravljanje v občini?
% - Uresničevanje ustavnih dopolnil pomeni resnično približevanje samoupravljanja naprednim proizvajalcem in občanom. To nalogo bo ZK opravljala v podjetjih v sodelovanju s sindikatom, na terenu pa v sodelovanju s SZDL.
Tudi moramo čimprej oblikovati temeljne organizacije združenega dela, še prej pa razčistiti, kaj je to temeljna organizacija združenega dela, sc pravi organizacija, ki sama ustvarja in deli dohodek. Po mojem mnenju je na primer lahko temeljna organizacija v okviru podjetja MhR. CATOR kočevski TRGOPROMET, v okrivu SLOVENIJALES pa LIK Kočevje. Vprašanje pa je, če je taka organizacija lahko NAMA ali posamezni obrati znotraj naših, tudi več jih podjetij, na primer v IT AS.
Čutiti je, da razvoj samoupravljanja zavira prepočasno uveljavljanje pravic, ki so v ustavi zapisane, in ker si vsak po svoje razlaga, kakšne so pravice neposrednih proizvajalcev.
JOŽE PRIMC
ČGP DELO
PODRUŽNICA NOVO MESTO
sprejme takoj
DELAVCA - DELAVKO
za dostavo časopisa na dom naročnikom za področje Novega mesta
Raznašanje je v zgodnjih jutranjih urah.
Zaslužek dober. Interesenti naj se javijo v pisarni podružnice Novo mesto, Glavni trg 1.
RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO
obvešča svoje člane in mladince,
# da bo družinsko tekmovanje v lovu rib s plovčkom
# v nedeljo, 21. maja, na Radulji pri Škocjanu.
Pričetek ob 6. uri zjutraj. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Prijavite se lahko vpisarni Ribiške družine Novo mesto do 18. maja, kjer dobite pravila tekmovanja in vse druge informacije.
Tekmovanje osmih razredov osnovnih šol še vedno traja. Najuspešnejše razrede čakajo zanimive nagrade. Več zbranih novih naročnikov v domačem kraju — daljši izlet
revija
NAGRADA ZA VAŠ RAZRED
Nič še ni izgubljeno! Tekmujte in zbirajte nove naročnike. Vsak dan je vrstni red drugačen. Še vedno se lahko uvrstite med najboljše. Zbirajte naročnike v domačem kraju. Pošiljajte naročilnice na naslov: Revija m, Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico napišite šolo, razred, kraj.
Tekmujte vztrajno, znašli se boste med najboljšimi, nagrada vas še vedno čakajo.
DBH
j
• zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemoj od 7,5 do 10 odst
• vodimo žiro račune in devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• dajemo kredite za stano* vanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanji • odobravamo kratkoročne] in dolgoročne kredite
• opravljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje de narne zadeve I Opravimo jih hitro, natančno In zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki ima pri svoji banki vloženih vsaj 500 din, je nežgodn^avarovan!
DOLENJSKA BANKA
IN HRANILNICA
NOVO MESTO
s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI NOVEM MESTU in TREBNJEM
ŠTIPENDIJE! C0SM0S Ljubljana tovarna BELT, Črnomelj
RAZPISUJE
za šolsko leto 1972 73 naslednje štipendije:
I. na visokih in višjih šolah:
1. fakulteta za elektrotehniko	2
2. strojna fakulteta	2
3. visoka ekonomsko-komercialna šola	2
4. ekonomska fakulteta	2
5. fakulteta za naravoslovje in tehnologijo:
•	a) metalurgija	5
b) kemija	2
6. tehnična fizika	1
7. višja šola za socialne delavce	1
II. na srednjih šolah:
1. TSŠ — metalurški oddelek	7
2. TSŠ — elektro oddelek	3
III. na poklicnih šolah:
1. poklicna šola za KV livarje	20
2. poklicna kovinarska šola Črnomelj (ključavničarji strugarji, rezkalci)	10
3. poklicna gostinska šola
(oddelek za kuharice)	2
Prošnje za dodelitev štipendije pošljite na upravo tovarne »BELT«, Črnomelj, do 15. julija 1972.
»POSESTVO SNEŽNIK«, Kočevska Reka
razpisuje javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev ter inventarja:
1 kamion OM Super Orione,
leto izdelave 1960, 7. vgrajeno tretjo pomožno osjo in hidravličnim dvigalom Hiab 193 3 traktorji Se - 35,
leto izdelave 1960
2 traktorja IMT - 533,
leto izdelave 1966 in 1969
3 traktorji Fe - 65,
leto izdelave 1960 1 traktor Steyer, nekompleten (rezervni deli)
1 osebni avto Zastava-Campagnola,
leto izdelave 1963
1 moped Tomos, tip VS - 50.
leto izdelave 1958 1 okvir za moped Tomos, tip 03	^
1 dvoosna prikolica ITAS. tip P * 14,
leto izdelave 1966, nosilnost 14 ton
2 dvoosni traktorski prikolici Ljutomer, tip UKP - 1,
nosilnost 4 tone
2 enoosni traktorski prikolici Ljutomer- tip KP - 4, nosilnost 3 tone 1 šasija za enoosno traktorsko prikolico 1 tračna žaga (cepilka) Bratstvo, tip RT 110, kompletna 1 verižni transporter za nakladanje rezanega lesa, z el. motorjem
1 elektromotor Rade Končar, 40 KW, z žagan jačem 1 elektromotor Rade Končar. 27 KVV
4 elektromotorji, 4,2 do 13,5 KW
1420 do 1460 O min.
1	plug za oranje snega ST Trbovlje,
primeren za montažo na kamion TAM 4500
1 puhalnik za seno IG, brez električnega motorja
6	motornih kosilnic BCS. tip 82
2 grabelj Sonce za seno
2 nizkotlačni stiskalnici Fortschritt za seno
2	kombajna za košnjo New Holland oprema za mali damski frizerski salon, več priključkov in rezervnih delov za kmetijske stroje, ležaji, vodovodni material
Licitacija bo v petek. 19. maja 1972. ob 9. url na KU Stalcerji (pri hlevih) za družbeni in zasebni sektor. Interesenti morajo položiti pred licitacijo kavcijo v višini 10",, od l/klicne cene. Informacije lahko dobite po telefonu St. 86-55 Kočevje.
Zavarovalnica SAVA poslovna enota Novo mesto
razpisuje delovno mesto za
REFERENTA kmetijskih zavarovanj
POGOJI: srednja kmetijska šola splošne smeri in najmanj 5 let delovne prakse.
Stanovanje ni na razpolago. Nastop cfela po dogovoru., Prijave pošljite na naslov: Zavarovalnica SAVA, PE Novo mesto, Glavni trg 24. Razpis velja do zasedbe.
'BREŽICE
Ste v zadregi za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
UČNA MESTA Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA, BREŽICE
razpisuje naslednja učna mesta:
1. 1 STROJNI KLJUČAVNIČAR
2. 7 PRODAJALCEV V TRGOVINI Z ŽIVILI
3. 2 PRODAJALCA V TRGOVINI
Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM
4. 1 MESAR — PRODAJALEC
5. 2 MESARJA — KLAVNICARJA
Učenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. končana osnovna šola;
pod 2. končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom;
pod 3. končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom;
pod 4. končana osnovna šola;
pod 5. končanih 6. razredov osnovne šole.
Prednost imajo učenci iz območja občine Brežice. Prošnje je treba poslati najpozneje do 26. maja 1972 upravi podjetja — splošni oddelek, Brežice, Šentle-nart 72.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega in dobrega očeta
ERNESTA BIENENFELDA
se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in kolektivom Zdravstvenega doma Nov omesto. TZE Metlika. BETI Metlika ln vsem zastopnikom družbeno-političnih organizacij iz Metlike. ki so ga počastili s tolikim cvetjem, nam izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma na Mirogoju v Zagrebu dne 22. aprila 1972.
Globoko žalujoči sin dr. Evgen Bienenfeld in družina
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame. sestre, tete in tašče
MARIJE TURK
iz Ragovske ulice 19, Novo mesto
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali v teh težkih urah ob strani, nam vsestransko pomagali ter sočustvovali z nami. Lepa hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto ter gospodu župniku za lepi obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnici poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Janez z ženo Minko, hčerke Vera, Majda in Ivica, sestre, bratje ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in pradeda
NIKOLAJA VESELIČA
ADLEŠICI 26
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih bolezni, gasilskemu društvu Adlešiči za spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja in tov. Alojzu Cvitkoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Barbara, sinovi Niko, Rudi, Vinko, Anton, Lojze in Jože z družinami, hčerke Katica, Marija, Anka, Slavica z družinami in Nada, sestra Ana in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare mame
URŠULE KRALJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje na domu, dalje vsem, ki so jo spremljali na dolgi poti do zadnjega počitka. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja. Naša posebna zahvala gre zdravniku dr. Podobniku, ki ji je lajšal bolečine, kolektivu ISKRE in kolektivu Veterinarske postaje, ki se je tako polnoštevilno udeležil pogreba. Se posebej se zahvaljujemo č. duhovščini iz Škocjana, predvsem pa g. župniku iz Šentjerneja za njegovo veliko skrb in prizadevnost.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Šentjernej, 3. maja 1972 Družine Kralj — Medle
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše ljube, skrbne in nenadomestljive mame in stare mame
FRANČIŠKE JAN2EVEC, roj. Gazvoda
iz Cučje mlake pri Škocjanu
se iskreno, zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom. ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter pokojni prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za obred, kolektivu Iskra Šentjernej, Papirokonfekciji Krško in drugim. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sinova Jože in Ivan, Stane, Angelca. Pepca, Franci in Lojze z družinami ter Anica s hčerko
»Dolenjski list« tribuna bralcev
tedensK6le
B
Petek, 12. maja - Pankracij Sobota, 13. maja - Servacij Nedelja, 14. maja - Bonifacij Ponedeljek, 15. maja - Zofka Torek, 16. maja - Janez Sreda, 17. maja - Mojca Četrtek, 18. maja * Erik
BREŽICE: 12. in 13. 5. ameriški barvni film „Šerif' v Ne\v Yorku“, 14. in 15. 5. ameriško-italijanski barvni film „Tajni hudičev agent“. 16. in 17. 5. francosko-italijanski barvni film „Živeti ponoči".
ČRNOMELJ:	12.	5.	ameriški
barvni film „Šerif iz George Cityja“. 14. 5. ameriški barvni film „Smešno dekle“. 17. 5. ameriški barvni film „Žgečkaj me‘.
KOSTANJEVICA: 13. 5. ameriški barvni film „Ujeti v puščavi1'.
14.	5. španski barvni film „7 žena za
7	kavbojev*4.
KRŠKO: 13. in 14. 5. angleški barvni film „Kapitan Nemo in podvodno mesto“. 17. 5. ameriški film „Divjaki“.
METLIKA: Od 12. do 14. 5. ameriško-italijanski barvni film „Legija prekletih". Od 12. do 14. 5. ameriški barvni film „Vaš zvesti Blacke". 17. in 18. 5. ameriški barvni film „Zakladi Aztekov*1.
MIRNA: 13. in 14. 5. „Dvanajst zaznamovanih1*.
MOKRONOG: 13. in 14. 5. francoski barvni film „Angelika in sil-tan“.
NOVO MESTO: Od 12. do 14. 5. ameriški barvni film „Ubij vse in vrni se sam“. Od 16. in 18. 5. italijanski barvni film „Smrt trka dva-krat“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 12. do 16. 5. angleški barvni film „Poljubi dekleta, pa jih pobij**.
RIBNICA: 13. in 14. 5. angleški barvni film „Nedolžna ljubezen**.
ŠENTJERNEJ: 13. in 14. 5. „Pravi človek z Zahoda**.
TREBNJE: 13. in 14. 5. ameriški barvni zabavni film „Dvojnik v za-gati“. 17. 5. slovenski mladinski film „Kekčeve ukane*4.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM ŽENSKO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto.
ZA DOM NA KOMNI sprejmemo takoj oskrbnika Li kuharico. Delovni mesti stalni, primerni za zakonski par brez šoloobveznih otrok. Za čas od 25. junija do 10. oktobra letos bomo potrebovali sezonske delavke za Sedmera jezera in Kredarico. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, 61000 Ljubljana - p. p. 320.
KV NATAKARICO, lahko je tudi priučena, sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana. '
IŠČEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini. Nudim stanovanje in hrano, plača po dogovoru. Interesentke se lahko oglasijo vsak dan na stanovanju M. Pokor-ny, Drejčetova 11 (Žabja vas), Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
V	VARSTVO vzamem enega otroka. Naslov v upravi lista (1033/72).
STANOVANJA
NUJNO POTREBUJEM sobo v Novem mestu. Ponudbe pod „Miren fant44.
ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje z vrtom v Ljubljani za •nako ali večje v Novem mestu. Po-i.tMiila dobite na Kom. Staneta 5 ali Cvelbar, Gerbičeva 8, Ljubljana. ODDAM stanovanje s pogojem dopoldanskega varstva otroka. Naslov v upravi lista (1023/72). ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1020/72).
Motorna vozila
PRODAM osebni avto Zastava ’’50. Ragovska 38, Novo mesto.
PRODAM TRAKTOR Goldoni 24 KM, prevoženih 1800 ur, dvo-brazdni plug, kosa. Kastelic, Pristava 13, Šentjernej.
PRODAM ZASTAVO 1300 LUXE, letnik 1970. Milan Uratot Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM osebni avto „Skoda** -letnik 67. V poštev pride tudi plačilo s čekom. Ogled po 14. uri. Potočar, VeL Bučna vas 35, Novo mesto.
PRODAM škodo 1000 MB po delih, motor generalno popravljen. Viktor Fišter, Sp. Latcenc 22, Mokronog.
OPEL rekord 57, odlično ohranjen, prodam. - Telefon 21-541. PRODAM osebni avto škoda MB 1000 v dobrem stanju. Franc Gorenc, Ločna 39, Novo mesto. FIAT 600 D, letnik 1961, prodam. Zglasite se v trgovini v Šmihelu pri Novem mestu.
PRODAM
KRAVO sivo rjave pasme, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico, težko pribl, 600 kg, staro 5 let, in traktorsko škropilnico TF 300 v brezhib-
nem stanju prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM novo navadno harmoniko, tritonsko, trikrat glašeno. Drago Tratnik, Irča vas 42, 68000 Novo mesto.
PRODAM rabljene zgornje in spodnje žimnice za dve postelji ali zamenjam za drva. Alojz Hočevar, Novo mesto, Zagrebška 14.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico in Fergusonov cirkular. Naslov v upravi Usta (1067/72).
UGODNO PRODAM kombibus, registriran. Alojz Lesjak, Ragovska
5,	Novo mesto.
PRODAM enoosno prikolico za osebni avto. Jože Novak, Na Lazu 1, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno, skoraj novo dnevno sobo. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure pri Zobariču, Mestne njive 7/8, Novo mesto.
PRODAM zelo dobro ohranjen italijanski kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (1074/72).
UGODNO prodam otroški športni voziček. Naslov v upravi lista (1004/72),
PRODAM globok otroški voziček. Markovič, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM snopovezalko BCS. Alojz Kastelic, Vinja vas 12, Stopiče. PRODAM motorno kosilnico „Fi-
?aro“. Tavčar, Poljane 34 nad kofjo Loko.
PRODAM BCS kosilnici, eno z Die-slovim motorjem, eno na petrolej. Anton Bevc, Luterško selo 15, Otočec.
PRODAM klavirsko harmoniko -120 basov. Ogled v soboto in nedeljo. Franc Jakelj, Prečna 44, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico s čistilnikom, v dobrem stanju. Anton Zajc, Gornje Brezovo, Višnja gora. PRODAM bukovo oglje. Naslov v upravi lsita (1024/72).
PRODAM krmo in deteljo na rasti-lu. Smrekar, Rožni dol 12, Semič. Ogled vsak dan.
PRODAM 10 AŽ panjev čebel. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (1027/72).
PRODAM dobro ohranjeno železno ograjo z vrati 20 m. Jože Drobnič, Vrhovčeva ul. 12, Novo mesto.
PRODAM motorno kolo Tomos-avtomatic. Kresol, Stari trg 12, Trebnje.
PRODAM košnjo sena na rastilu (4-5 vozov). Franc Fink, Brod 25, Novo mesto..
LEPO ohranjeno spalnico ugodno prodam. Šmid, Trdinova 5 a. POCENI prodam rabljeno spalnico.
Naslov v upravi lista (1045/72). PRODAM 130-litrski hidrofor. Jože Novak, Brinje 3, Šentrupert. PRODAM kosilnico za traktor ZE-TOR 25 po ugodni ceni. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej, f
KUPIM
KUPIMO 40-50-basno harmoniko znamke „Melodija*4 ali „Hohner44. Glasbena šola Marjan Kozina, Novo mesto.
POSEST
ZARADI predvidene preselitve prodam prostorno dvostanovanjsko nišo v Brestanici, oddaljeno 5 minut od železniške in avtobusne postaje. Poleg hiše je velik vrt in kot posebna zgradba garaža za 2 vozili. Hiša in
okolje primerna za avtomehanično ali podobno obrt. Delno bo vseljiva takoj po nakupu. Ostalo ob ogledu in po dogovoru. Ponudbe pod šifro „Ugodna prilika**.
TAKOJ oddam dva lokala za frizersko obrt in mesarijo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1034/72).
POCENI prodam lepo posestvo, gospodarsko poslopje, vinograd z zidanico, dobro ohranjeno posodje za vino, lepe gozdove s hišo. vse zaradi odsotnosti v Ameriki. Cenjene ponudbe sprejema Jože Matekovič, Metlika, Trg svobode št. 4.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka
5	(poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
NOVOMEŠCAN, 168 cm, srednjih let, samski, želi spoznati življenjsko družico do 40 let, ki ljubi naravo, glasbo in petje. Ponudbe pod „Osamljen povratnik**.
KDOR BI KAJ VEDEL o ukradenem avtomobilu Zastava 750. reg. št. N M 145-93. sivo črne barve, naj sporoči na naslov: Jože Vovko, Dol. Nemška vas 21. Trebnje, ali najbližji postaji milice.
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega brata
FRANCA GORIŠKA iz Cerovega loga
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu. Cerovi log in Orehovica, tov. Tonetu Jakšetu in Francu Zagorcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, društvu upokojencev Šentjernej, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Žalujoči: sestre z družinami in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA SMRKETA iz Sred. Globodola
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v času njegove bolezni, gasilskemu društvu Globodol za organizacijo pogreba in vence, kolektivu Beti - obrat Mirna peč za vence in gospodu župniku za obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerka Joži z družino in drugo sorodstvo
Ob izgubi naše mame in stare mame
BETKE BALOH
bivše gostilničarke iz Šmarjeških T oplic
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Božu Oblaku, ki je nesebično storil vse, da bi naša mama ostala čim dalj pri življenju, organizacijam OO ZKJ, SZDL, Zvezi borcev, gasilcem in godbi. Še posebno se zahvaljujemo gasilski organizaciji za tako lepo organiziran pogreb ter šolskemu pevskemu zborn, ki je s svojim nastopom pretresel srca vseh prisotnih, in obema govornikoma, ki sta orisala revolucionarno življenjsko pot naše mame.
Žalujoči: sin Peter z družino in drugo sorodstvo
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA JANCA iz Brusnicc 51
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zalivala kolektivu IMV Novo mesto, krajevni organizaciji ZZB Brusnice, Tonetu Mastniku za denar, ki ga je daroval namesto venca, gospodu župniku za obred in vsem sorodnikom. Hvaležni smo tudi vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Ana, hči Anica z družino ter sinovi Jože, Martin in Franci
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
JANEZA BAČARJA Vrhe 15 pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, kolektivu Pionir in sosedom za vso pomoč v najtežjem trenutku. Še enkrat prav lepa hvala
vsem.
«
Žalujoči: hčerka Rezka, sinova Franc in Lojze z družinama in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
MATIJA BOBNARJA s Suhorja pri Dol. Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za sočustvovanje in podaijeno cvetje. Enako se zahvaljujemo dobrim vaščanom, pevskemu društvu iz Dol. Toplic, kolektivom Novolesa, osnovni šoli Dol. Toplice, gozdnima obratoma Straža in Podturn ter upravi GG Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žcr. in otroci z družinami
Ob bridki izgubi našega ljubega moža. očeta in starega očeta
MIHAELA IVANIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in delovnim kolektivom OKP Črnomelj ter ZB Draga-tuš za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala tov. Leopoldu Bečaju za pretresljiv govor pred odprtim grobom in gospodu župniku za cerkveni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Ana, sin Vladimir, snaha Anica ter vnukinji Irenca in Vladka
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža, našega očeta, starega očeta, prastarega ata, strica in brata
IVANA ZAMIDE iz Uršnih sel
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala gasilskemu društvu Uršna sela in pevcem Vavta vas - Straža.
Žalujoči: žena Marija, sin Štefo, hčerki Anica, Zofka z družinama, sestre, nečaki, nečakinje z družinami ter vnuki
Odšla je mnogo prezgodaj in se ne bo več vrnila med nas naša dobra, zlata žena in mamica
FANIKA KAPLER iz Zavinka 3, Škocjan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so bili tolažniki v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom, gospodu župniku, podjetju IMV in sodelavcem za pomoč, osnovni šoli Škocjan, splošni bolnišnici in vsem, prav vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem.
Globoko žalujoči mož Vinko s hčerko Zdenko in sinčkom Jožkom in vsi domači
Ob boleči izgubi našega moža in očeta
PETRA GORŠETA iz Draga tuša
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili vso pomoč gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem iz Dragatuša pod vodstvom Evgena Cestnika za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Kristina, otroci Mirko z družino, Pavle, Malči
Ob bridki izgubi našega dobrega ata in starega ata
ANTONA STRUNE iz Meniške vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, podjetju „Varnost*' iz Novega mesta in „Gorjancem** iz Straže ter organizaciji ZB Meniška vas. Posebno se zahvaljujemo za zdravljenje dr. Šmi-govčevi in sestri Idi ter gospodu duhovniku za zadnje spremstvo.
Žalujoči: sin Franci in hčerka Tončka z družinama
Po mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 46. letu starosti naš. nadvse ljubljeni mož, skrbni očka, brat, stric
MATIJA VENE Žvabovo 3, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam stali ob strani v težkih urah. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Lepa zahvala tudi Kopinovim, podjetju „Mercator**, tovarni IMV iz Novega mesta, trgovski šoli v Brežicah, posebno 2. e razredu. Enako tudi gospodu župniku za zadnje slovo. Se enkrat hvala vsem, ki so se od našega ljubega očka podovili, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena-Pepca, sinova Jože in Stane ter hčerka Slavka, brat Drago, sestre Angelca, Pepca in Marija z družinami in drugo sorodstvo
Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
MATIJE KOVAČIČA iz Železnega pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na prerani zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju iz Novega mesta, Gasilskemu društvu Dobrnič, Občine. Žužemberk in Reber, Društvu upokojencev, Lovski družini Dobrnič, zahvala gospodu dekanu iz Dobrniča za lepo opravljeni pogrebni obrecL
Žalujoči: žena Ana, sinova in hčerka z družinami
Ob smrti naše drage mame in žene
JOŽEFE KRALJ z Blance
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in vence ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Vidmar, Radej, Fakin in Radej.
Žalujoči: otroci Drago z družino, Rudi z družino, Mira z družino in mož Rudi ter drugo sorodstvo
na pot, ampak jo lahko uporabljajo samo lastniki parcel ob tej poti za dovoz na parcele in z njih. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
Podpisana Marija Kastelic, Štrekljev ec 18, prepovedujem hojo in pašo kokoši ter kakršnokoli delanje škode v vinogradu v Stari gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Pave, Javorovica 6. Šentjernej, prepovedujem po vsem svojem posestvu vožnjo in pašo živine. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ana Hočevar, Brezovica 5, Stopiče, prepovedujem hojo, pašo živine in delanje škode po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjala.
Podpisani Jože Ancelj, Mačkovec 1, Suhor, prepovedujem pašo in preganjanje živine po košenici pod vasjo Gradnik. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Šašek, Pangrč grm 13, Stopiče, prepovedujem vožnjo, pašo kokoši in hojo po mojem zemljišču. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
»
Ivan Bečaj, Jezero 23, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši in hojo ter vožnjo z avtomobili po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjal.
Podpisani Jože Klobčar, Jože Ambrožič in Franc Berkopec iz Podgrada prepovedujemo vsem vsako vožnjo, hojo in pašo kokošj po naših parcelah. Kdor - tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
ESTILAl
Dragi mami Pepci Kurtalj iz Dolge vasi št. 51 pri Kočevju želi vse najboljše za 65. rojstni dan in še mnogo srečnih ter zdravih let -hčerka Zlatka z družino iz Nemčije. Ostalim lep pozdrav.
•	v
Dobrima in skrbnima Jožici in Franciju Urbančiču iz Gor. polja 8 pri Straži želijo mnogo zdravja in sreče ob 10-letnici skupnega življenja njuni otroci: Dušanka, Franci in Alenka.
Dragi teti Ivanki Grozde iz Skrov-nika pri Tržišču za 61. rojstni dan veliko sreče, zdravja in da bi bila še vnaprej tako dobra kot do sedaj, želi nečakinja Karlinca.
Našemu dragemu očetu in staremu očetu Janezu Rolihu iz Pra-proč pri Šentjerneju za bližnji 77. rojstni dan in god želimo vse najboljše, da bi ostal še dolgo med nami in da čim prej ozdravi - Sin Ivan z ženo Vido in Ivico.
Janezu Useniku čestitamo za uspešno opravljeno diplomo. - Družina S tokanovič.
JREKUCI^s
Podpisana Jože Šporar, Podhosta
6,	in Anton Šenica iz Meniške vasi
31,	prepovedujeva vsako vožnjo z vprežnimi ali motornimi vozili po srednji poti v Podhosti, ker to ni jav-
VIN OGRADNI KI, POZOR! Obveščam interesente, da izdelujem na-tezače (šponarje) za napenjanje žice do 5 mm debeline (najnovejši sistem). Izdelki se lahko dobijo takoj pri Francu Brcarju, kovinostru-garstvo, Mokronog 55.
Cenjene stranke prosim, da do
15.	5. 1972 prevzamejo popravljene ure j>ri Milanu Dvoišku v Krškem, CKŽ 93 - dvorišče (v hiši postaje milice). Urar Stanislav Kos.
Pletilje! Kvalitetne ščetke za vse pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana.
Vsak dan imamo na zalogi sveža jajca. Priporočamo se! Franc Humek, Irča vas 57, Novo mesto.
SVEŽA JAJCA lahko zopet dobite pri Lešnjaku, Kristanova 57, Novo mesto.
GRADITELJI, POZOR! Bloke različnih dimenzij in strešno valovito opeko, podobno italijanski, različnih barv dobite pri Toniki Vodo-pivc, Stolovnik 49, Brestanica. Za naročila se priporočam! ,
IZ NOVOMEŠKE«® P0R0DNiŠNiCE&ui&
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Medle z Malega Slatnika - Roberta, Marija Zurc iz Črnomlja - Violeto, Majda Barborič iz Dolnjega Suhadola -Ano, Antonija Krevs iz Orkljevca -Ireno, Marija Berkopec z Male Ci-kave - Boštjana, Marica Malešič iz Fratrovcev - Damirja, Rozalija Po glavec iz Dolnje Straže - Andrejo, Marija Stipič iz Harinje vasi - Romano, Marjana Šuklje z Vinomera -Bogdana, Stanka Mavsar iz Semiča
- Alenko, Jožefa Švalj iz Kočarjje
- Milana, Marija Kozan iz Tribuč -Tomaža, Francka Grošelj iz Šent-lovrenca - Alenko in Ida Hudoro-vac iz Žabjeka - Avguština in Zmago. - Čestitamo!
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. Krško, Metlika. Novo meslo, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik. Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gošnik, Jože Jeke. Franc Lapajne. Lojzka Potrč. Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan 2ivlč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc. Jože Splichal. Jožic« Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9,.
OGLASI: lom višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din, lem na določeni strani 45 din. lem na prvi, srednji in zadnji strani lista: 6G din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din. '"saka nadaljnja beseda 1 din Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. t 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE. 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
^——m
^________________________________________________ •	  DOLENJSKI	„LIST
CIBA-GEIGY
RADIO LJUBLJANA
« ,(J^£ D AN: poročila ob 5.00, 15 On Jo00’ 8-00- 10.00, 12.00,
1 »an rf L500’ 19-30 in ob 22.00. Pi-spored od 4.30 do 8.00. ken*3 \2- MAJA: 8.10 Glasio	~ 9-35 Od melodije
ll.On p j ~ 10.20 Pri vas doma -*ana?B °^a ~ Turistični napotki tiisk^;80ste “ ^jine - 12.30 Kme-LVf>tiasVeti ~ Inž. Marija Orešnik: Z domi?- Piščancev - 12.40 >4.30 l ansaP1l)li in godci -Pozdrav« • P°slusalci čestitajo m rjstg ^Jo - 15.30 Napotki za tu-Ciovekin6-,00 »vrtiljak“ - 17.10 ' 190?;	-	18'15	.>Signab“
19,15'w. ^^ko noč, otroci! -feicta z ^samblom Franca ' 2n m 2;00 Naj narodi pojo . . .
Besede t	^p0ps 13“ “ 22AS
SORfvrA^0^ 42 logov domačih. bena^.A, n. MAJA: 8.10 Glas-^kestJ^* ~ 9-35 g pihalnim hi va?? Ljubljana - 10.20 Turistični ma 1100 ?OIOČ^ -tujine - nfnv1 Za na& goste a
Dr. Miran D • Kjne tijski nasveti -nas izumrl nnar: Ali bo jelka pri
- 13 3^^7 12-40 „Po domače"
14.10	Sro, * Poročajo vam ... -svet — ic Popoldne za mladi
16.00	^lasbeniintErmezzo -kino J ,8rVff ~ 17-10 Gremo v
19.00 Lahki operetnega sveta -Minute % c i100’ otroci! - 19.15
treh dolin - 20.00
21J10 7?m°-we< ta domovino -
^•20 0drlJ?riJetenvkonec tedna -
NEDELJA* “s^jence.
8 00 Dobm ini , MAJA: 6-00 d0
^ Za otroke T- 8o°5 Rad«ska Popovič- n« Snulja Radovančev-
- 9.0Š' d?k v 03. regimentu 10.05 L „reča9Je * studiu 14 -Pehaček P°mmte> tovariši.,.. Rado Tito - vnict^alui polkovnik:
rodnoosvohoi°iVO Ja 111 ^ateg na'
Pesmi borb? •	§a,boja ~ 1°-25
l3-00 NŽi n“udxe^ ~ H-20 do Pozdravljajo PW)uJ^ičestitaio in ~ 13.30 Nedeljska re-
portaža - Ujčič: Po sledovih Titove mladosti - 13.50 Z domačimi ansambli - 15.05 Iz opernega sveta -
16.00	Radijska igra - Blagoje Ivanov: „Tri bežna srečanja" - 17.05 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer" - 22.20 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 15. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Pet minut za novo pesmico — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jelka Hočevar: Plesen na krompirju, nevarna bolezen - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Med zbori Jakova Gotovca — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44
-	17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Zbor in orkester Horst Jankowsky - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s Triom Avgusta Stanka - 20.00 Brahmsova vokalno-instrumentalna dela - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 16. MAJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gustav Krklec -
10.20	Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Viktor Repanšek: Opozorilo pridelovalcam krompirja, zlasti semenskega — 12.40 Z domačimi ansambli in godci - 14.10 Glasbena tribuna mladih — 15.30 Glasbeni intermezzo -.	16.00
„Vrtiljak44 - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s Štirimi kovači - 20.00 Prodajalna melodij -
20.30 Radijska igra - Ioan Grigo-rescu: „V ringu' - 22.15 Glasba Karola Pahorja na novejših posnetkih.
SPORED
8 SnNuDEUA'14- “AJA ST, tbfeS ™ P^Sled (Po-Hlače 7 onJ lfBgd) - 9.45 Po do-(Lj) - io .^b^ Milana Križana " 10 S y Kmetijska oddaja (Zg) 5bm ;• Mozaik (Lj) - 11.00 otro-žWaiw ,rleja: Don &»<*, Cami svet
fLJ) - 1240 wi°.Mestece Peyton (UfL^OTVfcazipot (do 13.00)
C - ObS° P°P°Idne ~ Studio
kaJ veselih dom -udelj0 (Lj) ~ Ne’
strum. kvinf dl s Sloven. in-
Abel- tVOi hrlet m (LJ) - 1800 (Lj) - 19 a Jr~P°ljski barvni film
^ Sevnik1nS*0?, (LJ} " 20 00 T ?°-30 Vašč^i; T 25 3-2-1 (Lj)
*»> (Bgd) - 2| V,n*7 t seniska 0<i-oddaja’ (Zg) _ Zab|vno-g|asbe-
S đ (JRT> - 22.05 Poroe^Ljr'
o 9-°?NSiE,UEK’IS- MAJA
ti?5 TV v joif ““»ena (Bgd) -
^ «8) - 10?fa' 10-3° N«n-
n> y <H> Osnovi A"Ete»ina (Zg)
h' ‘M?V tu te0braZbc
20 25 $ ~ 20.00 TV Jh ~ 19,50 Qk-
^ Ml1 4^20?!^ (Lj}-
" dolf ^nsfeid • p -• Y °gledalu • •. Rentama tv J8 Reichstaga •• DKulturne drama (Ll)-" bočila\j)la80nale (Lj> -
«.3S ^*E,K' 16-MAJA
«&?» ' nffi ~ 10-40 R“'
" Don e (Bgd)’!! ,9s??ve sPl°šne " Pon°V.tev (Zg} - 1’c o TV v Šoli (2g\ 0vitev (2e\	, c i Ruščina
Ar^jj:55 TV vrtec horl i!adžars^n,Čina (B8d) “ ,PleSvec IV, P"« (Polil h }“• Baum- C' 00) (Bgd) —
-	lsl(LjU'l«Tc°"nik iz Ozza -([3.0 Oktct SvoL?1bf°rnik <Lj>
' M - 19 00 Mda izl>0st°j-. ^ ^‘vljenje Mozaik (Lj) -
1 So ' (LJ) ~ 19 ST T »• del ^ik>r. l" barvni fii ^utribopre-I «Tak (Lj)	(Lj) - 19.50
2°-25 3 2 'P ..TV dnevnik •	Wdt	(Lj) - 20.35
:	2.05	siL;	a^eriškl	film
Scer?redstavlia oniin' orkester 1 ^2af^a - C.M.Weber:
°r°čila (Lj) kester (Lj) -
<!0jVRvlA,'17-MAiA
' OOlp,e8lcd<?PiiT '6'4S Mai1' (Bgd) 1 (i7<°rJc- Plešivec ni^ Li/7^ Don Kihot I .M' 18& 1820 Obzor-
■' V;?5 Na " !9 00 M Je ena stara ' %kra	Mozaik (Lj) -
' ' hS*TVJ) - I9250ril‘“ L19'30 > ht' (lil toevni n •!k<ak "-j* n(CjV r 20 35 „ (Lj.) - 20.25 " 22.20 p« ?• ’ Jože Zu-u Poročila (Lj)
ČETRTEK, 18. MAJA
9.35 TV V šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg)
- 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -
16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 17.45 Glasbena pravljica: Globina zvona (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Boj za obstanek — barvni film (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Civilizacija - barvna oddaja (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Ljj - 21.35 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka (Lj) - 22.20 Jazz na ekranu: Kvartet Boone-Drew (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
PETEK, 19. MAJA
9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.30 Veliki zmagovalec in njegova sužnja -(Trapollo HH-33) (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbena oddaja (Lj) - 18.45 Gospodinjski pripomočki (Lj) - 18.55 Ekonomdco izrazoslovje - Devizni režim (Lj) -
19.00	Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Moški in ženske - francoski film (Lj) -
22.10 Rezerviran čas - Poročila (Lj)
SOBOTA, 20. MAJA
9.35 TV V ŠOLI (DO 11.00) (Zg)
- 17.35 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Disneyev svet (Lj)
- 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TV križanka (Lj) - 21.35 Na poti k zvezdam (Lj) - 22.00 Tekmeca - serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV ka-
. žipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
SREDA, 17. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Z orkestrom James Last - 10.20 Pri vas doma -
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Prof. Dolfe Cizej: Kaj lahko pridobimo z zboljšanjem sušenja sena - 12.40 „Od vasi do vasi44 - 13.30 Priporočajo vam . ..
- 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Slovenske popevke - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Glasbeni večeri simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
- 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 18. MAJA: 8.10
Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -
10.20	Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski masveti - Inž. Marjan Mrhar: Spravilo travniške krme za prevetrovanje ,in siliranje - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam . ..
- 14.30 Z ansamblom Atija Sossa -
15.30	Glasbeni inteimezzo - 16.00
^„Vrtiljak44 - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.15 Klavir v ritmu - 18.30 Iz kasetne produkcije RtV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno
- 22.15 Iz hrvaške simfonične literature.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 11. maja:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15-17.00 Nove plošče RTB. Aktualnost tedna - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 13. MAJA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo.
16.30-16.45 Sobotno kramljanje. 16.45-17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam in melodija za vas. 17.00-17.10 Vlado Čurin: Novi učni načrti in rekreacija učencev. 17.10-17.30 Za naše najmlajše: V kraljestvu medvedov ter skladbica iz brežiške glasbene šole.
17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 14. MAJA: 10.30 Domače zanimivosti - Možnosti novih oblik povezovanja in sodelovanja v brežiški občini - Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Ivan Šekoranja: Sodoben hlev za svinje - Nedeljski razgovor ob 30-letnici jugoslovanskega vojnega letalstva: Tudi v domači garniziji se vzgajajo mladi strokovnjaki - Obvestila, reklame in spored kinematografov.
12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 16. MAJA:
16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom glasbenikov iz Grodena. 16.15-17.15 Poročila -Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in filmski pregled.
17.15-17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 Mladinska oddaja.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 14. MAJA:	10.30
Reklame in oglasi - Po domače z ansamblom Otavija Brajka - Kmetijski nasveti - Četrt ure z ansamblom Pro arte - Kakšne so možnosti razvoja nerazvitega območja Kozjanskega v sevniški občini (govori magister Vinko Prelog) - Za vsakogar nekaj - Tribuna poslušalcev. 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših podušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 17. MAJA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Vrt in vrtičkarji - Disco klub brez imena - Titova štafeta v sevniški občini (reportažni zapis) -15 minut za pop glasbo. 18.00 Zaključek programa.
List za vsakogar »Dolenjski list«
^•20 Por*
Za učinkovito
uničevanje
mrčesa
CIBA-GEIGY
ZLATOROG
ljubljanska banka
Dne 21. aprila je bilo v Novi Gorici 25. nagradno žrebanje Ljubljanske banke za lastnike vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. Na javni prireditvi je bilo izžrebanih 3999 nagrad. Dobitniki glavnih premij so:
premija poslovna enota	vrsta vloge	številka
30.000 din Beograd	vezan	devizni	račun	49956
20.000 din Ljubljana, Trg revolucije	vezana hranilna vloga	22380
20.000 din Beograd	vezan	devizni	račun	17486
10.000 din Novi Sad	vezana hranilna vloga 3781/02
10.000 din Mestna hranilnica	Ljubljana	vezan	devizni	račun	807
10.000 din Mestna hranilnica	Ljubljana	vezan	devizni	račun	4377
Poleg tega je bilo izžrebanih še 30 nagrad po 5000 din, 90 po 2500 din, 250 po 1000 din, 750 po 300 din, 1373 po 200 din in 1500 nagrad po 150 din. Podroben izid žrebanja je bil objavljen v Nedeljskem dne 30. aprila 1972.
Inu Van
f—\
^||»1WIWI»WWWWW^
Rudi pri svojem najljubšem opravilu. (Foto: F. Pavkovič)
Kaplja železa — okamenele solze
Kipor-samorastnik Rudi Stopar iz Sevnice: »Zakaj si ob brezglavi življenjski dirki ne bi okusno polepšali delovnega okolja - doma?«
Sevniški fotoamater Franc Pavkovič nam je postal fotografijo Rudija Stoparja, nastalo na domu po delovnem času v obratu Konus-Jugo tanin, kjer je sicer zaposlen kot strojni tehnik. Ponavadi se ustavljamo pri ljudeh ob pomembnih dogodkih, prejemu priznanj in odlikovanj - zakaj se ne bi za hip pomudili ob človeku, ki' skuša s kipi, visokimi le nekaj pedi, upodobiti slovenske ljudske junake od Kralja^ Matjaža do Jurčičevega Krjavlja, zelenih Jurijev, Martinov Krpanov in zadnje čase likov s panjskih končnic?
Priljubile so se mu majhne stvari Zanje se hitro najde prostor, bodisi v tovarni, pisarni ali stanovanju. Naše tovarne so vse preveč kup betona in strojev, ob tem človek ne more biti srečen. V redkih podjetjih premorejo po stenah vsaj dobre fotografije delovnih uspehov. V nekaterih prostorih Jugotanina stojijo Rudijeve stvaritve. Kip usnjarja je preko tovarne Konus, kjer je bil razstavljen, našel mesto v nizozemski tovarni Trans-marinde v Rotterdamu; res sicer v zasebni zbirki, vendar stalno postavljeni v tovarni.
Miniaturne železne skulpture so prijetno dopolnilo stanovanja, za kar nekoč kot fant ni mogel najti ničesar primernega, dokler se ni česa lotil sam. Kar je bilo lepo, je bilo predrago, kiča ni maral Ko si je z ženo uredil nov dom na Griču, ga je seveda uredil po svoje. Mnogi pravijo, da je tudi svojevrstna umetnina.
Je to, kar ustvarja, umetnina? Razstavljal je dosti, od leta 1965 dalje na manjših razstavah, kasneje v Kostanjevici Zelo ceni izkušnje s trebanjskih taborov samo-
TATOV1 V ŠPORTU
Čeprav slovjjo športne organizacije po tem, da so večno brez denarja, so se neznani tatovi kljub temu odločili za obisk v domu Partizana na Loki v Novem mestu. 8. maja so namreč ugotovili, da so neznanci ukradli vrtalni stroj in klešče, last OMP. To podjetje je na Loki popravljalo vodovodno napeljavo.
rastnikov in strokovno kritiko. Ko izdelek prestane kritiko družinskega kroga, je pač zadovoljstvo večje, če je všeč tudi drugim. Od stotine raznih kipov jih je le malo doma. Kot je zapisal hudomušen novinar Dnevnika, bi moral novemu lastniku kipa odšteti kor lep denar, da bi mu ga le-ta posodil za retrospektivno razstavo.
„Danes bore malo cenimo stare stvari, “ potoži Rudi ob pregledu lepe zbirke, od ljudskih umetnin do starinskih slik na steklu, ki jih je otel stari šari pri kmečkih podstrešij po okoliških hribih. Te motive bo uporabil pri novih delih, zlasti na temo kntfčkih uporov.
Botruje temu samosvojemu oblikovanju železa z avtogpnim varilnim aparatom zgolj naključje? Nekaj je tudi posledica tradicije: kovaštvo je bilo razširjena obrt okrog boštanjskih hribov, ne le po Gorenjskem Tudi Rudijev oče je kovač. Kot brigadir v mladinskih brigadah in tudi kasneje se je skušal uveljaviti tudi na odru. Odrska dejavnost je vezana na kolektivno delo, skupino je težko najti; kiparjenje je le samosvoje delo, ki se mu lahko posveti, kadar najde čas. Sicer pa 7-letni Romi in 5-letni Mario že iščeta svoje načine oblikovanja — očetovi albumi so polni njunih domiselnih risb... ALFRED ŽELEZNIK
Pogorelca Ludvik in Ivanka Ješelnik sta se po požaru, ki<jima je upepelil dom, zatekla pred dežjem kar pod kap sosednje hiše. (Foto: J. Primc)
Oče na dežju, sin v novi hiši
Z občine so morali posredovati, da je 70-letni pogorelec le dobil streho - Sin ni mogel sprejeti očeta v novo hišo, češ da še nima urejenega zgornjega dela hiše - Kaže, da so se po drugi očetovi poroki začeli slabi odnosi s sinom
Okoli 50.000 din škode je nastalo, ko je 3. maja okoli 2. ure zjutraj požar upepelil hlev in hišo v Stari cerkvi 37 pri Kočevju. Zgorelo je tudi okoli 1000 kg sena, od petih goved v hlevu pa je bilo eno tako poškodovano, da gaje bilo treba zaklati. Hiša in hlev sta bila last Janeza Kotaija iz Jerman vrha pri Bučki, živina je bila last Antona Androjne iz Stare cerkve, v hiši pa sta stanovala zakonca Ludvik in Ivanka Ješelnik, stara 70 oziroma 49 let. Imetje ni bflo zavarovano. Sumijo, da je po nesreči zažgal nekdo, ki je na senu nad hlevom prenočeval.
Tako nekako bi o tem požaru poročali, če mi ne bi nekdo tisto popoldne telefoniral:
- Pridite v Staro cerkev. Boste videli očeta pogorelca, ki sedi na dežju na prostem, le nekaj metrov vstran pa ima njegov sin pravo vilo, a ga ne sprejme pod streho.
Vaščani so povedali:
Ivan Starič: „Sin Johan ima tu poleg novo in prostorno hišo, a noče vzeti očeta in njegove druge žene pod streho. Rekel sem mu, da je njegova moralna in sinovska dolžnost, da jima pomaga v sili. Odgovoril mi je, da mu oče ni ničesar dal in da naj samo še enkrat kaj rečem, pa se bom zagovarjal Tudi on ima otroke in nič se ne ve, kaj ga še čaka. Zdaj je vzel oba pogorelca pod
streho nečak Mirko Ješelnik. Stanujeta v nekdanji kovačiji, ki ni primerna za stalno stanovanje.*4
Mihajlo Spirič: „Občina in krajevna skupnost sta se potrudili, da imata pogorelca zdaj, ko se bliža noč, le streho nad glavo.“
Ludvik Ješelnik: „Tudi sin je pomagal ven nositi, ko je gorelo. Jaz pa sem mu pomagal, ko je zidal hišo.“
Ernest Tušek: „Mi smo zjutraj tu še delali in pomagali, sin pa je šel na šiht. Ni prav, če misli, da 'mora samo občina pomagati očetu. Je bilo hudo med požarom. Sem mislil v tistem dimu, da vlečem vola ven, pa sem Androjno, ki je lastnik živine.4* France Žlindra in Zinka Zemliak
iz občinske skupščine, ki odgovarjata tudi za socialne in stanovanjske zadeve: „Bila sva pri Ješelni-kovem sinu Johanu. Ima res veliko hišo, v kateri živi z ženo in dvema otrokoma, vendar je zagotavljal, da nima prostora, ker nima urejenega zgornjega dela hiše. Kaže, da so slabi odnosi med očetom in sinom, odkar se je oče drugič poročiL Upanje je, da se bo sin premislil. Vendar tudi oče ni preveč pripravljen iti k sinu, češ da stanovanje še ni gotovo, in podobno.*4
^	J.	PRIMC
NA KRATKO
KOČEVJE - Društvo vrtnarjev in sadjarjev so včeraj zve ustanovili v Kočevju.
NOVO MESTO - Marko Ivanetič, ravnatelj šolskega za gostinstvo, je predvčerajšnjim povedal, da se bodo dela Grmovi hiši na Glavnem trgu, jo preurejajo za gostinstvo kratkem nadaljevala.
KOČEVJE - V soboto bo v Kočevju medobčinsko tekmova nje matematikov.
KRŠKO - 10 ekip prve p£ moči iz krške občine bo na movanju v soboto pokazal0 jo praktično in teoretično usp sobljenost. Najboljša ekipa si priborila pravico za vstop na publiško tekmovanje.
RIBNICA - Tradicionalni P hod „Ob žici okupirane iu nice“ in „Tek zmage** bosu
soboto.	.	13,
Črnomelj - v soboto, i
maja, bo gostovala v dvoran godba na pihala iz Velenja, cert organizira Glasbena mla Bele krajine.	t	■	a6.
KOČEVJE - posvetni o lavci kočevske občine boo F * živeli soboto in nedeljo nap nem izletu po Madžarski. -VINICA - V torek, 9. g okrog poldne, se ?.naAi nf Bele krajine razdivjala hu vihta. Na Vinici je treskaW “ bre pol ure. Strela je feščj*. telefonsko napeljavo, taKO kraj nekaj časa ostal brez z svetom.	.	-	maja,
SEMIČ - V soboto, dopoldne se bodo v senusKJ ^ rani zbrali prosvetni delav ^ Bele krajine. Prazn0va ^,ndar dan prosvetnih delavcev, v z uvodnim delovnim
P METLIKA - V nedeljo %■ traj se bodo na Pungartu P* rile občinske ekipe prve p Tekmovanje bo zanimivo
81 MORKONOG - V je občinski komite ckijcal sklenil, da bo v kratkej® ^ skupni sestanek politične^* y-va Mokronoga skupaj s P*. niki občinske organizacij?’ ^ katerem naj bi se dogovo ys3 narediti z obratom Is^e’ jj0 1 fr dosedanja prizadevanja dila sadov.
Ogorčenje v IM V
V torkovi številki Ljubljanskega Dnevnika je bila na 3. strani vest, da so v tovarni IMV ustavili proizvodnjo aistinov 1 300, zaposlene pa do 23. maja poslali na izredni plačani dopust.
V IMV so zaradi tega sporočila ogorčeni in so v sredo na sestankih družbenopolitičnih organizacij v podjetju ogoročeni zahtevali, da je treba pisca tega neresničnega članka poklicati na odgovornost. V tovarni poudarjajo, da torkova vest v Dnevniku ni bila prvi primer zavajanja javnosti in da je Dnevnik v zadnjih
Do Kanižarice bo lepše
Republiško cesto med Črnomljem in Kanižarico bodo letos obnavljali. Investitor je Cestni sklad SRS. Obenem bodo ob cesti uredili še pločnike, da peš pot zaradi precejšnjega prometa ne bo več nevarna.
mesecih vsaj štirikrat neresnično in škodljivo pisal o IMV.
Industrija motornih vozil nima nobenega delavca na izrednem plačanem dopustu; nasprotno, zaradi obilice dela v proizvodnji prikolic in dostavnih vozil morajo delavci delati ■ tudi ob sobotah.
Barman Franci Bobič pri lepo urejeni število njegovih pokalov, odličij in drugih priznanj. Dokl).
LEP D0SE2EK NAŠEGA BARMANA V DUBROVNIKU
Ali ho Franci šel v Južno Amerik?;
Franci Bobič, barman iz šmarjeških Toplic, je na tekmovanju v Dubrovl*
osvojil tretje mesto in je kandidat za svetovno	«
---------------------------------------------------—---------------  lVcn5*\	$
mesto tudi na dr^Tmbia v ^ barmanov, ki bo nov	l8
bu, potem se mu bodo OOP ^ na svetovno pjyenstv •.	jjj
nje leto v Južm Amenk^ ^ Letos ga čaka » m0ia i\Wi nih tekmovanj. Bwn*
literaturo s tega P ovanja, f «
pravlja	na	nova	tekmovanjeacz
Š°ff°p *.P«fl
Zaposleni o referendum^
Delovne	^Jelj5*)
mestu in diy.*vijene občine so pnpra J refcf®1lyit» oziroma P?n®JJ&op«<0«lg
tivncm Wrf« " %» «V5<J|
1-odstotnem Pf? „£jkov izye4^r. nih osebnih f^odjetij L di-sklad. VečVlniif do s^nik* s!jed zbore WP°^ s pred^&itf kovem P°^®izaCij so P°ja v dd.j0 kalnih organiza^J vanja
drugim	n
nih organteacU na 0brn°
in so tSievne skup*10* •
meške krajevna
Franci Bobič, barman (mešalec pijač) iz zdravilišča Šmarješke Toplice, je konec aprila sodeloval na neuradnem prvenstvu barmanov Jugoslavije, ki je bilo v Dubrovniku. Med 57 tekmovalci je najboljši slovenski mešalec pijač osvojil tretje mesto; dobil je lep pokal, razen tega pa še
posebno priznanje - spominski kozarec.
Franci se je pomembnega dosežka zelo razveselil. Sicer je računal, da bo njegov cocktail „Trubadur*4 dobro sprejet, vendar ne, da se bo povzpel tako visoko.
Ce se bo Bobič uvrstil na tretje
'fclEDELjO ODPRTO
UARKET naCesU"	trgu
5£uKATESAnaG\avn
DOLENJKA
T0 BO ŽE TONI NAREDIL
V otroškem vrtcu je bflo premalo vzgojiteljic, zato je ena med njimi predlagala: „Otroke v jaslih nam bi lahko Toni pomagal paziti!“
Varoval sem dojenčke in se počutil vzvišenega. Jožek pa je medtem risal in starši so Kupovali njegove risbice. Kmalu si je kupil kolo ...
V osnovni šoli sem delal pri tabornikih, modela*jih, lutkarjih, v dramskem krožku, v pionirski organizaciji, pri radioamateijih, v fotografskem krožku, plesal pri folklori in drugod. Kadarkoli je bilo treba kaj narediti, je tršica rekla: „To bo že Toni naredil!** In Toni je naredil in počutil se je vzvišenega.
Jožek pa je med tem časom zbiral staro železo, cunje, kosti in drug odpadni material in enkrat bi me skoraj povozil z mopedom, ki si ga je kupil za prihranjeni denar...
Zaposlil sem se. Izvolili so me v vrsto komisij, podkomisij, odborov, pododborov, konferenc in komitejev. Sodeloval sem pri pripravljanju kurirčkove pošte, pri mladinskih delovnih brigadah, pri srečanjih mladine, pri pohodih po poteh različnih divizij, pri kmečkih ohcetih, pri Rdečem križu, pri Socialistični zvezi, izvolili pa so me celo v občinsko skupščino. Kadar je bilo
treba kaj organizirati, napisati, napovedovati ali popravljati, so rekli: „To bo že Toni naredil!** In Tonije naredil in počutil se je vzvišenega.'
Jožek pa se je v tem času honorarno zaposlil. Neko jesen, ko sem se iz neke vasi vračal domov s sestanka, je pridrvel mimo s svojim mercedesom in umazana voda izpod koles mi je onesnažila edino obleko ...
Prišel sem v leta. Mladinska problematika me ni več zanimala, so pa imeli probleme upokojenci. Postal sem tajnik njihovega društva; pisal sem jim prošnje, pritožbe, prirejal izlete, se potegoval za toplice. Kadar se
je kdo od upokojencev jezil, gaje drugi potolažil:
„To bo že Toni uredil, tako da bo prav!“
In Toni je naredil in počutil se je vzvišenega.
Jožek pa ni hotel odstopiti mesta mladim. Bil je sicer v pokoju, a so njegovo delovno mesto obdržali in službo je opravljal honorarno ...
Na upokojenskem izletu sem skozi okno avtobusa zagledal na gričku hišo, podobno podeželskemu gradiču.
„Čigava je ta krasota? “ ’
„Jožetova! “ je odgovoril starec ob meni in pričel od srca peti:
„Mi se imamo radi..
In počutil sem- se vzvišenega ...
TONI GAŠPERIČ