St. 244 Trst, v sredo 3. septembra 1913- Tečaj XXXVI?? IZHAJA VSAK DAN tuđ ob ntdeijah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob B. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih kobakarcah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sy. Luciji, Tolminu, AjdoT-ičini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE r širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za ogla«=e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vaaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZijivo v Trstu. £PIN0ST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je /• NAROČNINA ZNAŠA U celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na n»- ročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Sareialaa M aeteijake lstuj« „ZDHOBTI" stta«: M» eelo lete Krea 5-30, se p*l leta Kron 3 OO. Ysi dopisi naj bo pošiljajo na uredništvo lista. Nefrinko- vana pisma m m sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na u pravo l.sta. UREDNIŠTVO: u H o a Glorglo fialattl 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«t*( ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. u,.ra Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnUnl račun Stev. 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Avstrija za Albanijo. DUNAJ 2. (Izv.) Kakor noroča .Albanska korespondenca", je spte.el včera! popoldne mioister zunanjih zadev grof Berch-told arnavtskega ministra zunanjih zadev Mufjd beja in arns^tskega JustlČnega ministra Pogi beja. Avdijenca |e trajala pol ura ia se Je razpravljalo v njej o vprsSaEju Južne albanske nuje. Arnavtška ministra sta zlasti poudarjala, da ie nujno potrebno, di ostane mesto Argjrrokaslrca Albaniji. Kakor trdi omenjena korespondenca, je mfnlster zunanjih zadev grof Berchtold zagotovil arnavt s kima ministroma popolno podporo avstrijsko-ogrske vlade. Bolgarsko turška pogajanja. CARIGRAD 2. (I*v.) Iz turških vladnih krogov se poroča, da se pogajanja z bolgarskimi delegati ne prično pred četrtkom, t. {. p-> poteku ba{ramskih praznikov. Po-gajsnja na) bi bila končana že tekom enega tedna. Položaj za pogafan/a ni neugoden. Bolgarska vlada je naprosila turško vlado, da bi se mogfi bolgarski odposlanci voziti v Carigrad po železnici Dreko Drinopoija, ker si tako zelo prikrajšajo pot. Turška vlada |e ugodila tej prošnji. Kakor se zatrjuje v turških vladnih krogih, bo Turčija zahtevala slej ko prej mejo DrinopoJje—Lozengrad—Dimo-tika. Turške čete ostanejo v zasedenem ozemlju. DUNAJ 2 (Uv.) Koncem tegi tedna se prično oficijaina pogajanja med Bolgarijo in Turčijo. Turška vlada zahteva, da smejo ta pogajanja trajati samo en teden, češ ker vojaška situacija ne dopušča nikakega zavlačevanja. Težko pa je verjeti, da bi se mogla pogajanja v resnici uspešno zaključiti v tako kratkem času, kajti nasprotstva med bolgarskim in turškim stališčem so le prevelika. Poročila dunajskih in berollnskih listov, da so neobvezna privatna pogajanja bivšega bolgarskega poslanika Načoviča dosegla popoln uspeh, tako da bi bila cficijalna pogajanja le še formalnega značaja, potemtakem nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Nasprotstva med stališčem turške in bolgarske vlade so tako velika, da je srednja pot skoraj nemogoča In da je skorai popolnoma Izključen kompromis, ki bi vsaj deloma zadovoljit obe stranki. Najtežavnejši ste vprašanji glede posesti ozemlja severnolztočno od Drinopoija in pa doline reke Marice. Prvo zahtevajo Bolgari zase, da bi dobili z Lozengradom vsaj eno svojih slavnih bojifč iz prve balkanske vojne. Turčija pa rlkakor noče pristati na odstop Lozengrada in se opira pri tem na trditev, da sta Lozengrad in okolica po veliki večini naseljena s prebivalstvom turške narodnosti. Še težavnejše pa je vprašanje doline reke Marice. Bolgari zahtevajo dolino reke Marice z vso odločnostjo zase, ker je Železnica, ki teče po tej dolini, dosedaj še edina zveza med Bolgarsko in Egejskim morjem in je tore| za Bolgarsko prava živ-Ijenika potreba. Brez te železnice bi izgubila posest obali Egejskega morja za Bolgarsko vso vrednost za nedogleden čas. Iz istega vzroka zahteva Bolgarska zase tudi drlnopoljski kolodvor. Ker pa je ista žsleznica obenem tudi edina z?eza Drinopoija s Carfgrađom, ostajs tudi Turčija odločno pri svoji zahtevi, da PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Mnogo, mnogo let ie minilo, kar se je zaprla gomila nad Dorino glavo In samo preprost kamen oznaČu|e kraf, kjer počiva. V isti ograji pa stoji tudi majhen križ na otroškem grobu. Večji kamen ne pripoveduje ljudem, ki hodijo mimo, kdo počiva pod njftn; na njem stojite le dve začetni črki in izrek Iz svetega pisma. Le malokdo se potrudi, da bi natančneje ogledal kamen, In kdor stori to, se čud), da je grob tako lepo urejen, in se povprašuje, kdo je pač oni postavni, belofasi častcik, ki s svojo lepo soprogo in svojimi ljubkimi otroki tako pogostoma prihaja h grobu. Odgovor na njegovo vprašanje |e potem, da je to podpolkovnik Pavel Challisin da je njegova soproga bila nekdaf mis Puddova, bogata dedična iz Manchestra ; toda v kaki zvezi sta z brezlmensko gomilo, se zdi že skoraj pozabljeno. Prihajajo pa tudi še drugI obiskovalci naj pripada Turčiji ne samo Drinopolje z vsemi zapadnim) predmestji, temveč tudi dolina reke Marice 15 kilometrov daleč od železniške proge ia to tudi v smeri proti starobolgarski meji. Obenem pa zahteva Turčija zase tudi Dimotiko in Karakej kot poziciji, ki ste jej neobhodno potrebni za strategično obrambo železnlčne proge. Caiigralska pogajanja bodo potemtakem zelo težavna In na|brž tudi dolgotrajna. Za Turčijo je stališče toliko boljše, ker se opira na 300.000 oboroženih vo|akov, do čim pa je Bolgarska tudi v tem vprašanju popolnoma zapuščena po vseh velesilah — Zapustile so jo celo one velesile, ki so jo s svojim brezvestnim hujskanjem zapeljale v dejanja, ki so povzročila sedanjo katastrofo. Turški poobiaSčenci za pogajanja z Bolgarsko. CARIGRAD 2. (Kor.) Turški pooblaščenci za pogajanja z Bolgarsko še nžso uradno Imenovani. Ve se le, da je rioločeo za pooblaščenca bivši pesianik na Cetinfu, Alfred Rustem Bilinskl bej. Za mednarodno komisijo. SOFIJA 2. (Kor.) Vzlic nasprotovanju Srbije in Grške zahteva bolgarska vlada, da mednarodna komisija prellče grozovitosti, U so se dogodile v Macedoniji. Bolgarsko poslaništvo v Valoni. SOFIJA 2. (Izv.) Bolgarska vlada je sklenila, da opusti svoje poslaništvo na Cetinju, kjer je obstajalo od I. 1898. dalje, in ustanovi novo poslaništvo v Albaniji. Sedež poslaništva bo v Valoni. Srbsko Crnogorska meja. BELGRAD 2. (Izv.) Srbski ministrski predsednik Pašlć ia črnogorski pooblaščenec Vilko ti ć sta včeraj podpisala srbsko-črnogorski dogovor glede srbsko Crnogorske meje. Demobilizacija na Romunskem. BUKAREŠT 2. (Izv.) Pričela se je danes demobilizacija romunske armade. Demobilizacija na Grškem. ATENE 2. (Kor.) Glavni stan je po kraljevem ukazu razpuščea in zopet umeščen ge. eralni štab. Rezervisti letnikov 1901 do 1908 se nemudoma odpuste. Moratori| se podaljša do konca septembra. Dva vojaška vlaka ponesrečila. SOLUN 2. (Izv.) Na železniški progi Solun—Carigrad sta trčila drug ob drugega dva grška vojaška vlaka. Več voz se je razbilo in 22 vojakov |e bilo težko sli lahko ranjenih. Železniške zveze na Balkanu. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Od 7. septembra dalje se začne redni železniški promet z Romunsko. BELGRAD 2. (Kor.) Jutri se začne direktni železniiki promet med Belgradom ia Scfijo. _ Odlikovanje poslanikov. DUNAJ 2. (Kor.) „Wiener Zeltuug-poroča, da Je cesar izrazil svoje priznanje veleposlaniku na angleškem dvoru grofu Albertu Mennsdorf-PouilTy Dletrfchstelnu in veleposlaniku na italijanskem dvoru grefu Merey de Kapos-Mere. Gališka deželnozborska kriza. LVOV 2. (Izv.) V snočnll skupni seji vsepoijske stranke in krščansko-socijalne frakcije poljskega kluba so bila sprejeta načela za reformo deželnozborskega volilnega n gomili. Grobar pripoveduje, da prihaja včasih tudi grof Tennlestovve. »Toda,* pristavila grobar, „gref je bil v svolih mladih letih velik veseljak in čul sem, da je Imel veliko opraviti z D. Z." Grci, prtiš-1 ji Leonard Hastings, je sedaj oženjen. Roko mu je dala bogata dedična in žnjo živi v najsrečnejšem zakonu, a mjprisrčnejša ljubezen ga veže s polkovnikom Pavlom Challisorr. Dorino Ime pa se nikdar ne imenuje med njima. (Konec.) Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. Robert de Lapave In Mauilce de Fri-meuse sta bila iz otroških let tovariša In prijatelja; razlika v njiju značajih in nagne-njih nI mogla nič Škodovali njiju tesnemu prijateljstvu, In različna poklica, ki sta si ju izbrala, |u |e mogla le prostorno ločiti, nikdar pa ne odtujiti drugega drugemu. Oba sta bila sama pravičnost in poštenje, to pa |e bila edina sličnost med njima. Robert |e bil strasten, energičen, poln entuzijazma, velik in močan, temnih las In reda, ki jih je sestavil bivši minister dr. Glombinski. Ta načela so sledeča: Obdrži se volilni nač'n po kurijah, a v vsaki kuriji se uvede spolna, direktna, enaka in tajna volilna pravica. Vsak volilec sme voliti samo v eni kurili. Poljaki ia Malorusi dobe v vsaki kuriji toliko mandatov, kolikor jim jih gre po narodnostnem ključu. Varovati se mora posestno stanje pol|skth strank in uvede se maloruski narodni kataster. Poleg mest. e in kmetske kurije se uvedejo posebne hurife za trgovce, obrtnike in delavce. V teh kurijah bi imeli Poljaki pretežno ob dno. Na podlagi teh načel stopi vsepoljska stranka, ki je v veliki meri pripomogla, da se nI uvedla od vlade že potrjena volilna n forma, v nova pogajanja z ostalimi poljskimi strankami In Malorusi. Bojne ladje za Kitajsko. DUNAJ 2. (Kor.) Kitajska vlada je dobila posojilo pri dunajskih bankah In porabi to posojito za zgradbo treh križark, ki se bodo gradile v ladjedelnici v Tržiču. Grški kralj pri nemških vojaških vajah. Ogorčenje na Francoskem. PARIZ 2. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih |e napravila Jako mučen vtlsk vest, da se grški kralj udeleži v^ likih vojaških vaj na Nemškem. Listi poudarjajo velike zasluge, ki si jih je pridobila Francoska za Grško v potekli balkanski krizi, in iraenuje|o postopanje grškega kralja naravnost netaktno. Predrzen tatinski napad. BENETKE 2. (Izv.) Tukajšniemu policijskemu uradu je ovadil ruski knez Urusov Iz Moskve, da se mu ie pridružila, ko se |e mudil v Trstu, neka elegantna dama, ki se Je izdajala za Dunajčanko in se Je potem tudi peljala ža|im skupaj Iz Trsta v Benetke. Na potu ga |e opijanila z nekim močnim likerjem in mu, ko |e zaspal, ukradla dragocen prstan, ki ga mu |e po daril ruski car. Prstan je bil vreden 120000 lir. — _ Politika krivih črt To je politika naše t:žaške socijalne demokracije. V svojem govoru na predsnoč-n[em velikanskem manifestadjskem shodu je dr. Ryfcžf to politiko drastično karakteri-zlral z izgledom, ki ga je dala naša socijalna demokracija povodom vprašan|a, ki razbur|a ravnokar našo tržaško |avnost in ki so mu naši Italijani s pomočjo znanega novinarskega aparata znali dati tudi širšo, malone evropsko publiclteto. Drastično je označil g. dr. Ry'rar politiko naše socijalne demokracije z izrekom, da prižiga|o eno svečo Bogu, drugo pa hudiču. V dokaz, kako dobro je pogodil govornik in kako je soglašala žnjlm vsa tista ogromna masa, zbrana na shodu, Je pričalo burno pritr|evanje in vzklikanje na račun socijalne demokracije. To Isto naj dokaže mala analiza govora govornika socijalne demokracije, svetovalca dr. Puecherja, v seji mestnega sveta v četrtek, dne 28. avgusta, v razpravi o predlogu juridične komisije, na| se vloži pritožba proti znanim odlokom tržaškega namestništva glede vprašan|a nameščanja renjikolov v službe naše mestne občine. Svet. dr. Puecher je govoril na dolgo in razsežao, kakor je že to njegova navada. Mož meni menda, da more množina besed nadomeščati veljavnost vsebine. plamtečih črnih oči; ko si videl tega Her-kula, si menil, da bi mu bilo lahko v zraku zlomiti na dvoje prijatelja Maurica. Ali izvršitev tega Junaškega dela bi bila gotovo težavneja, nego bi se zdelo; vzlic svoji žensko-nežni vnanjosti Je imet Maurice živce iz jekla in srčnost leva. Ko je absolviral politehniško šolo, je po svojem nagnenju vstopil v artilerijo; med gromen|em topov mu |e bilo dobro, tu je vživel in njegov lepi blagi obraz svetnika je izgledal tedaj tako strašno kakor obraz razsrjenega arhangela. Sicer pa nI bil demonstrativnega značaja; dočim je bil Robert živahen, divji, strasten dečko, pa se (e kazal Maurice boječega, vzdržljivega. Ko ga Je entuzi|astični Robert sprovel tajinstveno k nekemu kame-nitemu križu, stoječemu v gozdu, mu velel, naj poklekne, da si prisežeta večno prijateljstvo, tedaj |e bil Maurice skoro istotako v zadregi, kakor Je bil ganjen in pretresen. Ali zaprisegel je vendar pakt večnega prijateljstva is držala sta ta pakt zvesto skozi vsa leta. Obe rodbini sta bivali po zimi v Parizu, po leti sta si bili sosedlnji s posestvi. Tako sta mogla biti dečka mnogo skupaj. In pozneje, ko so Ju kakor mladeniča, kakor Dr. Puecher Je izjavil, da vprašanje zakonitosti ni glavno za nje. Ali državnim oblastim, ki morejo In morajo izvajati zzkoce, je v dolžnost, da smatrajo zakone resno. Z drugimi besedami: socijalisti niso prijatelj' zakonov, ali državnim cb'aUlra, ki delajo zakone, (e v dolžnost, di jih smatrajo resno ia jih izvajajo. Dr. Puecher je že tu prizna?, da se socijalisti gifcIje|o med dvema principoma: med žvižg3n;em na zakGne In rced zahtevo, naj se zakoni izvajajo! Politika, ki ze tako giblje rred dvema nasprotnima si principoma, ne rrore biri seveda politika ravne, preme črt', v smeri proti gotovemu, postavljenemu si cUju, ne more biti Iskrena in dosledna, ampak mora biti politika krlviih črt. Šs lepše je prišlo potem. Isti dr. Puecher, ki Je ravnokar rekel, da (e državnim oblastim v dolžnost, da Izvajalo za kore, je potem očital namestništvu, ker je zaćtlo proti renjikclom — izvajati zakone. Iz protislovja v protislovje ! 1 Menil je namreč: čemu je vlada opuščala skozi leta in leta, da ni izva|ala zakonov, kako naj se v letu 1913. »razkrije* zakon iz leta 1867., ki se ni nikdar Izvajal?! Kako naj se naerkat ustvari dejanski stan, na katerem se ni videle dcsiej ničesar nezakonitega ? ! In ker niso namestništva — tako je izrecno rekel jurist In advokat dr. Puecher — doslej ničesar storila proti nameščanju renjikoiskih uradnikov, so si ti pridobili moralno pravo, ki Je nad vsemi pravil Ml bi rekli pa, da je to — Puecherjevo pravo: ker prejšnji namestniki niso imeli Čuta dolžnosti, da bi izvajali zakone, ker so dopuščali nezakonito stanje, |e nezakonitost zadobila legitimacijo, nimajo veljati avstrijski zakoni, marveč se mora|o umakniti pred moralnim pravom — renjikolov 1 Naj zabeležimo pri tem tudi interesantno okoinost, da je „Lavoratore* glede onih ren|lkohk!h uradnikov števil besedico esterl (tuji) med ušes ca, iz česar moramo sklepatf, da prizna ?a renjikclom prava domačinstva. V tem smislu so bila tudi nadal|nja njegova Izva-jaoja, češ, da za nameščanje renjikolov nI potrebno avstrijsko državljanstvo. Zanj je državljanstvo le gola formalnost (rlteniamo che II r'quisito della cittadinanza au triaca non sia indispeniabile.) Zakoni avstr jski govore sicer drugače, nasprotno, ali to ne ženlra dr. Puecherja, ker on Je na staiišču, da zakon, ki se po nemarnosti aH brez-vestnoti njih, ki bi ga morali izvajati, ni izvajal, pozneje ne sme aplicirati 1 Nadaljevaje se je Puecher zopet zaletaval med dvema nasprotnima si princip-m a. Zatrjal je, da scc-Jafisti edini Imajo pravico, da protestujejo proti naredbsm namestništva, ker oni edini so vedno nagiašall mednarodno solidarnost. To bi bii en princip. Drugemu pa je dal izraza rekli, da najprej naj dobivajo dela „lavoratori del paese* (to bi bili menda domači dela7c'). Ali potem Je prišel dostavek, ki (e renjikole zapet vrgel na mehko, češ, da pod pojmom „geete del paese" socijalisti ne razumejo samo avstrijskih državljanov in tržaških rojakov, ampak tudi vse tiste, ki tu delajo. .Mi socijalisti — to so lastne besede dr. Puecherja — ne delamo razlike med Avstrijci in ne-Avstrijci. Posebno pa ne glede onih, ki prihajajo iz Italije, ker ti Imajo še to prednost, da poznajo jezik Tedne prebivalstva". Kako lepo se vije tu pred našimi cčmi moža, ločile študije in različna poklica, sta preživljala skupaj počitnice, vsak trecu!ek, dočim sta si v časih ločitve pomagala s pridnim dopisovanjem. V istem letu, ko je bil Maurice de Frimeuse povišan v stotnika, je bil Robert de Lapave imeno.an kapitanom ladje In sledila jima je dolga doba ločitve. Roberta so poslali z neko ekspedidjo na skrajni Vztok, In ko se Je po naporni kampanji povrnil, imela sta prijatelja le toliko časa, da sta si stisnila roko, kajti Maurice (e moral se svojo baterijo v Afriko. .Najdalje v štirih tednih ti bom sledil," Je rekel Robert prijatelju v slovo, meral je le še na zdravljenje v V(chy. Ko pa so ti štirje tedni minili, ne da bi bil prijatel| prišel ali pisal, se Je začel Maurice resno vznemirjati; v na|več|e začudenje pa ga Je spravila brzojavka, ki jo Je prejel v petem tednu z nastopno vsebino : .Ali poznaš gospico Marlanne D' Epi-ncy, hčer umrlega generala D' Epim y ? Brzojavnega odgovora pričakujem nujno." Brezuspešno je skušal Maurice pogoditi smisel depeše, ali ustregel je Robertovi želji z odgovorom: „Imenovane dame nisem videl nikdar." (Dalje) Stran II. „ESJKOST" 3t. 244 V Trstu, dne 3. septembra 1913. Bjcijallstlčaa politika krivih črt Nekaj čaja v smeri edinh boritel|ev za interese domači i delavcev, potem pa se kmalu zasukava v 3iner mednarodne solldarnosii, da pozneje napravi zaobrat do favoriziranja tu|ih ljudi; iz socijalizma, ki naj bo vsem enako pra vičea, k vele nacionalističnemu poklonu pred majesteto — nacijooalne majoritete. Mednarodni so, antlnacijonalni, ne priznavajo narodnega principa: ali v trenutku, ko \i treba branlii italijanskega delavca iz kraljevstva, se pridružujejo z največjim tam tam in s pomočjo na|drzne|ših sofisterij protestom — najbolj nacionalistične gospodovalne stranke. Ne, to ne gre, gospoda socijalisti, da prižigate eno svečo Bogu, drugo hudiču, eno pravu domačina do dela, drugo pa „moralni pravici" — ki |e baje, po socialistični razlagi — pravica nad vsemi pravi cemi 1 To je tista neiskrenost v politiki nalih sccijalistov I To je politika neravnih, zakrivljenih črt! Nekaj časa vara je Ho to. Pri slovenskih delavcih pa že davno ne gre več ; sedaj pa seje začelo svitati tudi med italijanskimi domačini, da ni več daleč trenutek, ko tudi tu ne pojde več. „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Ljubljani. Spo ed XXV. glavne skupščine Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani. V praznovanje 25 letnega jubileja njenega obstanka. I. V soboto, dne 6. septembra : 1. O j pol 8 dopoldne seja upravnega odbora v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne. — Dnevni r.d: a) Poročilo o delovanju vod siva Zaveze; b) določitev poročil za dele gacijo; c) predlogi In nasveti. 2. Ob ! dopoldne glavna pevska v*>ja v veliki dvorani Nar. doma. 3. Ob 3 popoldne zborovanje Za vezne delegacije v veliki dvorani Mastnega doma. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in delegatlnj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zaveznih društev; č) poročilo o Zaveznih listih: 1. poročilo o .Učiteljskem Tovarišu*, 2. o »Popotniku*, 3. o „Zvončku"; d) blagajnikovo poročilo; e) poročilo računskih pregledovalcev za I. 1912 (§ 15. po si. reda): f) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda); g) določitev letne članarine Zavezi (§ 7. lit. a Zs-vezinih pravil); h) določitev časa prihodaj? XXVI. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zavez. pravil); i) predlogi in nasveti. 4. Ob 8 zvečer: Jubile|ski koncert v proslavo 25letnega jubileja Zaveze v veliki dvorani Njrodnega doma. (Spored koncerta se na tisae posebej) II. V nedeljo, dne 7. septembra. 1. Ob pol 10 dopoldne: slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevai red: a) Predsednik otvori zborovanje, b) Vdanostna izjava cesarju, c) Pozdravi, č) Slavnostni govor. Govori Eagelbert Gangi, deželni poslanec in c. kr. učitelj v Idriji, d) Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepr.čanja. — Poročevalec Bogdan Skala, nadučiielj, Visočany-Praga. e) Zaključek. 2 Ob 12 opoldne banket v hotelu Tivoli. 3. Ob 3 popoldne: izlet v Kamnik, kjer prfred* pevsko društvo Ljubljanski Zvon koncert s sodelovanjem Kamniškega salonskega orkestra. Uletniki se vrnejo še isti dan ob 10 30 zvečer v Ljubljano. Vodstvo Zaveze. Tajnik: Predsednik: Vilibald Rus, _ L. Jelene. Domače vesti. Iz justične službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča Just Dietz v Cirknem je premeščen v Tolmin; dež. sed. Svetnik in predstojnik okr. sodišča v Tolminu, Matej Primožič, in okrajni sodnik z naslovom in značajem dež. sod. svetnika dr. Vifctor Rlgatti-Luchini pri trgovskem in pomorskem sodišču sta imenovana za drž. scd. svetnika za tržaško deželno sodišče; pravna praktikanta Ivan Štrk in Raj ko Šestan sta imenovana za sodna avskultanta. Iz poštne službe. V osmi činovnl razred sta pomaknjena ad personam poštna kontrolorja Nikolaj Ca I lin in Viktor K I i n a r v Trstu. Jubilej. Poroča se nam: Predsnočnjim je vodja Trgovinske kavarne (Commerclo) g. D. Josip slavil 25letnico svojega službovanja v imenovani kavarni. Ob tej priliki le gospa Šorlijeva v navzočnosti gosp. SorlJja in več gostov, potem ko je jubilantu iskreno čestitala, poklonila mu dragoceno iglo. Gosp. Kravos je v imenu slovanskih gostov čestital gosp. Domenlku za njega nenavadno pridnost pri nabiranju za našo prekoristno družbo sv. CM, ter podaril jubilant* krasno tula-dozo z monogramom in besedilom: Narodni somišljeniki 1883-1913. G. Domen k, bovški rojak, se |e ginjen zahvalil. Ker je gosp. Domenik res vrl nabiralec naše CM družbe, se pridružujemo čestiteijem tudi mi, želeč, da jubilant ie mnoga let deluje kakor je delal dosedaj. Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila v četrtek, dne 4. t. i. točno ob 3 popoldne v »Slovanski čl-lainici*. — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Nad 60000 renjikolov je samo na Primorskem! Na impozantnem protestnem *hodu proti ren| kolom, ki se je vršil v po ledeljek zvečer v Narodnem domu, se le jmeajala velika nadloga, ki prihaja v naše kraje v podobi renjlkolov. Pri te| priliki je govornik NDO, g. dr. Kisovec, tudi nagajal okrogla števila italijanskih podanikov, ki žive v našem Primorju. Da pa bodo čitatelji še bolj razumevali to socijalno in gospodarsko nevarnost, ki nam preti s strani tujcev, navajamo v naslednjem natančne podatke o številu tufih državljanov na Pri morskem, kakor se jih je naštelo pri zad njem ljudskem štetju 1. 1910. Zadnje ljudsko štetje |e naštelo na Primorskem 66.528 tulih državljanov, Ce torej izvzamemo ono peščico Nemcev iz ra?ha, Grkov, Francozov in drugih, dobimo najmanj 60000 italijanskih podanikov a i renjikolov. , _ Ti tujci so razdeljeni naslednje: v Trstu lih je 38 597, na Goriškem je n|ihovo število 10828 (v Tržiču samem 5.152, v Gradiški 2.834, v Gorici 1.304 itd.) v Istri pa ih le 17.103 (v Puli 6 040, v Kopru 1 341, y Rovinju 1015 itd.) Toliko tujcev mora torej rediti samo ubožaa Primorska, dočim se morajo domačini izseljevati v Ameriko in si tam is&ati kruha in dela. Z lažjo in hinavstvom si skušajo pomagati laški liberalci vselej in povsod, kjer {in zmanjka stvarnih argumentov. Naš list je že pred dnevi priobčil vest po goriški „Gorici*, da se s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Gorici popolnoma slovenska gimnazija, a šele včerai |e prlcap!|al za /sem ostalim časopisjem „najbolje informirani" in „najrazgirnejši" — „Piccolo", ki je priobčil za vse kamoraštvo grozno vest: „Prva avstrijska slovenska gim-a a z i j a v italijanski Gorici.« „Piccolo" se tolaži, da |e to le informativna vest neke dunajske časniške korespondence in zato da ne mara pisati k stvari nikakega komentarja, temveč hoče počakati, da se vest potrdi na kakršenkoli način. Pravi pa, da ga v tem čakanju navdaja pesimizem, ker se še ni nikdar zgodilo, da ne bi se oficijelno potrdila tudi najne-verietnejša vest, ki naznanja kak čin, ki na hud način oskrunja italijanstvo „naših" pokrajin. „Piccolo" se je prav tako tolažil tedaj, ko |e šlo za znane namestnlštvene odloke, a končno pa |e le moral vgrizniti v kislo jaboio in napisati svoj hinavski, z lažjo prepleteni komentar, kakor bo pač moral storiti tudi v tem slučaju. Saj zlagal se |e že takoj v naslovu svoje prve vesti o tej stvari, ko je imenoval Gorico italijansko. Koliko je ta Gorica italijanska, je vendar pokazalo zadnje ljudsko Štetje, so pokazale zadnje volitve in kaže vse vsakdanje življenje v Gorici. Vsa okolica goriška Je slovenska, mesto Je tako navezano na slovensko prebivalstvo, da bi moralo pogitnil, če bi ne bilo slovenskega prebivalstva, ki hrani vso Gorico, tudi ono, kolikor Je Je mogoče imenovati italijansko. In potem naj bi bilo oskrunitev italijanstva, če dobi ogromna večina prebivalstva goriške dežele, 160.000 Slovencev, svojo slovensko gimnazijo v središču dežele, v Gorici, kjer se italijanstvo le umetno še vzdržuje s pomočjo aas Slovencev samih. Bili so časi, ko so nesramne „Pfcco-iove" laži zalegale na pristojnih mestih kot suho zlato resnice, bili so časi, ko so na komando laškoliberalne kamore romale v koš najupravičenejše zahteve slovenskega prebivalstva na Primorskem; toda ti časi sc minili. Naš narod je postal toliko samozavesten, da si ne da več komandirati od gnile in koruptne laškoliberafee karu ore, fo ta samozavest je s svojo odločno zahtevo po oravicl predrla tudi v tiste kroge, kfer so doslej uživali največjo za slomio tisti, M sami nikdar niso poznali pravice in resnice. Pa naj le sedaj kriči v svet „PiccoIou svoje laži in naj se le zbira na kamoraških protestnih shodih vsa njfcova pedrtija: pri raorari Slovenci se ne ustrašimo „Piccolo vih" laži in krtkov mazzinijansko-kamo-raških pobalinev, temveč bomo slej ko prej odiočno in neastrašno hodili svojo pot za svojo pravico. Slovenska gimnazija v Gorici sam gre po vsej božji fcs človeški pravici, pa naj je potem to laškim- liberalcem prav ali pa ne. Sčasoma se že privadilo tudi na to, da Je pravica in resnica samo ena in da je-konec tistih časov, ko so oni merili pravico nam po svoji mili volji! Čudne razmere* Priobčili smo včeraj pod tem naslovom vest, kako se Je zgodilo po snočnjem shodu nekemu Slovencu, da Je bil vsted krivega pričanja dveh Italijanov aretiran. K tej stvari smo prejeli sledeče sporočilo: Ker sein čital v današnji „Edinosti", da Je bil sooči po shodu aretiran v ul. Lazzaro neki Siovea sc in to na ukaz dveh Italijanov, sporočam Vam sledeče: Podpisani sem se nahajal ob tistem času v ul. S. Lazzaro, pred menoj pa Je kadil neki moj pdjatd^ po imenu Plcjevec Leopold iz Sežane. Kar naenkrat so začeli pzditi iz nekega okna hišne št. 19 iste ulice kozarci. Stvar |e naznanil neki Stelner tamkaj službujočemu redarju in potem je šel javit osebno na policijo. Isti čas sta dva gospoda velela nekemu redarju, naj gre ž njima, da mu pokažeta, kdo |e metal kozarce. Ko sta pogledala malo okrog, sta ukazala, na| aretira nekega tam stoječega fanta in sicer goriomenjenega Pirjevca, ki je blijravno toliko kriv, kakor jaz nič. Omenjena dva gospoda sta Šia potem za stražo fn ja7 sem |ima sledil ter popolnoma dobro slišal, ko sta se pogovarjala, kako bosta pričala ared uradnikom. Jaz sem seveda hotel tudi pričat za ubogega Pirjavca, ki Je namreč šele malo časa v Trstu in ne ve niti, kaj pomeni beseda „politika", a spomnil sem se, da v trnih slučajih radi primejo tudi tlite, ki bi hoteli dokazati nedolžnost arethanca, in Vam zato sporočam tole s prošnjo, da stvar priobčite v listu s pripombo, da sem Jaz pripravljen vsak čas priseči, da se je ta dogodek res tako izvršil, da sem vsakomur, vsak čas na razpolago. Pirjevec se nahaja baje še v zaporu. Kravos Ciril ulica Torre bianca 15/IV. Tako se godi domačinom. Pri stavbi nove Justične palače so bila med drugimi razpisana tudi kamnoseška dela in med temi dobava stopnjic. Pripomnimo naj tu takoj, da vodi zgradbo te palače posebno c. kr vodstvo za stavbo justične palače. Med drugimi ponudniki je bila tudi „Jadranska zadruga kamnose-k o v", katero tvori 14 kamnoseških mojstrov* domačinov, In ta zadruga je ponudila, da dobavi stopnjice za okroglo 36.000 K. Bil pa |e med ponudniki tudi kamnoseški oedietnik Z....., ki pa |e zahteval 44.000 K Samoposebl je umljivo človeku, ki misli t navadnimi državljanskimi možgani, da je to delo dobila kot najnižja ponudnica omenjena zadruga. Ali da, ko bi ne bilo možganov, ki mislilo drugače. Delo je dobil 2..... — renjikolo —, češ da je njegov materijal bol|šf, dočim pa napravi stopnjice iz prav enakega kamna kakršnega bi bila uporabila zadruga. In to še nI bilo dovolj. Ko je šlo tudi za oddajo kamenite obloge za stene in Je podala svojo ponudbo tudi omenjena zadruga, so jej od biii tudi to ponudbo, češ, da so dolžni od dati tudi to delo Z..... — renjikolu — ker so mu oddali že ono delo. Tako so torej pri zgradbi justične pa lače, ki se gradi z avstrijskim davčnim de narjem, izključeni od zaslužka domačini, a delo Ima tamkaj tujec, inozemec, re njik olol t , . Mnogo delavcev iz kamnoseške obrti >e biio poklicanih letos pod orožje. Ostali so v vojaški službi po sedem mesecev in še več, a nadejali so se, da dobe vsaj zaslužka, ko pridejo nazaj. Toda motili so se. Domača kamnoseška zadruga nI dobila pričakovanega dela, pri katerem bi imeli kruha domači delavci, temveč ga |e dobil renjikolo, ki ima zaposlene tudi večinoma same tujce, renjikole. Domačin strada brez dela, renjikolo pa ima dela in zaslužka dovolj in celo tamkaj, kjer se delo plačuje iz c. kr. avstrijskih državnih bi a ga jen Pa nal poreče kdo potem, da ne živimo pri nas v Trstu v res idealnih razmerah 1 Dodatek k predsnočnjemu shodu. Za Zvezo Jugoslovanskih Železničarjev je govoril tajnik ZJŽ g. Mrak približno sledeče: Zveza Jagosl. Žel., zvesta načelu, da imej na domači zemlji zaslužka predvsem domačin, odobrava, četudi železničarji pri tem niso direktno zainteresirani, ker pri železnici ni renjikolov, stališče, ki ga je zavzela vlada v pogledu zaseden^ Javnih slu-žeb po renjikollb, ZJŽ stoli ua stališču, naj bi se vlada zajedala svoje dolžnosti vendar enkrat tudi proti dottačemu dvlavstvu, in zahteva zato, naj vlada ukrene isto, kar je ukrenila glede cradnikov-renjikolov, tudi g'ede delavcev-renjlkolov. Vlade torej ne smejo voditi, kakor se Je zgodiio v sedanjem slučaju, vojafiki oziri, da odpušča tuje državljane iz javnih služeb, ampak voditi bi lo morali predvsem oziri do potreb domačega delavstva. Velik del krivde na tem, da je mnogo do na čega delaieljnega življa brez zaslužka, gre na rovaš naših vlad, ki so mirno trpele, kako na stotisoče tujih državljanov-delavcev domačemu delavstvu izpred ust odjeda kruh. Renjikoli pa ne izpodrivajo domačinov ie v Trstu, ampak tudi v osrčju naše domovine. Tu Je omenjal govornik slučaj predilnice v Ajdovščini, kjer je NDO obdrža-?ala shod, na katerem se Je med drugim protestiralo tudi proti Importaciji italijanskih podanikov v službo predilnice. Protest se |e poslal upravnemu svetu akcijske družbe. Ravnateljstvo pa Je takoreboč v odgovor na ta protest pričelo metati kar sistematično našt ljudi na cesto, da nastavlja tem lažje renjikole* Žalostno je, da se nobena avstrijska oblast proti tem in takim razmeram ne gane. Ganila se bo morda šele, kadar bo že prepozno, in ko bo naš delavec imel oril ko premišljevati, morda v Ječi, o resnici, da |e v Avstriji na naših tleh domačin su-žsaj, gospodar pa tujec. (Vihar ogorčenj,)! Naloga vsake poštene delavske organi-. sadje naj bo, da zahleva, naj avstrijska i vlada ne ščiti samo 4aiaačega uradnika, temveč tudi domačega delavca. Intereii delavstva nam narekujejo zahtevo, da spadaj Avstrija Avstrijcem. (Burno odobravanje) Zakličimo enkrat vsem merodajnim faktorjem: „Ne poznajte avstrijskega delavca ia-mo takrat, ko ga je treba zašiti v vojaško suknjo, poznajte ga tudi takrat, ko mu je treba dati pravic in kruha". Patri ja iz rešeta — ušla. Za sneči 50 kamoraii sklicevali z velikanskim bobnarjem »velik* protestni shod v gledališče Fenlce. Shod se je v resnici tudi vršil, toda ne v gledališču, temveč v dvorani „Fe-■ice". Vhod je bil li ulice sv. Frančiška. Pisarili so, da je shod laven, da ima priitop vsak, toda kakor Jih [e vse sama laž, tako so lagali tudi tu, kajti na shod niso pustili nikogar brez izkaznice. Se jim Je pač sanjalo, da bi jim trda predla in to tembolj, ker niso samo mazzinijanski pobalini čitali onega nesramnega pampflefa proti nam Slovencem v Trstu, ki ga je dal po tržaških vogalih nabili kraševski Italijan Cuttin in s katerim |e oozivijal Italijane, naj pomečejo Iz Trsta Slovence, temveč so ga čitali tudi drugi ljudje. Zunaj pred vhodom v dvorano Fenlce se Je namreč zbrala velikanska množica ljudi, katerim le bilo poznati na prvi pogled, da niso pristaši v dvorani zborujoče mazzi nljansko-kamoraške mularlje, ki pa je imela po vseh bližnjih uHcah nastavljene svoje ogleduhe, ki so onim v dvorani poročali, „kako stoji stvar zuna|." Ljudstvo zunaj, bili so večinoma Slovenci, a bilo je tudi nekaj Italljanov-neka-tnorsšev, so čakali in Čakali, kda| pridejo na ulico, da bi Jim čestitali na krasno uspelem shodu, s katerega Je bilo čuti večkrat krik „fora i šiavi", toda niso Jih megli pričakati. Gledali so in gledali, keda] se pokažejo „nešteviine" trume izza vrat, toda „trum" ni bilo. Kar naenkrat pa se zasliši iz ulice Stadion pet|e .patrije v rešetu". Množica se obrne tjakaj in ugleda četico kakih 40 do 50 mladičev, ki so tulili svojo „patrljo". — Množica |ih je poidravila z „ živio" in „Trieste ai Triestinl — lora 1 re-gnicoll I" Patrija se |e namreč prestrašita množice na ulici sv. Frančiška in le pobegnila skozi gledališki buffet v ulico Stadion. Ušla je iz rešeta! Bravo, junaki I Pa so tudi res bili pravi junaki. Očivi-videc nam |e sporočil, da je stal od 7 pa do ooli 9 zvečer pred vhodom, a da ves čas ni videl vstopiti v hišo niti enega Človeka, ki bi bii imel — brke: bili so sami frkolini. In taki ljudje potem hočejo protestirati in manifestirati. Ko je prišla množica, ki je čakala teh mlečnozobih demonstrantov, v ulico Stadion, se je „patrija" že razkropila. Tak je bil konec te rešetarske komedije In renjikoli so menda sedaj rešeni na-mestnlštvenlh odtokov. Saj pravimo: bog daj norcem pamet. Pogreb Josipa Košute. V ponedeljek popoldne so zagrebii v Sv. Križu mladeniča s častm1, kakor se navadno izkazu|ejo le možem v zreli starosti, možem, ki so si z dđiom dolgih let pridobili vseobče spoštovanje In priznanje. I a vendar so bile te časti — zaslužene. Pokojni Josip Košuta je bii s svojimi vrlinam kakor mlado drevo, polno cvetja, obetajočega obilo plemenitega sadu. Skromen, resen, dehven, idealen in — značaj. Dj, na nJem smo videli, kako sokolska ideja vzgaja — značajno mladino. In bil |e pokojnik navdušen .Sokol". Svojemu oduševljenju za ideje Fugnerjeve in Tyrševe je dal izraza malo pred smrtjo, izrekši željo, naj bi ga položili na mrtvaški oder v so-kolskem kroju. In tej njegovi zvestobi se Je oddolžita sokolska župa tržaška na dostojen način. Razna društva župe so sestavila častno spremstvo v krojih pokojniku na njegovi zadnji poti. Pogri& je bil impozanten, da menda Sv. Križ še ni videl takega. Na čeiu so nosili križ, 2 vencem pevskega društva ^Skala". Ob straneh so dekleta v narednih nošah nosile cvetje. V sprevodu so nadalje nosili vence r družine, sestre Marije fn svaka Justa, sester in bratov, bratov Sokolov, čla-n c pevskega društva .Skala", Antona Jogana, družine Brišček. Za drugim vencem Je svirala raedpo-toraa krlžka godba žalostlnke, potem je korakala četa .Sokolov" v kroju z zastavo, na to pevsko društvo jSkala" pod vodstvom pevovodje, gosp. učitelja Nazarija Križmana; pot-m je (r>red krsto, ki so Jo nosili člani križhe^a .Sokola") neka deklica iz naraščaja pri Sv. Jakobu nosila na blazini sokolski simbol: čepico s peresom. Za krsto so stopali sorodniki< pokojnikovi in za njimi velika maožica ljudstva. Ob straneh krste so nosili mladeniči velike bakl|e. — Koodukt le vodil vellčastiti gospod župnik Firlan, ki Je (-pravil ? natlačeni cerkvi ta!ne molitve na ganljiv aačin. Kakor pred hi5o žalosti, tako je v csrkvi velik mešani zbor »Skale* pr3treslJivo zapel žalostinko. Na potu proti pokopališču le množica ogromno narastla, a kolika je bila, smo vi-deB še le prav, bo se je zgrnHa po veUkem pokopališču. Bi o je kakor kak velik ljudski tabor. Ko {e gosp. župnik opravil molitve in zadnjič blagoslovil krsto, smo bili oriče ganljivega prizora. „Skala* Je pela. 3alo-s&ako, a zastav2i ^kr^ & podellU,aepo- V Trstu, dne 3, septembra 1913. „EDINOST" St. 244 Stran ITT. zabnemu bratu — zadnji poljub. Vse Je bilo ganjeno do solz. Pripominjamo še, da so bili venci pre krasni, skoro vsi v beli barvi, s sfrakovi v narodnih barvah s primernimi napisi, ter da (e v znak žalosti sredi vasi visela ogromna trobojnica na pol visokega droga. Da, mladega moža so zagrebli z naj večjimi častmi, in če more sploh ka) utešiti žalujočo rodbino, (o morejo ti ganljivi dokazi sožalja in ljubavi. A ti dokazi so tudi v največe zadoščenje ideji sokolstva, ker vrline, ki so dičite pokojnega Josipa Košuto, so mu bile privzgojene ravno v so kolski organizac!jit Brat Josip — počivaj v miru v zemlji slovenski I V pojasnilo. Gosp. Ivan Seles se moti, ako ml <11, da |e notico, zadevajočo podrtijo ob cesti v Bazovico, napisal kak njegov sovražnik. Čisto slučajno sem šel dne 15. avgusta v Bazovico. Prišedši za borovje, sem opazil veliko, skoraj novo stavbo, ki je pa žal že v razsulu. Kot časniŠki poročevalec sem si stvar ogledal, a ne preveč od blizu, bo|eč se, da se kaj ne podere name. Videl nisem nikake žice, pač pa leseno ograjo, ki bi pa ne branila vstopa, ako bi *do hotel noter. Ne tajim, da morda res obstoji žica, a jaz je nisem videl. V do mišljlji sem si predstavljal kako nenadno neurje In možnost, da bi kak pasant iskal zavetja v podrtini. Prišedši v Bszovico, sem vprašal poznanega mi človeka za pojasnila v zadevi. Mož mi je povedal, da je neki Seles sezidal poslopje, a da menda ni imel oblastvenega dovoljenja in radi drugih nesreč — ni dovršil dela. Rekel mf je, da se je že tudi pri ma-glstratnih organih urgirala odprava te nevarne podrtije, a da se na magistratu izgovarjajo stem, da se ne ve, kje je lastnik. Napisal sem notico le z namenom, da sc odpravi nevarnost. O kakih menicah pa mi ni znano in me tudi ne briga cela stvar več kot toliko, v kolikor gre za javno varnost. G. Seles je lahko popolnoma miren, ker jaz njega ne poznam in nimam na njegovih zadevah nikakega interesa. — F. K. .Goriški sokolski 2upi" In akad. fer. društvo „Adriji" v Gorici Z ozlrcm na V?š poziv v „Soči* z dne 30. avgusta in v »Edinosti" z dne 2. t. m. konštatiramo, da □e obstoji nikak skupen sklep glede prireditve cvetličnega dneva med gor. sck. župo ter „Adrijo* na eni in „Bal&anom* na drugi strani. Sploh je spadal in spada še vedno Južni del Goriškega v delokrog „Balkana". Pripominjamo tudi, da priredi * Balkan* v že omenjenih krajih 7. in 8. t. m. cveiiični dan, oziroma zbirko samo za dijaške pod porne inštltticl|e in sicer po sklepu „osrednjega vsedijaškega podpornlškega odbora' v Ljubljani, 'ki ziružuje v sebi vseslovensko visokošolsko dijaštvo brez razlike struj in mišljenja in da bi bila kolegijalna dolž nest „Adrije* uvaževati ta sklep in ne rušili solidarnosti, ki se |e dosegla v očigled prevelike važnosti te akcije. Franjo Peric, Lovro Cermelj predsednik „Balkana* član O. V. P. O. v Ljubljani. II. seja „Osrednjega vsedijaškega podpornlškega odbora** se vrši v soboto, dne 6. t. m., ob 8*30 dop. v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani; eksekutivna seja pa bo v petek, dne 5. t. m. ob 8 z v. v kavarni Evropa v Ljubljani. Prosim vse gg. In st. odbornike gotove udeležbe. Anton Koder, t. č. predsednik. Telovadno društvo „Sokol" v Skednju priredi v nedeljo, dne 7. septembra, tretji javni nastop na prostoru Saccin-Ko-ialja in Sancin Čemota. — Spored: ob 3. pop. zbirališče pri „Gospodarskem društvu"; ob 3 in pol pop. odhod na telovadile; ob 4 pop. Javna telovadba; a) proste vaje moškega naraščaja s palicami, b) proste vaje ženskega naraščaja z zastavicami, c) proste vaje članic, d) proste vaje skupnega nara ščaja, e) vrsta članic na bradlji, f) članska teio7adba na orodju (z enkratno menjavo), g) skupina naraščaja, h) proste va|e članstva. Prosta zabava. Paviljon, tombola, kolo sreče. Ples do 12. ure. — Vstopnina 50 stot. za osebo, sedeži 50 stot. Vstopnina na ples: moški 1 K, ženske 80 stot. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovad nega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. — V slučaju slabega vremena se vrši nastop prihodnjo nedeljo dne 14. septembra. — K obilni udeležbi vabi odbor. Kako je Skedenj narodno ogrožen o tem govoriti zavednemu Škedenjcu nI potrebno. On najboljše vidi in Čuti nevarnost, ki mu preti vsled industrijalizacije rojstnega kraja. Tujski pritisk je od dne do dne hujši Organizacija Italijanov ia Nemcev napreduje počasi, toda sigurno. Skedenjcu se odpira perspektiva v bodoči na {odločnejši natodai boj. Tega se on živo zaveda ter se zato z veseljem oklepa narodnih društev. Posebno mu je na srcu Sokol, to ognjišče najčisteje ljubezni do domače grude. V njem vidi pravo obrambno društvo. Ako je društvo v stiskah, ali pa misli na uresničenje ideje lastnega doma, tedaj ŠkcdeuJ ne pozna obotavljanj, ko |e treba seči v žep. In v teh mislih na bodočnost Je druStvo ravno ob priliki nastopa, ki se bo vtšll v nedeljo dne 7. t. m. Ker pa mnogim ni znano, kdo spre|ema darove za srečolov, paviljon in drugo, javljamo tem potom, da Je to g.ca Marija Godi n a - B a n, vrtnarica. Želeti Je le hitrej- šega tempa v pošiljanju daril, ker nastop je pred durmi 1 Pulski Slovenci tržaškim. Naše uredništvo (e sprejelo snoči sledečo brzojavko: PULA 2. sept. — Odobravamo na mestništvene naredbe in ae pridrn žujemo vašemu energičnemu, ogromnemu nastopu proti tujezemcem. Pulski Slovenci. Danes, v sredo, 3. t. m. v Slovanski Čitalnici ob 7. zvečer seja odbora za prireditev vsedijaškega cvetličnega dneva v mestu. Vab jene so tem potom vse one cenj. gospe iu gospice, kakor tudi gospodje, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej za slovensko visokošolsko dijaško vele važni prireditvi 1 Krajevni odbor O. V. P. O. V nedeljo 7. septembra od 2 do 6 popoludfie bo DIVAŠKA VILENICA ob vsakem vremenu čarobno raz- svetljena ! - Vstopnina v te divne podzemeljske prostore samo 1 K! Velika narodna veselica v Rojann se vrši prihodnjo nedeljo v korist naši CM družbi. Program je kaj lep in v naši društveni krčmi |e na razpolago prav dobro vince in sveže pivo, a naše gospe napravijo kaj okusne prigrizke, tudi za zelo razvajene želodčke. Vrtelo se bo „kolo sreče* vsem v srečo. Dobivale se bodo lepe sveže, a tudi umetne cvetlice, vsakemu po svoji volj. Veselo, veselo bo v nedeljo v našem prijaznem Rojacu, zato v nedeljo vsi na CM veselico v Rojan. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta 1913 sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 524 K 13 2) Prispevki podružnic Kranjsko . 1916 K 37 Štajersko . 2369 K 56 Koroško . 10 K — Primorsko 1785 K 05 Nižje Avstr. — K —_ Skupaj 6.080 K 98 3. Razni prispevki 3.341 K 80 skupaj . . . 9.946 K 91 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 1 489 K 60 skupaj. . - 11.436K 51 Izdatki. 17.043 K 89 A) redni izdatki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad..... 1.489 K 60 skupaj . . . 18 533 K 49 torej prebitka..... 7.096 K 98 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišCu v Gorici. Dne 16. in 17. septembra od 8—12 predpoldne bo vpisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in dekliško vadnico. Ponavljalni in drugi izpit) bodo 16. in 17. septembra od 3—6 popoldne. — Učenci in učenke za I. razred vad-nice naj prineso: krstni ali rojstni Hit, zdravniško spričevalo, da so zdravi na očeh, o cepljenju koz in ubežni list, ako želijo biti oproščeni od šolnine, ki znaša pet kron za polletje. Vpisovanje se vrši: za HI. in IV. deške vadatce v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturinl), za lil —VIII. razr. dekliške vad-nice v Malem Domu (Vfa B?rtolini)> za Vie druge razrede in tečaje pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi Št, 3). Slovesna služba božja bo dne 18. sept. ob 8 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Dobro znani in edini narodni urar in zlatar ALOJZIJ POVH naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo š 62t. v novo hišo na trg Barriera vecchia Št. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo ALOJZU POVH. VABILO. Naprošeni so vsi oni gg. zavarovanci, ki so plačali premijo izravno g. Mirku Vicenjiku, našemu bivšemu nameščeniku, da predložijo odnosne pobotnice v svrbo kontrole. Podružnica zavarovalne zadruge „CROATIAE" v Zagrebu Trst, Via Lavatoio štev. i, II. nadstropje. »s- Za snago In destofekdlo stanovanja se priporoča svetovnoznano mazilo za parkete znamka „MONDIAL". Na prodaj v vseh prodajalnicah. — Druga specijaliteta čistilo za čevlja in kovine. GAZULLI, &Co.TRST Ulica Carpison 2, Te). 13-06. Povodom bridke izgube našega nepozabnega se iz dna srca zahvaljujemo vsem onim, ki so nas tekom njegove dolge bolezni in ob priliki njegove smrti tolažili s svojim sočutjem. Zlasti se zahvaljujemo si. „Del. podp. društvu", ki je podpiralo umrlega ves čas njegove bolezni, in pa vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku : si. Sokolski župi, pevskemu društvu „Skala", domači godbi in vsem darovateljem vencev ter vsemu ostalemu občinstvu. Sv. Križ, 3. septembra 1913. Žalujoči ostali Zahvala. Vsled afere, vsem Sežanćanom dobro znane, smatra podpisani za prijetno dolžnost, da izreče na tem mestu vsem skupaj, Dosebno pa gosp. županu, ostalemu odboru, sodelujočim članom ter vsem Sežan-čanom pri tako vzorni vstrajnosti najsrčnejšo zahvalo, ker so pripomogli do tega, da tudi pod največjim hujskanjem ne opravi noben tujec nič, ker Sežana ljubi preveč svoje Ljubljančane. Ferdo Majcen, kapelnik. lil $anka v pragi išče izurjeno uradnico veš5o, poleg slovenskega, tudi italijanskega jezika, stenografije i a strojepisja. Ponudbe naj se pošljejo pod „Dobro mesto" štev. 1905 na inseratni od-== delek Edinosti. — novosti zr pomlad In za poletle 1 Moške obleka iz sukna, kamgsrna, zadnjs novosti.......od K 15—48 Seske obleko iz sukna, kamgarna, zadnjo novosti .... od K 10—32 Otroške obleko cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kotonlnastih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo ss naročila po mori. :: Specijaliteta: delavne obleke, srake ss spodnje srajce Itd. Itn s Samo v (tabro znani trgovini „JUla ctttft di TriKte" ulica Giosst Carduccl (oz Torronto) št. 40. : Dekliški penzionat : Mladika v Ljubljani sprejme deklice od 6.—7. leta naprej, ter jim nudi vestno vzgojo. Higieničue razmere so izredno ugodne. Velik park obdaje poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskem gozdu. 8 penzionatom je združena petraz-redna ljudska šola in kuliarjsko-gospodinjski tečaj. Vpisovanje učenk za ljudsko šolo bo dne 15. septembra t. 1. od 9.—12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja. Za penzijonat in kuharsko - gospodinjski tečaj ee vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali UBtno v društveni pisarni v Šubičevi ulici št. 9, kjer ae tudi dobivajo natančnejša pojasnila. Poitno poSUJko 3 KS netto = pristnega ~ MfllinoPBflfl sirupa pošilja franko proti povzetju uKI'80 c. kr. dvorni dobavatelj Ch PICCOLiI :: V LJUBLJANI. Paiiljfttav tudi v sodčkih po K HO kg Ia v sterslUIr. steklenicah v zab«|ih po 25 steklanio a K 1 40. Anton Žerjal-Trst priporoča svoje trgovine j ost vin ulica Commercialj 18, s podružnico ulica Iatr » <56 (Čarbola zgornja). - Prodaja se iito, oves, koruza ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Dr. Pečnik Dr. PBTSCHNIOO tat, vb S. Oteta Stiv. L Mkft? iT'lpeHJtlfrt m Mm ta (spote.) bo leni t II V-I ta 7—7*. :: NADOMESTILO :: KAVA-M BV KAVA .PERL* naravno počeni čisti bob s finim okusom in jako izdaten v uporabi Kron 1*9 S kilogram, Poštne pcšlljke 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro — Odrski. The Coffee Sur Exporf Trst 1/233. m ODVETNIŠKA PISARNA Pi FERPHPfl CEKMETfl se je preselila v ulico Casorma štv. 13, I. na d str. m Stran IV. „EDINOST" St. 244. V Trstu, dne 3. septembra" 1513. V petek, dne 19. s^pt., »e začne redni pouk. Ponavljata! izpiti zrelosti (pi-sireno) bodo dne 24. septembra od 8 do 12. Ponavljatal izpiti za otroške vrtca r i c e in za učiteljice ročnih del le oba vi jo dne 23. septembra od 8 do 12 Jn 3 do 6. Ravnateljstvo. Mednarodne konjske dirke ca dirkališču Montebello se pnčno danes ob 2 popoldne. Prva primorska gosiilničarska zadruga vabi svoje člane na tedni občni zbor, kateri se vrši v prostorih NDO ulica sv. Frančiška Štev. 2 danes cb 4 popoldne. Društvene vesti. * Dramatično društvo" v Trs a vabi v?e gg. odbornike k današnji seji cb 9 zv. v kavarni »Balkan*. Podružnica CMD za Škorkljo Bel-vedere Ima danes ob 9 zvečer zelo važno odborovo sejo v gostilniških prostorih NDO. Dnevni red: društveno delovanje, cvetlični dnevi, veselica, šolstvo in udeležba na veliki skupščini v Doražakh. Nihče odbornikov naj ne manjka. Gospodarstvo. Gospodarska ekskurzija v Istro. — (Dopis iz Brij). Dandanes, ko vse rado potuje In izleta, smo tudi nekateri posestniki Iz Brij po svoji navadi odločili dva dni pouku in zabavi in šli ca oglede v istro Bilo nas je 18 po Številu. In ker je Istra eminentno vine- fn sfcdoroden kraj, ki včasih kar preplavlja vse sosedne dežele s svojim močnim, dobrim vinom, da cene tudi našemu pridelku padajo vsled tega, smo še toliko radovednejši odšli dne 26. m. m. zgodaj zjutraj z državno železnico in se potem preselili na istrsko ozkotirno ter že kmalu po 10. uri izstopili na postaji Škcflie v Istri. 1 V občini Škofije fn zlasti v oddelku Plave smo si ogledali že prvi dan več vzornih trtoih nasadov, več posameznih posestev, kjer nas je v resnici prav močno zanimalo to in ono. — Zlasti tri posestva bratov Hrovatinov nam ce pojdejo iz spomina 1 Tako vse urejeno, tako vse čedno, tako vse pridno in umno oskrbovano in c bdela c o, r| videti kmalu kje niti v naprednejših deželah. F Vinogradi so pravi vrti, kjer visi vse pelao najlepšega, debelega In zdravega grozdja, ki je že skoro zrelo in namizno Je že tudi deloma odprodano. Pri enem bratov Hrovatinov smo si ogledali tudi njegov veliki čebelnjak, ki je, kakor vse drugo, v vzornem stanu. Videli smo zraven tudi na|-raznovrstaejše panje raznih zistemov, ki so nekateri, ker so veliki, postavljeni kar sami za-se izven čebelnjaka. Vse nam Je razkazal in pojći šn je vsi prijazni gospodar. Obiskali smo še par drugih malih posestnikov in par veleposestev, kjer smo večinoma vfdeli lep napredek in pridno delo. Zlasti smo epazili, da Istrani sade trte redkeje, nego pri nas In jih tudi krajše režejo. Orozdje Je debelo^ lepo in zdravo, plesni (Oždlum Trocheri) h smo opažali nikjer. — Po vrtih in bliiu hiš Je navadno le bela vrsta, datje prač pa so kar celi nasadi in plesna črnih trt. Tako smo opazovali tudi spotoma grede zahodno proti Sv. Katarini še marsikak vinograd nasad, vrt, gozdove oljk Itd, dckler nismo dospeli v zdravilišče Ancarano, ki |e i ° Pred kratkim urejeno in otvorjeno. Tu Lei ? u°,d t23 ope5ace' nervozne in utrujene, fei dobivajo mir In najbolje hrane. Zdravil se tu ne rabi razun kopeljl, bodi v moriu, pesku, ali na soincu. Vsa moderno zidana poslopja stoje v lepem redu naokoli. Nekoliko bolj oddaljen na velikem posestvu Je fudl hlev za krave, katerih imajo kakih 40, ker rabijo toliko mleka za zavod. Živina, kakor na drugih posestvih, Je demačega plemena: te m nosi vka sta, trdna, lepega zalitega trupla, vztrajna za delo in zdrava. Lt žal, da Imajo kmetje primeroma malo go veje živine po hlevih, ker Jim manjka piče, a za delo rabijo večinoma osle, mule In *onje. Od omenjenega zdravilišča, ki je je ustanovila socljalhtfčna stranka In kjer sta nam gg. upravnika Vidmar In Brezar vse prijazno razkazala, smo se podali malo na morje do Kopra in v večernem hladu z vozom v Pobege, kjer smo cočili In si drugI dan ogledali tam društveno klet. Sama klet obstoji iz dveh ogromtih prostorov, da se lahko hreni več tisoč hl vica in izvrstro služI svojemu namenu. Predsednik gosp. Pečarič nam je vse razkazal in pojasnil, dal nam pokusltl nekatere vrste vina (refešk, muškat in cfper) ter nam pokazal bilanco delujočega društva, ki Je obilo pripomoglo k osvoboji in napredku do nečega ljudstva. Društvo ali zadruga pa kaže, kako potrebe o Je, da se naš kmet organizira in ustanovi zadruge, pa seveda na previdni in zdravi podlagi. V bližini smo si ogledali tovarno ali fužine, kjer se izdelu|ejo razni kmeti|ski stroji in oredje, ter smo| potem odšli na državno poskusno polje za zelenjavo i a povrtnino. Tu nas Je že čakal vrli kmetijski učitelj gosp. Maršič, ki nam Je najprijazneje kazal in razlagal nsjraznovrstnejše domače in tuje rastline. Poleg raznovrstnih radiCev, solat, zel), kolerab, brokolj itd. Itd. Je tukaj tudi več vrst Jagod (smukvic), artičoki, žparglji, malaocan*, različni ogorki itd., mnoge od drugod uvedene rastline in zelišča ; zlasti se op* ža notri razne vrste po-mldor, ker v Istri se pečajo s tem na veliko in jih skoro vsak kar same za se vsaja po celo njive, da jih potem izvaža na trg. Mnogo poučnega smo tu slišali in marsikdo |e tudi kako sadiko ali seme vzel s seboj. Prijazni gosp. Maršič se je tudi ponudil, da nam na željo kedaj pozneje rad postreže s sadikami ali semeni, ki Jih bo imel. Dasi utrujeni po dolgi hoji in vsled vročine, smo ipak zadovoljni in veseli poječ se vračali po morju in potem po železnici domov. Končno ce smem pozabiti poleg že gori omenjenih gospodov izreči hvalo viso košolcu gosp. Hrovatlnu in še posebe| g. Josipu Brtcku, učitelju iz Škof J, ki sta ram ves čas, posebno zadnji, stala na strani, nas spremljala in vodila. Iskrena hvala v imenu vseh iiletaikov! Udeležnik. DAROVI. — Za kriškega Sokola Je daroval oče umrlega Josipa Košute K 10 v spomin pokojniku. Hvala darovalcu in večni spomin umrlemu vrlemu bratu Sokolu i — Moški podružnici CMD v Trstu Je podaril g. Krebel Ivan K 5. Zatožen |e bil, da ni pri zadnjih volitvah volil, in so ga hoteli kaznovati z globo petih kron. Ker pa je dokazal, da je volil in je kazen odpadla, daruje to svoto naši prekoristni družbi. Hv8la lepa. Denar Je vložen v T. O. Z. — Zavodu sv. Nikolaja Je podaril č. g. Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani, 10 K, v isti namen Je podarila ga. Trška-nova v LJubljani 6 K. Iskrena hvala I Vesti iz Istre. Zaupni sestanki „Pclitičnega društva za Slovence in Hrvate v Istri. Jutri 4. septembra ob 11 predpcldne se bo vršil v Dekanih v prostorih „Konsumnega društva" sestanek zaupnikov političnega društva iz sodrega okraja Koper. Dne 18. (In ne 16) istega meseca ob 11 predp. pa v Podgradu v »Narodnem domu" za sodni okraj Podgrad. Opozarjamo že seda| zaupnike na fe sestanke, za kstere dobe še posebej povabila po pošti. Pridejo naj gotovo, da se pogovore o narodnih naših stvareh in poleže temelj novemu delu. PALMA M V-, . ' *--. V . ". Prosim samo t ki je med vsemi ^ najtrpež-nejši!!! Petrolin - motor žaga in mlin se proda ped zelo ugodnimi pogoji v selo prometnem kraja Kranjske. Ponudbe na Ioseratni oddelek Edinoeti pod _R.;41U. 1899 Mali oglasi pod uradnica i&Če sobo s brano v bližini ljudskega vrta PonndVe Jradnica 1913" na Ina odd. Edinosti- 1913 QiiMfft4ni tesarii ae sprejmejo takoj. Naslov pove OprO III I Inaeratni oddelek Edinosti. 1912 Gospodična žel- dopisovanjashodom ▼ ležeče, Trst 6. svrho zabave. „Klstica" poštno 1909 Lepa aoba ae odda v ulici Zonta štev. 2, V. nadstropje.__3906 Mladenič službe kot voznik ali hlevar I. nadstropje. v Trstu, ulica Tiziano 9, vrata 11, 1877 Prodajo se ?r&Eoi "n9bi 8°d* °d 2 d°6 30 trgovina Gregorig. hekt. — Ulica Olmo Ste v. 3, 1893 fo I^A Uro hoda od Kopra ob OlCUd fote. vozni cetti ae odda v na- jem gcsti'na b prodejalnico mešanega blaga pod ugodnimi pogoji. Tudi bi se lahko prodalo z lepim poslopjem \red proti rnemu obroku K 3000, drugo v marjšb letnih obrokih. Več ustmeno pri načelniku Konsumnega društva v Ćežarjib vsaki dan. 1866 Nova zaloga žlp, posoditi in kuhinjskih Trst, Istrska cesta (Via dell'Istria) štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in kreme. Cene zmerne. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulici San francesco 5'^Isslsi 2 Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na Zeljo •• menjajo pasovi In zmoti ■ftMJ za mmIm M« ta m m b«|l kMkaraaoa Prva slovenska mirodilnica v Tratu Rlojz Saletelj ■lin Carrftdtrl 18. v fellKal gostilne NDO Zalog« barv, SopiČsv, mrešio i« plin, predmetov ia gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. oooooooooooooooo ===== TVRD K A ===== Francesco Bedner TRST ~ ustanovljena leta 1878 — TRS? je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bidktjev in pridevkov, z mehanično delav nlco vred iz ulice Ponterosso Ste v. 4 v ulico Campanile štev. 19. ZobotehničnJ ambulatorij Univ. zdrava ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. ~ Trat, ulica Caserma itev. 17, O. nad t u Posebni zavod za umetne zobe brez u»:ac plošče. Plombiranje z zlatom, platinom iq porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zur aanje krivo rastočih zob. Zmerne tf>e* Sprejema od 9 do 1 in od 3 do i po; *lt s ' Prodajalni« ur In dragocenosti ' Cr. Buclter (•z drag DragotLas VekjeU) Trst Cono fl. 36. Bogati IsboT alatanine, irekraina, dragoc*- aoctl In £epn£h a*. Kupuj« in meni* (UM »lato ii Vadi srebro s norimi precunati. — Sprejet ■ uroćbe in popravlja TtakomtBs u »temina, alatanin«, kakoi kadi lepa« ni«. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. v ^ „Obrtniško društvo44 pri Sv. Ani ■ tik tramvajske proge ——> priporoča »lav, občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer »e teči Izvrstno bel» In črno vino ter ::: DREHEKJEVO PIVO. Izvrstna domača ' Štev 16 ex Mararig- ni*. Telefon St 27-81, 1818 Anton Lenček Bkcga In vipavtkega vina ter kraškega terana in apollo, v nl'ci Zotta štv. 5, kakor tudi znaro go-Bttlno „.Al Gallo" ca TojaBkem trgu itv. 5, k;er se točijo goriimenovana vic a in vedno e reže Steiof lako pivo. Na razpolago so vedno gorka in rarz'a jedila Za o bih n ob.sk ae pripore ča vodja gostilne Josip Krpan. P 1863 . IVAN parenzam: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Rojan, S. Marcora 1. Oelilia zalofia u te tu Najcenejše ograje iz Žične mreže, pohištvo ielezno In iz medl dobavlja, kakor |e dekarano, tvrdka VALENTIN BEEGMiN GRADEC Podružnica Trst ul. Nuoya št. 37. Tel. 19-79. Cenik št 1 zastonj. ZALOGA OBUVALA In lastna delavnica PAVEL VISINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. Podrulnlca : ulica Rlborgo St. 28. Velika izber mo-šk h in ženskih čevljev Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih eonah Tržaška posojilnica in hranilnica »^rn^, palači — vhod po glavnih stopnjlca Poštno hranfinlčnl račun 16,00-». Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eakomptuje trgovske menico. Hranilne wloge sprejema od vsakega, če tndi ni ud in jib obrestuje po mr 4%°lo -m VeČJe stalne vloge In vloge na tekočI račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Ima varnostno oelloo (safe dei Telefon štev. 902. v_____ ieposits) za shrambo vrednostu i b listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinn, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO mtljonovi uradne uri s od O do 12 dopoldne In od 3 do D popoldne Izplačuje •• vsak delavnik ob uradnih urah.