Ako je Matevž (21. september) vedren, bo prijetna jesen. Murska Sobota, 21. septembra 2000, leto Lil, št. 38, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit VOLITVE 2000, str. 1O GOSPODARSTVO, str. 6 V BESEDI IN SLIKI, str. 24 Veliki in močni prešpricali predvolilno okroglo mizo Pomurka Mesna industrija pod vodo ali nad njo Beatifikacija župnika Daniela Halasa Zaprta vrata »Zaprta vrata Jeana Paula Sartra so drama o trikotniku, v katerem so trije junaki med seboj povezani tako, da vsak od njih onemogoča druga dva in je hkra- JANEZ VOTEK ti obsojen, da je tudi sam onemogočen. Posledica tega je neke vrste tristranski pakt. Nihče od udeležencev ne more niti ubežati temu 'stanju niti mu ni dovoljeno, da bi se mirno vdal v usodo. Obsojeni so, da mučijo in so mučeni. In tuje Sartre izrekel znamenito opazko, da so pekel drugi ljudje,« je zapisal v svojem uvodu Antropologija in politika s podnaslovom Revolucije v Svetem gaju Čgh Ernest Gellner. S podobno prispodobo Zaprtih vrat bi. lahko parafrazirali televizijsko omizje v torek zvečer, ko je bilo govora o pismenosti. Tu je bilo opo- zorjeno, da je Pomurje na tej tako ali tako slabi mednarodni poziciji Slovenije na najnižji ravni v državi. Ponavljati dogodke zadnjih dni, ki so zelo pretresli prostor, je brezpredmetno, vendar nam ravno ti stresi kažejo in obenem postavljajo vprašanje, ali smo res ujeti v kroge vzajemno omejujočih in zastrupljajočih se zavesti. Ali smo prišli tako daleč, da smo morali drugim dovoliti, da nas proti naši volji definirajo? To so vprašanja, ki bi si jih končno bilo treba v tej regiji enkrat postaviti in nanje iskati odgovore. Nevzdržno je namreč stalno podleganje pritiskom te ali one Ideološke paradigme, ki bodo v teh dneh udarjale z vso silo, ljudje iz trikotnika pa se bodo za trenutek počutili osvobojene z navidezno ponudbo možnosti svobodne izbire. Ta naj bi nas dvignila iz lastne omejenosti. Optimistično in nerealno, kajti vrata bodo ostala še tesneje zaprta in krog vzajemno omejujočih in zastrupljajočih zavesti nas bo še naprej potiskal nazaj. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN KOLOMAN POLANEC Lončarovci 55 9206 Križevci Dopoldanski pouk verjetno decembra Razmere po petkovi stavki dijakov četrtih letnikov soboške Gimnazije se hitro umirjajo, pouk pa že teče čisto normalno. ravzaprav je bila zgodba petkovega »štrajka« že videna, saj so dijaki že pred leti zahtevali dopoldanski pouk in tudi takrat stavkali. Na pogovoru s predstavniki dijakov je bila ravnateljica Regina Cipot vidno pretresena in prizadeta. Kako tudi ne, saj je dejala, da jo je dan pred stavko nekdo klical domov v poznih večernih urah. »Ražumela bi stavko, če se vodstvo šole ne bi nič trudilo, ne pa zdaj, ko že tako dolgo skušamo najti rešitve, ki bodo ugodne za vse,« je poudarila Cipotova. Dijaki namreč zahtevajo dopoldanski pouk zato, da bi jim tako ostalo več časa za priprave na maturo in bi tako imeli tudi ugodnejše avtobusne povezave. Toda profesor Činč, ki skrbi za urnik, je povedal, da je le-ta od začetka šolskega leta »zacementiran«, in če bi se zdaj spremenil, bi se podrl celoten koncept letošnjega šolskega leta. Tako je prišlo do kompromisne rešitve, da bo trajal popoldanski pouk za četrte letnike do konca prve redovalne konference, to je do 30. novembra, od decembra dalje pa naj bi imeli četrti in prvi letniki pouk le dopoldne. Vse bi bilo zlahka rešljivo, če bi bila zgrajena nova gimnazijska zgradba, tako pa imajo na šoli sedaj prostorsko stisko. Dijaki pa so nas opozorili tudi na slabo stanje v nekaterih učilnicah, saj naj bi ob slabem vremenu dež kapljal kar naravnost v razred. TOMO KOLEŠ, foto: JZ ■ KRONIKA, str. 17 V Šalovcih je (domnevno zaradi tesnega prehitevanja in neprilagojene hitrosti) trčil v 80-letnega domačina - pešca Aleksandra Svetca, ki je hodil po desnem robu ceste in potiskal pred seboj samokolnico. AKTUALNO Murski most med Vučjo vasjo in Beltinci str. 3 Ekologija in špekulacija, taktirki naftne krize str. 3 LOKALNA SCENA Center za pomoč žrtvam nasilja str. 4 Naftne vrtine nevarne za okolico str. 5 GOSPODARSTVO Nazorna predstavitev pomurskih pokrivačev str. 7 REPORTAŽA Pomurje je pelo (predvsem s Siddharto) str. 16 Celjski obrtni sejem - Pomurci so ostali lepo doma. str. 16 ŠPORT Nogomet: zmage z novimi trenerji str. 18 NAROČNIK AKTUALNO OKOLI NAS 21. september 2000, MII A meriška predvolilna kampanja se je po prazniku dela 4. septembra po tradiciji prevesila v zadnjo odločilno fazo pred 7. novembrom, ko se bo 200 milijonov ljudi podalo na volišča. Zgodovina uči, da na predsedniških volitvah v ZDA vedno zmaga tisti kandidat, ki po prazniku dela vodi v anketah javnega mnenja. Če bo tudi letos tako, potem bo novembra zmagal kandidat Demokratske stranke podpredsednik ZDA Al Gore, ki je v zadnjem mesecu in pol skoraj dobesedno uspel vstati od mrtvih. Guverner Teksasa George Bush, sin nekdanjega predsednika ZDA, je od začetka leta 1999, ko se je začelo ugibati, ali bo morda kandidiral, udobno vodil v vseh javnomnenjskih raziskavah, dokler Gore končno ni našel stika z volivci in v športnem žargonu najprej izenačil, zdaj pa že prešel v morda odločilno vodstvo pet minut pred koncem tekme. Skrb ameriških volivcev Američani bodo novembra volili tudi predstavnike v oba domova kongresa, guvernerje zveznih držav, hkrati bodo imeli različne lokalne volitve. V ospredju pozornosti bodo seveda predsedniške in tudi kongresne volitve, kjer si bo Demokratska stranka skušala znova priboriti večino, ki jo je izgubila leta 1996. Ameriški volivci so doslej podzavestno poskrbeli, da je bil v Beli hiši predstavnik ene stranke, večino v kongresu in s tem predsedovanje vsem odborom in odločilno zakonodajno besedo pa je imela druga stranka. To je po eni strani omogočalo obojestransko kontrolo in sililo v kompromise, v zadnjih letih predsedovanja Billa Clintona pa se skorajda izrodilo v blokado. V primeru, da zmaga na volitvah Al Pet minut pred koncem tekme Gore, bo za izvedbo svojih številnih predvolilnih obljub nujno potreboval naklonjen kongres, enako pa velja za Busha, čeprav ta razen zmanjševanja davkov še ni predstavil kaj prida programa. Vroč poljub za soprogo Tega mu tudi ni bilo potrebno, saj je bil skupaj s svojim predvolilnim štabom prepričan o zmagi, za katero naj bi potreboval le svoje znano ime, simpatičen značaj in odprtost za sodelovanje. Gore si je medtem na vse kriplje prizadeval prepričati volivce, da ni Clinton in da njegov program vsebuje tisto, kar zanima navadne Američane, to je zdravstvo, pokojnine in šolstvo, morda tudi skrb za okolje. Ankete so potrjevale, da Američane zanima prav to in da se za davke ali vojaško pripravljenost ne zmenijo toliko, vendar tega niso povezovali z Gorom. Do preboja je prišlo na konvenciji demokratske stranke v Los Angelesu, kjer je Gore z nekaj uspešnimi potezami učinkovito premešal karte. Najprej je soprogi Tipper pred tisoči delegatov in milijoni televizijskih gledalcev pritisnil dolg vroč poljub, ki je pomenil »jaz pa že ne bom preganjal pripravnic po Beli hiši, saj imam rad svojo ženo«, nato je podal povezan in sproščen govor, s katerim se je deloma znebil pridevnika »lesen« in v njem naštel, za kaj si bo kot predsednik prizadeval, kot da bi dejal: To je to, zdaj pa vzemite ali pustite. Opsovanje novinarja Busheva izbira nekdanjega obrambnega ministra v vladi svojega očeta Dicka Cheneyja se je zdaj, ko je začel zaostajati za Gorom, izkazala za polomijo. V času republikanske konvencije konec julija v Philadelphiji so bili v Bushevem taboru prepričani, da ne potrebujejo dodatnih glasov in da bodo prednost zadržali, če dajo z izbiro Cheneyja nekaj več protiteže zunanjepolitičnim pomanjkljivostim svojega kandidata. Zdaj to daje še večji poudarek temu, da Bush potrebuje nekoga, ki bo znal ločiti Slovenijo od Slovaške, Cheney, ki je sicer več kot kvalificiran za podpredsednika in predsednika ZDA, pa se je izkazal za kamen okrog vratu, najprej s tem, da je pridevnik lesen Od Gora priletel nanj, nato pa še z mečkanjem glede več deset milijonov dolarjev vredne odpravnine v delnicah naftnega podjetja Halliburton. Bush je nato ored odortim mikrofonom opsoval novinarja New York Timesa, to sicer med volilci ni hud gfeh, ker so tudi mediji zaradi preganjanja škandalov precej nepriljubljeni, vendar je s tem pokazal drugo plat svojega značaja, ki ni tako prisrčna, kot jo skuša prikazati njegov predvolilni štab. Goru v prid govori tudi dejstvo, da so se začele olimpijske igre in Američane bolj zanimajo športne tekme od političnih. Bush seveda nikakor ni izgubljen, saj je do volitev še mesec in pol, pri čemer bo nujno moral spremeniti taktiko in začeti udrihati po Gorovih političnih predlogih in programu namesto po njegovi osebnosti. Moral bo prepričati volivce, da ima tudi on dobre programe za izboljšanje šolstva, zdravstva in pokojninskega sistema, za kar bo imel priložnost na treh televizijskih soočenjih z Gorom. To bo sicer težko, saj velja Gore za boljšega razpravljalca, Bush pa je doslej dajal vtis, kot da bi se debatam najraje izognil, vendar zdaj, ko zaostaja, si tega več ne more privoščiti. ROBI POREDOŠ ■ VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tef. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SfT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. Elektronska pošta: vestnjk@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Pismo iz Beograda Na svidenje v naslednji vojni! ri dni pred jugoslovanskimi predsedniškimi in parlamentarnimi ter srbskimi lokalnimi volitvami je mogoče napovedati le vnovično zmago Slobodana Miloševiča - Zakaj? Pred dnevi je poljski sociolog in časnikar Adam Michnik podpisal peticijo za osvoboditev nekdanjega prvega človeka srbske politike Ivana Stamboliča z željo, da se Srbija čimprej znebi takega ozračja, v katerem so drugače misleči le sovražniki, resnični demokrati služabniki tujih zavojevalcev, žrtve režima oziroma režimov, ki da so prava podoba razvpitega Kadmosovega mita o vojščakih, ki so se med sabo sumničili, obtoževali in nato do zadnjega pobili samo zato, ker je v njihov trop od ne- dosedanji član vladne koalicije dr. Vojislav Šešelj s svoji radikalci, je prepričana, da ji režim ne more ukrasti več kot 8 odstotkov glasov. Vprašanje pa je, ali bo kraja, o kateri govorijo v opozicijskih vrstah, sploh potrebna. Zaradi nenavadnih razmer v Črni gori vladajoča koalicija Mila Dukanoviča navija za bojkot volitev, ki se jih bodo množično udeležili Miloševičevi privrženci, predvsem pa zavoljo velikih napak, ki jih je storila opozicija v tistih občinah in 17 večjih srbskih mestih, kjer je bila zadnja kod padla gorjača. Tri dni pred jugoslovanskimi volitvami omenjamo Michnika predvsem zategadelj, ker je na začetku devetdesetih razvil tezo o nacionalizmu kot zadnjem stadiju komunižma, kakršnega pravzaprav pooseblja srbski oziroma jugoslovanski voditelj Slobodan Miloševič. Spal v Miloševičevi pidžami Trdnost takega prepričanja se bo pravzaprav preverjala na nedeljskih predsedniških in zveznih parlamentarnih volitvah, na volitvah za vojvodinsko skupščino, ki samo še formalno opravlja vlogo nekdanjega parlamenta nekdanje avtonomne pokrajine, ter za srbske občinske in mestne skupščine. Opozicija, ki se ji je podobno kot Vuk Draškovič s svojim gibanjem za prenovo priključil s solističnim nastopom Nova energija družena Lista je pripravljena na volitve, pripravljena, da da po petih-letih v opoziciji in štirih letih pomembnih sprememb v stranki kot nova politična sila Sloveniji in njenim ljudem nove energije,« je na konvenciji, ki se je zgodila v Velenju, poudaril predsednik stranke Borut Pahor. »Nova energija« je tudi slogan, s katerim bodo nastopili v predvolilni kampanji, strateški cilji njihovega volilnega programa in vladne politike pa so dvig kakovosti življenja slehernega državljana in celotne družbe. Kjer se kljub razlikam iščejo sorodnosti Združena lista zagotavlja v svojem programu učečo se družbo, ki je osnova ekonomije znanja, dinamično in konkurenčno gospodarstvo za hitrejšo gospo- darsko rast, večjo socialno povezanost družbe prek socialne varnosti za vse, pogoje za vključitev v Evropsko unijo ob ohranitvi in uveljavitvi nacionalne identitete v razmerah odprtosti. Delo in obnašanje vlade, v kateri bo sodelovala ZLSD, bosta izhajala iz prepričanja, da je treba interese usklajevati, ne pa izločati. Poli Na oder velenjskega kulturnega doma so stopili vsi kandidati ZLSD, ki bodo sodelovali na državnozborskih volitvah. štiri leta na oblasti. Tu so še nerazumljive napake mednarodne skupnosti, ki deluje v korist aktualnega režima, pa naj gre za reševanje kosovskega vprašanja z lansko “agresijo Nata”, mednarodne sankcije ali odkrito navijanje za zmago opozicije na nedeljskih volitvah, kar vse žene vodo na mlin zakonskega in političnega para Miloševič. Značilno srbsko trmo ni znal dešifrirati niti najpogostejši pogajalec s Slobodanom Miloševičem, sedanji ameriški veleposlanik pri OZN Richard Holbrook, za katerega v Beogradu pravijo, da je bil do lanskega marca takšen prijatelj Miloševiča, da je enkrat tiko razumejo kot prostor sodelovanja, kjer se kljub razlikam iščejo sorodnosti. Med kandidati kar 28 žensk Na oktobrskih volitvah bo nastopilo 87 kandidatov ZLSD, med njimi 32 odstotkov žensk. V volilnem okraju Murska Sobota bosta kandidirala profesorica matematike Nadja Ivanc Miloševič in diplomirani inženir agronomije Ernest Novak, v volilnem okraju Gornja Radgona diplomirani ekonomist Feri Horvat, v volilnem okraju Ljutomer zdravnik specialist Jožef Šumak, v lendavskem okraju pa diplomirani režiser Franček Rudolf. DEJAN FUJS FOTO: J. ZAUNEKER! spal celo v njegovi pižami, ker je svojo pozabil v Washingtonu ... O čem čivkajo • srbski vrabci? Toda kateri bi bili naglavni grehi opozicije, ki bodo po svoje prav gotovo prišli do izraza na volitvah? O njeni neenotnosti po Srbiji že dolgo čivkajo vrabci na strehi, prav tako pa tudi o njenem oponašanju režima, to pa je najbolj vidno v velemestnem Beogradu, ki se je v minulih letih tako spremenil, da ga marsikdo, ki ga je poznal pred letom 1990, ne bi prepoznal. Na strehah starodavnih hiš je nastalo kar 130. 000 novih stanovanjskih objektov, ki s svojo težo pritiskajo na stare nosilne stene, da marsikje pokajo. Posebna zgodba so kioski za pripravo hitre hrane, ki so posejani po sprehajališčih v središču mesta ali na znameniti Skadarliji, tako da postaja peš hoja prava muka. Vse to se je delalo za denar in za Vuka Draš-koviča vedo povedati, da je postal eden najbogatejših politikov v Beogradu, se pravi v dejavnosti, ki je ob klasičnem kriminalu najbolj donosna. Kandidat z yugom, letnik 1990 V nedeljo pa se bodo v okoliščinah, v katerih je opozicija razglašena za sodelavko »agresorjev Nata« in še za marsikaj hujšega, ko praktično nima možnosti, da prek državnih občil opravi enakopravno predvolilno tekmovanje z dedinjskim dvojcem Miloševič-Mafkovič, volivci odločali med predsedniškimi kandidati in kandidati za zvezni parlament, občinske in mestne skupščine. Sreča v nesreči za opozicijo je, daje med svojimi politiki našla človeka, ki mu glede tega ni mogoče ničesar očitati. Gre pa seveda za 56-letnega dr. Vojislava Koštunico, ki se je še pred nekaj dnevi po Beogradu vozil s svojim yugom iz leta 1990 in tudi zdaj napoveduje, da bo po morebitni zmagi ostal v svojem stanovanju ob Bajlonovi tržnici v starem delu Beograda. Bo to dovolj za zmago? Morda, dejstvo pa je, da bo po volitvah marsikaj bolj jasno tako glede politike kot splošnih razmer v Srbiji in ZR Jugoslaviji. PETER POTOČNIK FOTO:REUTERS ■ fiSTNIK, 21. september 2000 AKTUALNO DOMA Murski most med Vučjo vasjo in Beltinci Vendarle po projektu Brod 3 oročali smo že, da je bil na Darsovem razpisu za gradnjo 833 metrov dolgega mostu čez Muro na avtocestnem odseku Vučja vas-Beltinci izbran projekt Brod 3, katerega avtor je univ. dipl, inženir Viktor Markelj iz firme Ponting, d. o. o., projektiranje in inženiring, Maribor. S tem projektom je zmagalo na razpisu Gospodarsko interesno združenje (GIZ Gradis) Ljubljana, ki združuje 12 gradbenih podjetij z območja Ljubljane, Maribora in Jesenic. To združenje je ponudilo najnižjo ceno, in sicer 2.694.080.080 tolarjev. Zoper Darsovo izbiro se je podjetje Gradis - Nizke gradnje Maribor pritožilo državni komisiji za revizijo postopkov javnega naročanja. Te dni je omenjena komisija zavrnila pritožbo mariborskega Gradisa, to pa pomeni, da bo murski brod gradil prvotno izbrani GIZ Gradis Ljubljana oziroma njegova združena podjetja. Prav tako ostaja prvotna različica: projekt Brod 3. V GIZ Ljubljana so veseli zaradi odločitve revizijske komisije, zadovoljen pa je seveda tudi projektant Viktor Markelj. Ta čas pa odločitev še ni objavljena v Uradnem listu, zato je informacija neuradna. V GJZ-u pričakujejo, da jih bo Dars čimprej povabil k sklenitvi pogodbe o gradnji murskega mostu. Že prej znani rok za gradnjo pa je 36 mesecev, tako da bi se po njem lahko zapeljali proti koncu leta 2003. Zdaj, ko je gladina Mure še nizka, je tudi najprimernejši čas za začetek gradnje. Š. SOBOČAN I Pogled iz ptičje perspektive na murski most na avtocestnem odseku med Vučjo vasjo in Beltinci. Fotomontaža: Ponting Ljutomerski policistivzasedah Očitno so ljutomerski policisti dobro informirani o »napovedanih« prihodih ilegalcev čez hrvaško-slovensko mejo, saj jim pripravljajo za- formacije, pridobljene z operativnim delom, točne, kajti ob 5.30 so opazili 28-letnega D. K. iz Ljutomera, ki je prišel na postajo in pregledoval okolico. Kmalu potem je pripeljal avtobus, ki vozi na relaciji Ljutomer-Ljubljana-Nova Gorica, potem pa je 2 Metni B. V. z Zgornjega Kamenščaka pripeljal z avtom tri državljane sede in jih polovijo. 13. septembra ob 5.15 so policisti, ki so bili v zasedi pri Ilovcih, opazili, da sta se pripeljala do križišča dva osebna avta, ki sta ju vozila V. F. in S. M., in se nato zapeljala v gozd. Od tam je čez čas pripeljal J. Š. dvanajst Turkov, ki sta mu jih predala pri Hermancih dva hrvaška vodnika. Ko so osumljenci začeli tujce na- meščati v avta, da bi jih odpeljali naprej, so stopili v akcijo policisti in vse tri prijeli, čeprav se je J. Š. upiral, zato je policist uporabil zoper njega fizično silo in ga pri tem malo poškodoval. Dva dni pozneje (15. septembra v jutranjih urah) pa so postavili policijsko zasedo na ljutomerski avtobusni postaji in v bližnji okolici. Izkazalo se je, da so in-. ZRJ, ki jih je ponoči pripeljal pri Kogu s Hrvaškega v Slovenijo, zdaj pa naj bi sedli na avtobus in se odpeljali. Takrat pa so se pojavili policisti in vse prijeli. Podobne akcije (zasede in drugo) imajo tudi policisti preostalih pomurskih policijskih postaj, vse to pa v interesu, da zajezijo naskok tujcev - ilegalcev, saj imamo z njimi same križe in težave. Š. S. ■ Z« Vas posredujemo pri nakupu in prodaji . vseh delnic,ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. KREKOVA BANKA BORZNO POSREDNIŠTVO tel:? 02 - 2Ž 93 119 e-mail: prinwz.kovacic@krekova-banka.si V eliko se je govorilo o spremembah volilnega sistema, ki pa dejansko ostaja enak, torej proporcionalen, in ga določa Zakon o volitvah v državni zbor. Spremembe sistema niso spremenile, ampak so nekoliko korigirale nekatere člene omenjenega zakona, ki določajo predvsem tehniko delitve poslanskih mest. S temi dopolnitvami se volilni sistem nekoliko bolj približa večinskemu. V Sloveniji imamo osem volilnih enot, znotraj katerih je enajst volilnih okrajev. Stranke sestavijo kandidatno listo za vsako volilno enoto, na kateri je lahko najmanj šest oz. največ enajst kandidatov, ki so razdeljeni po volilnih okrajih. Kaj moramo narediti volivci? Ker omenjene spremembe ne zadevajo poteka volitev na voliščih, pomeni, da kot volivec pridete na volišče, kjer na glasovnici obkrožite ime enega kandidata, ki zastopa določeno stranko. Kaj se dogaja z glasovi? Po seštevanju glasov, ki ste jih oddali na voliščih, sledi delitev poslanskih mandatov. Na prvi stopnji se mandati delijo po volilnih enotah s t. i. Droopovim količnikom, to pomeni delitev vseh oddanih glasov v volilni enoti s številom 12 (na prejšnjih Parlamentarne volitve 2000 Dopolnjen proporcioalni volilni sistem volitvah se je delilo z 11 - Hareov količnik), pri čemer dobimo Droopovo kvoto. Število dobljenih glasov posamezne stranke znotraj volilne enote se potem deli z omenjeno kvoto in to število predstavlja neposredno dobljena poslanska mesta. Droo-pov količnik so uvedli, da se v volilnih enotah izvoli neposredno več poslancev kot do sedaj. Ker na prvi stopnji ni zasedenih vseh 88 poslanskih mest, se preide na drugo stopnjo delitve mandatov, ki poteka na državni ravni po sistemu D’Hondtovega količnika. Pri tej delitvi pridejo v poštev samo tiste, stranke, ki so na državni ravni dosegle štiri odstotke glasov (na prejšnjih volitvah je znašal ta prag 3,2 odstotka). Pri D’Hondtovem količniku se bodo na letošnjih volitvah upoštevali vsi dobljeni glasovi posamezne stranke (prejšnja leta le ostanki glasov), ki se delijo z zaporednimi števili (1, 2, 3 ...), pri čemer pomenijo najvišji dobljeni rezultati v okviru vseh strank dopolnitev preostalih poslanskih mest. Zaradi izračunavanja na podlagi vseh glasov, ne pa ostankov, imajo manjše stranke na tej stopnji delitve manj možnosti za poslanska mesta, vendar je s tem dosežena večja sorazmernost glede pridobljenih glasov na državni ravni. Stranka dodatno dobljene mandate razdeli svojim listam v tistih volilnih enotah, kjer so imele najvišji ostanek glasov. Polovico teh mandatov so lahko stranke prej delile po prioritetni oz. nacionalni listi kandidatov, le-ta pa je letos ukinjena, to pa zmanjšuje vpliv stranke na to, kdo bo izvoljen. C. K., D. T. ■ Naftni trg je srčika mednarodnega gospodarstva, pravzaprav več kot to. Naraščanja cen nafte ni le ekonomski, ampak vedno bolj politični problem, to pa dokazujejo zadnji pretresi vlad evropskih držav. Francija je popustila pritiskom in omilila podražitve z zmanjšanjem davščin, britanska vlada je ostala trdno v sedlu, ko je odgovornost za pomanjkanje goriva pripisala protestnim kmetom in avtoprevoznikom ter obljubila, da se bo o ceni naftnih derivatov pogovarjala s parlamentom. Belgijska vlada je ponudila ukrepe olajšanja za prevoznike, revnim družinam pa obljubila popust pri nakupu kurilnega olja. Krščanski in socialni demokrati v Nemčiji vzklikajo parole za razpolovitev davka, časopisi pa državno davčno bero pri prodaji naftnih derivatov imenujejo škandal. Tako v evropskih državah. Pri nas pa, kot da bi živeli na drugem planetu Avtoprevozniki se bodejo z vlado, a so iztržili le znižanje trošarin, medtem ko je možnost, da bi v model oblikovanja cen vključili tudi dizelsko gorivo, še negotova. Kmetje - jih ni. Politikom tema ni vredna, da bi seje oprijeli ali si z njo pridobivali politične točke. Mediji bolj ali manj poročevalsko povzemajo dogajanje »po svetu«. Vse se dogaja mimo nas!? Če ne že nenehna rast cen naftnih derivatov, pa nas je obisk dr. Rilwana Lukmana, generalnega sekretarja Opeca, v Sloveniji opomnil, da smo soudeleženci. Petrol odrešen krivde Sploh pa, zakaj gaje in kako gaje Petrolu uspelo privabiti v Slovenijo, za izvoznice nafte v silno nepomembno državo, in to ravno v času, ko je naftna kriza že pošteno kazala zobe in na sam predvečer štiridesetletnice Opeca? Kakršen koli že je bil namen povabila, dejstvo je, da je ob prepričljivi, složni, močni organizaciji naftnih izvoznic z dokazanim odgovornim ravnanjem in prepričljivim prispevkom (povečanim črpanjem nafte) za stabilnost naftnega trga Petrol v očeh javnosti »odrešen« krivde za višanje cen, sploh z namigom generalnega sekretarja, da nižji davki (cenejša energija) Ekologija in špekulacija, taktirki naftne krize Vleče na rdeče Nafta srčika svetovnega gospodarstva in politike povečujejo konkurenčno sposobnost države. To prepričanje utrjujejo še mediji z zapisi, kako pri Petrolu nemočno zmajujejo z glavo, ko se sklicujejo na rastočo ceno sodčka črne tekočine. . Toda trgovce z naftnimi derivati, ki imajo v žepu model oblikovanja cen motornih bencinov, cene dizelskih goriv in kurilnega olja pa tako oblikujejo sami, res nima za kaj boleti glava, razen v primeru, da bo cena vplivala na manjšo porabo naftnih derivatov. Posodabljanje rafinerij, aktualna os naftnega trga In v teh silnih dimenzijah naftne krize na pragu enaindvajsetega stoletja - kje je slovenska rafinerija v Lendavi? Jo kateri od lastnikov sploh postavlja v ta kontekst? Smer umeščanja bi morda lahko bila naslednja: države Opeca so na izredni ministrski konferenci 21 . junija ugotavljale, »da trenutno visoka raven cene surove nafte ni odvisna le od tržnih osnov, saj ostajajo zaloge na primarni ravni, temveč je tudi posledica tržnih špekulacij, kajti višje cene proizvodov so deloma tudi rezultat novih okoljskih predpisov,« je v Sloveniji govoril dr. Lukman. Sporočilo je torej jasno, vzroke za sedanjo naftno krizo gre iskati tudi pri naftnih korporacijah, ki si morajo za tehnološko preobrazbo za proizvajanje okolju prijaznejših izdelkov nabrati denar. Posodabljanje rafinerij je torej postala druga najpomembnejša potreba evropskega in ameriškega naftnega trga, tudi naše sosede Ine, ki ugotavlja nujnost hitre modernizacije rafinerij, še posebno, ker se, kot smo lahko prebrali v njenem gla silu, močno ozira po slovenskem trgu in zanj pripravlja posebno strategijo. (Načrtujejo, da bodo v Sloveniji prihodnje leto prodali skupaj 652 tisoč ton naftnih derivatov.) Ekološki davek bomo plačali, pa ne za Nafto, ampak za druge Nafte pri teh procesih ni poleg. Pa čeprav njeno postrojenje, kot trdi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar, sodi v muzej v Bistri. A četudi je ni zraven, to še ne pomeni, da slovenski potrošniki naftnih derivatov z njihovim kupovanjem ne bomo plačevali »ekološkega davka« za posodabljanje rafinerije. Že ga plačujemo in ga še bomo, a s to pomembno razliko, da tujcem. Predelave komaj za mazanje pogona Obseg proizvodnje v lendavski rafineriji, tudi v zanjo ekonomsko ugodnih obdobjih, je komaj kaj večji od mazanja pogona, uprava pa ima pri sklepanju pogodb o dobavi surovine nad sabo trdo roko lastnikov. Na julijskem sestanku o razvojni in obratovalni problematiki Nafte Lendava, ki je bila na ministrstvu za gospodarske dejavnosti in na katerem so sodelovali sami pomembni ljudje s treh ministrstev, so potrdili, da je sklenjena pogodba med državo in Petrolom o zagotavljanju obratovanja rafinerije potrebna popravka v tistem delu, ki govori o nabavi surove nafte in izdajanju garancije zanje ter pri cenah derivatov. Uprava Nafte jih je namreč seznanila z nemogočimi postopki za pridobitev Petrolovih garancij, za nakup surove nafte, za kar se je zavezal v pogodbi z državo. Zaradi tega so v Nafti izgubili več ugodnih možnosti, ki bi lahko prinesle pozitivno maržo. Potegnilo je na rdeče Na tem in po tem naslednjem sestanku v avgustu so tudi natančno definirali, daje ključ za rešitev rafinerije v finančni sanaciji starih dolgov in pritegnitvi strateškega partnerja. Potem pa seje po obisku ministra za gospodarske dejavnosti dr. Janeza Zagožna pri Janezu Lotriču na Petrolu in še isti dan v Nafti Lendava plošča povsem obrnila. Razpoznavne so poteze Petrolovih interesov. V predlogu sklepov, ki jih dr. Janez Zagožen ponuja vladi v obravnavo in sprejem, ni več niti z besedico omenjena potreba po finančni sanaciji niti potrebnost uvajanja novih ekoloških proizvodnih programov, v ugotovitvah pa je natresenih tudi nekaj netočnosti, ki pomembno vplivajo na (ne)ra-zumevanje odnosov do Petrola. Ponujena reorganizacija z ustanovitvijo holdinga, na katerem bi obviseli vsi dolgovi, hčerinske družbe pa da bi naprej poslovale neobremenjene, je ob naravi zadolženosti Nafte le pesek v oči. Takšha ali drugačna reorganizacija je realna le ob poprejšnji rešitvi obveznosti, ki jih ima Nafta do svojih lastnikov. Prvi in drugi upnik sta ji namreč prvi in drugi lastnik, tretji pa naftovod Janaf. Tek na mestu Igračkanje z lendavsko Nafto še traja, toda zakon o finančnem poslovanju, sprejemanje ekoloških pravilnikov in odredb o kakovosti naftnih derivatov ter novo državno umikanje napovedujejo, da se lendavski rafineriji izteka čas - čas, ki ji je bil na voljo, pa je zaradi kupčkanj, špekulacij in neodločnosti lastnikov, zaradi obdobja vljudnega obnašanja in lojalnosti uprave do tistih, ki so jih postavili, zaradi nesposobnosti lokalne politike, da vprašanje rafinerije porine na nacionalno raven, tekel v prazno. MAJDA HORVATI 4 LOKALNA SCENA 21. september 2000, niK Prejeli smo Ribiči, združite se V Vestniku je novinar Tomo KOLES v članku z naslovom Ribiči moravske občine, združite se! med drugim tudi zapisal, da so svetniki občine Moravske Toplice na svoji zadnji seji izrazili tudi nekaj zamer na račun Ribiške družine Murska Sobota. Ker si bralec tega članka lahko ustvari negativno mnenje o RD Murska Sobota, želimo v nadaljevanju pojasniti, za kaj v zadevi gre, in svetnikoma, ki ju novinar citira, tudi odgovoriti. Seveda bi bila predstava o tej problematiki popolnoma drugačna, če bi novinar te »zamere« preveril in zadevo prikazal tako, kot v resnici je. Tako mnenje imajo nekateri svetniki o RD M. Sobota že nekaj časa, zato nas njihove izjave sploh ne presenečajo. Preseneča pa nas, da na seji niso povedali, da je občina Moravske Toplice pred časom z dopisom obvestila RD M. Sobota, da bo v prihodnje sama upravljala vode na območju občine in s tem RD M. Sobota odvzema pravico upravljanja vod oz. vodnega življa. Na občini so se kar sami, brez pravne podlage, odločili, da bodo sedaj oni oz. nekateri posamezniki poskrbeli zato. Seveda smo se na njihov dopis odzvali in v odgovoru tudi navedli, da je upravljanje vod RD M. Sobota naložilo pristojno ministrstvo in le to ministrstvo nam lahko te pri- • stojnosti odvzame. V svojem odgovoru smo tudi navedli, da smo vedno pripravljeni na sodelovanje in pomoč pri razvoju tovrstnega turizma, ne bomo pa dovolili, da bi kdor koli, ki ni član ribiške družine oz. nima ustrezne dovolilnice, legalno ali nelegalno lovil ribe. Odgovora seveda ni bilo, zakaj, vedo samo na občini. Očitno pa je, da to ne ustreza nekaterim posameznikom, ki so hoteli na tak način priti do nekaterih gramoznic in jih upravljati tako, da bi dovoljevali komercialni ribolov. Takega ribolova namreč člani RD M. Sobota nismo podpirali in ne bomo, saj gre le za ekonomske interese, ne glede na posledice, do katerih pride na tak način. Pa še odgovor svetnikoma, ki sta bila po pisanju novinarja najbolj kritična do RD M. Sobota. Gospod Kučan, omenjate, da RD M. Sobota čisti le nekatere gramoznice, npr. kroško in bakovsko, tešanovsko pa pušča onesnaženo. RD M. Sobota organizira vsako leto več čistilnih akcij na obrežjih gramoznic in rek, zato take očitke zavračamo. Res pa je, da ribiči ne bomo in tudi ne moremo vsak dan preverjati, ali je imel kdo ob gramoznici piknik ali druge vrste zabavo in tam pustil »svojo sliko«. Sicer pa dolžnost čiščenja ni samo stvar ribiške družine, ampak tudi pristojne KS in občine. Glede »utrujanja« z dovolilnicami in podobno, kot navajate, pa le toliko: to dolžnost nam nalaga Zakon o sladkovodnem ribištvu, zato bomo, kot pravite vi, utrujali tudi v prihodnje. Še nekaj besed, gospod Kučan, o tujcih. Če se počutite vi v drugi občini kot tujec, je to vaša stvar. Vedite pa, da je RD M. Sobota s svojo dejavnostjo navzoča na območju murskosoboškega ribiškega okoliša, ki obsega tudi območje vaše občine, že več kot štirideset let in je vsa ta leta z velikim odrekanjem svojih članov skrbela, da vode na našem območju niso prazne, da življenje v njih ni izumrlo. Pohvalimo se lahko, da so naše vode dokaj čiste in polne raznovrstnih rib, take razmere pa najdete le malo kje po Sloveniji. Toliko o tujcih, ki upravljajo vaše gramoznice. Naj za konec odgovorimo še gospodu Milanu Vargi. Kdo bi si mislil, gospod Varga, da boste o nas izrekli tako mnenje. Prej bi pričakovali, da boste svetnike seznanili, da ste se s predsednikom RD M. Sobota o tej problematiki pogovarjali in tudi dosegli dogovor. Na vašo željo je bilo s predsednikom RD dogovorjeno, da bo RD M. Sobota dovolila ribolov članom vašega turističnega društva, ki so poskrbeli za ureditev gramoznice v Filovcih, torej da zoper njih ne bomo ukrepali. Gospod Varga, dogovorjeno je bilo, da boste s tem v zvezi poslali seznam teh članov, da ne bi prihajalo do nesporazumov o kontroli, ki jo opravljajo čuvaji RD M. Sobota. Ali ste vse to pozabili, gopod Varga, ali pa s tem namerno niste seznanili drugih svetnikov, veste vi sami. Lep pozdrav! Predsednik RD M. Sobota MARTIN KAROLI ■ Arhivskoraziskovalni tabor Center za pomoč žrtvam n Krog nasilja Doma in na delovnem mestu asilje, psihično in fizično, domuje v družinah, za domačimi vrati, botruje pa mu alkohol. Žrtve so predvsem ženske in otroci, ugotavljajo svetovalci Centra za pomoč žrtvam nasilja. Tako je sedaj in nič drugače ni bilo nekdaj, le načini trpinčenja se spreminjajo skozi čas. V zadnjih nekaj letih pa se je trpljenju za domačimi stenami bolj kot kdaj pridružilo še nasilje na delovnem mestu. Psihično nasilje nadrejenih, delodajalcev do podrejenih zaposlenih je vedno hujše - pa povod zanj običajno ni v neizpolnjevanju delovnih nalog. Bohoti se v sumničenju in neutemeljenih obtožbah, v prepovedih glede delavčevih pravic, na primer do dopusta, prostih dni, bolniške odsotnosti zaradi varstva bolnega otroka, v izsiljevanju podpisa odpovedi zaposlitve. Grožnje iif izsiljevanje, postajata vedno bolj vsakdanjik na delovnem mestu, ki se mu pridružuje še spolno nadlegovanje in zlorabljanje. Človeška zlonamernost pa ne pozna meja tudi pri sosedskih odnosih. Nasilje te vrste, ponavljajoče se iz dneva v dan, več kot le zagreni življenje. Je lahko nevzdržno do te mere, da človeka pripelje do preselitve. Nasilje pa ima lahko še veliko drugih obrazov - nasilje med vrstniki, mladimi, zaradi drog, goljufije, drzne tatvine, krvni delikti, spolno nadlegovanje. Žrtve so prizadete, ob njih pa tudi družinski člani in prijatelji, zato potrebujejo pomoč. Najprej tolažbo in potem še konkretno pomoč, spremljanje žrtve v postopkih zoper storilca. Vso to pomoč lahko ponudijo svetovalci Centra za pomoč žrtvam nasilja. , ,a cu ■MM eu V? O <8 TOM p n ZPMS MUPU&N KLIC - VSAK OAN OO 12* 0020* V Lendavi je bil zadnji teden avgusta arhivskora-ziskovalni tabor. Udeleženci so bili dijaki iz lendavske dvojezične srednje šole in dijaki gimnazije iz Monoštra na Madžarskem. Po slovesni otvoritvi so začeli raziskovati oziroma iskati arhivsko gradivo po vaseh Berkovci, Čikečka vas, Pordašinci in Središče. Iskali so stare fotografije, spričevala, listine, pogodbe in knjige, izdane do leta 1950. Po končanem zbiranju pri nas so se odpeljali še na Madžarsko in iskali arhivsko gradivo še v tamkajšnjih krajih Sv. Jurij in Marolda. Nazadnje so pripravili še razstavo zbranega gradiva iz slovenskih obmejnih krajev. Na slovesnosti sta govorila vodja tabora doc. dr. Peter Pavel Klasinc in lendavski župan Jožef Kocon. Naslednji dan pa so odprli v Zalaegerszegu še razstavo gradiva, zbranega v madžarskih vaseh. Udeleženci tabora so se zapeljali tudi na izlet v Keszthely in na Bala-ton, pri nas pa so obiskali Časarov muzejski mlin v Berkovcih. - Besedilo in foto: Tatjana Bogdan Brezplačno delo in iskanje plačnika Center za pomoč žrtvam nasilja je začel delovati kot eksperimentalni program pred štirimi leti in postopoma je zaživelo tudi osem lokalnih enot, murskosoboška junija osemindevetdese-tega leta. Ustanovitelji so bila ministrstva za pravosodje, notranje zadeve ter za delo, družino in socialne zadeve, sedaj pa ga finančno podpirata le še ministrstvo za šolstvo in socialne zadeve. »Ker smo sedaj registrirani kot javni zavod, Zavod za spodbujanje in razvijanje kakovosti življenja, imamo svetovalci še to nalogo, da zbiramo donatorska in pokroviteljska sredstva. To pa je Pomurska enota Centra za pomoč žrtvam nasilja ima svoje prostore v industrijskem kompleksu v Murski Soboti, Ulica Plese 9, prizadete pa sprejemata ali jim pomagata po telefonu (527 19 00) dve svetovalki, Maja in Andreja. Brezplačno pomoč svetovalcev Centra je mogoče dobiti štiriindvajset ur na dan in vse dni v tednu. lil v našem okolju zelo težko. Za nas je pomemben vsak vir, saj je naša pomoč brezplačna in zaupna,« je povedala svetovalka Maja. Merila za pomoč postavi žrtev sama Svetovalci lahko pomagajo žrtvi nasilja na več načinov, vendar vedno le toliko, kot to želi žrtev sama. Prizadetega, ki se oglasi bodisi po telefonu ali osebno pride na enoto Centra, lahko svetovalec samo posluša in tolaži, mu je torej v čustveno oporo, lahko pa mu tudi pomaga z nasveti, informacijami ali je njegov spremljevalec, zagovornik pri rešitvi problema. Toda svetovalec ne more sprejeti odločitve v imenu žrtve, pa čeprav bi bila ta, gledano z drugimi očmi, za prizadetega dobra in potrebna. Volja žrtve je namreč tista, ki jo svetovalci spoštujejo. Žrtev sama se tako odloči, ali bo storilca sploh prijavila na policiji, in v vsakem trenutku lahko od postopkov tudi odstopi, razen ko gre za mladoletno osebo. Takrat pa morajo svetovalci obvestiti Center za socialno delo in dati prijavo. Le po tolažbo »Vsak svetovalec si želi, da bi se situacija za žrtev čim ugodneje rešila. Ampak, včasih je tako, da nekaj predlagaš, toda žrtev ne želi storiti ničesar, čeprav ima za rešitev vse pravne možnosti,« je povedala sogovornica. Bojazen in občutek nemoči, karkoli spremeniti v življenju, žrtve nasilja pogosto ohromi do te mere, da jim je v njihovi kalvariji vsakdana v olajšanje že to, da se lahko nekomu izpovedo in pri njem najdejo tolažbo. Mnogi ostanejo le pri tem in se na pot za kaznovanje storilca ne podajajo. MHB Sešli so se svetniki občine Odranci Proti omejitvam Ugodna ocena nadzornega odbora o polletnem poslovanju - Razna dovoljenja otežujejo začetek predvidenih investicij S tanje v občini je neprimerno boljše kot lani, ko se je šele začela uveljavljati nova krajevna samouprava. Vzorno je tudi vodenje računovodskih zadev, je na seji občinskega sveta v Odrancih povedal predsednik nadzornega odbora Franc Balantič. Kljub tako ugodni oceni opravljenega v prvih šestih mesecih leta 2000 pa ni mogel mimo problema plačevanja računov društvom in klubom, čeprav so porabniki občinskega proračuna. Nadzorni odbor namreč opozarja, da le-ti niso upravičeni do poravnave dodatnih računov, saj bi morali gospodariti s svojimi sredstvi. Župan Ivan Markoja je pojasnil, da dobijo društva za tekoče delovanje del sredstev iz občinskega proračuna. Za posamezne večje projekte, ki so promocijskega pomena tudi za občino, pa le-ta pokrije tudi del takšnih stroškov, npr. prevoz ljudskih pevk na pomembna gostovanja, tiskanje brošur, druge večje prireditve itd. Sicer pa se je zapičil nadzorni odbor odranske občine tudi v postavko Študije in projektna dokumentacija. Zanjo je namreč v proračunu namenjeno veliko več denarja.kot v preteklosti. Po županovih besedah so v minulih Na seji sp obravnavali tudi zahtevek lendavske Komunale po dvigu cen odvoza odpadkov. Čeprav gre za 75-odstotno podražitev, so upoštevali objektivne razloge, predvsem podražitev goriv, in pristali na nove, višje cene. letih izvajali večino investicij, kot sta kanalizacija in čistilna naprava, z enim projektom in enim gradbenim dovoljenjem, saj je šlo za fazno gradnjo. »Sedaj pa postajajo občinske investicije individualne, to pa pomeni, da potrebujemo za vsako naložbo celotno projektno dokumentacijo, za vsako posebej pa moramo pridobiti še vrsto lokacijskih in gradbenih dovoljenj,« je še pripomnil in omenil kar 14 investicij, ki so letos v fazi priprav. »Če ne bi bilo tako, bi izpa- dli pri marsikaterem razpisu ministrstev.« Med njimi velja omeniti vsaj podjetniški inkubator, obrtno cono, ulično razsvetljavo in športno-rekreacijski center. Očitno pa odranske svetnike najbolj moti, da ob sicer komunalno urejenih zemljiščih ne morejo dobiti ustreznega dovoljenja pristojnega ministrstva za gradnjo objektov obrtniške in industrijske dejavnosti na kmetijskih parcelah. Za zdaj nimajo na voljo drugega ustreznega prostora. V tesni zvezi s prej omenjenim je tudi predloženi osnutek odloka o ustanovitvi Razvojnega, finančnega in nepremičninskega javnega sklada sedmih sosednjih občin (Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik). V občini Odranci podpirajo združitev razvojnega in stanovanjskega sklada, ki naj bi pripomogla k racionalnejši porabi denarja, s katerim bi lahko ustavili propadanje stanovanj. Pri tem bi znašal de lež odranske občine v Razvojnem javnem skladu s sedežem v Lendavi blizu 87,9 milijona tolarjev. MILAN JERŠE ■ VESTNIK, 21. september 2000 LOKALNA SCENA 5 Na kratko... G. Radgona V okviru praznovanj občinskega praznika bodo letos na posebni slovesnosti podelili štiri občinska priznanja. Zlati grb občine G. Radgona bo prejel Franjo Hojs za 40-letno požrtvovalno delo na glasbenem področju. Srebrni grb občine bo podeljen Branku Kurbusu, direktorju Arconta, za uspešno vodenje tega podjetja. Bronasti občinski grb pa je namenjen Andreju Fišingerju, sekretarju OZ RK G. Radgona, ki že vrsto let deluje na humanitarnem področju. Listino občine za leto 2000 pa bo prejel Andrej Ritlop, predsednik TE Ribiške družine Radgona v Apačah, ki je gonilna sila pri urejanju turi-stično-rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču. O. B. Apače Reševanje cestne problematike na Apaškem polju je pri koncu in oktobra naj bi se začela izvajati gradbena dela. Dela na l,8 kilometra dolgem odseku bodo obsegala obnovo cestišča, gradnjo pločnikov ter ureditev javne razsvetljave. Celotna investicija, ki naj bi bila dokončana do konca julija 2001, je vredna 208 mio SIT. Večino bo prispevala država, nekaj sredstev pa bo prišlo tudi iz * občinskega proračuna. O. B. Pogovor o saniranju naftnih vrtin Vrtine nevarne za okolico Pri zadnjem naftnem stolpu bo rudarski muzej Videm ali Sv. Jurij ob Ščavnici? /1441/ Radio Murski val 94,6 Mhz Sreda, 27. september ob 7.40 BEOGRAJSKO ZVOČNO PISMO: Peter Potočnik o rezultatih volitev v ZR Jugoslaviji Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, TURISTIČNI TEHNIK. Prijave do 7. oktobra 2000. V okolici zadnjega naftnega stolpa v Petišovcih načrtujejo ureditev naftnega muzeja. okviru projekta RIO - Rudarstvo in okolje so pripravili v prostorih uprave podjetja Nafta Lendava srečanje strokovnjakov za naftne vrtine iz Slovenije in Madžarske. Sodelujoči so razpravljali o svojih ugotovitvah in izkušnjah s področja saniranja naftnih vrtin, ki so jih pridobili v svojem dosedanjem delu s posebnim poudarkom na okoljskih vplivih in možni nevarnosti nesaniranih naftnih vrtin za prebivalstvo in okolje. V V uvodni predstavitvi projekta RIO - Rudarstvo in okolje, ki ga financirajo tudi iz programa Phare Evropske unije, so predstavniki projektne skupine povedali, da po načrtu uresničujejo program, za katerega so dobili 26 600 ecujev. Na srečanje so poleg strokovnjakov povabili še predstavnike KS Petišovci in lokalnih civilnih organizacij. Projekt RIO namreč vključuje poleg prizadevanja za ohranjanje neokrnjene narave in podobe krajev na tem območju tudi ohranjanje zgodovinske dediščine z ureditvijo naftnega muzeja ob zadnjem naftnem stolpu na tem območju, ki stoji v Petišovcih. Sanacijo naftnih vrtin je predstavil Jože Hozjan iz podjetja Nafta, ki je povedal, da je v Sloveniji 230 naftnih vrtin, med temi jih je največ v okolici Lendave. Od teh so lani uspeli sanirati 12, najprej tiste, ki so blizu naselij in za katere so menili, da spadajo med nevarnejše. Med nesanirami je še dvanajst takih, za katere menijo, da spadajo Ob koncu adaptacijskega posega v enoti vrtca Gozdiček ob ulici Štefana Kovača v Murski Soboti je bila v petek popoldne otvoritvena slovesnost. Med uglednimi gosti sta bila tudi podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, ki sta imela priložnostna nagovora. O pomembni pridobitvi pa je spregovoril ravnatelj Vrtcev Murska Sobota Dane Katalinič. Stavbo so na novo prekrili, obnovili sanitarije in posamezne oddelke ter ogradili otroško igrišče v dolžini 500 metrov. Celotna vrednost investicije je 24,6 milijona tolarjev, za kar je zagotovila denar mestna občina kot ustanoviteljica. Poleg tega so prispevale mestne četrti za postavitev ograje 750 tisoč tolarjev, s čimer so rešili problem vstopa nezaželenih oseb, ki so doslej povzročile precej škode na zunanjih objektih. MJ, foto: NJ med nevarnejše. Med tistimi, ki so nevarnejše, jih je največ v okolici Petišovec, Filovec, Bukovcev in Doline, sicer pa so naftne vrtine razmetane po vsem Pomurju, nekaj pa jih je tudi med Ljutomerom in Ptujem. Letos jih bodo sanirali 16. Na pogovoru so poudarili, da je treba čim prej zakonsko urediti sanacijo vrtin, cevovodov in drugih rudarskih objektov. Samo na območju okrog Petišovec je 100 vrtin in okrog 100 kilometrov opuščenih cevovodov, ki onesnažujejo okolje in podtalnico pa tudi onemogočajo gibanje v njihovi okolici. Obenem so tudi nevarni za izbruh plinov, kakršen se je zgodil pred časom na Madžarskem. Ker sanacija vrtin še ni zakonsko urejena, tudi denar zanjo še ni v celoti zagotovljen, kot je bil za sanacijo drugih rudarskih objektov v Sloveniji. Marjan Kraljič iz Lendavske Nafte je na srečanju tudi precej natančno predstavil tehnično plat sanacije, torej način saniranja naftnih vrtin, za katerega so se tudi madžarski strokovnjaki strinjali, da je kakovosten in da po sanaciji zagotavlja precejšnjo varnost v okolici. Vrednost celotne sanacije bo predvidoma 5 milijard tolarjev, od tega imajo za leta od 2000 do 2002 zagotovljeno letno po 500 milijonov tolarjev. J. GABOR! Veliko govora in polemik je bilo, ko so ime kraja Videm ob Ščavnici pred nekaj leti spremenili v Sv. Jurij ob Ščavnici. V tem času so večkrat pisali na table staro ime, najnovejšega »premaza« pa smo bili deležni tudi prejšnji teden. V noči s 13. na 14. september je nekdo premazal besedo Sv. Jurij in nanjo izpisal Videm. Na policijski postaji Gornja Radgona smo izvedeli, da preiskava poteka in da gre v tem primeru za poškodovanje tuje stvari (neuradno pa smo izvedeli, da naj preiskave sploh ne bi bilo). Po kazenskem zakoniku grozi storilcem denarna kazen ali zapor do dveh let, v primeru velike škode pa se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Občina do incidenta ni zavzela nobenega stališča, zato bodo table pustili takšne, kot so. - DT Dom Sv. družine v Črenšovcih Predzadnjo nedeljo so v Črenšovcih, kot smo že poročali (izpadla pa je fotografija), slovesno odprli in blagoslovili župnijski dom, ki so ga poimenovali Dom Sv. družine. Stavba, za katero so prispevali denar verniki črenšovske župnije, občina in drugi, je po mnenju mnogih ena najlepših v Pomurju. - Foto: Š. S. V Hartnerjevi vili ne bo županata Podpis pogodbe za 895 milijonov ž upan soboške mestne občine Anton Slavic in direktor podjetja Gradis Inženiring iz Ljubljane Franc Kositer sta v torek opoldne podpisala pogodbo, »težko« 895 milijonov tolarjev, o sofinanciranju gradnje nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Celotno vrednost projekta s pripadajočo komunalno ureditvijo je župan ocenil na milijardo 200 milijonov tolarjev, pogodbe o financiranju notranje opreme pa se bodo podpisovale kasneje. Za začetek gradnje je predviden letošnji oktober, rok dokončanja pa bo 18 mesecev, to pomeni, da bo knjižnica s celotno opremo zgrajena in urejena spomladi leta 2002, uporabnikom pa bo na voljo jeseni istega leta. »Projekt je resen in zahteven, vendar ga bomo skupaj s podjetjem Pomgrad izvedli v določenem roku in v okviru predvidenih stroškov,« je dejal direktor Gradisa, ki je dobil ponudbo za glavnega izvajalca med štirimi konkurenti, čeprav naj bi se v nadaljevanju v projekt vključevala tudi domača podjetja. Potrditve za gradnjo so že prišle z Ministrstva za kulturo oz. finance, zanimivo pa je, daje sprejelo doslej sklep o sofinanciranju gradnje od 26 pomurskih občin le 6 občinskih svetov, čeprav so vse občine izrazile pripravljenost, prispevati svoj delež, le ene prej, druge pa pozneje. Potem ko bo študijska knjižnica dokončana, naj bi začeli v njeni neposredni bližini v Kocljevi ulici graditi tudi novo glasbeno šolo. In kaj se bo zgodilo s Hartne-rjevo vilo, kjer je bila doslej in je še študijska knjižnica? Po bese- dah ravnatelja knjižnice Jožeta Vugrinca naj morebitni potomci bogataša Hartnerja zaradi njegovega sodelovanja z okupatorjem med vojno ne bi bili upravičeni do vračanja imetja - čeprav naj bi se pred kratkim za to zanimal njihov odvetnik - , to pa je potrdil še soboški župan, ki je odklonil tudi možnost, da bi bil v vili županat: »Občina za to nima denarja, bo pa vila gotovo uporabljena v kulturne namene.« TOMO KOLES, foto: J. ZAUNEKER ■ 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 21. september 2000, fBTIl Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 12. 8. 2000 do 19. 9. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 12.9.2000 19.9.2000 razlika v odstotkih delnice rta trgu A Blagovno trgovinski center 12.887,33 12.900,96 0,11 Intereuropa Koper 2.399,79 2.360,56 -1,63 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 25.513,23 25.679,19 0,65 Lek, razred A 34.899,56 34.724.50 -0,50 Luka Koper 2.878,38 2.870,50 -0,27 Mercator, poslovni center 12.858,15 12.536,83 -2,50 Petrol Ljubljana 19.347,51 19.218,64 -0,67 Pivovarna Laško 4.388,61 4.200,02 -4,30 Pivovarna Union 39.241,92 38.500,00 -1,89 Radenska 2.299,99 2.297,96 -0,09 Sava 15.687,37 15.389,99 -1,90 Zdravilišče Moravske Toplice 1.101,20 1.117,13 1,45 delnice na OTC Fructal Ajdovščina 2.646,35 2.741,30 3,59 Gorenje Velenje 1.889,41 1.903,62 0,75 Helios Domžale 34.389,33 34.423,08 0,10 Kerna Puconci 3.198,00 2.731,00 -14,60 Tovarna sladkorja Ormož -3.120,00 3.120,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2.izdaja 75,03 76,34 1,75 investicijske dražbe TRIGLAV STEBER 1 90,71 91,00 0.32 NFD 1 79,93 79,68 -0,31 ZVON 1 60,40 60,34 -0,10 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 114,05 112,72 -1,17 - ZLATA MONETA 1 59,50 58,99 -0,86 POKOJNINSKI BON 40,52 39,46 -2,62 ATENA 3 39,14 38,89 -0,64 INFOND ZLAT 49,32 46,78 -5,15 KMEČKA DRUŽBA 49,75 48,37 -2,77 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,02 30,51 -1,64 Slovenski borzni indeks SBI20 1.681,82 1.664,94 -1,00 Borzni indeks obveznic BIO 107,81 107,07 -0,69 Indeks delnic PID-ovPIX 1.288,22 1.269,15 -1,48 Tečaji ponovno navzdol a Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je tudi zadnjih pet dni pesimistično trgovalo. Od prejšnjega torka so se najbolj po-eenile delnice trgovinskih družb in delnice pooblaščenih družb, otipljivo rast so doživele delnice na prostem trgu, rahlo rast pa delnice trgovinskih in farmacevtskih družb. Po prometnosti je bil najbolj živahen petek, ko je bilo prijavljenih osem svežnjev. Ta dan je bilo prometa za 1,456 milijarde tolarjev, živahno je bilo še v torek, preostali dnevi pa so bilo manj zanimivi. Celotni petdnevni promet znaša 3,76 milijarde tolarjev, od tega je bilo za 1,9 milijarde (24 svežnjev) prometa na trgu svežnjev, to pa pomeni, daje bilo v povprečju rednega dnevnega trgovanja za 372 milijona tolarje. Na uradnem trgu je izgubil indeks SBI 20 1 odstotek vrednosti, temu padcu so najbolj pripomogle delnice obeh pivovarn, Mercatorja in Save, indeks je trenutno vreden 1.664 točke. Še bolj seje pocenil indeks PIX, za 1.48 odstotka na 1.269 točk, v okviru tega indeksa so najbolj izgubljale delnice Kmečke družbe in delnice Infond zlat. Na rednem trgu se je večina delnic pocenila, več zanimanja je bilo le v drugi polovici prejšnjega tedna za delnice Leka in Krke, prva je dosegla nivo 35.000 tolarjev, delnica Krke pa v petek skoraj 26.000 tolarjev. Pri Leku je povzročilo pozitivno ozračje uspešno predstavitev polletnih rezultatov v Londonu. Toda v tem tednu sta obe delnici vrednostno izgubljali, tako je Lek vreden 34.724 (- 0,5 %), Krka 25.679 (kljub temu + 0,65 %). Med pomembnejšimi delnicami so se pocenile delnice Pivovarne Union na 38.500 SIT, delnice Save in Mlinotesta. Zanimivo je dogajanje pri delnicah Radenske in Pivovarne Laško, pri obeh namreč poteka arbitraža tečajev, ki naj bj se približevala menjalnemu razmerju f PILR : 1,77 RARG. V petek'sta bili delnici vredni: PILR 4.350, RARG 2.296 SIT (1:1,89), ta torek pa je bilo razmerje PILR 4.200, RARG 2.297 (1:1.82). To razmerje pomeni, daje delnica Radenske podcenjena oziroma daje delnica Pivovarne Laško precenjena glede na menjalno razmerje. Veliko prometa je bilo v petek z delnicama Save in Petrola, družba Sava naj bi za svoje delnice zamenjala delnice Petrola, kajti svoje delnice potrebuje pri zamenjavi Colorjevih delnic. Na prostem trgu je bila najbolj prometna delnica Toplic Dobrna, ki je tudi najbolj porasla (13 %) na 1700 tolarjev v petek. Tečaj delnice Gorenje se počasi umirja, saj je prvič po požaru v sredo tečaj porasel, trenutno se delnica zadržuje nad nivojem 1.900 tolarjev. Večji padec vrednosti beleži delnica Gorenjskega sejma, njena vrednost trenutno znaša 1.630 tolarjev, v teh dneh kar - 32 odstotkov. Na trgu pidov so najbolj izgubljale delnice na pol praznih pidov, precej je izgubil tudi pokojninski bon (- 2,6 %), trenutno je vreden 39,46 tolarjev. Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ Aksa v stečaju V Odpravnine bodo iztožili prvi polovici septembra je bil na murskosoboškem sodišču preizkus terjatev upnikov do stečajnega dolžnika, lesnopredelovalnega podjetja Aksa. Stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap in stečajni senat sta priznala večino delavskih terjatev, neporavnane pa so ostale odpravnine. V podjetju, ki je bilo skoraj v stoodstotni lasti Slovenske razvojne družbe, je delalo petinpetdeset delavcev, za člane sindikata pa bodo zaradi neizplačanih odpravnin pripravili pri ZSSS tožbe ter jih vložili na delovno sodišče. Sekretar območnega odbora Sinles Marko Milič pričakuje, da bo sodišče razsodilo v prid delavcem, saj je to že pokazala sodna praksa, stečajna masa ah vrednost stečajnega dolžnika, četudi razpolovljena, pa bi bila dovolj za poravnavo vseh delavskih terjatev.' MHi Nov direktor v Pomurki Mesni industriji S kadrovskimi r okrepitvami do boljših poslovnih rezultatov Pomurkina Mesna industrija je v prvem polletju poslovala z izgubo otem ko je Pomurka Mesna industrija v lanskem letu z uspešno prisilno poravnavo končala stečaj in prešla v večinsko last Slovenske razvojne družbe, se je začelo novo poglavje v zgodovini podjetja, ki se je nekoč uvrščalo med največje mesnopredelovalne obrate v državi. Letos spomladi je odkupila lastninski delež Slovenske razvojne družbe ABC Pomurka International oziroma družba ABC Trading, ki sta jo ustanovila ABC Pomurka International in Marko Slavič Ključarovci. ABC Trading je tako postal 51,38-odstotni lastnik Pomurkine Mesne industrije, kmalu po prevzemu pa je prišlo do organizacijskih in kadrovskih sprememb v podjetju. Organizacijske spremembe so bile nujne, pravi Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurke International, saj omogočajo večji nadzor nad stroški in zagotavljajo večjo preglednost nad celotnim poslovnim sistemom. Drugače se je organizirala predvsem komercialna, to je nabavna in prodajna funkcija, saj je bila za to ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo Pomurka Trgovina, ki se je ustrezno kadrovsko okrepila z novim direktorjem in drugimi službami, ki skrbijo tudi za uvajanje novih prodajnih poti. Milan Koren, novi direktor Pomurke Mesne industrije. Foto: JURE Z. Nadzorni svet Pomurke Mesne industrije je po zadnji skupščini opravil tudi kadrovske spremembe v vodstvu podjetja, saj je dosedanjega direktorja Milana Vrečiča zamenjal Milan Koren, ki je nekoč že bil član vodilne ekipe Mesne industrije, v po- djetju pa je izpeljal tudi stečajne postopke. Novi direktorje že opravil nekatere kadrovske prerazporeditve znotraj podjetja, saj pravi, da je Pomurka Mesna industrija sistem, ki se mora nenehno prilagajati, kadri se morajo dokazovati, za podjetje pa Ljutomerski LTO »išče« direktorja Dodatni pogoji N a šesti seji upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda za turizem Prlekije (LTO Prlekija Ljutomer) je bilo zanimivo predvsem pri obravnavi poročila o dosedanjem delu v. d. direktorja in pri predlogu za objavo javnega razpisa za direktorja omenjenega zavoda. Valentin Odar je kot vršilec dolžnosti direktorja pred iztekom mandata podal poročilo o svojem delu, ki pa ni zadovoljilo vseh članov odbora. Tako so nekateri zahtevali še finančno poročilo, ki pa še ni bilo pripravljeno, čeprav je bilo obljubljeno že na prejšnjih sejah. Odar je poročilo o financah obljubil za naslednjo sejo, tako da so lahko kljub vsemu sprejeli sklep, da so naloge v. d. direktorja v celoti realizirane in se lahko začne postopek za razpis direktorja. K temu so dodali zahtevo, da se pred iztekom mandata poda finančno poročilo. Sprejetje zgornjega sklepa je bilo pogoj, da so lahko začeli z obravnavo predloga za objavo razpisa za direktorja. Po 23. členu statuta imenuje direktorja zavoda ustanovitelj zavoda na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju upravnega odbora, pri čemer se razpis objavi v enem od javnih medijev vsaj šestdeset dni pred prenehanjem mandata prejšnjemu direktorju. Seveda morajo prijavljeni kandidati ustrezati pogojem razpisa, ki so zajeti v 24. členu tega statuta. Ravno tukaj pa je prišlo na seji do razhajanj. Predstavniki obrtnikov predloga namreč nočejo potrditi, ker hočejo med pogoje vključiti naslednje zahteve: direktor naj izdela program za obdobje imenovanja; direktor mora imeti ustrezno izobrazbo turistične smeri; direktor ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti, ne kot s. p. in ne v sklopu lastne d. o. o. Poleg tega tudi zahtevajo sistematizacijo delovnega mesta (opis dela in nalog), večinsko odločanje članov, plačnikov LTO, pri izbiri direktorja ter neprofesionalno opravljanje direktorske službe vsaj do rešitve upravnega spora. Upravni odbor je sicer predlog za objavo javnega razpisa pod pogoji, ki so v statutu, sprejel, obljubljeno pa je bilo, da bo zakonodajalec, to je občina, upošteval zahteve oz. predloge predstavnikov obrtnikov. Ti so se namreč potožili, da vrsta njihovih predlogov ni bila upoštevana itr daje že čas, da se upoštevajo vsaj nekateri. C. KOSEDNAR■ je dobro, da se od časa do časa tudi na vodstvenih delovnih mestih naredijo spremembe, do sprememb pa bo prihajalo tudi v prihodnje. Strokovnjaki, ki so predolgo na istem delovnem mestu, izgubijo motivacijo, vsaka zamenjava pa mora prinesti nove ambicije. Po Korenovih besedah je pomembno, da se je okrepila vodilna ekipa na tehnološkem področju in da se je v sistem poslovanja aktivno vključil tudi večinski lastnik, saj v bistvu zdaj vsa ških proizvodnje, uspešnost poslovanja pa je odvisna tudi od obsega proizvodnje. Če želi Mesna industrija poslovati pozitivno, mora znašati njena mesečna realizacija od 380 do 420 milijonov tolarjev, seveda ob optimalnih stroških in ustrezni razliki v ceni. V Pomurkini klavnici zdaj tedensko zakoljejo tisoč prašičev in 250 govedi, trenutni obseg prodaje je zadovoljiv in spodbudno je, da se povečuje prodaja na zunanjih trgih. Največ svežega mesa izvozijo v Italijo, medtem ko gotove izdelke prodajajo na trgih nekdanje Jugoslavije. Razmerje v prodaji med svežim mesom in izdelki je 40 proti 60, še vedno pa ustvarijo tri četrtine prihodkov na slovenskem trgu, čeprav je Pomurkina Mesna industrija ohranila vse licence za izvoz svežega mesa. Izgubila pa je licenco za izvoz izdelkov. Če bo Mesna industrija tudi v prihodnje želela ohraniti izvozne licence, mora posodobiti klavnico in njena obnova teče po načrtih, za ponovno pridobitev licence za izvoz izdelkov pa bo treba preseliti in zgraditi novo predela- Ker so se o zamenjavi direktorja Mesne industrije pojavile različne govorice, smo za pojasnilo zaprosili Darka Pejnoviča, direktorja večinskega lastnika. Po njegovih zagotovilih so bili vsi postopki korektni, Milanu Vrečiču so v Mesni industriji ponudili zaposlitev na drugem delovnem mestu, vendar se je sam odločil, da zapusti podjetje. Pejnovič zagotavlja, da Vrečič zapušča podjetje z vsemi pravicami, ki pripadajo delavcem, ko postanejo tehnološki presežek v podjetju. njegova podjetja delujejo povezano. Na seji skupščine družbe so ocenili poslovanje Mesne industrije, ki je lansko poslovno leto sklenila s pozitivnim finančnim rezultatom, težave pa so se pojavile v letošnjem prvem polletju, ko tekoče poslovanje po nekaterih ocenah izkazuje izgubo. Direktor Milan Koren o višini izgube ne govori, saj pravi, da je poslovanje odvisno od sezonskih nihanj, in zato podatki niso povsem realni. Vzroki za izgubo v prvem polletju so predvsem v manjši prodaji in povečanih stro- vo. O slednjem se v Pomurki še odločajo, do gradnje predelave bo prišlo, vendar še ni znano, v kakšnem obsegu. Kljub negativnim poslovnim rezultatom v prvem polletju je Koren optimističen, saj pravi, da se je v poslovanje ih reševanje poslovnih situacij vključilo vsaj deset kakovostnih strokovnjakov iz sistema povezanih družb, zato je prepričan, da bo ta kadrovski potencial Pomurki Mesni industriji zagotovil primerno poslovanje in ustrezne poslovne rezultate. LUDVIK KOVAČ ■ Poštne naložbe o besedah novega direktorja soboške poslovne enote Pošte Slovenije Janeza Perneka je denar za temeljit začetek obnove poštne zgradbe v Murski Soboti zagotovljen. Potekajo namreč že tudi dogovori o začetku teh del. Zaradi obsežnih obnovitvenih del bodo morali poštno dejavnost začasno preseliti v najete prostore, ki jih trenutno še iščejo. Hkrati naj bi bila prižgana zelena luč za dolgo načrtovano gradnjo prizidka med poštno stavbo in poslopjem Pomurske banke. Med večjimi naložbami, ki jih v prihodnje načrtujejo v soboški poslovni enoti, je tudi gradnja novega poštnega poslopja v Ljutomeru. Čakajo jih tudi sprotna vzdrževalna dela poštnih prostorov na podeželju, za kar naj bi imeli dovolj denarja. Še I naprej bodo nadaljevali z vlaganji v skoraj enakem obsegu kot v minulem obdobju. Tako nameravajo posodobiti poštne lokale in opremo, širiti obstoječe zmogljivosti, uvajati nove storitve ter racionalizirati poslovanje in avtomatizacijo. M. JERŠE ■ fiSTIII, 21. september 2000 GOSPODARSTVO 7 Mednarodni obrtni sejem v Celju Pomurski tisk v stečaju Nazorna predstavitev pomurskih pokrivačev Tudi s slamo si je mogoče zaslužiti kruh C imprane in s slamo pokrite stanovanjske hiše in prav takšna kmečka gospodarska poslopja so tja do sredine prejšnjega stoletja prevladovali na našem podeželju. Postopoma so jih nado- meščala poslopja, zgrajena z najpogosteje doma narejeno in žgano opeko, slamnate strehe pa je začela izpodrinjati žgana opečna kritina. Tu in tam pa se še zdaj najde stara cimprača. Pomurski slamopokrivači so se zelo nazorno predstavili na celjskem obrtnem sejmu, kjer so prevladovale stare obrti. - Foto: Š. S. prekmurskih občin in že omenjena Ferencova kmetija. Program so dopolnili s projektom Priprava surovine za krovstvo. Gre seveda za sejanje ustreznega žita, ki ima ustrezno dolga in kakovostna stebla. Tako slamo pripravljajo zlasti na območju splošne kmetijske zadruge Gornji dni pa so bili tam tudi člani kooperative za pokrivanje streh s slamo in izdelavo uporabnih predmetov iz slame (v ustanavljanju), ki so prikazali način pokrivanja. V tej družbi so za zdaj: Anton Golnar iz Sovjaka, Norbert Gorza iz Čepinec, ki sta si že pridobila naziv mojstra domače obrti, zato jima je dejavnost reden poklic; Srečko Vojevec od Svetega Jurija v Prekmurju, Janez Sukič iz Vadarec, Drago Dervarič iz Kru-plivnika in Drago Škodnik iz Fikšinec. Vsi ti so seveda mojstri za pokrivanje s slamo in jih lahko najamete. Na obrtnem sejmu v Celju so si mnogi obiskovalci priskrbeli njihove naslove, to pa daje slutiti, da bodo imeli veliko dela, seveda, če bo dovolj slame. Verjeli ali ne: tudi s slamo si je mogoče zaslužiti kruh. Š. SOBOČAN ■ Vrtina Ljutomer Končno pred prodajo premoženja o zapletih pri cenitvi premoženja stečajnega dolžnika zaradi zbiranja informacij o vrednosti določenih strojev iz tujine je revizorska hiša Audit končno ovrednotila premoženje Pomurskega tiska v stečaju, zato je upniški odbor na zadnji seji stečajnemu senatu predlagal, da začne postopek prodaje premoženja. Po napovedih stečajnega upravitelja Milana Korena naj bi se to zgodilo prav kmalu, in sicer, ko bo o tem in o prodajni ceni odločil stečajni senat. Stečaj Pomurskega tiska je bil objavljen 21. decembra 1998 po predlogu družbe Feniks, Podjetja za finančne storitve, trženje in svetovanje. Feniks je bil lizingodajalec za opremo, saj je marca 1997 do tujega dobavitelja opreme za vezavo knjig poravnal obveznosti. Saldo neplačanega najema pred uvedbo stečaja je znašal 80 tisoč mark, družba pa je bila po presoji nevtralne agencije o ekonomskem stanju tudi prezadolžena. Terjatev je prijavilo 113 upnikov v skupni vrednosti milijardo in 58 milijonov tolarjev, stečajni upravitelj pa jih je priznal v višini 754 milijonov, od tega 160 milijonov delavskih terjatev za 120 delavcev, kolikor jih je pred stečajem delalo v Pomurskem tisku. Ker pa je premoženje stečajnega dolžnika skoraj v celoti pod hipoteko Pomurske banke, bo z iztržkom od prodaje in najema premoženja mogoče poravnati terjatve kvečjemu hipotekarnim in izločitvenim upnikom. MHi VESTNIK NA INTERNETU: WWW.MHF.SI Tople vode ne bo Likvidacijo vrtine opravila Nafta Lendava - Zdaj v pristojnosti države Alije pokrivanje določenih poslopij s slamo preteklost? Nikakor ne! Slamnate strehe postajajo spet aktualne. Tu in tam vidimo, daje celo novo poslopje (ponavadi vikendica) pokrito s slamo ali pa - s trstiko. No, bolj pristna je seveda slamnata kritina, narejena iz šop ržene slame. To pa je treba seveda pokositi ročno s koso, očistiti »primesi« itd., vse to pa zahteva seveda ve- liko dela. Pa pokrivanje? Starih slamopokrivačev ni, zato pa je treba usposobiti mlajše. Tako usposabljanje krovcev je bilo lani na turistični kmetiji Feren-covih v Kraščih. Nosilec izvedbe eksperimentalnega zaposlitvenega programa in celotnega projekta je bila Razvojna agencija Sinergija iz Moravskih Toplic, ključni partnerji pa so bili: Zavod RS za zaposlovanje, deset Petrovci, lahko pa bi jo še kje drugje, kajti ta surovina predstavlja tržno nišo (dobro se prodaja). Na letošnjem obrtnem sejmu v Celju so se pomurski slamopokrivači zelo nazorno predstavili na sejemskem prostoru, kjer so predstavljali stare obrti. Videli smo tako surovine kot že del izdelanih slamnatih streh stavb in tudi kritine drugih »objektov«, denimo ptičjih krmilnic. Nekaj Gramoznica v Babincih Ekonomski interesi prevladali Velik poseg v okolje za »pravo ceno« zvezi s širitvijo gramoznice, to pa je pri nekaterih povzročilo zmedo, saj je bilo pred eno uro recej konfliktov in ostrih polemik je bilo slišati na nedavnem srečanju vaščanov Babinec s predstavniki ljutomerske občinske oblasti. Sestanek je bil namenjen razpravi o predlogu širitve gramoznice v Babincih, vendar je bil ob številnih prerekanjih in celo P žalitvah vse prej kot to. Začetek razprave ni bil nič kaj spodbuden in vse je kazalo, da je ne bodo niti nadaljevali, saj je skupina vaščanov odločno zavračala kakršno koli razpravo in predstavitev strokovnih študij. Tako je Martin Nemec zahteval, da se upošteva več kot 120 podpisov vaščanov, ki so proti širitvi babinske gramoznice. Ostra debata v smislu, kdo bo glasnejši, se je nadaljevala še nekaj časa, nato je Nemec pristopil k ljutomerskemu županu in mu odločno predal omenjene podpise z izjavo. Franc Flegarič je postavil vprašanje, zakaj je na razpravi tudi Miran Blagovič, direktor podjetja Segrap, ki opravlja izkope iz gramoznic, če pa se še ne ve, ali bo omenjeno podjetje tudi dejansko dobilo koncesijo za delo, ki jo razpiše država. Blagovič seje pri tem skliceval na za kon o rudarstvu, ki mu daje v 20. čl. prednostno pravico za izkop, to pa še ne pomeni, da je s tem njegova navzočnost upravičena. Predstavitev strokovnih študij je ob izjavah »ni večjih negativnih vplivov na okolje« in »500 do 600 tovornjakov na dan« dvignila precej prahu. Med vaščani je prišlo celo do žalitev, tako da jih je večina iz skupine, ki so proti širitvi gramoznice, zapustila razpravo. Zanimivo pa je, da za tem sploh ni bilo več govora o opredelitvi za ali proti širitvi gramoznice, pač pa so na pobudo Franca Jureša' predsednika vaškega odbora, govorili le še o višini odškodnine in temu so sledila pogajanja za odstotke. Čeprav je občinski svetnik županu predlagal, da uradno skliče zbor krajanov, je le-ta sprožil glasovanje o nadaljevanju projekta v pred razpravo vaščanom pojasnjeno, da je to sanjo javna razprava, ki naj bi ji sledili še dve, in da tukaj večjih odločitev naj ne bi sprejemali. Glasovanje so vseeno izvedli in za projekt je bilo 23 vaščanov, to pa pomeni, da je bil glede na število navzočih potrjen, vendar bo končno odločitev sprejel občinski svet. D. TIBAOT ■ /1441/ Radio Murski val 94,6 Mhz Vsak večer ob 17.30 MURSKI VAL NAGRAJUJE: kličemo naključne poslušalce, za pravilen odgovor na naše vprašanje pa jih nagradimo s simbolično nagrado in glasbo po želji o podatkih Nafte Lendava je v Sloveniji več kot 230 opuščenih vrtin ter drugih rudarskih objektov in naprav, ki predstavljajo ekološko nevarnost za okolico in ljudi. Le-te bo morala država čim prej ekološko sanirati, to pa so tudi zahteve za vstop v EU. Država je v ta namen že zagotovila 1,5 milijarde SIT, vendar s tem še niso sanirane vse vrtine oz. objekti, skupno bi bile potrebne okrog štiri milijarde SIT. Raziskovalna vrtina Ljutomer-1 (na Sp. Kamenščaku) je bila izvrtana v času od konca leta 1987 do maja 1988. Globoka je 4050 metrov, odkrili pa so plasti, ki so nasičene z ogljikovodiki (neekonomske količine) in ter-mo-mineralno vodo. Takrat so na tem območju začeli vrtati na podlagi geoloških in seizmičnih raziskav celotnega območja »murske depresije«. Ker ležišča surove nafte in plina zaradi slabe prepustnosti kamenin niso bila ekonomsko zanimiva in ker se^Obči-na ni odločila za izkoriščanje ter-mo-mineralne vode, so se odločili, da končajo dela na vrtini. Vrtanje tako globoke vrtine naj bi stalo okrog pet milijonov USD, poznejša sanacija pa od enega do desetih odstotkov omenjene vrednosti. Sanacija oz. likvidacija vrti ne Ljutomer-1 je trajala po navedbah Nafte Lendava letos od maja do avgusta. Ker gre za likvidacijo omenjene vrtine, ki je bila predvidena že prej v projektu, to pomeni, da je poznejše vključevanje v raziskovanje oz. vrtanje vrtine veliko bolj oteženo kot pri sanaciji, gre pravzaprav za trajno zaprtje vrtine. Med likvidacijo vrtine je bilo s strani okoliških prebivalcev kar precejmezadovoljstva. Pritoževali so se, ker so imeli premalo informacij o tem, kako potekajo dela, ki naj bi tudi povzročala že skoraj nevzdržen hrup, ostri protesti pa so bili tudi glede domnevnega iztekanja olja iz raznih strojev. Zaradi tega je osmega junija tudi prišlo do skupnega sestanka med krajani Sp. Ka-menščaka in Nafto Lendava, kjer jim je podjetje zagotovilo, da meritve hrupa potrjujejo, da ni presegal dovoljene meje in da med izvajanjem likvidacije ni bilo registrirano kakršno koli iztekanje olja iz delovnih strojev in naprav. Če bi do tega prišlo, je imelo lendavsko podjetje na vrtini določene oljne absorberje za nevtralizacijo oz. vsrkavanje teh olj. Krajane so tudi seznanili s potekom likvidacije, ki so jo v avgustu končali, in tako po zagotovilih Nafte vrtina ne predstavlja več nobene nevarnosti za okolico. V teh dneh je omenjeno podjetje že odstranilo jeklene konstrukcije in izpraznilo bazen, ostala sta še dva rezervoarja, ki zahtevata izredni prevoz, ki naj bi bil opravljen v naslednjih dneh. Zdaj sledi še površinska sanacija okolice vrtine (gradbena in zemeljska dela), ki jo bo država na podlagi javnega razpisa dodelila najugodnejšemu izvajalcu, delno pa naj bi za sanacijo poskrbela tudi občina. D. TIBAOT, foto: K. GERENČER ■ 8 (IZ)BRANO 21. september 2000, fBTIl Društvo ljubiteljev terenskih vozil ARO Trnje, ki ga vodi Jože Sarjaš, združuje 48 lastnikov jeklenih »konjičkov«. Pred kratkim so imeli na travniku pri Trnju četrto srečanje. Pa ni ostalo le pri druženju, ampak so se pomerili v vožnji čez ovire, od katerih je bila največja, pravzaprav najgloblja 170-centimetrska graba, ki jo je bilo treba seveda prevoziti. Svoj interes so našle tudi prodajalne avtomobilov, ki so pripeljale v Trnje terenska vozila: JJP, Toyota, Nissan, Hyundai, Subaru ... Ker so terenci premagali vse ovire, so bili gledalci navdušeni in marsikdo si je zaželel tako vozilo. Morda ga bo kdaj celo tudi kupil. - Foto: J. Ž. VESTNIK NA INTERNETU: Porodnišnica bolnišnice na obrobju Z nadstropjem manj nega septembra je bil objavljen javni razpis za izbiro izvajalca del za murskosoboško porodnišnico, ki bo veljal do drugega oktobra. Gradbena podjetja, ki se zanimajo za posel, lahko dvi- gnejo potrebno dokumentacijo v upravi bolnišnice, oktobra pa bo pristojna komisija tudi uradno odprla ponudbe in izbrala izvajalca. P Po velikem uspehu Andreja Hribe Cvetje mu pomeni nekaj več asesti prvo mesto v eni od paradnih disciplin Slovenskega cvetličnega festivala, ki je bil konec minulega tedna v Novi Gorici, je gotovo prijeten občutek. Tega je doživel tudi 29-letni Andrej Hriberšek iz Murske Sobote, ki je prejel posebno diplomo v kategoriji presenečenje. Laskavi naslov si je zagotovil v finalu 7. državnega prvenstva v floristiki. Gre za bienalno tekmovanje, na katerem je tokrat sodeloval tretjič, na prejšnjem pa je zasedel tretje mesto. Z Kot je bilo pričakovati, na državnem vrhu niso pristali na novogradnjo za celotni ginekolo-ško-porodni oddelek, ampak samo za porodnišnico, zaradi česar so načrtovani objekt, prizidek h kirurškemu bloku, znižali za eno nadstropje. Državni sekretar za zdravstvo, prim. dr. Janez Zajec, je na novinarski konferenci ob zadnjem obisku zdravstvenega vrha v regijski bolnišnici takšno odločitev pojasnil s splošno usmeritvijo v zdravstvu, da je bolj kot v stene treba vlagati v posodabljanje zdravstva in skrajševati ležalno dobo v bolnišnicah, navrgel pa je tudi stališče ginekologov na zadnjem strokovnem srečanju, daje »v trendu rojevanje doma«. Murskosoboški gineko-loško-porodni oddelek so torej oklestili v imenu trendovstva. MHi Razstava koruznih jedi »V predtekmovanju je bilo prijavljenih 40 tekmovalcev, od katerih se je v finale uvrstilo le 15 najboljših. Pomerili smo se v šestih vnaprej določenih temah, in sicer: prosti šopek, poročni šopek, priprava mize za dve osebi, fantazija, nasad cvetličnega korita in presenečenje. Dodatna težava je zaradi časovne omejitve. Tako je treba nasad v koritu, prosti šopek in presenečenje pripraviti v pičle pol ure, pogrinjek in poročni šopek v tri četrt ure, medtem ko sta za temo fantazija na voljo dve uri. Pri slednjem ima tekmovalec povsem proste roke. Z njim lahko najbolj pred- IVf. ČAMPIH GtEMANTMISE Diamantna maša g, Camplina G. Ivan Camplin, eden od starost prekmurskih duhovnikov (drug je ti-šinski Janez Gregor), je daroval v nedeljo diamantno mašo. Slovesnost v slovenskem in madžarskem jeziku je bila v Dobrovniku, kjer je deloval (od 65 let duhovništva) 32 let. Rodil se je pred 88 leti, a je še vedno zdrav in krepak, zato duhovno oskrbuje župnijo Petrovci, maše pa ima tudi pri sv. Ani N a turistični kmetiji Feren-covi - Kous v Kraščih so pripravili ob prireditvi Ko- ruza - hrana ■ obrt - krma tudi raz stavo koruznih jedi, izdelkov domače obrti in sort koruze. »Koruzo kot kulturno rastlino premalo cenimo in jo izkoriščamo, saj jo uporabljamo predvsem kot živinsko krmo. S prireditvijo želimo dokazati, da se koruza lahko uporablja tudi v druge namene. Tu pa so tudi izdelki iz koruzne slame, kot so predpražniki, cekarji in košare,« je dejal lastnik kmetije Anton Kous. Svoje znanje so pokazali tudi učenci osnovnih šol, na osrednji prireditvi pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi prikaz »lii-panja« koruze. Pri organizaciji sta pomagali občina Cankova in Pomurska turistična zveza. - TK, foto: JURE ZAUNEKER DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 stavi sebe in svoje razmišljanje o svetu, to pa preprosto pove s cvetjem. Sestavljen je iz rastlin, ki bi skupaj dobro uspevale v naravnem okolju, tako da je treba poznati tudi njihove lastnosti,« pravi Andrej Hriberšek, ki ima v centru Šavel približno dve leti in pol svojo prodajalno aranžiranega cvetja, imenovano Taja. »To je ljubkovalno ime moje ba bice, ki me je za ta poklic navdušila po končani srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Sicer pa se s cvetjem ukvarja vsa naša družina,« še dodaja. Poleg suhega cvetja je mogoče dobiti primerne izdelke iz stekla in keramike, na v Boreči, v Porabju in sedanjem kraju prebivanja Martinju. Na slovesnosti v Dobrovniku je povedal, da se mora zahvaliti za vse - božji milosti. Slavljencaje najprej nagovoril sedanji dobrovniški župnik g. Franc Režonja, njegovo življenje je obširno orisal lendavski župnik g. Šantak, krajši nagovor pa je imel velikopolanski župnik in dekan Franc Kodila. Somaševalo je še dvajset duhovnikov. Na slovesnosti so prebrali pozdravno pismo mariborskega škofa g. Krambergerja in pomožnih škofov g. Smeja in g. Stresa, čestitkam pa se je pridružil dobrovniški župan g. Kar-dinar in jubilantu izročil intarzijo župnijske cerkve. Svojemu dolgoletnemu župniku so se s sliko in lepimi besedami oddolžili tudi dobrovniški verniki. - Tekst in foto: Š. Sobočan Andrej Hriberšek z nagrajenim cvetličnim aranžmajem in priznanjem. Foto: J. ZAUNEKER ogled pa so tudi umetniška dela Jožeta Denka in Igorja Banfija. Prav vsi tekmovalci se očitno najbolj bojijo teme presenečenja. »Vsak namreč dobi škatlo, v kateri sta cvetje in pomožni material, iz česar je treba izdelati šopek ali aranžma. Nikoli ne veš, kaj te čaka, in tudi čas je omejen, tako da je treba relativno hitro najti idejo in jo uresničiti. Večinoma je ravno to izdelek, ki prinese najmanj točk, saj je največ napak. Na vse druge teme se tekmovalci lahko pripravljamo več mesecev, v tem času pa lahko izpilimo vsako malenkost, medtem ko tukaj te možnosti ni,« nam je z navdušenjem pripovedoval Andrej Hriberšek, edini tekmovalec iz Pomurja, ki se je na minulem državnem prvenstvu zares izkazal. Tekmovali so kar dva dni, v finalu pa so se pomerili v nasle- Osnovna šola Cankova Nov vozni red zaradi zmanjšanja stroškov olarje na OŠ Cankova je ob začetku šolskega leta presenetil nov vozni red šolskega avtobusa iz smeri Krašč, Ropoče, Do-majinec in Topolovec. Po novem otroci iz omenjenih vasi na avtobus čakajo pol ure prej kot prejšnja leta. Avtobus pa sedaj pripelje na prvo postajo že ob 6.45 (prejšnja leta ob 7.15), tako daje v začetku šolskega leta že kar nekaj učencev zamudilo pouk. Kot pravijo starši, ni problem v tem, da so otroci prikrajšani za spanje, sprašujejo se, kaj bo pozimi, ko bodo zaradi premika voznega reda otroci morali iti na postajo v temi, nekatere pa vodi pot tudi skozi gozd. Po iste šolarje pa pride avtobus po koncu pouka najkasneje, tako da so v šoli eno uro dlje kot drugi otroci, ki se vozijo s šolskim avtobusom. »Zavedamo se,« pravijo starši, »da je otroke treba navaditi na red in samostojnost, toda s tem nas starše prisilijo, da jih bomo morali na poti v šolo spremljati ali celo voziti z lastnimi avtomobili.« - Kot pravi ravnateljica šole Hilda Vogrinčič, je prišlo do spremembe voznega reda zaradi tega, ker so se s tem pocenili stroški prevoza. Otroci iz Gerli-nec in Fikšinec so namreč prejšnja leta uporabljali redni prevoz, kar je bilo dražje, sedaj pa jih v šolo pripelje šolski avtobus, dnjih treh temah: prosti šopek, poročni šopek in na koncu presenečenje. »Ravno v zadnjih dveh temah sem dobil največ točk od štirih sodnikov iz Nemčije, Nizozemske, Italije in Slovenije, to pa mi je prineslo posebno priznanje. Tega sem seveda zelo vesel, saj mi pomeni velito-spodbudo za naprej.« Ob koncu pogovora ni pozabil omeniti, da je razvoj cvetličarstva pri nas zadnje čase izjemno hiter, to nam priznavajo tudi tuji strokovnjaki. Po njihovem mnenju je naše znanje primerljivo z evropskim. »O tem sem se lahko na svoje oči pre-pričalob ogledu številnih razstav v Avstriji in Nemčiji, zato se želim v floristiki še bolj izpopolnjevati in pokazati svoje znanje na prihodnjih tekmovanjih.« MILAN JERŠE ki mora priti zaradi tega na omenjena postajališča prej, da ne bi otroci iz Gerlinec in Fikšinec, po katere gre avtobus, ko odloži Kraščane, Domajinčane in druge, zamudili pouka, ki se začne ob 7.30. Razlog, da avtobus začne vožnjo v Kraščih, pa je v tem, da pripelje iz smeri M. Sobote ter v Zenkovcih in Beznovcih pobere še nekaj učencev, saj si s tem bistveno skrajša pot in stroške. Ravnateljica cankovske šole še dodaja, da razume stisko nekaterih staršev, toda ob drugem vrstnem redu bi se čas vožnje še podaljšal, pri čemer bi se spet pritoževali starši iz Gerlinec in Fikšinec. Najboljše za vse bi bilo, če bi se pouk začel pozneje, to pa ni mogoče, saj imajo na canko-vski šoli zaradi prostorske stiske še vedno tudi popoldanski pouk. Še en razlog več, da na Cankovi res potrebujejo novo šolo. C. KOSEDNAR ■ fiSTIII, 21. september 2000 (IZ)BRANO 9 Anketa | Pomurje poje Hokratne sogovornike smo anketirali na sedmem rock festivalu Pomurje poje na sejmišču v Gornji Radgoni. Zanimalo nas je predvsem, ali je število tovrstnih prireditev za mlade zadovoljivo, kakšna je kakovost organizacije, bendov in glasbe. Ali je rock zvrst, ki se še lahko razvija, ali pa je že dosegla svoj maksimum? Odgovori mladih obiskovalcev so bili še kar pričakovani. znana javna radijska oddaja Murskega vala, ki vedno napolni Zvezdino restavracijo. Tokrat je Boštjan Rous, voditelj oddaje, poskrbel za posebno presenečenje, saj je v goste pripeljal izvrstnega pevca in instrumentalista, sicer Ukrajinca, ki že deset let živi in dela v Sloveniji, večina glasbenih navdušencev pa ga prav gotovo pozna po tem, da Okrogla miza o možeh Slovenske Krajine V preteklosti smo jih premalo cenili Za vse značilna globoka vera in narodna zavednost Črenšovcih so pripravili v okviru prireditev tedna duhovnosti in kulture tudi okroglo mizo z naslovom Možje Slovenske krajine. Pogovor je tekel o dr. Francu Ivanocyju, Jožefu Kleklu starej- šem, Danielu Halasu, dr. Ivanu Zelku, Lojzetu Kozarju in dr. Francu Ciganu, torej o ljudeh iz prekmurske preteklosti, o katerih je bilo v pre- teklosti napisanih že precej razprav, referatov, knjig, umetnostnih ocen V njihovega dela in podobno. Zato so se sodelujoči na okrogli mizi tokrat odločili, da poskušajo predstaviti bolj človeško plat teh ljudi in njihovo navezanost na prekmurske ljudi, slovenski jezik in katoliško vero. S svojimi razmišljanji in spomini so na okrogli mizi sodelovali škof dr. Jože Smej, dr. Karel Be-demjak, mag. Stanko Zver, Franc Halas in Ivan Camplin. Dr. Jože Smej je v svojem uvodu in predstavitvi dr. Franca Metle za naše sinove adnje čase smo lahko v časopisju in na televiziji veliko brali in poslušali o civilni vojski. Ker so civilni rok hoteli podaljšati in s tem zmanjšati apetite kandidatov, da uveljavljajo ugovor vesti, smo lahko v zagovor zvedeli veliko o delu, načinu in humanosti takšne- ga služenja vojske. Mnoge takšna pozitivna promocija civilne vojske ni Z prepričala, zato še vedno cenijo to. Prekmurci civilni vojski nismo preveč naklonjeni. Resje, da govorimo v pogovoru o tem načinu služenja spoštljivo (ali pa tudi ne), toda sami se za ta način služenja ne bi zlahka odločili. Nekoč mi je prijateljeva mama rekla: »Takšne sramote pa k iže nej.« Namreč to, da bi njen sin služil civilno vojsko. Kako potem lahko pričakujemo, da se sinovi takšnih staršev odločijo za civilno vojsko. Če argumenti, ki promovirajo civilno služenje vojaškega roka, niso prepričljivi, poglejmo, s' kakšnimi argumenti bi lahko nastopila redna vojska, in ali so ti res prepričljivejši in bolj upravičeni, da cenimo to, kar ponuja redna vojska bolj kot civilni način služenja državi. je vodja in pevec skupine Mar Django Quartet - Vitalija Osmač-ka. S svojim izrazitim glasom in s pomočjo glasbenikov, s katerimi je včeraj prvič sodeloval, je navdušil zbrane. Pa še beseda o glasbenikih, ki so sodelovali v tokratnem Jukeboxu. Marko Mirje zaigral na klarinet, Sebastijan Duh na pianino, Sašo Zver na kitaro, Janez Ivanocija poudaril, da so to bili vsi zelo narodno zavedni, pošteni in verni ljudje, ki so se borili za ohranjanje slovenstva v Prekmurju. Povedal je, da smo tako v času njihovega življenja kot pozneje marsikoga od teh ljudi Prekmurci premalo cenili. Tudi nazive, kot so oče ogrskih Slovencev in prekmurski Slomšek, so dali Ivanociju zunaj Prekmurja. Iva-nocy je vedno povezoval katoliško vero z nacionalno zavedno kar ponuja redna vojska. Prvič, najpreprostejši argument je, da pač potrebujemo nekoga za obrambo države in njene samostojnosti. Tisti, ki nas skušajo prepričati, da lahko to obranimo in ohranimo s peščico vojakov, oboroženih s »fračami in loki«, za zgled največkrat jemljejo dogodke izpred devetih let. Če Slovenci res mislimo, da bodo tudi druge vojske, podobno kot JNA, bežale pred nami, in da nam bo podobno uspevalo tudi y prihodnje, potem moramo k značilnostim slovenskega naroda, kot so pridnost, skromnost in delavnost, prištevati tudi presneto hrabrost, če že ne naivnost. Drugič, rekli bi lahko, daje vojska potrebna zaradi spodbujanja patriotizma oziroma do Čizmazija na kontrabas 'in Vlado Mičev na bobne. Pestra druščina • izvrstnih glasbenikov, ki je skupaj z Osmačkom zbrani publiki priredila glasbeni program, kot smo si ga lahko samo želeli. Osmačko je zapel nekaj ruskih ciganskih balad, sicer pa avtorske pesmi, ki malo spominjajo na Rusijo, malo na kavarniški džez in malo na ci stjo, pripadnostjo slovenstvu. V nadaljevanju razprave je mag. Stanko Zver razmišljal o Jožefu Kleklu in povedal, da je bil Ivanocy bolj teoretik, vizionar, medtem ko je Klekl uresničeval njegovo delo kot ljudski voditelj v praksi. Podobna narodna zavednost je bila tudi pri Halasu, ki je verjel, da če ljudem iztrgajo slovenski jezik, jim iztrgajo tudi vero. V ospredju Klek-lovega delaje bila ljubezen do Boga, pokrajine in slovenskega jezika. Ivan Camplin, ki je bil zadnji urednik Kleklovih Novin, je povedal, da so Madžari po okupaciji Prekmurja med prvimi zaprli prav Jožefa Klekla, ki so ga ime moljubja, ker pač mladim tega primanjkuje. Ta pa se na koncu vedno lahko sprevrže do krepitve nacionalizma. Ali si potem, če želimo, da je to cilj vojske, nismo v protislovju? Zagotovo se vsi vsak dan zgražamo in moraliziramo o dogodkih, ki so se in se še vedno dogajajo na Balkanu in drugod po svetu, pri katerih, v večini primerov, tiči glavni vzrok v pretiranem nacionalizmu. Ali smo potem še vedno mnenja, da je ena od nalog vojske, da uči ljubiti svoj narod, čeprav se zavedamo, kam to lahko vodi? Tretjič, zelo dober argument za redno vojsko je, da pač pomaga v določenih situacijah, kot so’ naravne ali druge vrste nesreč. Ali ne bi bili v takšni situaciji »civilniki«, brez orožnih vaj, posebnega usposabljanja in prisege o branjenju svoje domovine, prav tako uporabni? Četrtič, kaže, da se korist vojske še najbolj izkaže v tem, da daje možnost tistim, ki so odgo gansko glasbo. Prava mešanica vsega, kar se imenuje glasba za dušo. Sicer pa seje to, daje bil tokratni Jukebox s tokratnim gostom Vitalijem Osmačkom všeč publiki, videlo tudi na koncu, saj je šla prodaja Vitalijevih zgoščenk, seveda jih je tudi podpisoval, za med. BOŠTJAN ROUS FOTOGRAFIJA: TK« li za enega največjih krivcev za ohranjanje slovenstva v Prekmurju. Po vojni pa so ga preganjali tudi komunisti. Franc Halas, ki raziskuje življenje Daniela Hala-sa, je nekdanjega velikopolan-skega župnika, ki so ga ubili, predstavil kot zelo zavzetega duhovnika, ki pa je bil tudi trd in neizprosen. Tako seje med drugim spomnil anekdote, ki mu jo je povedala Halasova sestra Ana, češ da mu je Ferdo Godina enkrat prinesel neko pismo in da gaje zelo zaskrbljen takoj zažgal v štedilniku, ko gaje prebral, in daje gledal v ogenj, dokler ni zgorel še zadnji košček. Sodelujoči so Ivana Zelka predstavili kot najboljšega prekmurskega zgodovinarja, ki je rajši izbral manjšo faro, da se je lahko posvečal svojemu raziskovalnemu delu. O Lojzetu Kozarju pa so povedali, da je skozi svoje literarno delo predstavil svoj pogled na pokrajino in ljudi z vsemi njihovimi tegobami in veseljem, prav tako kot je dr. Franc Cigan s svojo glasijo opeval to pokrajino. JOŽE GABOR ■ vorni za to področje, oziroma tistim, ki odločajo o tem, kaj bo vojska jedla, imela oblečeno, imela obuto, v čem se bo prevažala in s čim bo loščila kasarne, da naredijo odlično kupčijo s ponudniki vseh potrebnih sredstev za vojsko. Vojska je pač za vsakega proizvajalca zelo perspektivno tržišče, in cena, ki jo je potrebno plačati, da si na trg povabljen, je majhna v primerjavi z zaslužkom. Če nas torej ne prepričajo argumenti, ki so jih navajale razne humanitarne organizacije, da bi privabile čim več nabornikov v civilno vojsko, potem nas od sedaj naprej ne bi smeli prepričati niti argumenti za redno vojsko. Ker pa dolžnost do države mora opraviti vsak sposoben državljan moškega spola, poskušajmo biti pri tej odločitvi skrajno praktični; metle v rokah slovenskih sinov so za nas in za njih vsekakor varnejše kot puške. CIRIL KOSEDNAR ■ Jernej Šavel, Černelavci: »Sicer je veliko podobnih festivalov, vendar je samo eden Pomurje poje, čeprav se žal ne razvija dovolj, pravzaprav je bilo nekoč veliko bolje. Ko je bil festival prvič, je bilo precej več ljudi, vendar je bilo takrat tudi manj tovrstnih prireditev. Ta festival sem imel vedno za alternativo novemu rocku, ampak danes sem tukaj videl samo eno neznano skupino. Drugače pa menim, da rock glasba pri nas napreduje, čeprav z zaostankom, tako da te glasbene zvrsti ne more nič izpodriniti. Sicer pa je zame glasba največji približek svobodi.« Jure Regoršek, Gornja Radgona: »Zabava na festivalu je zelo dobra, všeč so mi skupine, čeprav je glasba zelo različna. Menije pravzaprav vseeno, kakšna glasba je, samo da je melodična in da se jo da poslušati. Pred leti sem imel tudi svojo skupino, s katero smo igrali na rrfnogih prireditvah, tako da poznam te zadeve tudi nekoliko bolje in lahko rečem, da je tukaj organizacija dobra, prav tako pa sem zadovoljen s kakovostjo bendov. Menim, da je bilo zadnje leto na našem območju pre- malo koncertov in da bi bili lahko vsaj štirje podobni na leto.« Anja Plemenitaš, Police: »Letos me je na Pomurje poje najbolj pritegnil nastop skupine Siddharta pa tudi dovolj blizu je prireditev, da lahko grem, poleg tega pa je samo enkrat na leto, tako da pridem sem vsako leto, saj mi tudi rock glasba veliko pomeni. Ugotavljam, da je letos tudi več ljudi in da so prišle boljše glasbene skupine kot prejšnja leta. Zelo do- bro je, da je organiziran avtobusni prevoz, tako da ima več mladih možnost, da pridejo sem. Spomnim se, daje festival Pomurje poje trajal tudi dva dni, to je bilo tudi zelo dobro, vendar je zdaj bolj kakovostno.« Matjaž Kerčmar, Radenci: »Festival obiskujem že nekaj let, saj je dovolj blizu, pa še veliko zanimivih ljudi lahko tukaj srečaš. Skupine so vedno dobre, vendar sem danes zamudil bend iz Radenec, ker mi dolgo nihče ni ustavil, kajti nisem vedel za posebne avtobusne prevoze. Kljub temu nas je veliko štopalo. Tovrstni festival rock glasbe mi je zelo všeč, lahko bi bilo še več tega, saj je ta glasba še vedno zelo popularna in mislim, da je ne more nič izpodriniti. Ta zvrst se še naprej razvija, saj prihajajo nove stvari, kajti tukaj je še veliko potenciala.« Saša Novak, Ljutomer: »Razpoloženje mi je všeč in letos sem tukaj tretjič. Če primerjam letošnji festival s prejšnjimi, ugotavljam, da ni velike razlike, čeprav bi lahko rekla, daje letos nekoliko boljši. Kar nekaj skupin je letos precej dobrih, dve sta po mojem mnenju še posebno izstopali. Mislim, da bi moralo biti več koncertov, saj mladi to precej pogrešamo. zato skoraj vedno izkoristimo priložnost, da jih obiščemo, če le niso predaleč, saj si moramo vedno urejati prevoz ali se pripeljemo s taksijem. Vendar pa vseeno ni tako daleč, saj jih je kar nekaj prišlo tu’di iz Ormoža. S prijatelji smo vsi enotne- ga mnenja, da bi morali biti koncerti vsaj enkrat na mesec.« DARJA TIBAOT, TOMO KOLES ■ 1O VOLITVE 2000 21. september 2000, fiSMI ekma za glasove volivcev v Sloveniji se je začela. Kandidati za poslance, ki so jih izbrale posamez- ne politične stranke, so znani, od progra mov, ki so jih sprejele, pa je predvsem odvisno, za koga bodo volivci oddali svoj glas. Predvolilna dogajanja ne bodo obšla tudi Vestnika, ki je strankarsko neodvisen in jih bo spremljal, vendar tako, da nobena stranka in noben kandidat ne bo v privilegiranem položaju. V uredništvu Vestnika smo pripravili minuli ponedeljek okroglo mizo na temo Perspektive slovenskega kmetijstva s poudarkom na pomurskem kmetijstvu. Kakšna bo prihodnost slovenskega kmetijstva? Soočenje strankarskih poslanskih kandidatov na Vestnikov! okrogli mizi Jože Magdič, Nova Slovenija: Naša stranka bo nadaljevala politiko, ki jo »začrtal nekdanji minister Osterc. | Čeprav so imele možnost sodelovanja na Vestnikovi okrogli mizi vse politične stranke in neodvisni kandidati, ki kandidirajo za letošnje parlamentarne volitve v 8. volilni enoti, so se udeležili ponedeljkovega pogovora v našem uredništvu le predstavniki treh strank. Stranko Nova Slovenija je na pogovoru predstavljal dr. Jože Magdič, Združeno listo socialnih demokratov je zastopal poslanski kandidat Ernest Novak, univ. dipl. inž. kmet., Slavko Švenda, dr. vet. med., pa je poslanski kandidat Demokratov Slovenije. Zanimala so nas predvsem stališča in programske usmeritve njihovih strank do kmetijstva. Cilji so podobni ERNEST NOVAK: Kar zadeva kmetijstvo, menim, da se pogledi posameznih strank ne razlikujejo bistveno, saj se vsi zavzemamo za ohranitev slovenskega kmetijstva in našega podeželja. Vstop v Evropsko unijo v razmerah, v kakršnih je naše kmetijstvo, ne bi smel biti prednostna zadeva, saj bo imel za posledico poslabšanje položaja.. Naša država bi morala prej urediti vse zadeve, ki se tičejo programov subvencioniranja in tržnih redov, da bi potem naš kmet lahko enakopravno vstopil v Evropsko unijo. Zavedamo se, da je Slovenija le vrtiček v evropskem kmetijstvu, tako da kakšnih velikih pridobitev ni mogoče pričakovati, med drugim tudi zato, ker naš proračun poka še na drugih področjih. Vprašanje je namreč, ali bo proletariat pripravljen subvencionirati drago hrano, po drugi strani pa bodo naši pogajalci v Evropi težko dosegli, da bi iz Bruslja dobili več sredstev. V glavnem se bomo zavzemali za samooskrbo z večino lastnih pridelkov ter za poselitev in ohranjanje podeželja. Konkurenčni smo lahko le pri ekološki in tako imenovani integrirani pridelavi,določenih pridelkov, ki jih bomo plasirali prek dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in s turizmom. Večja previdnost bo potrebna pri prometu z delnicami in pri prenosu lastništva živil-skopredelovalne industrije, za kar kažejo tujci veliko zanimanje. Tovarna sladkorja Ormož, kjer imajo tuji lastniki škarje in platno že v rokah, je dobro opozorilo, da takšni procesi našemu kmetijstvu in našim kmetom ne prinašajo koristi. Kmetijstvo potrebuje konkretno strategijo SLAVKO ŠVENDA: Kmetijstvo je zelo konkretno področje, o katerem ni treba zelo veliko govoriti in uporabljati najrazličnejših fraz, v bistvp je treba v kmetijstvu delati. Kmet ne filozofira, kako bo oral, pač pa vzame plug in njivo zorje. Mi pa kmete že nekaj let krmimo s frazami, kažemo jim mesec v vodi, govorimo o Evropi, kmetijstvo pa propada in bo propadalo tako dolgo, dokler se zadev ne bomo lotili na pravem koncu. Da bom konkreten, Slovenija mora imeti natančno kmetijsko strategijo. Seveda ta ne sme biti sestavljena iz splošnih smernic. Ta, ki jo imamo, ni'strategija, so le groba napotila. Posamezne pokrajine morajo imeti svojo kmetijsko strategijo, vse pa se morajo spet zliti v skupno strategijo na ravni države. V Sloveniji dajemo za kmetijstvo v tem trenutku ogromno denarja, od česar pa kmet nima skoraj nič. V desetih letih se je pokazalo, da imamo celo vrsto služb, od svetovalnih in drugih, ki so spremljajoče in naj bi bile kmetu v pomoč, vendar so te le same sebi namen. V imenu kmetijstva se v Sloveniji obrača ogromno denarja, od katerega dobi proizvodnja zelo malo. Ne smemo pozabiti, .da kmetijstvo ni zgolj proizvodnja hrane, pač pa ima še številne druge funkcije. Ena od teh, na katero ekonomisti često Slavko Švenda, Demokrati Slovenije: Poskrbeli bomo za vsakega kmeta. pozabljajo, je, daje kmetijstvo tudi pobudnik razvoja panog, ki z njim nimajo nobene neposredne povezave. Konkretno: če hočem njivo zorati, je treba narediti plug, če hočem prodati jogurt, potrebujem embalažo. Če vemo, da je vrednost jogurta v ceni le 20-odstotna, vse drugo so embalaža, tisk, marketing in še kaj, potem je jasno, da so na kmetijstvo vezane tudi druge nekmetijske dejavnosti. Naj se vrnem k Prekmurju. Probleme v kmetijstvu moramo reševati na kmetiji, in če hočemo stvari reševati na kmetiji, moramo imeti zelo dobre strokovnjake, ki so vešči svojega dela, vendar tega ne morejo opravljati prek radia in drugih medijev, ne da bi imeli blatne škornje, ne da bi vstopili hlev in tako naprej. Kmetijstvo ima v Prekmurju povsem drug pomen kot drugje Sloveniji^ saj je od njega odvisen večji del prebivalstva. Če sem konkreten, je za nas suši katastrofa, drugim območjem v Sloveniji pa lahko povzroči le takšno ali drugačno škodo. Moram pa ponovno poudariti, da Prekmurje nima strategije in letošnja suša je to ponovno potrdila. Ne znamo se ustrezno in hitro organizirati. Na Goričkem je padlo v prvi polovici leta 140 litrov dežja na kvadratni meter, v Sloveniji pa šele jeseni sprejmemo zakon b suši. Probleme, ki bi jih morali reševati že pred meseci, tako rešujemo'šele jeseni, ko je za nekatere stvari že prepozno. Žal pa še zdaj.kažemo kmetom mesec v vodi in jim obljubljamo denar, za katerega vemo, da ga ni. Iz teh kmetov brijemo norce. Zakaj? Zato, ker so to v glavnem ostareli ljudje in ne morejo sami izražati svojih potreb. Pokrajina se je izpraznila, se zarašča in za te ljudi nihče ne poskrbi. Naša stranka bo prednostno izdelala konkretno kmetijsko strategijo, kjer velikost kmetijskega obrata ne bo merilo za njegov obstoj. V Sloveniji je namreč le nekaj kmetijskih obratov, ki so lahko primerljivi z Evropo, zato se mora za vsako kmetijo, za vsakega posameznika, ki je pripravljen obdelovati zemljo, v tej državi najti denar. Če da krava na dan samo za tisoč tolarjev mleka, je to 30 tisoč dohodka mesečno in marsikateri starejši kmetje živijo s tem denarjem. Torej je pomembno, da obdržimo pri življenju vsako kravo, vsakega prašiča. Kmetov ne smemo metati na ulico JOŽE MAGDIČ: Naša novoustanovljena stranka Nova Slovenija se zavzema za približevanje slovenskega kmetijstva Evropski uniji, vendar pri tem ne moremo zavzemati enakih stališč, kot veljajo za nemškega ali francoskega kmeta. Bilo bi zelo nečloveško, če bi male ali srednje kmete metali na ulico ali jih še bolj osiromašili. Če se dotaknem psihologije kmeta, bi dejal, da ima največje možnosti za preživetje. Pri kmetu ni re volucij, pri njem je nenehna evolucija, zaradi tega tudi počasnost pri spreminjanju njegove mentalitete. Jasno nam je, da se na tem področju ne da narediti hitrih in radikalnih sprememb, potreben je postopen razvoj, vendar se tega premalo zavedamo in morda smo tudi zaradi tega danes samo trije na tej Okrogli mizi, ki je namenjena problematiki kmetijstva. Sicer pa sam nisem razočaran nad slovenskim kmetom, saj je ta že neštetokrat dokazal in nas lahko uči, kako preživeti v najtežjih kriznih časih. Nova Slovenija se bo v svojem programu zavzemala za socialno kmetijstvo ter za program izobraževanja in raziskovanja za potrebe kmetijstva, živilstva in Ernest Novak, ZLSD: V kmetijstvu moramo izkoristiti tiste prednosti, s katerimi smo konkurenčni. gozdarstva na vseh ravneh. Treba bo pripraviti oceno možnosti razvoja posameznih dejavnosti v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu, program uvajanja sonaravnih oblik kmetovanja, program osveščanja slovenskega porabnika ter program organiziranja in povezovanja v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. Če povzamem bistvo, bi v kmetijstvu želeli nadaljevati politiko, ki jo je začrtal nekdanji kmetijski minister dr. Jože Osterc. Na nacionalni ravni se vse stranke zavzemajo v glavnem za iste cilje, le kandidat demokratov pravi, da bodo pripravili novo strategijo. Zakaj? SLAVKO ŠVENDA: Strategija mora natančno opredeliti vsako stvar, vedeti moramo, kaj bomo naredili in kaj hočemo. Sedanja strategija je popolnoma neuporaben dokument, kakršnih smo napisali že veliko. V strategiji moramo strateško opredeliti, da v Pomurju potrebujemo, denimo, 16 tisoč krav zaradi selekcijske službe, zaradi mlekarne in to populacijo moramo ohranjati in braniti za vsako ceno. V tem je smisel pr at e strategije. Govedoreja je kraljica kmetijstva. Povsod v Sloveniji je stalež govedi rasel, pri nas pa padal. Prekmurski in pomurski kmet je bil ves čas zapostavljen, zato ne preseneča, da seje v desetih letih v Pomurju zmanjšalo število prvih osemenitev za 60 odstotkov. Če strategija nekaj predvideva, potem mora zagotoviti tudi možnosti za uresničitev tega. Vendar trdim, da stroka sploh ni pripravljena na noben način biti kos izzivom, ki jih pred nas postavlja Evropa. Pred prekmurskega kmeta smo postavili zahteve, kijih ne more izpolniti, in s tem smo ga dotolkli. ERNEST NOVAK: Mi smo strategijo spolitizirali. Z menjavo oblasti se menja politika do kmetijstva, a to se ne bi smelo dogajati. Za boljši položaj pomurskega kmeta Socialni položaj prekmurskega in pomurskega kmeta se slabša. Kaj boste storili, da se to ustavi? Gotovo bo pri reševanju teh vprašanj potrebne tudi več enotnosti pomurskih poslancev, ne glede na politične barve. Na drugih območjih je večja enotnost poslancev. JOŽE MAGDIČ: Pri tem igra pomembno vlogo tudi naša prekmurska mentaliteta, tudi mentaliteta naših poslancev. Gorenjci so veliko bojevitejši. Organiziranost predstavnikov pomurske regije v Ljubljani je slaba, vendar je treba poudariti, da je prav kmetijstvo zelo zahtevno področje, na vseh drugih področjih je lažje prodirati. Ko gre za politične interese, naj bodo poslanci zavezani stranki, ko gre za interese regije, pa morajo pomurski poslanci nastopiti skupno. Tudi občinske meje bo treba presekati, saj zdaj vsaka zastopa svoje interese. Problem pa je tudi v tem, da se je politokracija profesionalizirala in zdaj pač brani svoje pozicije, če želi preživeti. SLAVKO ŠVENDA: Tudi občine se bodo morale poenotiti in na ravni regije zastaviti skupno strategijo. ERNEST NOVAK: V kmetijstvu bo treba večino stvari reševati na regionalni ravni, zdaj je to preveč razdrobljeno. Poglejmo samo občinske subvencije in regrese, namenjene kmetijstvu. Te določa vsaka občina po svoje, največ pa pri tem zaslužijo trgovci. Problem je tudi v tem, da ta naš prostor začenja funkcionirati vedno bolj samoohranitveno, to pa prinaša stagnacijo. To je psihosocialni dejavnik, ki ga je sprožila politika. SLAVKO ŠVENDA: Prekmurje je včasih veljalo za slovensko Sibirijo, vendar je bilo to za pokrajino pozitivno. Intelektualce so kazensko pošiljali v to pokrajino, zato smo imeli v Soboti gimnazijo, ki je bila enakovredna ljubljanski. Danes tega nimamo, procesi so obratni, inteligenca odhaja. Moja stranka bo naredila vse, da bo imel intelektualec, ki dela v tej periferiji, mnogo boljšo plačo od tistega, ki hodi po ljubljanskem parketu. ERNEST NOVAK: Država je nekatere zadeve preveč zapletla. Kmet je sicer upravičen do določenih subvencij, vendar mora opraviti veliko administrativnega dela, da pride do njih. Kmetovo delo ni v administraciji, njegovo delo je na polju. Poleg tega je kmet še slabše izobražen, zato bo morala država zaposlovati dodatno administracijo, ki bo pomagala kmetu pri izpolnjevanju obrazcev. Vse to zaposlovanje pa bo na račun sredstev, ki bi morala biti namenjena kmetu. Sami bomo svoji gospodarji SLAVKO ŠVENDA: Na kmetijstvo v svetu ne gledajo zgolj kot na proizvodnjo hrane, pač pa v njem vidijo tudi zagon za druge dejavnosti. Kartonaža, denimo, nima nobene neposredne zveze s kmetijstvom, ampak zagotavlja embalažo za predelovalno industrijo. To kroženje se mora vzpostaviti in teči, pri nas pa tega ni. Če bomo kmetijstvu znali dati določeno težo, se ta krog lahko ponovno zavrti, zato morajo ti drugi, ki pobirajo smetano v kmetijstvu, v kmetijstvo tudi vračati. Potrebujemo tudi regionalno kmetijsko ustanovo, ki bo skrbela za regijo, in to takšno, ki ne bo plačana od države in ne bo vodila globalne politike države. Kmetijsko-gozdarska zbornica je na državni ravni, direktive prihajajo od zgoraj, mi pa potrebujemo avtonomno regionalno kmetijsko ustanovo. V interesu regije je, da zbornično organiziranost prevetrimo in jo organiziramo drugače. Položaj v pomurskem kmetijstvu je kritičen. Kaj boste naredili, da čez štiri leta ne bo še slabše? Kako ohraniti, denimo, stalež 19 tisoč krav? SLAVKO ŠVENDA: Za to je potrebna konkretna kmetijska politika. Za vsako tele, ki ga bo imel kmet doma in ga bo privezal, mora dobiti 50 tisoč tolarjev. Za vsakega pitanca, ki ga bo oddal v klavnico, bo dobil 20 tisoč tolarjev. To bomo dosegli s sprejetjem zakona v parlamentu in sredstva za to zagotovili v proračunu. Sredstev ne bomo trošili za službe, ki niso koristne, pač pa jih bomo dajali za konkretne namene. Prekmurskega kmeta bomo izenačili z gorenjskim, ki ta denar že dobiva, zato prihaja v Prekmurje in od tu odvaža teleta. Za 5 tisoč tolarjev jih preplača, 45 tisočakov pa mu še ostane v žepu. Ko proda pitanca, pa dobi še dodatni denar, ker je bik pač zrasel na Gorenjskem. To bomo preprečili. Nevzdržno je tudi, daje Sklad za regionalni razvoj v Ribnici. Ta sklad mora biti pri nas, in to regionalni, da naš kmet ne bo hodil prosjačit v Ribnico. LUDVIK KOVAČ, JANKO VOTEK ■ fBTIK, 21. september 2000 KULTURA Poezija express od Murska Sobote do Kopra Vlak poezije, poln literarnih ustvarjalcev Televizijska ekranizacija romana Evalda Flisarja Potovanje predaleč 372 kilometrov potovanja in nastopi na šestih postajah četrtek ob 19. uri se je zbrala na železniški postaji v Murski Soboti vrsta znanih slovenskih in tujih pesnikov in pisateljev na mednarodni literarni prireditvi Poezija ex-press - od Murske Sobote do Kopra. Naslednji dan ob 7.30 zjutraj so se odpravili z vlakom na potovanje proti Kopru, na poti do morja pa so se še ustavili v petih slovenskih mestih, kjer so pripravili kulturne prireditve. Sklepna prireditev je bila v Kopru. Na četrtkovi kulturni prireditvi v Murski Soboti je sodelujoče najprej nagovoril podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer, sledila pa sta glasbeni nastop skupine The Stroj ter branje literarnih del nekaterih sodelujočih pesnikov. Tako so med' drugim nastopili Vlado Žabot, Dušan Šarotar, Maja Novak in Miki Roš, ki je bral odlomek iz dela Ferija Lainščka. V uniformi odpravnika vlaka pa se je predstavil z literarnim Na železniški postaji v Murski Soboti je navdušila skupina The Stroj z igranjem na kovinske odpadke nastopom tudi sin odpravnika vlaka čez Goričko pred njegovo ukinitvijo Milan Vincetič. Prireditev je povezoval pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo. Kulturno popotovanje od vzhoda do zahoda države so pripravili v organizaciji knjižne zbirke Beletrina Študentske založbe in v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in s finančno podporo Ministrstva za kulturo, k sodelovanju pa so organizatorji pritegnili tudi mestne občine, kulturne organizacije in šole v krajih Murska Sobota, Ptuj, Celje, Ljubljana, Postojna in Koper, kjer seje vlak ustavil. S tem so se tudi vključili v največji evropski kulturni projekt Vlak literatu- re - Evropa 2000, ki je potekal čez poletje, obenem pa so tako tudi proslavili jubilejno 200. obletnico Prešernovega rojstva. Tako so simbolično in vsebinsko povezali literarno delo Franceta Prešerna z literarnim ustvarjanjem sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev in potovanjem z vlakom, ki je pogosto pomemben pesniški simbol in inspiracija. Na 372 kilometrov dolgem potovanju so sodelujoči tako lahko prisluhnili vrsti glasbenih in literarnih nastopov, običajno s poudarkom na avtorjih, ki so doma iz tistega okolja. Na postaji v Ljubljani sta vlak pričakala tudi Minister za kulturo Rudi Šeligo in ljubljanska županja Vika Potočnik. Na začetku poti v Murski Soboti je bilo opaziti predvsem slovenske literarne ustvarjalce mlajše in srednje generacije, starejših pa je bilo bolj malo. Pot jih je začelo nekaj več kot 70, na poti pa so se jim pridružili tudi drugi, tako da se jih je do Kopra, kamor je vlak prispel ob 17.30, torej po 10 urah vožnje in prireditev, zbralo že precejšnje število. J. GABOR, foto: N. JUHNOV ■ ve soboti zaporedoma smo si na prvem programu TV Slovenija lahko ogledali igrani dokumentarec o Indiji, za katerega je po svojem romanu Potovanje predaleč napisal scenarij pisatelj Evald Flisar, ki je tudi nosilec glavne vloge, pravzaprav pripovedovalec in tolmač tako Indije, dežele, v katero je kot nekdanji »čarovnikov vajenec« spet pripotoval po petnajstih letih, kot tudi sebe samega - junaka lastne pripovedi. D Ta junak je spet nezadovoljen in nemiren iskalec. Najprej hoče najti svojega nekdanjega učitelja Joganando, da bi se spet očistil - preveč bogov je namreč v njem, preveč malikov, ki jih je treba razbiti, da bi lahko živel samo enemu Bogu. Išče Boga in sebe ali sebe in Boga. Išče ljubezen - to je mlada Sumitra - Indija, drugi pol moške duše. V daljni eksotični deželi otroških sanj poteka dialog med Vzhodom in Zahodom, med razumom in srcem, strahom in pogumom, mladostjo in starostjo. Sprašujeta, odgovarjata ali pa tudi ne. Bralci romana za izid že vedo. Nebralci lahko počakajo na konec serije. Je našel ali seje zbal? Večna vprašanja, o katerih lahko razmišljamo tudi doma. Kako to vednost, ki jo ima naša duša, prenesti v vsakdanje življenje in nehanje, da bomo lahko živeli v skladu z njo? Eden od mogočih odgovorov, ki jih dajejo v romanu indijski sveti starci, je tudi: Ne pričakuj ničesar in bodi pripravljen na vse, mi pa, kot pravi pisatelj, navadno pričakujemo vse, pripravljeni pa nismo na nič. Kako torej spoznati samega sebe? Postavlja se vprašanje, ali iti skozi dejanja, izkušnje, spoznanja, zunanja in notranja potovanja ali čakati kar doma, da bo božja roka segla skozi dimnik, te pobožala ali malo zlasala. B. B. L. ■ Lepote stare Sobote Glasbeno poletje v Turnišču Zanimiva galerijica gospoda Ernesta Bransbergeija Ljubljanski madrigalisti Kakovostni nastopi v turniški gotski cerkvi erjetno je vedno manj ljudi, ki bi se zavedali natančnega pomena besedne zveze stara Sobota in tega, kdo so bili »stari So-bočanci«, saj jo že naša generacija, rojena leta 1945 in malo pozneje, pozna le še po pripovedovanju. Ne gre toliko za stavbe in ulice, ki so večinoma obstajale še v času naše mladosti, ampak za način meščanskega življenja, ki ga je nepovratno odnesla druga vojna. To staro Soboto, multikulturno, kot pravimo danes, za nas in za naše potomce ohranja ljubiteljski slikar Ernest Bransberger, ki ga tudi lahko štejemo za stare ga Sobočana; v Soboto je namreč prišel leta 1943 za vajenca k slikarskemu mojstru Mateju Pau-riču, leta 1958 odprl samostojno obrt, po upokojitvi pa izpolnil, kar je bilo v njem še od otroštva: željo, da bi čopič in barve uporabljal tudi drugače. Poleg vsega, kar je naredil kot član Likosa, predstavlja posebno zanimivost zbirka 55 manjših slik, naslikanih s tušem in voščenkami (po starih fotografijah) pod naslovom Lepote stare Sobote - njen začetek pa predstavljajo podobe, ki krasijo restavracijo v hotelu Zvezda. Ob ogledovanju galeriji-ce, ki jo ima kar v svoji hiši, se »rahlo ganjenemu soboškemu očesu« odkrije marsikaj, kar je hjegov lastni spomin že pozabil: hotel Slon Ljudevita Bača, ki ga ni več, tako kot ni sinagoge, stare Sočičeve kavarne, glavne ulice z majhnimi trgovinami, na eni od njih izstopa napis ASCHER ES FIA, prve bencinske črpalke, nekdanjega zvonika katoliške cerkve in še marsičesa. Ostal je edino hotel Zvezda, nekdanji Dobray, videti zelo mogočen na praznem trgu, ob pritlikavih hišicah okoli. Dvanajst teh vinjet, pravi gospod Bransberger, bo izšlo v posebnem koledarju, poleg pa še fotografije stavb, ki so danes na istem mestu. Stara Sobota pa namerava oživeti tudi drugače: ustanavlja se klub starih Sobočanov, ljudi, ki so živeli v našem mestu vsaj štirideset let. Zanimiva družba bo to in marsikaj nam bo še znala povedati. Želeti si je le še, da bi se ponovno zbudila v življenje kakšna stara soboška kavarna, tako primerna za dolge pogovore in obujanje spominov. B. B. L. ■ Ljubljanski madrigalisti med nastopom v turniški gotski cerkvi udi to poletje so v akustičnem prostoru stare gotske cerkve v Turnišču ljubitelji dobre glasbe lahko prisluhnili nastopom treh glasbenih skupin. Zadnji je bil sobotni nastop mešanega pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti. Konec avgusta je nastopil še Trobilni kvartet Gallus, v začetku avgusta pa Boris Rener z godalnim kvartetom iz Združenih držav Amerike. Nastope so organizirali tur-niška občina, Kulturno društvo Štefana Raja iz Turnišča in lendavska Zveza kulturnih društev, finančno pa jih je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Po besedah turniškega župana Jožeta Koceta se kljub vstopnini že nekaj let na vsaki prireditvi zbere kar precej ljubiteljev kakovostne glasbe iz raznih krajev Pomurja, saj si prizadevajo povabiti glasbene izvajalce, ki bi jih bili zaradi njihove kakovosti veseli v vsakem kulturnem središču. V soboto je zapelo trideset pevk in pevcev mešanega pevskega zjpora Ljubljanski madrigalisti, ki so nastopili s sodobnimi slovenskimi zborovskimi pesmimi, ljudskimi pesmimi, v njihovih nastopih pa je bil poudarek na renesansi z Gallusovimi skladbami in sakralni glasbi, saj zbor pogosto nastopa v cerkvah. Dobil je že vrsto priznanj tudi na mednarodnih zborovskih tekmovanjih v tujini. V okviru Glasbenega poletja v Turnišču so gostili tudi Trobilni kvartet Gallus, ki je poleg skladb Gallusa, Georga Gerswina, Scotta Joplina in drugih znanih avtorjev zaigral še češke, mehiške in katalonske ljudske pesmi. Obiskovalce pa je v začetku avgusta navdušil tudi klarinetist Boris Rener, ki je zaigral skupaj z godalnim kvartetom iz Wash-ingtona, ko je prišel na evropski simpozij komorne glasbe. Zaigrali so skladbe Haydna, Beethovna in Mozarta. J. GABOR ■ AKCIJE 21. september 2000, MUK Vestnikov zlatnik smo izročili Štefanu Flisarju Že štirideset let naročnik Vestnika MM/ Radio Murski val 94,6 Mhz Četrtek, 21. september ob 10.30 REPORTAŽA TEDNA: Bibliobus s slovenskimi knjigami prvič med porabskimi šolarji, z njim je potovala Silva Edry MM/ Radio Murski val 94,6 Mhz Nedelja, 24. september ob 10.30 NEDELJSKA KUHINJA, gostja: akademska kiparka Irena Brunec, Ljubljančanka iz Murske Sobote (Vida Toš) Starosta goričkih gasilcev Z godi se, da določenima zakoncema ni dano, da bi imela otroke. Potem sta v skrbeh, kaj bo na stara leta brez potomcev. V tolažbo naj zapišem, da tudi marsikje tam, kjer imajo naraščaj, ni jamstva, da bi starši na jesen življenja ne živeli sami. Zakoncema Štefanu in Marti Flisar iz Ropoče na Goričkem se je rodilo pet otrok, toda nazadnje sta ostala sama doma. Sinova Štefan in Jože sta si ustvarila družini v Ko-rovcih, hčerka Marija se je poročila na Krajno, Majda na Cankovo, sin Anton pa k sosedovim v Ropoči. Pa nič ne de, če sta starša sama, saj ju vsi otroci in zeta ter snahe velikokrat obiščejo, še zlasti pa Anton in njegova družina, ki so v soseščini. Temu je oče Štefan (ob soglasju, celo »priganjanju« preostalih otrok) prepisal svojo polovi- Zakonca Marta in Štefan Flisar stanujeta sicer sama v domači hiši, toda čez dan je pri njiju velikokrat kar živo: pridejo otroci, zeta, snahe, vnuki... Pa tudi drugih obiskovalcev ne manjka, saj sta zelo gostoljubna. - Foto: Š. S. co posestva, drugo polovico pa je za zdaj formalno zadržala žena Marta. K dedku in babici radi prihajajo tudi vnuki, ki jih je deset (pet vnukov in pet vnukinj). Štefan Flisarje v 80. letu, žena Marta pa je stara 72 let. Poročila sta se 1956. ieta, ko je bilo mlado-žencu že 36 let. Pošalil se je, da se ni ravno mlad ženil. Prej se niti ni mogel, ko pa je bilo njegovo življenje dotlej tako pestro. Že kot 17-letnik je 1937. leta odšel na delo v Nemčijo in tam ostal do 17. aprila 1945. leta, potem pa seje pridružil partizanom. Po koncu vojne je bil vpoklican v jugoslovansko armado in bil tri leta v KNOJ-u, tako da se je vrnil šele 1948. leta in poprijel na domači kmetiji. Že zelo zgodaj se je vključil v gasilske vrste in pozneje končal različne oblike usposabljanja, zato je napredoval in bil celo okrajni gasilski podpoveljnik. Za svoje delo je dobil več odličij. Ta zna ceniti. Tudi Vestnikov zlatnik kot moralno priznanje za 40-letno zvestobo domačemu časopisu mu veliko pomeni. Š. S. ■ Lepe želje, čestitke in pozdravi Peter Šabjan s Kobilja je hvaležen bralec Prva čestitka je namenjena Mariji Cafuta s Turjanskega Vrha, ki pa je sedaj v domu v Rakičanu. Vse najboljše za rojstni dan in trdno zdravje želijo - hčerka Jelka, njen mož Slavko, vnuki Barbara, Suzana in Gregor, pravnukinja pa pošilja prababici koš poljubčkov. Dragi Mateji Železen iz Vadarec želim ob njenem 15. rojstnem dne-vu veliko sreče, veselja in ljubezni - prijateljica Simona iz Vadarec. Simoni K. iz Vadarec vse lepo in lep konec tedna - nekdo. Draga Mateja Časar! Ob tvojem šestem rojstnem dnevu ti iskreno čestitam, želim srečno otroštvo ter pošiljam veliko poljubčkov - bratranec Domen od Sv. Jurija. Antonu Golobu za 61. rojstni dan vse lepo, veliko zdravja in dobre volje - žena Micika, sin Tonček z ženo Veroniko in vnuk Daniel, ki jubilanta še posebej lepo pozdravlja in mu kliče: dragi dedi, vse najboljše za tvoj rojstni dan, bodi zdrav in me imej še naprej tako rad! Dragi srček Denis K! Te dni si praznoval svoj rojstni dan. Želim ti veliko sreče, zdravja, uspehov, največ pa ljubezni. Ljubi me še naprej -dekle iz Kobilja, ki te ljubi prav tako iz srca. Dragemu sinu in bratu Boštjanu Zelku iz Gomilice vse najboljše za 16. rojstni dan, veliko zdravja in osebne sreče - mama in ati ter sestra Jasmina in brat Aleš. 1 8. rojstni dan praznuje Urška Čeh. Želim ti veliko zdravja, sreče in ljubezni - prijateljica Jasmina iz Ratkovec. Andreji Dominko iz Renkovec vse najboljše za 20. rojstni dan z željo, da bi me še naprej tako ljubila, fant Boštjan. Štefanu iz Lendave! Ob bližnjem rojstnem dnevu iskrene čestitke z željo, da bi me imel tudi v prihodnje tako rad - prijateljica iz soseščine. Marija K.: prijeten konec tedna in prijetno praznovanje življenjskega jubileja - želi prijateljica iz Ljutomera. Dragi Ludvig! Za tvoj 33. rojstni iskrene čestitke z željo, da bi bil še naprej tako skrben in ljubeč. Želim ti srečno pot v tujino in še srečnejšo vrnitev - tvoja Trezika. Čestitki se pridružuje tudi brat Janez. Ta mesec praznuje 22. rojstni dan draga prijateljica Tanja Grabar iz Sela. Vse najboljše in da se ti izpolnijo vse skrite želje ter veliko uspeha pri delu in nasploh v življenju - prijateljica Suzana Rumič iz Prosenjakovec. Draga Simona Gumilar! Ob tvojem 34. rojstnem dnevu iskrene čestitke, veliko zdravja, nežnosti, prijaznosti, lepih skrivnostnih sanj, prijateljev in ljubezni. Bodi srečna med nami, želimo mož Janez, hčerki Aleksandra in Anemari ter sin Matej. Čestitki se pridružujeta mama Irma in brat Drago. V Čikečki vasi praznuje 12. rojstni dan draga sestrična in nečakinja Jasna Grah. Želimo ti veliko srečnih in razigranih trenutkov, zdravja in veselja ter pridno učenje v šoli. Bodi še naprej vesela in nasmejana, želimo Aleksandra in Anemari ter bratranec Matej. Vse lepo želita tudi stric Janez in teta Suzana. Naš najdražji stric Drago Šantovec iz Križevec praznuje rojstni dan. Ob jubileju mu želimo, da bi bil srečen, zdrav in vesel ter da bi živel mnogo let. Bodi še naprej naš ponos in naša največja sreča, želijo tvoji nečaki Aleksandra, Matej in Anemari, ki se ti tudi zahvaljujemo za vse, kar si nam dal in nam še daješ. t Z Abrahamom seje srečal dragi nečak Ivan Raj iz Gornje Bistrice. Sreča in zdravje sta bisera dva, naj te še dolgo spremljata oba! Vse dobro želita - ujec in ujna z Jesenic. Emil Grah z Murskega Vrha 24 je praznoval 24. rojstni dan. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja in še ena želja: ostani še naprej tako dnhar mr>7 in nnal _ Tn cn Crnnp 7Alif> Žfinft Mariane in sina Davida. Le kam je odšel 83-letnik? S hčerko sva ga našla v goricah e kje drugje kot doma bi utegnil biti v nedeljo popoldne izžrebani dolgoletni naročnik Vestnika, sem bil prepričan, ko sem se peljal proti domačiji Petra Šabjana na Kobilju. Uštel sem se: 83-letnega dedka ni bilo doma. Kaj pa zdaj? »Najbrž je kje v goricah,« je menila hčerka Kristina, s katero sva se potem zapeljala na vinogradniško območje Martinov breg in se ustavila ob zidanici, kjer bi utegnil biti, a ga ni bilo tam. Pokukala sva nekaj metrov naprej in iskanega našla v družbi treh mož na terasi zidanice Branka Ferencka. »Fantje« so klepetali in - malo pili. Brž so tudi nama nalili in zvrniti sem moral vsaj škropeč. »Hvala za darilo,« je rekel Peter potem, ko sem mu izročil škatlico z zlatnikom. »Nikoli nisem ničesar dobil zastonj, zdaj pa ste me presenetili. Je pa res, da sem naročnik prav od začetka izhajanja Ljudskega glasa - predhodnika Vestnika.« Peter je vdovec, saj mu je žena umrla pred šestimi leti. Imata dva otroka, Mirka in Kristino, ki sta si oba ustvarila družini. Na domačem gruntu živi hčerka z možem oziroma zetom Pavlom. Peter se za svoja leta kar odlično drži, zagotovo tudi zaradi še kar umirjenega življenja in dela na kmetiji. Da, delo, trdo delo, saj v njegovi mladosti in v njegovih srednjih letih še ni bilo strojev, ampak so zemljo orali s plugom, ki so ga vlekle krave ali konji. Zdaj, na jesen življenja, živi Peter Šabjan s Kobilja umirjeno življenje. Seveda ni le doma, ampak včasih tudi kam odide. V prejšnjih dneh, ko je bil čas trgatve, je večkrat obiskal vinograde sorodnikov, kaj pomagal, na koncu pa z veseljem nazdravljal. Je pač veseljak in Vestnikov naročnik - že pet desetletij. Š. S. ■ KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo:.................................................................... % Naslov pošiljatelja:........................................................................ Peter Šabjan (prvi z desne) je zlatnik pokazal tudi prijateljem. - Foto: Š. S. Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Družina Peischl, Ljutomer, namesto cvetja za pok. Ljudmilo Štefanec iz Ljutomera - 15.000 SIT; prijatelji: Damir Pucko, Prešernova 27, M. Sobota, Maša Marič, Cvetkova 22, M. Sobota, Mateja Marič, Cvetkova 22, M. Sobota, Nina Rogan, Severjeva 45, M. Sobota, Leon Cigut, Slovenska 39, M. Sobota, Ahac Meden, Zvezna 2, M. Sobota, Dejan Koblencar, Mojstrska 1, M. Sobota, Peter Klajžar, Moščanci 27, Davorin Temlin, Slovenska 5, M. Sobota, Sebastjan Škerlak, Cvetkova 22, M. Sobota, Damir Klemenčič, Prežihova 14, M. Sobota, Andrej Kerčmar, Štefana Kovača 24, M. Sobota, Daniela Pjevac, Cankarjeva 11, Rakičan, Nenad Perič, Staneta Rozmana, M. Sobota - namesto cvetja za pok. Leona Ščapa -28.000 SIT; Marjeta Šnurer, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Hermino Vučak - 3.000 SIT; družina Darinke Gergorič, Martjanci, namesto cvetja za pok. Karla Lutarja - 5.000 SIT; Sabina Žvajker, Zg. Žerjavci 58a, Lenart, prispevek - 5.000 SIT; Hokejski klub Lek Lipovci namesto cvetja za pok. Franca‘Cipota - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME Gl-NEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 WIIK, 21. september 2000 KMETIJSTVO 13 Del sredstev že do konca septembra Praznik koruze lovensko, še posebno pa pomursko kmetijstvo ima letos dodatno težavo. Suša, ki je najbolj prizadela vzhodni del države, ki je dobil letos najmanj padavin, že pušča posledice, brez takojšnjih ukrepov pa bodo daljnosežne. O tem je tekla beseda tudi na regijskem sestanku pomurskih svetnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice, na katerega so povabili tudi predstavnike kmetijskih podjetij in predelovalnih organizacij ter župane pomurskih občin, žal pa udeležba vabljenih ni bila ravno zadovoljiva. Koruza ni le krma - je lahko tudi hrana, koristno pa se lahko uporabi v obrti a turistični kmetiji pri Ferencovih oziroma Kousovih v Kraščih na Goričkem je bilo ves minuli teden zelo živahno, saj so na tej vedno bolj priljubljeni turistični postojanki tudi letošnjo jesen živeli v znamenju tradicionalne izobraževalne in etnološko-turistične prireditve Koruza - hrana, obrt, krma. Letos je bila že sedmo leto zapored. Pri Ferencovih pa to ni edina vsakoletna etnološka prireditev - v juliju namreč poteka prikaz žetve in mlačve na star način, že pred dvema letoma pa so s še nekaterimi zavodi, lokalnimi skupnostmi in agencijami pogumno začeli uresničevati projekt oživljanja dejavnosti starih obrti. Krovstvo s slamo je bilo prvo na vrsti, a kot napovedujejo, ne edino. Z odzivom na prireditev o koruzi, s katero skušajo dati Kousovi ob pomoči občine Cankova in Pomurske turistične zveze tej kulturni rastlini v naši prehrani mesto in pomen, kot ga je nekoč že imela, je bil gospodar Anton Kous zopet zadovoljen. Vse od ponedeljka pa do sobote je namreč kmetija gostila skupine učencev z več kot petnajstih osnovnih šol z obeh bregov Mure. Ob pomoči strokovnjakov soboške kmetijske svetovalne službe so se ti seznanjali z vsemi podrobnostmi in pozitivnimi stvarmi, ki jih prinaša ta rastlina. Zanimiv in poučen enodnevni ogled različnih sort koruze, izdelkov domače obrti in koruznih jedi so vse skupine sklenile s pristno domačo »koruzno« malico. Prvi dan praznika koruze pa so Ferencovi v okviru dolgoročnega projekta treh dežel Prebudimo speče vile gostili učence s šol iz treh držav in mest - Monoštra na Madžarskem, Neuhau-sa v Avstriji in našega Svetega Jurija na Goričkem. Na sklepni oziroma osrednji nedeljski prireditvi, ki je bila zopet namenjena tako starejšim za obujanje spominov na težko, a v primerjavi z današnjim časom mnogo pristnejše kmetovanje, ter mlajšim kot zanimivost, pa so se obiskovalci ob prikazu >>lupanja« oziroma ličkanja koruze vrlih domačinov, ki so gospodarju Kousu za prikaz vedno na voljo, seznanili tudi s pletenjem različnih predmetov iz koruznega ličja. Letos je svoje mojstrovine predstavila Elizabeta Cipot z Odranec. Učenci cankovske osemletke pa so v bogatem kulturnem programu o koruzi vedeli povedati marsikaj zanimivega in poučnega. V okviru praznika koruze so pridne Ferencove gospodinje - mama Karolina, hčerki Marjeta in Sabina ter znanka Micka iz Petrače - pripravile tudi bogato kulinarično razstavo najrazličnejših (že pozabljenih) jedi iz koruze oziroma njene moke. GEZA GRABAR I Pleveli v ozimnih žitih in pravilna uporaba herbicida DICURAN FORTE a ozimna žita (pšenica, ječmen in rž) je značilno, da jih najbolj ogrožajo pleveli, ki vzniknejo pri zelo nizkih temperaturah, ko je posevek žita še malo razvit. Pleve- li, ki potrebujejo za razvoj višjo temperaturo, lahko vzniknejo šele takrat, ko je žito že bujno in že samo onemogoča razvoj plevelov, ki vznikajo v tem času. Z Tako so najnevarnejši pleveli v ozimnih žitih v Sloveniji: plevel-na trava srakoperec (Apera špica venti), od enoletnih širo-kolistnih plevelov pa plezajoča lakota - smolenec (Galium aparine), njivska spominčica (Myosotis arvensis), vijolice (Viola spp.), jetičniki (Veroni-ca spp.), kamilica (Matricaria chamomilla), mrtva kopriva (Lamium purpureum), navadna zvezdica - kurja črevca (Stellaria medla). Za najpomembnejše plevele v ozimnih žitih je značilno, da začnejo vznikati v slovenskih zelo raznolikih vremenskih razmerah že takoj po setvi žit in vznikajo vse do pozne pomladi. Za nekatere plevele (npr. vijolice) je značilno, da večinoma vzniknejo že jeseni, medtem ko je npr. za plezajočo lakoto (smolenec) značilno, da vznika vse od pozne jeseni do pozne pomladi. Pomembno je, da se zavedamo, da najbolj nevarni ple veli ogrožajo ozimna žita od jeseni do pozne pomladi. Posevki žit so najbolj občutljivi za konkurenco plevelov prav v najzgodnejših razvojnih fazah, saj zapleveljenost najbolj zmanjšuje pridelke ozimnih žit do konca razraščanja le-teh. Čim kasneje se pojavijo pleveli, manj vplivajo na pridelek. Pozna zapleveljenost žit je lahko neprijetna predvsem zaradi problemov plevelne mase ob žetvi. Pri uporabi herbicidov v ozimnih žitih se moramo zavedati, da želimo varovati posevke vse od jeseni pa tja do pozne pomladi, torej v obdobju, ko pleveli najbolj zmanjšujejo pridelke. V tem času je zelo pogosto, da so temperature za večino herbicidov prenizke. S tako imenovanimi hormonskimi herbicidi (2,4-D, 2,4-DP, MCPP, MCPA, dikamba ...) pride ob škropljenju pri prenizkih temperaturah do poškodb na posevkih, zato z njimi zelo pogosto škropimo prepozno, ko so pleveli že onemogočili normalen razvoj žit. 3. decembra volitve v območnih enotah kmetijsko-gozdarske zbornice Brez odlašarua pri sanaciji škode S Slovenski kmet se je v preteklosti različno organiziral, v zadnjem času je njegove interese zastopala Zadružna zveza Slovenije, po desetletnih prizadevanjih pa je bila letos končno ustanovljena kmetijsko-gozdarska zbornica, nepolitična in stanovska organizacija kmetov, v katero je včlanjenih 177 tisoč članov. Zbornica je največja nevladna organizacija, skupaj z družinskimi člani ima od 10 do 15 odstotkov prebivalstva in je tako pomemben partner v pogajanjih z državo. Slovensko kmetijstvo je na razpotju, mnogi mladi izbirajo namesto kmetovanja druge poti in tudi na zbornici je zdaj naloga, da te procese ustavi. Bistvo delovanja zbornice je namreč veliko širše, kot je videti na prvi pogled, kmetijstvu pa bo morala izboriti takšne možnosti, da bodo slovenske kmetije sposobne preživeti tudi po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Delovanje zbornice mora biti zato vpeto v okolje, to pa je še posebno pomembno za območja, ki so oddaljena od centra. Sicer pa je zbornica strokovno dobra organizirana, saj je s prenosom kmetijske svetovalne službe, selekcijske službe in sadjarskih centrov vanjo zdaj v njej zaposlenih Dicuran forte 80 WP ima nekaj odličnih lastnosti, ki ga postavljajo na vodilno mesto pri varstvu ozimnih žit pred pleveli: • , dolgo delovanje (deluje prek korenin in listov in tako zatira tudi plevele, ki vzniknejo tudi nekaj mesecev po škropljenju), • zelo dobro do odlično delovanje na vse najbolj pomembne plevele v ozimnih žitih, • vama uporaba tudi pri nizkih temperaturah (podnevi oz. ob škropljenju nad O °C ter ponoči in v naslednjih 3-5 dnevih temperature naj ne padejo pod -3 °C), • neznatno vpliva na kolobar (jeseni po žetvi mogoča setev oljne ogrščice in ozimnih žit, naslednjo pomlad pa vseh kultur). Lastnosti herbicida Dicuran forte 80 WP omogočajo pridelovalcem veliko zanesljivost pri zatiranju enoletnih travnih in širokolistnih plevelov v zelo različnih rokih škropljenja. Prav zaradi tega pridelovalci večkrat posvečajo premalo pozornosti pravilni uporabi, to pa vodi do tega, da lastnosti pripravka niso v celoti izrabljene. Najbolj pogosta napaka je prepozna uporaba, ko so pleveli in/ali posevek že preveliki. 800 strokovnjakov, zbornica pa je prevzela tudi ustanoviteljstvo nad območnimi kmetijskimi zavodi, katerih premoženje je prav tako preneseno v zbornico. V okviru zbornice deluje 25 strokovnih odborov, kmetijsko-gozdarska zbornica pa bo dobila dokončno podobo po 3. decembru, ko bodo volitve v območne zbornice. Sicer pa je veljalo na sestanku v Murski Soboti največ pozornosti sanaciji posledic letošnje suše. Ta je dobila v Pomurju, še posebno pa v delu Prekmurja katastrofalne raz- Ogromna »burgola« Ml Najbolj pomembna napotila za uporabo herbicida Dicuran forte 80 WP so naslednja: • Enoletne širokolistne plevele najbolj uspešno zatiramo do takrat, ko imajo največ 4-6 pravih listov (pri plezajoči lakoti -smolencu največ 4-5 etaž). • Enoletno plevelno travo srakoperec najbolj uspešno zatiramo do takrat, ko ima največ 1-2 lista. • Ločimo tri načine uporabe: jeseni pred vznikom pšenice (ta način uporabe ni dovoljen za ječmen in rž), jeseni po vzniku žit ter spomladi do konca razraščanja ozimnih žit. Jesensko škropljenje pred vznikom pšenice: Ta način uporabe je primeren predvsem na zelo težkih tleh, kjer je sicer težava zaradi prehodnosti razmočenih njiv. Ta način je primeren predvsem na njivah, kjer je glavni problem npr. srakoperec, plezajoča lakota - smolenec pa je manj zastopan oz. navadno vznikne že jeseni. Odmerek: 2 kg/toa. Jesensko škropljenje po vzniku ozimnih žit: Za ječmen je to najbolj primeren oz. edino pravi čas uporabe, saj navadno zaradi bujne razrasti spomladi ječmen prekriva plevele in ob sežnosti. Posledice v govedoreji se že čutijo, saj se je prodaja telet in krav na tem območju povečala za 30 odstotkov, če kmetje ne bodo pravočasno dobili sredstev, ki naj bi jih država namenila po zakonu o sanaciji posledic suše, pa bo marsikje ogrožena tudi jesenska setev. Kme-tijci vztrajajo pri čimprejšnjem izplačilu kompenzacij, za sanacijo posledic suše naj bi država že kmalu nakazala 1,2 milijarde tolarjev, 1,8 milijarde tolarjev mora zagotoviti do konca oktobra, preostalo razliko pa do konca leta. Pomurski kmetijci in svetniki iz Pomurja zahtevajo, da se akontacijsko izplačilo opravi na osnovi ocene škode, ki so jo pripravili v občinah, pri kulturah pa je treba upoštevati dejansko stanje v naravi in ne katastru. Takšen apel je kmetijsko-gozdarska zbornica že naslovila na kmetijsko ministrstvo, ki je v navodilu za ocenitev škode občinam zapisalo, da morajo upoštevati stanje v katastru. LUDVIK KOVAČI Medtem ko večini kmetov suša v letošnjem avgustu ni prizanašala, so se pri drugih ravno v tem obdobju zgodile nenavadne stvari. Ena takšnih se je pripetila na domačiji Karla Recka iz Matjaševec na številki 17, kjer sta zrasli takšni ogromni pesi, po domače »burgoli«. Hja, to je verjetno tisto: dokler enim ne mrkne, drugim ne vzide. - TK, foto: NJ morebitnem škropljenju.onemogoča dostop herbicida na plevele. Čim kasnejša je jesenska uporaba, tem boljše je varstvo pred pleveli, ki vznikajo spomladi. Najprimernejši čas je celotni november, če pa so vremenske razmere ugodne, tudi prva polovica decembra. V povprečju ta način zagotavlja največje povečanje pridelkov v primerjavi z neškropljenimi površinami. Odmerek: 1,5 kg/ha. Spomladansko škropljenje: Ko je največji problem plezajoča lakota - smolenec, je to najbolj primeren način škropljenja. Čim bolj zgodaj škropimo, boljša bosta učinkovitost in vpliv na pridelek. Škropimo lahko že od začetka februarja, najkasneje pa navadno do konca marca ali do konca prve dekade aprila (do konca razraščanja žit oz. do takrat, ko so pleveli dovolj majhni - glej zgoraj!). Odmerek: 1,5 kg/ha. Dicuran forte 80 WP ne deluje zadovoljivo na slak (pozni vznik), na osat pa ima zadovoljivo delovanje le v razvojni fazi rozete. NOVARTIS AGRO, d. o. o., Ljubljana ■ Semena žit, fitofarmacevtski pripravki in mineralna gnojila za jesensko setev Trgovine Roberta Hozjana, Žižki artikel pakiranje mpc z davkom za kg ozimna pšenica ana 50/1 85,00 marija 50/1 85,00 žitarka 50/1 85,00 srpanjka 30/1 90,00 soissons 40/1 94,00 profit 30/1 90,00 lenta 50/1 85,00 gk mura ■ 50/1 84,00 gk ledava 50/1 84,00 renan 30/1 90,00 ozimni ječmen plaisant 25/1 94,00 rex 50/1 . 92,00 fitofarmacevtski pripravki cougar 1 I 4.760,00 dicuran forte 80 wp 1 kg 4.980,00 grodyl plus 1 kg 4.150,00 mentor 1 I 2.020,00 mineralna gnojila NPK 7:20:30 50/1 48,00 NPK 15:15:15 50/1 41,00 KAN 27% 50/1 31,20 UREA 46% 50/1 34,30 KZ Turnišče, prodajalna Turnišče artikel pakiranje mpc z davkom za kg ozimna pšenica marija 40/1 92,66 žitarka 40/1 92,66 srpanjka 40/1 92,66 soissons 40/1 95,04 justus 40/1 95,04 profit 40/1 95,04 lenta 40/1 92,66 lara 40/1 92,66 renan 40/1 95,04 brutus 40/1 95,04 ozimni ječmen rex 25/1 91,93 ozimna rž warko 35/1 91,93 ozimna tritikala almo 35/1 90,29 fitofarmacevtski pripravki cougar 1 1 4.888,51 cougar 5I 21.759,84 dicuran forte 80 wp 1 kg . 5.425,06 dicuran forte 80 wp 5 kg 25.932,96 mineralna gnojila ' NPK 6:12:24 50/1 41,70 Opomba: Za vso semensko pšenico in sredstva za varstvo ozimin velja rok plačila 30. 0. 2001 (obvezna pogodba). MEZFIaZEN KIK • VSAK OAN OO 11OO 20’ Ko je hudo, me pokliči! dom Kite je brezplačen, omogoča ga 14 IZ NAŠIH KARJEV 21. september 2000, VESTNIK Na kratko Lipovci V tem kraju so bile prve šaljive športne igre krajevnih skupnosti beltinske občine. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah: met na koš, met kamna, tek v vrečah, igranje golfa s hokejsko palico, prenšanje hlodov, prevažanje vode, tek z vrečo krompirja, slalom z žogo in vlečenju vrvi (najuspešnejša ekipa Ganča-nov). Vse ekipe so prejele pokale in priznanja, prehodni pokal pa je osvojila ekipa Lipovec. Igre je omogočila slovenska fundacija za sofinanciranje športnih organizacij, »sodili« pa so: Milan Erjavec, Ludvik Janža, Jože Š6- Hiter tempo življenja ne daje veliko možnosti in prostora ljudem, da bi se družili in skupno preživljali trenutke prostega časa. Drugače je v Dobrovniku: ljudje so se zbrali, da bi se družili ob pečeni koruzi, krompirju in drugih domačih dobrotah, seveda pa ni manjkalo tudi pijače, glasbe in petja. Pridružil se je tudi župan (prvi z leve). Tokrat je nosil kratke hlače. - Foto: F. Bo. men in Jože Pivar. Vse ekipe so bile zelo borbene. (J. Ž.) Turnišče Turniška občina je razpisala natečaj za 30-letno podelitev koncesije za gradnjo, upravljanje omrežja in distribucijo zemeljskega plina na območju Turnišča, Renkovec, Nedelice in Gomilice. Plinovod naj bi gradili hkrati s kanalizacijo, saj bi naložbi tako pocenili pa tudi manj zemeljskih prekopavanj bi bilo. Upajmo, da bo res tako. Sicer pa ta čas že gradijo čistilno napravo, potem pa bodo začeli napeljevati glavne kanalizacijske in plinovodne vode. (J. Ž.) Večinoma se ubadajo s prvobitnim kmetovanjem Odslej asfalt tudi na območju Vinščaka Nekdaj tajinstvena prikazovanja v Bukovnici odislavci so razloženo naselje po goricah in ob gozdnih zaplatah južno nad dolino Bukovnice oziroma ob lokalni cesti Ljutomer-Juršinci-Ptuj. Sem sodijo tudi zaselki Brumnovščak, Er- manjščak, Vinščak. Bodislavci so prvič omenjeni leta 1445 z devetimi hišami. Danes živi v 56 hišah 170 prebivalcev. Pred pol stoletja jih je bilo 30 več. Prebivalstvo se večinoma ubada s prvobitnim kmetovanjem. To se pravi, da si skoraj vse za preživetje pridelajo doma. Podjetnikov nimajo. Nekaj jih je zaposlenih v bližnjih in oddaljenejših večjih krajih. Pred tremi leti so asfaltirali kilometer ceste v smeri Bodislavci - Cerkevnjak. Zadnje čase širijo oziroma posodabljajo tisoč sto metrov ceste na območju Vinščaka. Cesta bo kmalu v celoti prevlečena z asfaltom. Krajani se tega napredka veselijo, saj je bilo dosedanje življenje ob prašni cesti neprijetno. To velja predvsem za zadnja desetletja, ko so naše ceste napolnili osebni avtomobili, za katerimi se po makadamu nadvse praši. Za asfaltiranje ceste na Vin-ščaku bodo uporabili lasten denar. Velik del ga bo iz krajevnega samoprispevka. Gospodinjstva na območju Vinščaka pa bodo primaknila še od sto do Prah se te dni poslavlja tudi s tega razpotja na Vinščaku in slehernega napredka v Bodislavcih se veseli tudi predsednik krajevne skupnosti Mala Nedelja Vilko Vajda (na sliki). Foto: F. Š. Tukaj'je rojenih kar nekaj zanimivih oseb. Leta 1843 je bil tu rojen odvetnik Alojz Gregorič, soustanovitelj narodnih društev in drugih slovenskih ustanov na Ptuju, politik in dopisnik Kuršinski kmetje redijo veliko bekonov Ciril in Metod krstila tam, kjer je danes vodno zajetje Podjetna zakonca Vrbnjak se zgledno ukvarjata z vrtnarstvom in cvetličarstvom uršinci so razložno slemen-sko naselje, ležeče vzhodno od Male Nedelje. In v dolini so domovi raztreseni na desnem bregu potoka Turja. Vključujejo naselji Bregovje in Kuršenščak. Vasje prvič omenjena pred 555. leti, ko je štela šest hiš. Danes jih premore 60 in v njih živi 180 duš oziroma 68 manj kot pred 60 leti. Prevladuje poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Hiše so predvsem novejše in precej prebivalstva kmetuje poleg službe. Kmetje pridelujejo pšenico, koruzo, nekaj sladkorne pese. Najpomembnejši sta prašičereja in živinoreja. Eden od prašiče-rejcev redi 600, drugi 400 bekonov. Tretji ima okoli 30 mlekaric, plemenskih telic.in bikov ... Svoje in najete zemlje imajo posamezniki od 10 do 15, povprečno 5 hektarjev. Zakonca Vrbnjak se 9 let zgledno ukvarjata z vrtnarstvom in cvetličarstvom. Na tej družinski vrtnariji gojijo okrasne rastline, 'zelenjavne sadike in zelenjavo. Že zgodaj spomladi ponudijo trgu svežo solato, paradižnik, kumarice, papriko ... Drugih podjetnikov v vasi ni. Tu živi nekaj potomcev priseljencev iz Prekmurja. V Kuršin-cih so zadnja leta preplastili okoli dva kilometra in pol asfaltiranih cest. Kilometer cest so asfaltirali na novo. Na območju Kršovščaka je Zakonca Vrbnjak iz Kuršinec gojita okrasne rastline, pridelujeta zgodnjo zelenjavo. Od zgodnje pomladi in pozno v jesen imata na primer na voljo sveže paradižnike... Lahko sta za zgled, kako si je treba poiskati delo. Foto: F. Š. pravi, da naj bi tukaj nekoč krstila prebivalstvo brata sv. Ciril in Metod. Spomin na to dogajanje naj bi bilo tudi tukajšnje ledinsko ime Kršovščak. Na tem območju je zdaj veliko vodno zajetje za potrebe širšega malonedeljskega območja. Na križišču Kuršinci -Mala Nedelja stoji mogočna lipa. Prebivalstvo jo je posadilo v spomin na nekdanjega jugoslovanskega kralja Aleksandra. Vaški šaljivi grb je »piitra« oziroma »črna žiipa v Putri«. Ob potoku Turja v Kuršincih sen in krit s slamo. Včasih so tukaj istočasno mleli po trije »kamni«. Kot prvi lastnik je pisno omenjen Jurij Špindler, rojen leta 1818. Po pripovedi Alojza Vrbnjaka, ki je bil v mlinu rojen leta 1929, naj bi potem mlin kupil Filip Bohanec iz Radoslavec. Rojenje bil leta 1868. Po poklicu je bil čevljar in sije nekaj let služil kruh v Ameriki. Tam je toliko zaslužil, da si je kupil ta mlin. Last Vfbnjakovih je postal, ko se je njegova hčerka Marija poročila z Antonom Vrbnjakom iz Bodi- je turbino in namestil dva valjčna mlina. Sestavni del mlina je bila včasih še oljarna. Vse skupaj je stalo in se treslo na lesenih pilotih. Z mletjem so prenehali okoli leta 1950... V Kuršincih so ponosni na rojaka Hinka Štuheca (1857-1907). Bilje zbiralec ljudskega blaga in dopisnik tržaške Edinosti. Tu je rojen tudi Anton Žnidaršič (1835-1865). Bilje rodoljub čitalniške dobe ter nagrajenec dunajske akademije znanosti za delo s področja fizike. FRANČEK ŠTEFANEC ■ dvesto tisoč tolarjev. Krajani premorejo od tri do deset hektarjev zemlje ali manj. Večina tukajšnjih vinogradov je bila opuščenih, a jih obnavljajo. V zaselku Brumnovščak stoji lepa kapela. Zanimivo je, da je v Bukovnici stala kapela, posvečena sv. Tomažu. Po ljudskem izročilu je v začetku 18. stoletja slovela po tajinstvenih prikaznih. Na šaljivem vaškem grbu je »mehki sir«. Bodislavce nam je predstavil predsednik Krajevne skupnosti Mala Nedelja Vilko Vajda, na območje katere namreč sodijo. Poudaril je, da tukaj ni podjetnikov. Doslej je bilo to območje nekako na obrobju ljutomerske občine. Tolikooo veržejskih buč Nekateri se pritožujejo, da se je letos narava zarotila tudi proti gojiteljem buč. Alojz in Ivica Režonja iz Veržeja pa se prav nič ne izgovarjata na višjo silo, kajti njune buče, posajene na površini treh hektarjev, sicer niso ravno velikanke, toda zraslo jih je tolikooo kot že dolgo ne. »Tudi bučam je treba dati,« je izjavil Alojz in imel v mislih izdatno in pravilno gnojenje. Buče golice so spravili v vrsto s plugom, podobnim tistemu, ki čisti sneg s cest, te dni pa jih bodo ročno (z)metali v premikajoči se stroj, ki bo iz njih pobral seme. Režonjevga sta kooperanta KZ Križevci, seme pa bodo predelali v olje v oljarni Fram. Nekaj zares kakovostnih buč pa sta Režonjeva ročno očistila in dobila lasten semenski material, ki je jamstvo, da bo tudi prihodnje leto dobra bučna letina. - Foto: Š. S. slovenskih časopisov. Umrl je leta 1886. Pomemben narodni, gospodarski in društveni delavec na Ptuju je bil tudi Anton Gregorič (1855-1903). Božidar (Matjaž) Gregorič (1846-1868) bil glavni krajevni organizator »Besede« leta 1867. Fran Herman (1884-1888) je bil zdravnik v Kostrivnici na Hrvaškem in je dal tam postaviti novo bolnišnico. Tomaž Matjašič (1815-1904) je bil krajevni politik, podpornik slovenskih dijakov in razširjeva-lec slovenskih časopisov. In od tuje doma Anton Raič (1845-1888), profesor, zgodovinar, literarni zgodovinar in narodnjak. FRANČEK ŠTEFANEC ■ VESTNIK, 21. september 2000 IZ NAŠIH KARJEV Na kratko Črenšovci Društvo upokojencev Črenšovci je pripravilo v kantini pri Muri na Srednji Bistrici družabno srečanje, ki so se ga udeležili upokojenci iz DU Črenšovci, Velika Polana, Turnišče, Kobilje in Melinci. Kar 280 jih je prišlo; med njimi je bila tudi 88-letna Terezija Horvat s Srednje Bistrice, ki so ji - kot najstarejši udeleženki - izročili darilo. Upokojence je nagovoril predstavnik DU Črenšovci Štefan Žižek, pozdravila pa sta jih tudi črenšo-vski in odranski župan. V kulturnem programu so se predstavile pevke z Bistrice, potem pa se je srečanje nadaljevalo z družabnim delom. (J. Ž.) Ljutomer »Gradnja doma starejših občanov v Ljutomeru, v katerem bo na voljo 148 postelj, v njem pa naj bi bilo zaposlenih 55 delavcev, bo stala 1.300.000.000 tolarjev. Večino denarja - 70 odstotkov - prispeva Ministrstvo za delo in družino R Slovenije. Pri naložbi sodelujejo občine Ljutomer, Razkrižje, Križevci pri Ljutomeru in Veržej, ki prispevajo 30 odstotkov denarja. Čeprav bo dom odprtega tipa, bodo imeli pri nastanitvah prednost ljudje iz tistih občin, ki pomagajo pri gradnji. Ta poteka po vnaprej zastavljenih načrtih,« je povedala ljutomerska podžupanja Marija Gjerkeš Dugonik, ki je obenem voditeljica omenjenega projekta. K temu naj dodamo, da se bodo prvi stanovalci lahko vselili že v prvi polovici prihodnjega leta. (L. Kr.) Cankova V organizaciji TD Cankova so ocenili kraje in drugo v cankovski občini. Prvo mesto je pripadlo. Cankovi, ki se je tako uvrstila na državno tekmovanje najlepše urejenih krajev; sledijo Gerlinci in Korovci. Pri osnovnih šolah je zmagala OŠ Cankova. Slovesna podelitev je bila v Domajincih, ko so imeli tam kmečke igre. Ljudje iz naših krajev Muzika in dobra volja svet gor držita Jožef Praši s Cankove je pravi veseljak in dobrodušnež o domače mu pravijo Carekov Pepek in na starost in bolezen nima časa misliti. »Vedno sem dobre volje. Menda sem se že nasmehnil babici ob rojstvu 1911. leta,« je povedal. Ob rojstvu je našel tri sestre, ne pa tudi očeta, kajti ta se je poslovil že pred njegovim rojstvom. Živo se spominja leta 1924, ko je bil na Cankovi misijon in je ministriral. Kot bistrega fanta ga je ogovoril župnik Oražen, naj gre študirat za duhovnika. Z vrstnikom iz vasi se je znašel v gimnaziji v Celju. Stanoval je pri organistu, ki je hitro spoznal glasbeno nadarjenost pa tudi nagajivost mladega Prekmurca. »Župnik ne boš, to je predolga šola za tako vražjega fanta,« mu je predvidel usodo. Po dveh letih se je vrnil domov. »Pa boš organist in boš z igranjem in pesmijo častil boga,« mu je predlagala mati in ga odpeljala k cankovskemu kan-torju. Ta ni kazal posebnega veselja, kajti bil je še mlad in za oba ne bi bilo kruha. Potem je Jožef Jožef Praši s Cankove ne more brez glasbe tudi zdaj, ko se približuje 90. letu. - Foto: N. J. Kapelica v Branoslavcih O tem, kdaj so dali predniki zgraditi kapelico sv. družine v Branoslavcih, ni pisnega podatka, je pa bilo to zagotovo pred več kot sto leti. Kapelico, ki stoji ob zelo prometnem vaškem cestnem križišču, je sčasoma na^el zob časa, kot pravimo, in spomladi 1998. leta se je upravni odbor turističnega društva na pobudo občanov odločil za obnovo. Ustanovili so gradbeni odbor v sestavi: Jože Heric, Marjan Zadravec, Gregor Jurša in Matija Kaučič. Ocenili so, da bo obnova stala tri milijone tolarjev in zato so sklenili, naj bi vsak zaposlen občan prispeval 40.000 tolarjev, upokojenci pa po 20.000 tolarjev, seveda v več obrokih. Občani so se, razen nekaj izjem, kar dobro odzvali. Veliko so pomagali tudi pri delu. Pomagala so tudi nekatera podjetja: Tondach (opekarna iz Borec), Segrap, razne trgovine in obrtniki, občina Ljutomer pa je prispevala 250.000 tolarjev. Hidroizolacija, zidarska, mizarska, steklarska, kleparska in slikopleskarska dela in razni drobni material so doslej stali 2.635.000 tolarjev. Lepo so uredili tudi okolico. Otroci družine Novak - Škerjanec so podarili v kapelo Marijin kip. V nedeljo, 3. septembra, je bila v Branoslavcih velika slovenost, saj so slavili obnovitev kapele. Le-to je blagoslovil cezanjevski župnik Alfonz Korbun. Pozneje pa je bilo v gasilskem domu družabno srečanje vaščanov. - V Branoslavcih pa je bilo slavje tudi v soboto, ko sta zakonca Hanžekovič odprla novo gostilno in - častila. -Foto: Š. Sobočan Na kratko odšel v Avstrijo ter se naučil igranja na klarinet in gosli. Na Cankovi so ustanovili tamburaški zbor in začel je učiti mlade nadobudneže. Po nekaj letih so cankovski glasbeniki že nadomeščali godbenike iz avstrijske Radgone, ki so dotlej igrali na procesijah in prireditvah. »Vsak teden smo vadili in samo bolezen je preprečila, da je kdo manjkal.« Jožef Praši je bil edini moški pri hiši in vse tja do 28. leta starosti ga niso klicali k vojakom. Igral je na veselicah in se seveda oziral po brhkih dekletih in se nazadnje poročil. Potem pa je dobil poziv na odsluženje vojaščine v Gospiču. Po določenem času se je vrnil, da bi bil pri ženi in dveh otrocih, toda začela seje druga svetovna vojna in spet je bil mobiliziran. »Ubiti moraš devet Švaba!« mu še zdaj odzvanja v ušesih zapoved srbskega oficirja. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil domov zdrav, a .ga je kmalu presenetil poziv v madžarsko vojsko. Ni se mu odzval, ampak je pobegnil v Avstrijo in tam seje izučil za čevljarja. Spomladi 1945. leta se je vrnil, in ker so ga iskali Madžari, je odšel - v partizane. Pešačil je do Maribora, na Koroškem se je srečal z angleško vojsko ... Vojaška odisejada ga je pripeljala v Sento ob meji z Romunijo. Delal je v čevljarski delavnici. Ko je videl, da so oficirji jedli meso, vojakom pa so dali obrane kosti, je to povedal na glas. Zagrozili so mu s smrtjo, češ da hujska k odporu. Spoznal je, daje misliti s svojo glavo -nevarno, saj lahko ostaneš brez nje. Domov se je vrnil na jesen. Spet je začel popravljati čevlje in kmetovati. Družina seje povečala za sina. Tudi brez muzike ne more. Dobro se spominja nove maše v Topolovcih leta 1949. Obljubil je, da bo slovesnost počastil z »godobo«. Dobil pa je namig, da to ni primerno in da bi mu oblasti utegnile odvzeti glasbila. Srečal je partijca - poštenjka in zabrusil mu je: »Kaj hočete cel svet na glavo postaviti!« Igrali so na novi maši in nič hudega se ni zgodilo. Zgodilo pa se je na ducate veselih in zabavnih dogodkov, ki se jih seveda z veseljem spominja, žal pa prostor ne dopušča, da bi jih nanizali. Pa zdaj? Za svoja leta se odlično drži. Še vedno je aktiven v tamburaškefn zboru Odpisani in ponosen na vnuka, ki je uspešno končal študij na glasbeni univerzi v Gradcu. □.VOGRINČIČI Cerkvenjak V cerkvenjaški občini bodo letos modernizirali in/ali preplastili 4,5 kilometra cest, in sicer: odsek ceste Brezovjak-Župetinci-Novinci v dolžini 1.400 metrov, sofinancirali asfaltiranje na Grabonoškem Vrhu, preplastili odsek ceste Ce-rkvenjak-Cogetinci (Osojnica) v dolžini 1.000 metrov. Prav zdaj modernizirajo ceste v Stanetincih (770 metrov), v Čago-ni (300 metrov) in Smolincih (384 metrov). Do konca leta bodo preplastili 600-metrski odsek ceste v Smolincih. Vrednost vseh del je 56.OOO.OOO tolarjev. V Cerkvenjaku so postali letos bogatejši tudi za čistilno napravo in prvo fazo kanalizacije, ki veliko pomeni za občinsko središče. V kraju so tudi zgradili pločnik proti gasilskemu domu in postavili ograjo ob cvetlični gredi pred domom kulture. (F. Br.) Dolič Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in občina Kuzma sta sklenila in razglasila vaški zvonik na Doliču za etnološki spomenik. Lastniki zvonika so Štefan in Dragica Krpič iz Podlubnika pri Škofji Loki, Marta Grlec z Doliča in Milan Grlec iz Dankovec. Zvonik je lesen, kvadratnega tlorisa, pokriva ga šotorasta strega z opečno kritino. Preprosta opažna stavba ima na vseh štirih straneh nadstropja pokončne okenske odprtine z lesenimi polkni... Zvonik so postavili po drugi svetovni vojni. Zvonik rabi svojemu osnovnemu namenu (zvonjenje). (J. Ž.) V tednu bakovskih upokojencev »Ko sem jaz mlada bila, lepe gvante sem nosila...«, je zapel sekstet upokojenk (na sliki) na 16. srečanju članov Društva upokojencev Bakovci. V veliki dvorani vaškega doma sta nastopili tudi dramska in plesna skupina. 131 zbranih sta pozdravila predsednik sveta KS Bakovci Štefan Vereš in predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev za Pomurje Mirko Lebarič iz Ljutomera. Za prijetno razpoloženje v družabnem delu je bilo poskrbljeno z glasbo in obloženimi mizami. Sicer pa so se začele aktivnosti v tednu bakovskih upokojencev s srečanjem balinarjev upokojenskih društev iz Lendave in Murske Sobote ter Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota. M. JERŠE Štefan Matos se bo iz Postojne vrnil na Goričko Domačijski muzej v Dolencih Nostalgija po minulih časih M nogi Goričanci so se podali v svet za zaslužkom. Nekateri celo v Argentino, Severno Ameriko, Kanado. In najti jih je tudi po Evropi. Nekateri pa so si našli delo v Soboti ali drugod po Sloveniji. Štefan Matos z Dolenec na Goričkem dela v Postojni, in ko mu čas dopušča, se pripelje domov. Lepa Matoševa domačija v Dolencih zdaj v glavnem sameva. Zakonitosti narave in časa so izpraznile dom. In Štefan že komaj čaka na upokojitev. Takrat se bo za vselej vrnil v rojstni kraj. Nedavne nadvse vroče poletne dni je preživljal na domačiji. A njegov dopust je bil nekaj posebnega. Brskal je po podstrešju domačije, v gospodarskem poslopju. Pozabi želi oteti stara orodja, naprave, preproste stroje, ki jih je nekoč premogla sleherna tukajšnja domačija. Marsikaj so si znali ljudje včasih narediti, popraviti sami. Velikokrat ni bilo druge možnosti. Moj- Matoševa domačija v Dolencih je ovešena s starimi kmečkimi orodji. strov ni bilo pri roki ali pa so bile njihove storitve drage. Iz roda v rod se je pri hiši marsikaj nabralo. In dedič domačije zdaj orodja čisti, preparira s kemikalijami, da jih ne bodo več uničevali črvi. Barva, da ne bo razžirala rja. Iz obnovljenega je naredil domačijski muzej. Kar na hišno fasado je navesil orodja, naprave razpostavil okoli domačije. Ali je vse postoril primerno ali ne; dovolj urejeno, dopadljivo, presodite sami. Vsak ima pač svoj okus, svoje predloge. Sicer pa je bolje tako, kot da bi se predmeti izgubili čez zahodne meje. Tekst in foto: F. Š. ■ Na kratko Gornja Radgona »Posebna« OŠ v Gornji Radgoni je odprla vrata 7. septembra 1956. leta, torej pred 44 leti. V tem šolskem letuje na tej šoli 38 učencev. Poleg tega jih imajo 19 še v oddelku za vzgojo in izobraževanje. REPORTAŽA 21. september 2000, IEST1K Sedemčlanska skupina Pridigarji svojo energijo »bruha« iz skorajda nepremične stoječe poze, ki še Tudi med mladimi je že pomembno videti in biti viden. Največ njihove pozornosti pa so vseeno prite-bolj poudarja njen drveči ritem. gnili gostje večera - člani skupine Siddharta. Pomurje je pelo (predvsem s Siddharto) tem mestu, ki je nekdaj slovelo po dokaj velikem številu nastopajočih v enem letu, so se sedaj nastopi rockovskih glasbenikov zreducirali samo na festival Pomurje poje, ki smo ga obiskali tudi z našo reportažno ekipo. Se pa ta festival vztrajno ohranja, saj je bil minuli petek že sedmi po vrsti. Kakovost nastopajočih je vsako leto na zavidljivi ravni, vsaj tako so nam zatrdili mladi, ki pogrešajo več tovrstnih prireditev. Zanimivo je, da tokratni obiskovalci niso bili samo mladi, temveč sta dogajanje obiskala tudi dva ugledna slovenska politika iz stranke, ki je bila glavna pokroviteljica festivala. To, daje enega od njiju na odru skoraj zadela pločevinka piva, pa bomo laje zamolčali. Poleg njiju smo na koncertu opazili tudi precej staršev, ki so prišli na lastne oči pogledat, kako se zabavajo njihovi najmlajši, čeprav kakšne pretirane skrbi niso bile potrebne, saj je Pomurje poje festival, ki je znan po tem, da skoraj nikoli ni kakšnih izgredov. Pa še marsikatero mamo je pritegni- Dobro je, da obstaja vsaj še nekdo, ki v Gornji Radgoni organizira koncertne večere la tudi »slava« ljubljanske skupine Siddharta. In res se je med njihovim nastopom pred oder nagnetlo največ obiskovalcev (predvsem pa obiskovalk), ki so peli s svojim priljubljenim bendom. Tokratni nekaj več kot uro trajajoči nastop Siddharte je bil za marsikoga še boljši kot v Murski Soboti, saj je bil manj pretenciozen ter bolj rockerski in samosvoj, fantje pa so izid svoje druge zgoščenke najavili za december. Nekaj novih pesmi se je dalo že slišati na gomjeradgonskem-kon-' certu. Velja omeniti še Pridigarje iz Ormoža, ki so s svojo trobilno-pihalno-kitarsko-bobnarsko sekcijo »drveli« skozi svoj repertoar, ena najdejavnejših skupin zadnjega časa pa je lendavski Juff, ki koncertira skoraj brez prestan-ka. Po festivalu so naslednji dan že nastopili v Bully's Pubu v Murski Soboti skupaj z bendoma Projekt Sotočje iz Tolmina in Lolita iz Ljubljane, ki je tu predstavila svojo novo zgoščenko Lulu, za konec meseca pa so Lendavčani že napovedani za Biker’s week-end pri soboškem ribiškem domu. Menda je zaradi bližajočega se študija ogrožena njihova nadaljnja kariera, to bi bilo namreč zares škoda, saj gre za skupino, ki bi bila lahko zaradi melodičnih rock pesmi v angleščini uspešna Celjski obrtni sejem Pomurci so ostali lepo doma Mar jim gre tako dobro, da se ni treba predstavljati? tudi zunaj slovenskih meja. Navsezadnje so glasbeniki skupine Juff že osvojili srca kritikov na festivalu Rock Otočec. Drugi nastopajoči na gornjera-dgonskem festivalu so bili še: Wrong in In-Sane iz Gornje Radgone, Odpisani iz Ljutomera oz. Murske Sobote, Bleed On iz Ra-denec, OZD s Trat, Khons iz Lendave in Children Of The Night iz Murske Sobote. Organizatorjem (Grom, MIKK, SLKD RS Ol G. Radgona in Klub prekmurskih študentov) gre pohvala za to, da so poskrbeli za Prekmurska iža iz Ižakovec je obiskovalcem celjskega obrtnega sejma ponudila prekmurske dobrote in tako promovila »našo kuhinjo.« - Foto: Š. S. avtobusne prevoze iz Murske Sobote, le cene pijač - pa ne po njihovi krivdi, saj je bilo za to pristojno drugo podjetje - so bile nekoliko »zasoljene«, saj kakšnega brezalkoholnega napitka ni bilo mogoče dobiti za manj kot 300 tolarjev. Nič čudnega torej, da se je večina mladih odločila za pivo. TOMO KOLEŠ, foto D. T. ■ brtni sejem v Celju kot osrednja gospodarska prireditev v Sloveniji presega oznako »obrtni«, zato bi bil primernejši širši naziv - podjetniški. Na sejmu se namreč ne predstavljajo le obrti in njim podobne dejavnosti, ampak tudi malo go- spodarstvo in deloma tudi industrija. O Pričakoval sem, da se bodo predstavile vse štiri območne obrtne zbornice oziroma njihovi člani, a sem našel le dve. Gorjeradgonska območna obrtna zbornica, ki naj bi se »strašila« ob lanskem proslavljanju jubileja, ni sodelovala ne na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni ne na obrtnem sejmu v Celju, pač pa se je predstavljalo posamično le nekaj njenih članov, na primer podjetnik Šumandl iz Stogovec s svojimi izdelki umetnega kovaštva. Ljutomerske obrtne zbornice prav tako ni bilo na sejmu, kajti za njene člane naj bi bil bolj zanimiv kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, kjer so sodelovali tudi letos, poleg tega pa so se obrtniki in podjetniki čez leto predstavili na sejmu v Ljutomeru. V Celju je razstavljalo nekaj obrtnikov - podjetnikov posameznikov: Mihalič s programom ograj, Cvetko s svojimi bazeni... Območna obrtna zbornica Murska Sobota je sicer sodelovala na sejmu, vendar so bile v vitrini le neke drobnarije. Zvedel sem, da med obrtniki ni bilo pravega zanimanja za bogatejšo predstavitev. Nekdo je komentiral: Najbrž jim gre dobro in se jim ni treba reklamirati. Še dobro pa je, da sta bila v neposredni bližini razstavna prosto ra zasebnih (Pavlinjekovih) firm Roto in Inoks, ob njiju pa je bil tudi razstavni prostor, kjer je Tiping iz Veščice pri Murski Soboti predstavljal svoje nerjaveče in medeninaste izdelke (stopniščne ograje, karnise, stole in mize...). Izložbeni prostor območne obrtne zbornice Lendava pa je bil še bogatejši, saj so se predstavljali: obrtna zadruga Lindau in zasebne firme: KIT, Miarte, Horvat, Bali-gač, Cojhter, Sanja, Mavrica, Špi-lak, Toplak in drugi. Kaj pa gpmurski gostinci? Stokajo, da ni obiska, potrudijo pa se ne, da bi storitve ponudili zunaj svojih lokalov. To je tudi ugotovitev z gornjeradgonskega sejma, kjer menda ni bilo nobenega zasebnega gostinca (bila pa je seveda soboška Zvezda). Pa sejem v Celju? Zelo dobro jih je »zastopalo« gostišče Prekmurska iža iz Ižakovec. Seveda je bila bogata ponudba prekmurskih dobrot (bograč itd). Nova oznaka za Obrtnike je s. p. (samostojen podjetnik). Zdi se, da nekateri še vedno razmišljajo »obrtniško« (po starem) in premalo podjetniško. Podjeten je namreč tisti, ki je inovativen in hoče biti - če ne že prvi - vsekakor: med prvimi! Š. SOBOČAN ■ VESTNIK , 21 september 2000 KRONIKA Tatovi in vlomilci ne mirujejo V Murski šumi je imel neki čebelar na paši čebele in se nadejal medu, toda od nekod se je prikradel neznani tič in ukradel devet panjev. Sprašujemo se: ali je to storil zaradi že nabranega medu ali se bo tudi sam šel čebelarja - Pri Svetem Juriju pri Rogašovcih je avtomobilist oškodovan za dobrih 50.000 tolarjev, saj mu je ukraden avtoradio. V Lipi je nekdo izrabil odsotnost občana in mu iz stanovanja ukradel 240.000 tolarjev. - S parkirnega prostora v Ulici Prekmurske brigade v Lendavi je izginil ficek bela barve, registrska številka MS D8 061, vreden borih 50.000 tolarjev. - Z deponije med Cankovo in Korovci je nekdo odpeljal sedlast vlačilec MAM, registrska številka LJ P374R, last Gartner Transa iz Ljubljane. Podjetje je oškodovano za 6.000.000 tolarjev. - Nekemu Avstrijcu so izpred Term v Moravskih Toplicah ukradli opel kadet temno modre barve, registrska številka T 99 774, vreden 300.000 tolarjev. -Še perilo, ki ga dajejo ženske sušit na prostem na vrvico, ni več varno. Dokaz za to trditev je tatvina v Andrejcih. - Nepridipravi pa so že nekaj časa »dejavni« na gradbišču železniške proge med Mursko Soboto in Hodošem. Zunaj Stanjevec je snel nekdo z bagra polo-sovino z reduktorjem in hidromotorjem in SCT Ljubljana oškodoval za 2.500.000 tolarjev. V Šalovcih in Gornjih Petrovcih pa je iz rezervoarjev gradbenih strojev podjetnika iz Bodonec nekdo iztočil 320 litrov dizelskega goriva. Iz Šalovec pa je tudi tale novičke: v noči na 18. september je iz nezaklenjene garaže izginila zastava 1,11 GX, registrska številka MS 94 42V, modre barve, vredna 80.000 tolarjev. - Na Hodošu pa je nekdo ukradel 40 metrov petžilnega kabla in oškodoval ptujski Gradis za 15.000 tolarjev. - V Černela-vcih pa je operiral vlomilec, ki je nepovabljen prišel v tuje stanovanje in sunil 10.000 tolarjev, mobilni telefon in kreditno kartico, zato je skupne škode za 200.000 tolarjev. - V Gornjem Lakošu je nekdo ukradel iz nezaklenjenega prtljažnika avta, ki je stal v prav tako nezaklenjeni garaži, motorno žago Hauquarnia, vredno 90.000 tolarjev. V Radencih je nekdo nepovabljeno vstopil kar v osem tujih avtov in ukradel nekaj denarja,'osebne dokumente, plačilna kartice, mobilne telefone in najbrž še kaj, zato je škode za več kot 180.000 tolarjev. - Neznanec je izrabil odsotnost K. A. iz Križevec in iz nezaklenjene stanovanjske hiše ukradel kar 800.000 tolarjev. - V Spodnjih Ivanjcih pa je vlomilec vzel na'piko kmetijsko trgovino in ukradel plastične kadi, ki so bile sicer za ograjo. - Iz Prosenjako-vec poročajo, da je v noči z 18. na 19. september neznanec skušal spraviti v pogon in se odpeljati z vartburgom, a ni vžgal, četudi ga je porival 250 metrov. - V isti noči je izginil avto (Škoda favorit) tudi v Pordašincih, a so ga čez čas našli v gozdu pri Fokovcih. Kaj poreko zanamci, ki bodo to brali? Š. S. ■ Razvitje prapora v Moravskih Toplicah Manj požarov, manj denarja O 'TJ® j Botra prapora sta bila Zavarovalnica Triglav in Zdravilišče Moravske Toplice, a se - zanimivo - od slednjih razvitja ni udeležil noben predstavnik, čeprav se je vse dogajalo le kakšnih sto metrov od zdravilišča. Foto: TK potrebni so gasilci in s kakšno zastarelo opremo delajo.« Na prireditvi, kjer sta nastopila moški pevski zbor in zbor vzgojiteljic iz vrtcev v občini, so razglasili tri najlepše urejene gasilske domove, ta čast pa je pripadla Andrejcem, Prosenjakovcem in Središču. Priznanja pa so dobili gasilci veterani: Koloman Vajda, Koloman Ko-čiš, Aleksander Malok, Alojz An-drejek, Jože Kuhar, Štefan Lončar, Vladimir Karoli, Štefan Makoter in Koloman Sabotin ter podjetja, organizacije in posamezniki, med katerimi naj kot zanimivost omenimo tudi našega dopisnika Gezo Grabarja. Slovesnost je spadala v okvir 4. občinskega praznika moravskoto-pliške občine. TOMO KOLEŠ ■ 80-letnik e omahnil v smrt. I a slovesni prireditvi ob razvitju prapora občinske gasilske zveze Moravske Toplice se je poleg mnogoštevilnih turi------1 stov in domačinov zbralo tudi 290 gasilcev s šestnajstimi prapori, v slavnostnem mimohodu pa je sodelovalo kar 43 vozil. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry in župan občine Franc Cipot sta pred pomembnimi predstavniki obrambno-političnega slovenskega vrha s svojima govoroma krepko kritizirala ravnanje države z gasilci. Feri Cipot je dejal, da ne razume sklepa države, po katerem le-ta deli sredstva za gasilstvo po številu požarov na določenem območju. Se pravi, ker so gasilci v mora- Oitfbl Mednarodno srečanje mejnih organov MB ■... \;; V* w ■ t m Bl-O zadnjih nekaj tednih so se sicer dogajale lažje in tudi nekaj hujših prometnih nesreč se je zgodilo, tragičnih pa k sreči ni bilo. Upanje, da bo ostalo pri petnajstih žrvah, se žal ni uresničilo. V torek, 19. septembra, se je 21-letni Davor G. iz Markovec peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz smeri Hodoša proti Gornjim Petrovcem. V Šalovcih je (domnevno zaradi tesnega prehitevanja in neprilagojene hitrosti) trčil v 80-let-nega domačina - pešca Aleksan- VESTNIK NA INTERNETU: V sklopu torkovega srečanja carinikov in policistov Slovenije ter Avstrije, ki delujejo na mejnem prehodu Kuzma -Bonisdorf, so si udeleženci ogledali tudi stalno razstavo Pokrajinskega muzeja v M. Soboti. Tovrstna srečanja, pravi carinik Vitomir Herzog, potekajo vsako leto izmenično že vse od sedemdesetih let z namenom, spoznati se osebno kot ljudje, ki prvi pozdravimo tujca pri vstopu v našo ali njihovo deželo, ter drug drugemu razkazati znamenitosti svoje pokrajine. Letošnji program je vključeval poleg ogleda muzeja še pogostitev z bogračem ter druge športne in družabne igre, ki so potekale v Dobrovniku. Kot apel nekaterim turističnim organizacijam sogovornik dodaja, da je na mejnih prehodih premalo promocijskega materiala, po katerem sprašuje veliko tujcev, tako da morajo včasih sami prevzeti vlogo turističnega vodnika. C.K., N.J. vski občini dobro skrbeli za požarno varnost in je bilo zato manj požarov, bodo za to praktično »kaznovani« z manjšo vsoto denarja iz državne malhe. Ernest Eo-ry pa je že poslušal pripombe, da je gasilcev v Sloveniji preveč in da je njihova oprema predraga. »Ko pa je izbruhnil požar v velenjski tovarni Gorenje, so videli, kako nujno dra Svetca, ki je hodil po desnem robu ceste in potiskal pred seboj samokolnico. V trčenju se je pešec tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. V črni kroniki bo zapisan kot 16. žrtev prometa v Pomurju do 20. septembra 2000. Seveda bi sedaj lahko spet in spet pisali, kaj vse nam je storiti za večjo varnost v cestnem prometu, toda tega ne bomo naredili, kajti vsi vemo, kakšni so predpisi in kako se je treba vesti, toda velikokrat ravnamo drugače. Zakaj to počnemo? - Š. S., foto: J. Z. Zgodilo seje Motvarjevci M. Sobota V Intersportovi trgovini v Murski Soboti je nekdo ukradel več ročnih ur, vrednih 80.000 tolarjev. - Neznanec je opraskal z ostrim predmetom osebni avto, parkiran v Lendavski ulici, in povzročil za 50.000 tolarjev škode. Iz avta, parkiranega prav tako v Lendavski ulici, pa so izginili 35. 000 tolarjev vredni avtoradio in zvočniki, montirani na polici. - V noči na 15. september je nekdo razbil steklo na vratih kombiniranega avta in odnesel osebne dokumente, ki jih je pozneje odvrgel, ne pa tudi 11. 000 tolarjev. - V isti noči pa je nekdo vlomil v pomurski metropoli v deset osebnih avtov in ukradel torbice, denarnice z dokumenti in nekaj denarja ter različne druge predmete. - Mesna industrija Pomurka je oškodovana za 2.000.000 tolarjev. Toliko je bil vreden Renault trafic, registrska številka MS 22 69H, ki je izginil neznanokam v noči z 10. na 11. september - V noči s 17. na 18. oktober je nekdo ukradel Renault 4, registrska številka MB 99 21 F, vreden 100.000 tolarjev. V petek, 15. septembra, ob 20.50 se je B. T. peljal s kolesom z motorjem. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je trčil v zadnji del traktorskega priklopnika, ki je stal na sicer osvetljenem delu vozišča. Voznik'se je hudo poškodoval. Lendava 16. septembra se je zgodila nesreča v Lendavskih Goricah. Ljubljančan, ki je bil na trgatvi pri bratu, je nameraval po lestvi na podstrešje prostora s stiskalnico, a mu je na mokrih tleh spodrsnilo, da je padel in se poškodoval. Tuja krivda je izključena. Martjanci 17. septembra je K. F. vozil osebni avto iz Martjanec proti Murski Soboti. V križišču z regionalno cesto Vaneča-Murska Sobota ni upošteval prometnega znaka ustav/, zato je v križišču trčil v osebni avto, ki gaje vozila V. M. Avtomobilista K. F. je odbilo še v drug avto, ki je pripeljal s soboške smeri. V. M. se je hudo poškodovala, na vozilih pa je za 1.500.000 tolarjev škode. Skakovci V. J., ki se je peljal z osebnim avtom skozi Skakovce, je začel neprevidno zavijati v levo na kolovozno pot, zato je v prednji del njegovega avta trčil motorist B. A., ki se je pripeljal za njim, in se I hudo poškodoval. Škode je za milijon tolarjev. Š. S. ■ j TONDACH^ SLOVENIJA] 20 % PROMOCIJSKI POPUST NA BOBROVEC dimenzij 19 x 40 cm TONDACH opekarna, d.o.o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/587 11 23, ter vse večje trgovine z gradbenim materialom, Internet: www.tondach.si, E-mail: info@tondach.si 18 ŠPORT 21. september 2000, VESTNIK Nogomet Zmage z novimi trenerji Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v osmem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi premagali Koper z golom Mesariča v začetku drugega polčasa in z novim trenerjem Slobodanom Djuričem zabeležili drugo zaporedno (prvo na domačem igrišču) zmago ter se prebili na osmo mesto lestvice. Sobočani so zlasti dobro igrali v prvem polčasu, ko so bili boljši od Oblakovega moštva in si ustvarili številne priložnosti za gol, ki so žal zopet ostale neizkoriščene. Koprčani pa so imeli tudi precej sreče, saj so kar dvakrat ujeli žogo tik pred golovo črto, dvakrat pa je žogi pot v mrežo preprečila vratnica. Ali pomenita dve zaporedni zmagi Mure konec krize neučinkovitosti Sobočanov? Upajmo, da, zlasti še, ker se je Mura v teh dneh okrepila z 28-let-nim napadalcem beograjskega Partizana Zoranom Vukčevičem, ki je včeraj že igral v dresu Sobočanov v Ljudskem vrtu. Med prekmurskimi drugoligaši. so bili v sedmem kolu prvenstva najuspešnejši nogometaši Nafte iz Lendave, ki so doma z dvema goloma Utroše in Tratnjeka iz enajstmetrovke prepričljivo premagali Šentjur in se prebili na osmo mesto. Moštvo Nafte je prvič vodil Janko Irgolič, trener vratarjev državne reprezentance, ki je doslej tudi treniral tretjeligaša Apače. Irgolič je zamenjal dosedanjega trenerja Stanka Preradoviča. Uspešni so bili tudi nogometaši Renkovec, ki so doma igrali neodločeno s Šmartnim. V začetku drugega polčasa so gostje po hudi napaki domače obrambe prišli v vodstvo, to pa ni zmedlo gostiteljev, saj je Puhar rezultat izenačil. Renkovčani so se v končnici tekme zelo trudili, da bi dosegli zmagoviti gol, a brez uspeha. Nogometaši Beltinec so gostovali v Zagorju, vendar so ostali praznih rok. Za Beltinčane je bil usoden začetek tekme, saj so domačini izkoristili nezanesljivost gostujoče obrambe in v petih minutah dosegli dva gola, s čimer je bila tekma odločena. Za ljubitelje nogometa bo zanimivo v nedeljo v Renkovcih, kjer se bosta v prekmurskem derbiju pomerili moštvi Renkovec in Nafte iz Lendave. V tretji državni nogometni ligi so pomurska moštva odigrala šesto kolo. Derbi je bil v Rogašovcih med Goričanko Big Fun in vodečim Turniščem, ki se je končal brez zmagovalca. Tekma je bila odločena v začetku drugega polčasa, ko so domačini z golom Lapoše povedli, po štirih minutah pa je Mujdrica rezultat izenačil. Turnišče tako še naprej ostaja v vodstvu kot edino moštvo brez poraza. Po osem golov so videli gledalci na tekmah v Odrancih in Križevcih, kjer sta moštvi vodila nova trenerja. Odranci so z novim trenerjem Stankom Prera-dovičem premagali Bistrico, Leso-plast pa je z novim trenerjem Štefanom Kozicem ugnal Tromejnik Slo-venico. Presenečata visoki zmagi Hotize nad Kemo iz Puconec in Čarde nad Bakovci. Kobilje je s težavo premagalo Apače, Črenšovci pa so zmagali v Veržeju. V prvi soboški medobčinski nogometni ligi so dosegli nepričakovano prepričljivo zmago nogometaši Serdice pri Gradu in po štirih odigranih kolih prevzeli vodstvo na lestvici. Slatina je odnesla točko favoriziranemu Rakičanu, vsa druga srečanja pa so se končala z zmagami domačinov. Zlasti presenečata slaba štarta Lipe, ki je na predzadnjem mestu, in Ljutomera, ki je še brez točke na zadnjem mestu. V četrtem kolu prve lendavske medobčinske nogometne lige je Nedelica prepričljivo zmagala v La-košu in je še brez izgubljene točke v vodstvu. Brez poraza so tudi še nogometaši Dobrovnika, ki so tokrat zanesljivo zmagali v Petišovcih. Zanimivejši pa sta bili tekmi v Dolgi vasi med Olimpijo in Polano ter v Čentibi med Čentibo in Panonijo, ki sta se končali z zmago domačinov. FERI MAUČEC Tenis Državno prvenstvo v Radencih V Radencih se je začelo v ponedeljek (18. septembra) državno člansko prvenstvo, ki bo končano v soboto. To je drugič zapored, da so Radenčani organizatorji članskega prvenstva. Sodeluje 110 tekmovalcev, od tega 65 moških in 45 žensk. Kot so povedali organizatorji na tiskovni konferenci (Zlatko Mir -predsednik organizacijskega odbora, Primož Starčič - direktor tekmovanja in Tone Prešeren - sekretar TZS), sodelujejo v moški konkurenci na prvenstvu z izjemo Iztoka Božiča in Mihe Gregorca vsi najboljši. Za našo reprezentanco (Tkalca, Kračuna, Urha) bo to tudi dobra priprava za tekmovanje v Davso-vem pokalu z Grčijo, ki bo od 6. do 8. oktobra v Atenah. V ženski konkurenci je udeležba skromnejša, saj manjkajo udeleženke olimpijskih iger Tina Pisnik, Katarina Srebornik, Tina Križan in še nekatere, ki sodelujejo na turnirjih v tujini. Na glavni turnir sta se neposre- Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 8. kolo Mura: Koper 1:0 Tabor: Maribor 1 :3 Rudar: Primorje 3:1 Gorica: Domžale 4:2 Korotan: Publikum 2:0 Olimpija: Dravograd 5: 0 Olimpija 8 7 0 1 26:8 21 Maribor 7 5 1 1 16:7 16 Rudar 8 4 2 2 10:9 14 Korotan 8 4 1 3 11:11 13 Dravograd 8 3 2 3 12:11 11 Tabor; 8 3 2 3 12:13 11 Gorica 7 3 2 2 11:12 11 Mura 8 2 3 3 5:8 9 Primorje 8 2 2 4 8:12 8 Publikum 8 2 2 4 10:15 8 Koper 8 2 0 6 6:12 6 Domžale 2.SNL 8 1 1 6 5:14 4 Rezultati - 7- kolo Nafta: Šentjur 3 :0 Renkovci: Šmartno 1:1 Zagorje: Beltinci 2:0 Železničar: Elan 5:1 Dravinja: Brda 1 : 0 I. Gorica: Jadran 2 :1 Aluminij: Triglav 1:1 Viator: Pohorje 2:3 Triglav 7 5 1 1 18:3 16 Jadran 7 5 0 2 15:6 15 L Gorica 7 5 0 2 13:8 15 Elan 7 4 2 1 14:9 14 Pohorje 7 4 1 2 12:9 13 Dravinja 7 4 1 2 6:7 13 Zagorje 7 3 2 2 9:4 11 Nafta 7 3 2 2 9:7 11 Aluminij 7 2 4 1 11:9 10 Šentjur 7 3 1 3 12:13 10 Šmartno 7 2 2 3 7:11 8 Železničar 7 1 3 3 11:14 6 Viator 7 1 2 4 9:12 5 Beltinci 7 1 2 4 4:11 5 Renkovci 7 1 1 5 9:19 4 Brda 7 0 0 7 2:19 0 Kolesarstvo Simon Špilak pokalni prvak Ob otvoritvi štirih odcepov nove asfaltirane ceste v cankovski občini je organiziral Kolesarski klub Tro-povci v sodelovanju z Občino Cankova v Kraščih cestnokolesarsko dirko za pokal občine Cankova, ki je štela v konkurenci dečkov in mladincev tudi za pokal Slovenije. Od prijavljenih 197 kolesarjev je do cilja pripeljal 101 tekmovalec, to pa kaže, da je bila proga zelo zahtevna. Pri dečkih A je zopet blestel domači tekmovalec Simon Špilak, ki je s superiorno vožnjo v drugem krogu zmagal s prednostjo 30 sekund ter tako že osvojenim letošnjim državnim naslovom dodal še naslov pokalnega prvaka Slovenije, to pa je vsekakor enkraten uspeh. Med mlajšimi mladinci je zasedel Blaž Gyoha devetnajsto mesto, Dominik Zelko in Tomaž Fras pa sta v svojih kategorijah zasedla zadnji mesti. Zanimiva je bila dno uvrstila domačina Andreja Klepač, ki je že lani sodelovala na tovrstnem tekmovanju, in Andrej Pintarič. V kvalifikacijah, ki so bile v ponedeljek in torek v Radencih in Murski Soboti, pa so se preizkušali mladi domačini Gregor Ficko, Aljoša Ficko, Damir Bezjak in Luka Fekonja. Vse tekme v četrtek, petek in soboto bodo potekale v teniškem centru v Radencih. FERI MAUČEC V Radencih je bil teniški turnir za dečke in deklice (9 do 11 let) za pokal Radenske. Od domačinov je bil najuspešnejši Beno Šiftar, ki je pri dečkih (do 11 let) zasedel drugo mesto. Tomislav Ternar (do 11 let) in Alja Gabor (do 9 let) sta zasedla tretje do četrto mesto. (FM) Na občinskem teniškem prvenstvu Ljutomera so zmagali: Primož Kolbl (do 25 let), Igor Novak (do 45 let) in Jože Makoter (nad 45 let). (NŠ) tudi dirka začetnikov. Med osmimi tekmovalci je bil s specialnim kolesom najhitrejši Kristjan Škrilec, z navadnim kolesom pa sta bila najhitrejša Damjan Kampi in Katja Ko-ler. V Moravskih Toplicah 185 kolesarjev Občinska športna zveza Moravske Toplice je bila organizator 4. rekreativnega kolesarskega maratona. Sodelovalo je 185 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, krajšo progo (28 km) je prevozilo 82, daljšo (50 km) pa 103 kolesarji. Najstarejša udeleženca sta bila 75-letni Adolf Topolovec in 74-letna Katarina Rengeo. Najmlajši, ki je kolesaril v Moravskih Toplicah, pa je bil 7-letni Dušan Fister. Med skupinami je bila najštevilčnejša skupina Pilot Skystar, ki je štela 34 kolesarjev. V večji skupini pa so tudi nastopili kolesarji soboških upokojencev, Mure, Telekoma in Radenske. Na krajši progi so bili najhitrejši - moški: 1. Jože Karaš, 2. Uroš Jančar, 3. Stane Durič; ženske: 1 . Alenka Ružič, 2. Mojca Kerčmar, 3. Darja Vnuk Gobec. Daljšo progo pa so najhitreje prevozili - moški: 1. Damir Strah, 2. Drago Forjanič, 3. Obrad Lazič; ženske: 1. Anica Gašparoš, 2. Maja Črešnar, 3. Brigita Čahuk. FERI MAUČEC, FOTOGRAFIJA: JURE ZAUNEKER Petišovci: Dobrovnik 0 : 4 Nedelica 4 4 0 0 16:1 12 Dobrovnik 4 3 1 0 13:4 10 Olimpija 4 2 1 1 8:2 7 Čentiba 4 2 1 1 11:7 7 Lakoš 420 2 6:8 6 Polana 4 1 0 3 6:10 3 Panonija 4 0 1 3 2:13 1 Petišovci 4 0 0 4 3:20 0 2. MNL MS Rezultati - 4. kolo Bogojina: Dokležovje 3 :3 Gančani: Hodoš 2 :4 Šalovci: Rotunda 3 : 0 Makoter: Pušča 9 : 0 Makoter, 4 3 1 0 19:2 10 Šalovci 4 3 1 0 10:2 10 Hodoš 422 0 14:9 8 Gančani 4 2 0 2 10:11 6 Dokležovje 4 1 2 1 10:9 5 Pušča 4 1 0 3 4:14 3 Bogojina 4 0 2 2 5:12 2 Rotunda 4 0 0 4 6:19 0 2. MNL Lendava Rezultati - 4. kolo Žitkovci: Nafta (v.) 2:2 1 Dolina: Graničar 0:5 Kapca: Mostje 1 : 4 Mostje 4 3 1 0 16:4 10 Žitkovci 4 3 1 0 13:4 10 Nafta (v.) 4 2 2 0 13:7 8 Graničar ,410 3 7:13 3 Dolina ’ 4 10 3 5:16 3 Kapca 400 4 5:15 0 Mali nogomet - PL Bulls 4 3 1 0 14:9 10 Černelavci 4 2 1 1 12:10 7 Prosečkavas 4 2 1 1 12.12 7 Triglav 4 2 0 2 14:12 6 G. Metuljček 4 2 0 2 10:8 6 Mladinec 4 1 2 1 17:8 5 Kupšinci 4 1 2 1 17:11 5 Flamingo 4 1 2 1 13:13 5 Videm 4 1 1 2 9:12 4 JuniorSNV 4 1 1 2 11:21 4 Tropovci 4 1 1 2 7:18 4 Kapela 4 1 0 3 13:15 3 3. SNL vzhod Rezultati - 6. kolo Hotiza: Kerna 4:1 Veržej: Črenšovci 0:1 Lesosplast: Tromejnik 7 Kobilje: Apače 1:0 Goričanka: Turnišče 1: Odranci: Bistrica 8 : 0 Čarda: Bakovci 4:1 Turnišče 6 4 2 : 1 1 0 11:5 14 Goričanka 6 3 2 1 16:8 11 Čarda 6 3 2 1 11:6 11 Lesoplast 6 3 1 2 17:10 10 Hotiza 6 3 1 2 16:11 10 Odranci 6 2 3 1 15:6 9 Kerna 6 3 0 3 13.10 9 Apače 6 3 0 3 12:12 9 Kobilje 6 2 2 2 6:9 8 Bakovci 6 2 1 3 9:11 7 Črenšovci 6 2 1 3 8:14 T Tromejnik 6 1 2 3 6:17 5 Veržej 6 1 1 4 9:11 4 Bistrica 6 1 0 5 9:28 3 1. MNL MS Rezultati - 4. kolo Tišina: Lipa 4 : 0 Bratonci: Motvarjevci 3: Grad: Serdica 0:5 Rakičan: Slatina 1:1 Ižakovci: Cankova 4:1 Roma: Ljutomer 5:2 Serdica 4 3 0 2 1 11:8 9 Rakičan 4 2 2 0 8:4 8 Tišina 4 2 1 1 10:5 7 Slatina 4 2 1 1 9:6 7 Ižakovci 4 2 1 1 12:10 7 Motvarjevci 4 2 0 2 11:8 6 Bratonci 4 2 0 2 8:8 6 Roma 4 1 2 1 8:8 5 Cankova 4 1 2 1 9:11 5 Grad 4 1 1 2 6:11 4 Lipa 4 1 0 3 5:12 3 Ljutomer 4 0 0 4 7:13 0 1. MNL Lendava Rezultati - 4. kolo Olimpija: Polana 2:1 Čentiba: Panonija 2 :1 Lakoš: Nedelica 0:3 Nogometna liga Si. mobil Mura : Koper 1 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 800. Sdodnik: Čeferin (Kranj). Strelec: Mesarič (48). Mura: Luk, Cifer, Prednik, Gabor, Vogrinčič (Žilavec), Ajei, Lukič, Mesarič (Ristič), Gajser, Kopunovič (Pterovič), Grrizold. Druga državna nogometna liga Nafta ; Šentjur 3 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelca: 1 : 0 Utroša (18), 2 : 0 Tratnjek (20-11 m), 3 : 0 Utroša(41). Nafta: Starovasnik, Hozjan (Kulčar), Ulen, D. Novak, Tratnjek, Varga, Gerenčer (T. Novak), Godina, Zver (Koša), Utroša, Baša. Renkovci; Šmartno 1 : 1 Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Žunič (Kanj). Strelca: 0 : 1 Borštnar (48), 1 : 1 Puhar (71). Renkovci: A. Lebar, D. Ritlop,' Kocet, Nežič, S. Bojnec, Graber (Litrop), R. Bojnec, A. Ritlop, Puhar, S. Lebar, Gašaparac (Felbar). Zagorje : Beltinci 2 : 0 Zagorje - Igrišče Zagorja, gledalcev 600. Sodnik: Brence (Maribor). Strelca: 1 : 0 Uranič (13), 2 : 0 Petrušič (18). Beltinci: Fekonja, Slana, Erjavec, Fajdiga, Škafar, Matej Fras, Novak, Zorica (Recek), Mertuk (Balažič), Kokaš, Kološa (Matevž Fras). Tretja državna nogometna liga Čarda : Bakovci 4 ; 1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelci: 1 : 0 Kranjec (27), 2 : 0 Vogrinčič (30), 2 : 1 Horvat (37), 3 : 1 Kerec (53), 4 : 1 Kranjec (57). Čarda: Lepoša, Antolin, Čarni, Jaklin, Meničanin, Cigut, Vogrinčič (Lang), Kerčmar, Kerec, Koltaj, Kranjec (Matuš). Bakovci: Kamnik, Bezjak, Ivančič (Hari), Sabotin, Bagola, Cor, Šnurer (Viher), Donša, Benko, Horvat, Verban (Faršang). Odranci: Bistrica 8 : 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Ozu (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kavaš (4), 2 : 0 Brunec (5), 3 : 0 B. Berendijaš (41), 4 : 0 Brunec (54), 5 : 0 Brunec (61), 6 : 0 Mertik(68), 7 : 0 Zadravec(71), 8 : OZa-dravec (83). Odranci: Marič, Kreslin (Zakojč), S. Virag, Pozderec, R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan, B. Berendijaš (Mertik), Brunec (Lebar), Zadravec, Kavaš. Bistrica: Matek (Kustec), Lazar, Ščerbič (Kramar), Maučec, R. Kolenko, Fifonja, Ozbetič, A. Kolenko, Cigan, Gruškovnjak (Graj), Kustec. Goričanka Big Fun : Turnišče 1 ; 1 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun , gledalcev 250. Sodnik: Rajh (Lovrenc). Strelca: 1 : 0 Lapoša (51), 1 : 1 Mujdrica (55). Goričanka Big Fun: Ngmec, Gider, Buček, F. Vogrinčič, Ficko-, Poredoš, Kren (Frčko), V. Kolar (S. Vogrinčič), Kosednar, Lapoša, J. Kolar. Turnišče: Dominko, D. Pucko, J. Pucko, Prša, Buzeti, Mujdrica, Ternar (Kreslin), Tompa, Gabor (Lacko), Škafar (Doma), Vegič. Kobilje : Apače 1 : 0 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 100. Sodnik: Lešnik (Rošnja). Strelec: 1 : 0 Trajber (80). Kobilje: Cener, D. Bukovec, Horvat, Muler, J. Bukovec, Nemet, Laci, Turner (Penhofer), Kutoš (Gyyurkač), Trajber, Karlovčec. Apače: Kozar, Kurbus, Hvalec, Fifolt, Rakovec, Fras (Štrakl), A. Vajnhan-dl, M. Vajnhandl (Topolinjak), Vukan, Vajngerl, Cipot. Lesoplast; Tromejnik Slovenica 7 :1 Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 350. Sodnik: Pintarič (Črenšo-vci). Strelci: 0 : 1 B. Horvat (12), 1 : 1 Kerčmar (15), 2 : 1 Časar (25), 3 : 1 Škaper (27), 4 :1 Škaper (41), 5 :1 Krančič (53), 6 : 1 Krančič (76), 7 : 1 Ulen (88). Lesopalst: Zver, Živič, Malačič, Ulen, Kardoš (Gjergjek), Škerlak (Čahuk), Krančič, Sukič (Kerčmar), Časar, Škaper, Kerčmar. Tromejnik Slovenica: Husar, Bence, Šinko, B. Horvat (Časar), Kulcsar, Šalamon, Hajdinjak, Cener, J. Horvat, Kovač (Dobrina). Veržej: Črenšovci 0 : 1 Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 200. Sodnik: Partlič (Pekre). Strelec: 0 : 1 Horvat (67). Veržej: Dervarič, Hanžekovič, Pučko, B. Osterc, Vidmar, Cmrečnjak (Rajh), Uršič, Sunčič, Kolb (Kosi), Panič, Ropoša (Špilak). Črenšovci: Hanžekovič, Matjašec, Hartman, B. Horvat, Voh, Pintarič, Da. Horvat, Gomboc, De. Horvat, Plej, Tkalec. Nograd Hotiza : Kerna 4 ; 1 Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 150. Soclnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kutoš(6), 1 : 1 Tratnjek(16), 2 : 1 Koudila(71), 3 :1 Tratnjek(83), 4 : 1 Ritlop (85). Nograd Hotiza: Žižek, Koudila, Horvat, Oletič, Kolar, Jakšič, Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop (Kerek), Gyorkoš (Farkaš). Kerna: Sočič, D. Banfi (Škedelj), Vinčec, Duh, Sočič, Gerorec, Kuhar, V. Kutoš, Rakar (Bočkorec), J. Kutoš, Vučak(B. Banfi). Rokoborba _________________________________________-1____ Sobočani četrti V Murski Soboti je bilo ekipno tekmovanje dečkov v rokoborbi v prostem in grško-rimskem slogu v donavski ligi. Sodelovalo je pet ekip. Za RK Murska Sobota so nastopili: Črnko, Volmut, A. in M. Fajs, Banfi, Smodiš, Šernek, Bartus ter okrepitve T. in A. Kocon, B. in A. Šiško iz Dobrovnika ter Novak iz Ljutomera. Zmagala je ekipa Kaposvara iz Madžarske. Sobočani so izgubili srečanja s Kaposvarom, 0 : 36, Dunajplovbo, 8 : 28, Liko, 8 : 28, in premagali Gradec z 21 :16 ter zasedli četrto mesto. V finalu, ki bo na Dunaju, se bodo Sobočani borili za sedmo mesto. (FM) VESTNIK, 21. september 2000 ŠPORT Judo Uspešni nastopi Hašaja V Splitu je bil močan mednarodni turnir v judu Svobodna Hrvaška. Med tekmovalci iz devetih držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, za katero je nastopil tudi Sobočan Goran Ha-šaj. Zmagala je reprezentanca Madžarske pred Slovenijo. Goran Hašaj je zasedel v kategoriji do 73 kg drugo mesto, potem ko ga je v finalu premagal madžarski reprezentant. Slovenska reprezentanca je bila v Splitu na enotedenskih pripravah. Goran Hašaj se je izkazal tudi z dvema zmagama v tekmovanju Alpske lige v Slovenski Bistrici, kjer je Impol, za katerega tekmuje, zasedel prvo mesto. (FM) Akrobatsko letenje ______________________________£__ Podlunšek prvak, Gujt tretji V organizaciji'Aerokluba Murska Sobota je bilo na letališču v Rakičanu tekmovanje v akrobatskem letenju AKRO 2000 v kategorijah sportsman in intermediate. V lažji kategoriji sportsman je sodelovalo Šah Radenska Pomgrad DP V Novem mestu je bilo državno mladinsko ekipno prvenstvo v šahu. Sodelovala je tudi ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote (Gomboc, Lazar, Gjuran, Kovač) in se odlično odrezala, saj je brez izgubljenega dvoboja zasedla prvo mesto, postala državni prvak in ubranila lanskoletni naslov. Radenska Pomgrad je premagala Triglav Krško s 3,5 : 0,5, Tolmin s 3,5 : 0,5, Domžale s 4 : 0, Novo Gorico s 3 : 1, Lipo Šentjur s 3 : 1 in neodločeno igrala z ekipo Toma Zupana Kranj z 2 : 2 in s Piramido Maribor z 2 : 2. Vrstni red: 1. Radenska Pomgrad Murska Sobota 12 (21) točk, 2. Tomo Zupan Kranj 12 (18), 3. Nova Gorica 11 (19,5). Radenska Pomgrad v finalu V polfinalni tekmi slovenskega šahovskega pokala je ekipa ŠD Ra- Odbojka V prijateljski tekmi je hrvaški državni prvak Mladost v Zagrebu s težavo premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 2 (21 : 25, 25 : 18, 25 : 23, 23 : 25, 16 : 14). Povratno srečanje bo v torek, 26. septembra, v Murski Soboti. (FM) V prijateljski tekmi so državne prvakinje Metala Branika iz Mariboru v Ljutomeru premagale domačo Zavarovalnico Maribor s 25 : 22, 27 : 25, 25 : 16, 25 : 21,25 : 22. Ljutomerske odbojkarice so sodelovale tudi na mednarodnem turnirju na Ptuju in med štirimi ekipami zasedle prvo mesto. (NŠ) Nogomet V tretjem krogu pokala MNZ Lendava so igrali: Turnišče : Renkovci 3 : 1, Črenšovci: Nograd Hotiza 5 : 2, Odranci: Nedelica 3 : 0 in Bistrica: Nafta 1 : 7. Kobilje je bilo prosto. (FM) Pri NK Nafta iz Lendave je začela delovati šola nogometa, ki jo vodi nekdanji igralec in trener Nafte Boris Radoš iz Novega Sada. Radoš je doslej že vodil nogometno šolo Siniše Mihajloviča v Novem Sadu. (FB) V tretjem kolu prvenstva v prvi slovenski ligi malega nogometa je ljutomerski Meteorplast v Zagorju premagal domačo ekipo Gip Beton MTO s 6 : 4 (Novak 2, Vozlič, Makovec, Kralj in Kurnik). (NŠ) ŠD Filovci je bilo organizator nočnega turnirja v malem nogometu. Med petimi ekipami je zmagala druga ekipa Filovec (mladinci) pred Ivanci in SD Jezero iz Dobrovnika. Najboljši strelec je bil Bukovec (Jezero), ki je dosegel 10 golov. (F. Režonja) Letalstvo Gajser - Potočnik in Korc - Hladen DP V Veržeju je bilo drugo odprto državno prvenstvo v letenju z ultralahkimi napravami (zmaji in ultralahkimi letali dvosedi), ki ga je organiziral v sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije Aeroklub Prlek iz Ljutomera. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci, saj so zmagali v obeh kategorijah. Med šestimi motornimi zmaji sta prepričljivo zmagala T. Gajser - B. Potočnik (Prlek) z 2427 točkami pred posadkami B. Grot - R. Červek (AK Murska Sobota), 1664, V. Ferenc -K. Ferenc, 1623, J. Gajser-M. ■Žitnik, 1584, in M. Kosi - R. Tibaut (vsi Prlek), 1341 točk. Med šestimi ultralahkimi letali sta zmagala D. Korc - M, Hladen (Prlek) z 2201 točko, M. Tadina - L Šeligo (Por-lek) sta bila z 852 peta, A. Prša -S. Preši (Mavrica) pa s 181 točkami šesta. FERI MAUČEC, FOTOGRAFIJA: JURE ZAUNEKER 5, v težji kategoriji intermediate, ki je štelo za državno prvenstvo, pa 7 tekmovalcev. Zaradi odpovedi Jožeta Černiča iz Slovenj Gradca je moral vstopiti v tekmovanje Peter Podlunšek, čeprav nima svojega denske Pomgrada iz Murske Sobote premagala ekipo ŠD Koper Žus-terna s 3 : 1. Za Radensko Pomgrad so zmagali Ribli, Cigan in Kovač. V finalu slovenskega šahovskega pokala, ki bo 13. oktobra na Bledu, bo igrala Radenska Pomgrad z Branikom iz Maribora. (FM). ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo septembrski članski hitropotezni turnir. Med 13 igralci je zmagal Boris Kovač z 10,5 točke pred Danilom Harijem, 9,5, Robijem in Jožetom Gruško-vnjakom, po 7,5, Alojzom Kosom in Bogdanom Harijem, po 7 točk. (FM) Balinanje V Murski Soboti je bilo tekmovanje v balinanju invalidov in upokojencev. V finalu je ekipa DU Murska Sobota premagala DRŠI Murska Sobota in dobila prehodni pokal. (TK) Atletika AK Pomurje zmagal Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil 'organizator atletskega mitinga - prvega srečanja štirih ekip iz Slovenije in Hrvaške. Sodelovalo je 110 atletov in atletinj. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so tako pri moških kot ženskah zasedli drugo, v skupni uvrstitvi pa prvo mesto. Pri moških je zmagal AK Medžimurje s 26 točkami pred AK Pomurje, 23, AK Ptuj, 21, in Namizni tenis Podvig Kerne v Velenju letala in je tekmoval s klubskim zli-nom 50, s katerim je letos zelo malo treniral. Kljub temu je Podlunšek zasedel prvo mesto in ubranil naslov državnega prvaka, čeprav v drugi kategoriji kot prejšnje leto. Lep uspeh je dosegel Sobočan Marjan Gujt, ki je zasedel tretje mesto, čeprav je letos prvič tekmoval v kategoriji intermediate, v začetku letošnjega leta pa je zmagal v kategoriji sportsman na Češkem. Tretji domačin Emil Šeruga je zasedel šesto mesto. V kategoriji sportsman je zmagal Bogdan Pohar, medtem ko je bil domačin Marjan Gujt drugi, Emil Šeruga pa četrti. Organizacija tekmovanja je bila izvrstna, saj se je končalo brez vseh težav in pripomb tekmovalcev. Tekmovanje so sklenili z letalskim programom, v katerem so sodelovali najbolje uvrščeni na d-ržavnem prvenstvu, letala slovenske vojske, zmajarji, padalci in drugi letalci. FERI MAUČEC Rokometni pokal Visoka zmaga Pomurke Rokometaši Pomurke Krog Bakovci so gostovali v Ajdovščini in v prvi tekmi slovenskega rokometnega pokala z visokim rezultatom premagali Ajdovščino z 32 : 24 (17 : 9). Pomurka: B. Vereš, D. Kolmako 3, A. Kolmanko T, Ovsenjak 3, Hegeduš 2, Husar 2, A. Vereš 4, Horvat 4, S. Buzeti 8, Sečko 3, Zajnkovič 2, Roškar. Povratna tekma bo v soboto ob 19. uri v Murski Soboti. (FM) AK Nedelišče, 14 točk. Med ženskami je bila najboljša ekipa AK Ptuj s 27 točkami pred pred AK Pomurje, 26, AK Nedelišče, 21, in AK Medžimurje, 9 točk. Skupni vrstni red: 1. Pomurje, 49, 2. Ptuj, Hokej na travi Zmagal Triglav HK Triglav iz Predanovec je pripravil mednarodni turnir v hokeju na travi za ženske. Med tremi ekipami so bile najuspešnejše domačinke, igralke Triglava, ki so dvakrat premagale Jedinstvo iz.Za-greba s 5 : 0 (A. Cipot 2, U. Cipot, Švenda, Klemenčič) in s 3 : 0 (Buček, A. Cipot, Sočič) ter Moravske Toplice z 1 : 0 (Švenda) in zasedle prvo mesto. Drugo mesto so zasedle hokejistke Moravskih Toplic, tretje pa Jedinstva. (FM) V prvem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je pripravila prijetno presenečenje ekipa Kerne iz Puconec, saj je kot novinec v Velenju nepričakovano, vendar zasluženo premagala domačo Ero, četrtouvrščeno moštvo z lanskega prvenstva. Junak srečanja je bil Unger, ki je brez izgubljenega niza premagal vse tri domačine, hkrati pa slavil skupaj s Pavičem .tudi v dvojicah. Dobro je igral tudi Pavič, ki je dosegel še dve posamični zmagi. Razočarala pa je ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je doma nepričakovano izgubila s Krko iz Novega mesta. Za Sobočane je bil usoden njihov nekdanji igralec Horvat, ki je premagal vse tri domačine in skupaj s Hribarjem zmagal tudi v dvojicah. Tekma med Radgono in Križami bo odigrana pozneje. V drugi ligi je dosegla druga ekipa MT Sobote dve zmagi v gosteh, v tretji ligi pa je druga ekipa Kerne iz Puconec v pomurskem v Soboti 48, 3. Medžimurje, 4. Nedelišče, obe ekipi imata po 35 točk. Od pomurskih tekmovalcev so v svojih kategorijah zmagali: Manica Ružič v teku na 100 m (13,0), Sonja Roman v teku na 800 m (2:14, 2), Lucija Cvetko v teku na 1500 m (5:13,3), Davorin Čelešvskokuv daljino (626) ter ženska štafeta 4 x 300 m (Ružič, Jakopec, Hujs, Roman). Druga mesta so zasedli: Miki Korčulanin v teku na 800 m (2:04, 6), Davorin Čeleš v metu krogle (12,80) in Karmen Grnjak v skoku v višino (165). Tretji so bili: Aleš Kociper v teku na 100 m (11,6), Tjaša Hujs v teku na 800 m (2:28,1), Anja Cipot v skoku v daljino (466), Davorin Čeleš v skoku v višino (200) in moška štafeta 4 x 300 m. Četrta mesta so zasedli: Nina Jakopec v teku na 100 m, Laura Korčulanin v teku na 300 m, Miha Žalig v skoku v daljino, Karmen Grnjak v skoku v daljino, Miha Žalig v skoku v višino. Peto mesto pa je zasedel Tomaž Roudi vteku na 300 m. (FM) derbiju premagala novinca Ljutomer. Rezultati - 1. liga: Era -Tempo : Kerna Puconci 3 : 6 (Vodušek : Pavič 1 : 2, U. Slatinšek : Smodiš 2 : 0, J. Slatinšek: Unger 0 : 2, U. Slatinšek : Pavič 1 : 2, Vodušek: Unger 0 : 2, J. Slatinšek : Sapač 2 : 0, Slatinšek - Slatinšek : Unger-Pavič 1 : 2, U. Slatinšek : Unger 0 : 2, J. Slatinšek : Pavič 1 : 2); Moravske Toplice Sobota : Krka 3 : 6 (Kocuvan : Horvat 0 : 2, Karkovič : Retelj 2 : 0, Solar: Hribar 0 : 2, Karkovič : Horvat 0 : 2, Kocuvan : Hribar 0 : 2, Solar: Retelj 2 : O, Karkovič - Kocuvan : Horvat - Hribar 0 : 2, Karkovič : Hribar 2 : 0, Koščak : Horvat 0 : 2). Rezultat - 2. liga: Ilirija : MT Sobota II 3 : 6 (Ropoša 2, Ocepek 2, Puhan, Ropoša-Ocepek); Vesna : MT Sobota II 4 : 6 (Ropoša 2, Puhan 2, Ocepek, Ropoša - Ocepek). Rezultat - 3. liga: Kerna II: Ljutomer 6 : 2 (Gider 2, Gorčan 2, Sapač, Gider - Gorčan za Kemo ter Tkalec in Sklizovič za Ljutomer). M. U. Košarka Sobočanke so se dobro upirale Začelo se je prvenstvo v prvi slovenski ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje ekipa Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke so v prvem kolu gostovale v Ljubljani in po pričakovanju izgubile s favorizirano ekipo Ilirije z 69 : 82 (52 : 60, 29 : 38, 13 : 18). Pomurje Skiny: Ori 25, Svetina 15, Horvat 12, Glišič 1 T, Kerec 4, Pušenjak 2. (FM) Prepričljiva zmaga Radenske Creativa V drugem kolu tekmovanja za slovenski košarkarski pokal je Radenska Creativ iz Murske Sobote prepričljivo premagala Mascom Lenart s 110: 65. Najuspešnejši je bil Želj, ki dosegel 33 točk, hkrati pa tudi osem trojk. Drugi strelci Radenske Creativa: Meško 20, Besedič 16, Niderl 12, Bratkovič 8, Žakula 8, T. Novak 5, A. Novak 4 in Hozjan 4. V prijateljski tekmi so košarkarji Radenske Creativa premagali Maribor s 97 : 95. Strelci: Besedič 22, Meško 19, Žakula 15, Niderl 12, Želj 7, Bratkovič 5, Novak in Hozjan po 1. (FM) Šport od tod in tam Šport paraplegikov - V Budimpešti na.Madžarskem je bilo povratno srečanje Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije z madžarskimi vrstniki. Pomerili so se v vrtnem kegljanju, pikadu in šahu. V vrtnem kegljanju je zasedel Bojan Ciman drugo, Leon Jurkovič pa tretje mesto. V pikadu je bil Jože Gomboc drugi. V šahu je Vlado Horvat zasedel tretje, Franc Borovnjak pa četrto mesto. (FM) Atletika - Na tradicionalnem spominskem teku Borisa Keršbau-merja v Mežici so sodelovali med več kot sto tekmovalci tudi nekateri člani TS Radenske. Najuspešnejši je bil Alen Kovačič, ki je zasedel pri dečkih na 1000 m drugo mesto. V teku na 10 km sta zasedla v svoji starostni skupini starejših članov Milan Sapač in Anton Kovačič peto in deseto mesto, med ml. veterani pa je bil Slavko Kumek (GR) prvi. Na mladinskem atletskem mitingu v Ljubljani je zasedel Samo Pelci (AK Pomurje) v teku na 400 m prvo mesto. (G. G.) Dan športa v Doliču - ŠD Dolič organizira v nedeljo, 24. septembra, ob 9. uri Dan športa. Izvedli bodo kros za vse kategorije, turnir v malem nogometu, igrali bodo odbojko na mivki in organizirali zabavne igre. Podrobnejše informacije po telefonu: 041 328 254 - Navotnik (FM) Košarka - V prvem kolu slovenske mladinske košarkarske lige je Branik iz Maribora premagal Radensko Creativ Soboto v zadnjih sekundah s 73 : 71. Strelci: T. Novak 22, A. Novak 13, Hari 11, Hozjan 10, Pok 9 in Bojnec 5 (FM) Košarka - V Murskem Središču je bil mednarodni košarkarski turnir. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Miarte Lindau iz Lendave. V finalu so Lendavčani izgubili z domačim Modeksom 67 : 80 in zasedli drugo mesto. (FB) Košarka - V tekmovanju prve slovenske košarkarske lige za ml. dečke je Radenska Creativ premagala Kemoplast iz Šentjurja s 56 : 23. Strelci: Juteršnik 22, Rogan in Titan po 9. (FM) Strelstvo - Na mednarodnem strelskem tekmovanju za pokal Brezja na Hrvaškem je zasedla med 15 ekipami SD Pomurka Ml Murska Sobota drugo mesto s 1148 krogi, Tišina je bila tretja (1148), Radgona pa četrta (1141). Med posamezniki je zmagal Milan Svetec (Radgona) pred Majo Dular in Tomažem Kerčmarjem (oba Pomurka). (FM) Kegljanje - Naša najboljša ke-gljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika uspešno začenja novo sezono. Na ekipnem turnirju na Jesenicah je podrla Marika Kardinar za ekipo Mi-roteksa 456 kegljev. Na četvero-boju v Celju je zasedel Miroteks med štirimi ekipami prvo mesto, Marika pa je podrla izjemnih 492 kegljev. (FB) Badminton - V Lendavi je bil prvi D-turnir v badmintonu. Med 30 udeleženci je pri moških zmagal Lendavčan Daniel Novak, Matjaž Žalik je bil tretji, pri ženskah pa je Tjaša Pal zasedla drugo mesto. (FB) Badminton - Na prvem mladinskem pozivnem turnirju (do 17 let), ki je bil v Lendavi, je sodelovalo 14 fantov in 7 deklet. Od Lendavčanov je bil najboljši Marko Ketler, ki je zasedel tretje mesto: Boštjan Š6-men je bil šesti, Igor Prosič pa sedmi. (FB) Strelstvo - SD Štefana Kovača iz Turnišča je pripravila na strelišču v Dobrovniku tekmovanje z MK puško za pokal Turnišča. Ekipno je zmagala SD Gančani s 536 krogi, med posamezniki pa Vesna Mele (Ormož) s 182 krogi. Po sedmih turnirjih vodi SD Ormož z 90 točkami pred Gančani, 89 točk. Med posamezniki pa vodi Marjan Balažič (Gančani) s 1233 krogi. (FB) Vrtno kegljanje - V Novem mestu je bilo državno prvenstvo v vrtnem kegljanju za invalide. Med 55 tekmovalci iz 9 klubov je sodelovala tudi ekipa Murske Sobote in z 235 podrtimi keglji zasedla peto mesto. (TK) 20 MULARIJA 21. september 2000, WNIK Varna povezava Vlada je obljubila brezplačno uporabo in dostop do interneta vsem udeležencem v procesu izobraževanja, uprava študentske organizacije Univerze v Ljubljani pa je njihovo dejanje »strogo obsodila«. Študentska organizacija je namreč prepričana, da je obljuba zavajajoča, pomenila naj bi predvolilno pridobivanje glasov študentov in mlade populacije. Študentska organizacija v Ljubljani je tudi postavila vprašanje, kako naj bo projekt izveden brez obremenitve državnega proračuna, kot zatrjuje vlada. Če bi imela le-ta namero pomagati vsem v procesu izobraževanja, menijo pri študentski organizaciji, bi naredila konkretne poteze za pridobivanje številke 0889 za projekt KISS - Komunikacijsko informacijski servis, saj sta tako KISStot Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) zaprosila za dodelitev posebne klicne številke za dostop v medmrežje 0889, ki bi znižala stroške uporabe svetovnega spleta, vendar je ministrstvo za promet in zveze vlogi zavrnilo. http://www.slo-tenis.net/ http://www.zmelkoow.com/ http://www.election2000com. homepage.com/ Na strani lahko glasujete za Kučana ali Moniko ali Mr. Beana in se nasmejete ideji magične humoristične strani! http://piskerman.tripod.com/ Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Nekoč, pred davnimi leti, je pri Gradu na Goričkem živela kača. Na glavi je imela zlato krono. Bila je zelo pametna in nikomur ni storila nič hudega. Preganjala pa je tiste, ki so ji hoteli odnesti krono. Vsak dan se je hodila po podzemnem rovu kopat v ribnik. Ljudje so jo zelo občudovali.Nekega dne je cesar rekel svojim pomočnikom: »Kdo si upa vzeti kači krono z glave? Tisti dobi mojo hčer za ženo.« Eden od služabnikov se je ojunačil in dejal, da bo prinesel to krono. Vzel je najhitrejšega konja in z 7. babico sva se odločili, da bova kuhali marelično marmelado. Nabrali sva pet kilogramov zrelih marelic, jim odstranili koščice in jih skuhali v lastnem soku. Počasi sva dodali sladkor in citronsko kislino, da bi marmelada ohranila lepo barvo. Mešali sva tako dolgo, dokler ni bila marmelada primemo gosta. Še V Radencih je do 23. 9. 2000 9. državno prvenstvo v tenisu za člane in članice. Na straneh si lahko ogledate sprotne rezultate s tekmovanja in druge informacije. Smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in čiwawo na straži. Stran z računalniškimi povezavami, kijih potrebuje vsak začetnik računalništva. njim odjahal k ribniku. Ko se je kača kopala, ji je ukradel krono. Kača je prišla izvode in opazila, da krone ni več. Z vso hitrostjo se je pognala za služabnikom. Skoraj bi ga že dohitela, tedaj pa je on s konjem odjahal skozi vrata, ki so se za njim takoj zaprla. Kača je z glavo udarila vanje in poginila. Ko je služabnik prinesel krono k cesarju, je poginil tudi konj, s katerim je jahal. No, cesar mu je res izročil svojo hčer, s katero se je poročil in oba sta živela srečno naprej. KATJA HERIC, 6. RAZ. OŠ ŠALOVCI vročo sva jo dali v pripravljene kozarce in jih takoj zaprli s pokrovčki. Nato sva jih zložili v primemo ogreto pečico. Čez nekaj ur sva vzeli kozarce iz nje in nanje nalepili etikete. Tako je bila marmelada pripravljena za shrambo. Bila je zelo dobra. INES MAČEK, 8. RAZ. OŠ II M. SOBOTA miImc /imm- Najprej možgančki na vrsti so, ki morajo biti za to. . In kar naenkrat se ves svet sesuje kot na toplem sladoled. Potem pa se to melje in meša, kot to zna vsaka preša. V tvoji razgreti glavi pa misel po tihem ti pravi: Napiši pesem tako, da glasno donela bo. Potem vse črke hitro priletijo ih možgane ti zbistrijo. Nato pišeš in pišeš, dokler vsega ne opišeš. TAMARA JERIČ, 6. RAZ. OŠ BAKOVCI Ljudje dostikrat lažemo in to se hitro razve. Potem nas je sram, kajti lagati je zelo grdo. Tudi jaz sem se že zlagala. To je bilo v prvem razredu. Med odmori smo se veliko igrali. Najrajši smo se nosili na hrbtu in držali v rokah dežnik. Dečki so nas suvali in nagajali. Tako sva s sošolko padli. Pri tem se je zlomil dežnik, ki je bil last druge sošolke. Učiteljica je rekla, da gaje treba plačati. Bilo me je zelo sram, ker sem to naredila. Sklenila sem, da tega ne bom povedala nikomur od domačih, za plačilo pa bom vze- ‘PtAMtiCa d Moja žoga je vesela, ker nima dosti dela. Otroke rada šteje, se vsem po vrsti smeje. Rada skače, se kotali in pred nogami obstoji. Vsi jo radi brcajo in z njo na gol ciljajo. Ko pade na žebljiček, zaječi, ker svojo lepo obliko izgubi. MONIKA BENKOVIČ, 5. RAZ. OŠ BOGOJINA beleča tnalo- Nekega dne je mama rekla Rdeči kapici: »Pojdi k babici, ker je bolna, in jo poskušaj razveseliti.« Rdeča kapica se odpravi z doma. Na poti sreča zajčka, smo, jelena in veverico. Vsi jo vprašajo: »Kam pa greš?« »K babici, ker je bolna. Natrgala ji bom nekaj cvetlic, vi pa pojdite kar sami k njej. Pridem za vami,« jim odgovori, nato pa se odpravi na travnik. Tam res natrga šopek cvetlic, potem pa se odpravi k babici. Vsi jo že nestrpno čakajo in jedo potice, ki jih je spekla babica. Rdeča kapica se začudi: »Ja, la svoj denar iz hranilnika. Izteklo pa se je drugače. Mama je šla v nedeljo k maši in srečala učiteljico. Qna jo je vprašala, ali sem povedala, da sem zlomila dežnik. Mama je debelo pogledala, ker ni vedela, za kaj gre. Učiteljica ji je vse razložila. Ko je prišla domov, me je zelo jezno vprašala, zakaj ji nisem ničesar povedala. V hipu sem zardela. S solzami v očeh in veliko! zadrego sem odgo babica, saj ti nisi bolna!« »Ne, sem že ozdravela, ker so me zajček, srna, jelen in veverica razveselili.« »O, potem pa te bom še jaz! Vesela sem, da res nisi bolna in prinesla sem ti šopek rož.« »Joj, ti moja mala Rdeča kapica! Ali veš, zakaj te vsi tako kličejo?« »Ne ne, povej mi!« »Ker sem ti jaz podarila rdečo kapico, ki jo nosiš.« Nato so se vsi smejali. EVA GYOREK, 3. RAZ. OŠ I M. SOBOTA vorila, da bom s svojim denarjem poravnala dolg. Mama se je čez nekaj časa umirila in mi dejala, da mi bo denar dala ona. Pripomnila pa je še, da naj se kaj takega ne zgodi več. Rekla mi je še, daje laganje zelo grda človeška lastnost. Končno sem si oddahnila. Takrat sem ugotovila, da je bolje, če vedno povem vse po resnici. DORIS FUKAŠ, 5. A OŠ SV. JURIJ “PiMno Dragi moj Zoli! Vsako leto te povabim na rojstni dan. Upam, da ne boš imel častne straže, saj ves čas korakata za tabo Jan in Blaž. Lepo, ampak kaj pa jaz? Imam te tako rad, da ti v nevarnosti priskočim na pomoč. Doma se najraje igram z lego kockami. Te pozdravlja tvoj Vid VID BAJUK, 3. RAZ. OŠ II M. SOBOTA lO-C-O- Moji muci je ime Maca taca, vedno rada se igra, ko pa iz šole pridem, me s tačko potreplja. Hitro v sobo odhitiva, da nalogo narediva. Ko je končano vse, pa greva se skrivalnice. TINA BERDEN, 5. RAZ. OŠ BOGOJINA 4» čdde V lepem gozdu, prav poleg našega mesta, so živele velike črne mravlje. Imele so veliko mravljišče, narejeno iz iglic in listja. V votlem drevesu poleg njih pa so domovale čebele. Obe skupini sta med sabo vedno tekmovali in se bahali, če je katera naredila kaj hitreje in boljše. Čebele so bile pri tem glasnejše. Mravlje so vedele, koliko medu pripravijo čebele na leto, čebele pa, kako se medtem razširi mravljišče. »Ha, me pa smo letos pripravile za pet litrov več medu kot lani in predlani,« so se bahale čebele pred mravljami, ko so ugotovile, da one niso uspele bistveno povečati svo- ' jega mravljišča. Mravlje so odgovorile: »Ko pa je letos akacija bolj cvetela, za nas pa je odpadlo manj macesnovih iglic.« Nekega dne je divjalo hudo neurje. Bliskalo se je in treskalo je, dež pa je lil v potokih. Čebelam je uničilo vse satovje in še dolgo so prestrašene ležale v duplu. Mravlje pa so ostale brez svojega ljubega doma, a so hitro začele prinašati iglice in liste. Ko so se čebele zbudile in priletele iz dupla, so opazile, da so si mravlje naredile že kar precej veliko mravljišče. »A ste se prestrašile nevihte in se zbale, da boste spale na mokrem?« so jih vprašale. Mravlje pa so jim odgovorile s pregovorom: »Rana ura - zlata ura.« Čebelja matica je ukazala, naj tudi one začno z gradnjo satovja, vendar ga do večera niso uspele končati. Zato so morale nekatere čebele ostati čez noč zunaj. Ko sojih zjutraj druge budile, se niso ganile. Zaradi mraza so poginile. Od takrat nikoli več niso pridelale tgliko medu. Seveda, bilo jih je manj. Rana ura - zlata ura. IVO PODOJSTERŠEK, 7. RAZ. OŠ lil M. SOBOTA Moja najljubša igrača je velika žoga. Je rumene barve. Imam jo samo v hiši. Z njo telovadim in delam domačo nalogo. Če bi imela veliko denarja, bi takšne žoge kupila tudi svojim prijateljem. PATRICIJA HORVAT, 1.B OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VESTNIK 21. september 2000 NA SCENI a londonskih ulicah je bilo že skozi ves teden slutiti neko napetost, ki je naraščala skupaj z radovednim pričakovanjem množice turistov, ki so zadnji avgustovski teden preživeli v glavnem mestu Britanije. Hoteli so videti in postati del naj-večjega evropskega uličnega sprevoda, Notting Hill karnevala, ki ga po obisku in velikosti presega samo še karneval v Riu de Janeiru. Predkarnevalska mrzlica je dosegla svoj višek.v soboto dopoldan, ko so glasbeniki na odrih še zadnjič preizkušali ozvočenje in ko so skupine nastopajočih napravile še zadnje lepotne popravke na svojih tekmovalnih kostumih. Opoldan, ko je sladki vonj ocvrtih rib in krompirčka ter pečene pokovke napolnil karnevalske ulice, je bil Notting Hill pripravljen, da se zabava. Pred sodniško ko- misijo na Westbourne Grove-u so se druga za drugo zvrstile tekmovalne skupine in po ocenitvi nadaljevale svoj karnevalski sprevod naprej po ulicah. Na treh velikih odrih so glasbene skupine, od lokalnih Daniki M. Ali čuješ melodijo iz tišine? Ti mogoče padle veke zarodijo mali, novi svet? Ali upaš, sanjajoč v gaju, na psalm v raju nikdar neizpet? A se čudiš v roki z rožo iz miline? Te skrbi mogoč navdih spominu? Ti upe nove nosi sedanja - časa plima? Se samota v dvoje več ne rima? Ali nov bo bog razpet na križu? Jaz sem tvoja in ti si moja brv do naju smrti. Čemu iskal bi morja na obali? Kot spomin počiva negotovost v stekleni krsti. Edina stvar, ki me še na trenutke zmrazi, je korak, osamljen skozi golo zimo z neoro-kavičenimi prsti. Pridi, vzemi meni dano tvojo dlan, vabim te na čaj v Sahari. Matej D. Mateja H. Zakaj nočeš razumeti, da te nikoli ne bom ljubil, da nikoli ne bom tvoj, in navsezadnje, da moje srce pripada drugi? Prosim te, sprijazni se že enkrat s tem, in daj mi mir! R.Š. Sonček Ljubila sem te, ljubila te bom, čeprav te težko dobila bom! Sončnica do svetovno znanih, od poldneva do večernih ur igrale glasbo različnih zvrsti. Nepopisna gneča na ulicah je nujni sestavni del tega velikega karnevala. Zato je pred vsakih premikanjem zelo dobro premisliti, ali se splača prerivati do Westbourne Grove-a in ujeti še kakšen pogled na katero od tekmovalnih skupin v občudovanja vrednih kostumih ali pa se raje prepustiti uličnemu vzdušju, da te nosi po svojih nenapisanih pravilih. Tisti, ki pridejo na karneval, imajo pred očmi samo en namen: zabavati se. To jim ob živahni gla- sbi, bleščicah, hrani in pijači tudi uspeva, najsi bodo v karnevalski ali povsem vsakdanji opravi. Ulični festival poteka namreč pod geslom: »Vsak gledalec je udeleženec - karneval je za vse, ki si upajo biti udeleženi.« In prav to je tisto, kar je letos spet postalo pravo znamenje poguma: upati si iti na karneval. Letos se je največji evropski karneval končal tragično. Zabodena z noži sta umrla 21-letni očka Greg Watson iz Northolta in 28-letni prodajalec Abdul Bhatti. Greg že na kraju karnevala samem, Abdul pa naslednji dan v bolnišnici. Med dvodnevnim karnevalskim dogajanjem je londonska policija zabeležila nad 300 kaznivih dejanj, od tega kar 19 ubodov z noži. V obeh karnevalskih dneh so aretirali 89 oseb. Da se karneval sprevrača in oddaljuje od svojega pravega namena in cilja, se je šepetalo že pred začetkom. Po teh dveh tragičnih dogodkih in občutnem porastu krimi- nalnih dejanj pa so postale govorice preglasne, da bi se jih dalo utišati. Policiji očitajo, da sploh ni imela kontrole nad dogajanjem na zahodu mesta. Policijski komisar lan Johnston je obtožbe sicer zanikal, v isti sapi pa tudi priznal, da za vsak primer res niso posredovali, ker notting-hillski »teren« naj ne bi bil primeren za policijsko posredovanje. Dejansko so ulice Notting Hilla rahlo pretesne za dobra 2 milijona Besede srca! Na pragu prehoda Bežim po gozdu, lastne sence me lovijo, ne zdržim več tempa, ujel sem se v vejo. Konec, konec mi sledi, nič več prav se mi ne zdi. Pribežim iz gozda na plan, zdaj odgovor mi je podan na vprašanje, zakaj, zakaj? Tako je, ko si edini, tako je z mano - zakaj? - zato, ker sem jaz živel le kilometer od Modernega sveta, kjer se ti lahko raj ponuja, le najti ga moraš, a če skreneš, najdeš le gozdove, prazne in temne, v katerih so spet samo poti. Te pa ne vodijo nikamor, vse se končajo v eni in ta se spet razprostre v neskončno število drugih. Tako je, če živiš le kilometer od Modernega sveta. V prihodnje sem raje ostal na mestu, ko opazil sem pot, ki je še nisem raziskal. Bila je drugačne barve, ne več sive kot vse poprej. Vključil sem se z drugo osebo, obtičala sva samo midva, le kilometer od Modernega sveta. Da, samo dve izgubljeni senci, samo midva sva živela, živela sva le kilometer stran od Modernega sveta. Dimenzije, zvezdna vrata, poti skozi sonce, bila sva povsod, na postajah so čakali še^drugi, kmalu smo postali množica, ljudi, kaj šele, da bi prepuščale londonske »bobije«. Tudi svetnik mestnih četrti Kensington in Chel-sea, David Campion, je priznal svoje razočaranje: »Ob pol enih zjutraj so se po ulicah še vedno valile skupine glasnih in pijanih udeležencev, čeprav naj bi se karneval zaključil ob deveti uri zvečer.« Kljub tragičnima dogodkoma so bili turistinavdušeni. Konec koncev so dobili to, kar so od karnevala pričakovali. V rimskem slugu »kruha in iger« so se naplesali ob živahnih ritmih karibske glasbe, najedli tipične angleške »ribe in krompirčka« in napili temnega Gu-inessa. Črnsko prebivalstvo pa mora ponovno v geto. Od začetka je bil karneval njihova prireditev, na kateri so praznovali najprej svojo osvoboditev izpod suženjstva v Trinidadu in zatem izenačenje z belci na Notting Hillu. Žal je postal veliko norenje zabave željnih turistov in londonskih marginalcev. MARJETKA RAUŠL Odgovor za A. R.! Naša mlada bralka nas je prosila za pomoč, in sicer jo zanima, kje lahko izda svojo knjigo. Pravi, daje napisala že dve knjigi, tretjo še piše, zdaj pa bi rada eno tudi izdala. Do nedavnega bi se bilo mogoče obrniti še na Pomursko založbo, zdaj pa lahko pokličeš na Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc v Murski Soboti, kjer ti bodo razložili, kakšen je potek pri izdajanju knjige. Druga možnost je tudi, da jo izdaš v samozaložbi. množica izgubljenih, ki tavamo. A zakaj... v bistvu sega to zdaj že daleč nazaj. Mogoče pa zato, ker... živimo le kilometer od Modernega sveta. Sašo (YesterdaY) Ljubezen bolečine Boli, boli srce. Zdaj dnevi hladni so, če tebe več ni. Zdaj zame vseeno je, če preživim ali ne. Vsaka ljubezen ima vedno pripravljenp svojo oporoko. Iščem pot, pot, ki bo spremenila vse. Iščem sanje in svobodo. Bolečina v meni je, saj je to bolečina ljubezni. Zdaj ni več poti nazaj. Jaz ostala bom taka, kot sem, in enkrat v življenju našla bom srečo, Nikoli več se ne bom ujela v moške igrice. Zdaj za vse plačujem. S spomini živim, a kmalu tudi tega ne bo, kajti rada bi odšla stran od tega sveta. Ljubezen, le kaj je to? Te besede ne poznam, saj mi je vseeno za vse. Sedaj bom pustila vse za sabo in bom šla naprej, kjer ni bolečine in ne solza. Enkrat bom morala to zakopati in najti ostanke te ljubezni. Fant, razočaral si me, zato zame ti več ne obstajaš. Ljubezen boli, to vemo vsi. Da bi prišla med srečne zvezde, dala bi vse, tudi življenje. Iščem pot do svobode in sreče. A. R. Vaša čustva! j Le bolečina Po polju si se sprehajala, čisto majhna punčka si bila, | rožice si nabirala, srečna si bila. j A mladost zbežala je, i prišle skrbi so, ljubezen te izdala je, le bolečina ti ostala je. Nič več po polju se ne sprehajaš, nič več nisi majhna punčka, zdaj odrasla si in spoznala si, da življenje ni pot, posuta z rožicami. Sonja K. Takrat... Prvič sem te videla jaz, utrpnila sta mi srce in glas, od tistega trenutka mislim le še nate in rada imela bi te zase. Mateja Trenutek Kako se že pravljica začne? Nekoč... nekje... Deklica je zaspala, sladke sanje sanjala... komaj stopi v deželo sanj, pride k njej princ že dolgo občudovan, jo odpelje na otok skal, se punčka zaljubi vanj... A punčkine sanje so minile, vse so potopile, tudi otok skal in njeno gorečo ljubezen zanj... Takih punčk je na tisoče, prijateljstva, razumevanja, ljubezni si želijo, vendar premnogokrat na nasprotno naletijo. Sonja Š. Zadnje želje Mesec uspavaj me, z dotikom te noči želim za vedno zapreti vlažne oči. Pošlji mi zvezdo, naj me v sanje popelje in prosi njega, naj mi izpolni še zadnje želje. Nataša C. Dragi! Tebi pišem pesem tole, tebi, ki tako močno te pogrešam, tebi, ki te tako močno želim ob sebi, tebi, ki te močno imam rada. Zate le živim, zate, ki si moje življenje, zate, ki tako sramežljiv si, zate, ki ne pozabim te nikoli. Ghost Up Tema... tišina... samota... obup... Kje si, človek, da rešiš me. Tamarine Zate Zelo veliko pomeniš mehi ti, A v srcu je preveč osamljenosti, Toliko ljubezni si želim od tebe, Edino, kar zahtevam, bodi ljubeč do mene. Majči Zakaj? Mojo ljubezen si izkoristil in vedel si za to. Lahko, da ti še žal bo. Ampak takrat ne hodi k drugi, ker nikoli te tako kot jaz ljubila ne bo! Seny Napovednik koncertov Murska Sobota 29. in 30. septembra: The Rippers + Spoons + Juff + Glinasti golobi + Black Summer, ribiški dom Ljubljana 8. oktobra: Billy Cobham, Festivalna dvorana 5. novembra: Mad Profesor + Lee Scratch Perry + Reggae Daughters + Sunny Orchestra 22. septembra: Liberator, Orto 25. septembra: Cosmic Psychos, Gala Hala Gradec 22. septembra: Dragan Tabakovič Trio, Royal Garden Jazz Club 23. septembra: Saxon?, Orpheum 28. septembra: Flying Pickets, Orpheum 22 DOBRO JE VEDETI 21. september 2000, liSMK OVEN Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča, vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, a bo žal le prehodno. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resničnost, treba bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh enostavno ne more izostati. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem realiziral. Ona: Sreča je na tvoji strani in ponovno boš optimistično razpoložena. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v tvojem poklicnem življenju, kjer lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. On: Prebroditi boš moral določene težave, ki lahko dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte. Poslovni partner ti bo predlagal konkretno ponudbo, ti pa se boš preveč obotavljal. Raje pohiti! DVOJČKA Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastale situacije, ampak jo raje dobro izkoristi. Napovedujejo se težave s partnerjem. On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki pa bo imelo drugačne posledice, kot boš predvideval. Drugič raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja. RAK Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo treba še malo preložiti. Vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Spoznal boš, daje za dober posel treba še kaj več kot samo trdo delo. Še nihče ni obogatel le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmišljaj raje malo drugače kot običajno. LEV Zdravilne zasluge ostanejo, le zdravilna raba je minljiva dravilna strašnica (San-guisorba officinaiis) je do meter visoka večletna rastlina, ki rase po vlažnih travnikih in gozdnih jasah po vsej Sloveniji, prepoznavna je po škrlatno rdečih cvetnih glavicah, sedečih na dolgih pecljih. Za začimbo se rabi le mala strašnica (S. minor), ljudsko zdravilstvo pa pripisuje zdravilnost tako koreniki in koreninam kot zeli zdravilne strašnice. Fitokemično so raziskani le podzemni deli, ki vsebujejo čre- Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoje osebne zadeve, še posebno pa se tiče ljubezni. Nekdo si te že precej časa prav pozorno ogleduje. On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? DEVICA Ona: Neko spogledovanje bo sicer uspešno, vendar raje dvakrat premisli, preden se boš odločila za kaj več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte. On: Treba bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvojem poslovnem življenju. Je že res, da nikoli ni prepozno, toda samo besede pač ne bodo kdo ve koliko pomagale. Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna. Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal nekaj povsem konkretnega. Toda kaj bo na to rekel tvoj dosedanji partner, je že druga zgodba ... On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vedno bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. ŠKORPIJON Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tistega, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami. On: V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev in še česa, zato nikar ne zagrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo žgečkljivejšo stvar... STRELEC Ona: Saj ni tako hudo, kot.se pritožuješ. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj.optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej vroča avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Pravzaprav je zadnji čas, da zakrpaš luknje v svojih poslovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj kaj hitro poruši. Partner ti bo sicer pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam. KOZOROG Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se raje čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazi, da ne boš ponovila napake, ki te je spravila v takšen položaj. In nikar še ne zanašaj na pomoč drugih. On: Ugotovil boš, da so njene misli precej podobne tvojim, in četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več ponovila. VODNAR Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. On: Odločitev bo predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodili. RIBI Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda tega nikar ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek ta, da se ti bodo smejali tudi drugi. za križanko ospa, ki nas je poklicala, redno rešuje križanke in rešitve pošilja na uredništvo. Ker je pravilno rešila križanko iz revije, je bila izžrebana in dobila naj bi nagrado v višini 15.000,00 tolarjev. Revija je prenehala izhajati, zato se verjetno izdajatelj revije na klice poslušalke sploh ni odzval. Tudi z izplačilom ni bilo nič. Gospe svetujemo, da pisno naslovi zahtevo na časopisno podjetje in od njih zahteva izplačilo nagrade. V dopisu naj postavi rok, v katerem naj ji omenjeno nagrado izplačajo. Gospa pa mora posredovati tudi potrebne podatke: številko računa, kamor naj nagrado nakažejo, in davčno številko. Če se tudi na dopis, ki ga je treba poslati priporočeno s povratnico, podjetje ne odzove, gospe svetujemo, da se obrne na tržno inšpekcijo, ki bo posredovala v okviru svojih pristojnosti. Pristojni tržni inšpekciji pošljite fotokopirano dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ste dobitnik nagrade, in dopis, s katerim ste časopisno podjetje pozvali k izplačilu nagrade. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti slovine, flavone in saponine, sveži pa tudi eterična olja in vitamin C. Farmakološki poskusi na živalih in klinični pri ljudeh niso bili opravljeni, čislano notranjo zeliščno rabo zoper različna krvavenja, denimo iz zlate žile, debelega črevesa, maternice in ledvic ter pri krvavem bruhanju lahko podkrepimo z navzočimi čreslovinami, posebno še z metilelagno kislino, vendar zdravila nedoločene učinkovitosti niso primerna za resno zdravljenje, ob neprepoznavni bolezni pa načeloma sploh kakršnakoli zdravila. Kot dopolnilno zdravilo in v manj zahtevnih bolezenskih okoliščinah, ko bolnik sam prevzame odgovornost za zdravljenje, odsvetujemo čezmerno jemanje, nosečnicam in doječim materam pa ne priporočamo niti siceršnje rabe, namreč zaradi velike vsebnosti čreslovin, in MURSKA SOBOTA MASTNA KREMA ker niso na voljo podatki o strupenosti. 'Nespecifično drisko je pametneje zdraviti z bolj preizkušenimi zdravili, krčilne lastnosti zdravilne strašnice pa lahko uporabimo zunanje za izpiranje vnete ustne sluznice, dlesni in grla, za kopanje hemoroidov in polaganje obkladkov na nezahtevno vneto kožo manjše površine. Pripravimo pre-vretek iz dveh jedilnih žlic čaja, a je nasvet malo uporaben, saj droge zaradi opuščene rabe ni na zdravilskem tržišču. Poznavalci si jo sicer lahko pripravijo sami, nepoznavalci pa ne bodo nič prikrajšani, če bodo segli po ustrezni zdravilski zamenjavi. Sklep: Brezskrbna rast zdravilne strašnice za nekdanje zdravilske zasluge. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. ■ Kazalnik uspešnosti času bliskovitega razvoja informacijske tehnologije se mora nujno spremeniti tudi vodenje podjetij. Sistem, ki meri le finančno uspešnost organizacij, teinelji na podatkih o pretek- lem delovanju. Balanced scorecard (BSC) pa zagotavlja menedžerjem instrumentarij za uspešno vodenje podjetja v prihodnosti. BSC je uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti poslovanja. Gre za menedžersko orodje, ki vzame pod .drobnogled strateške cilje organizacije in jih prevede v merljive akcije. Temeljna misel metode je, da menedžment za uspešno doseganje ciljev potrebuje celovito zbirko meril, s katerimi lahko spremlja napredek in na podlagi doseženih rezultatov izvede morebitne prilagoditve v načinu poslovanja. Izplačilo nagrade BSC zagotavlja podjetju vpogled v celotno učinkovitost poslovnih procesov tako, da finančnim kazalnikom dodaja tri nove vidike: poslovanje s strankami, notranji poslovni procesi ter učenje in rast. Metoda BSC je večdimenzionalno okvirno delo za opis, uvajanje in upravljanje strategije na vseh ravneh in v vseh dejavnostih podjetja. topiti. Po okusu lahko steake potrosimo s kolobarji ocvrte čebule. Pire Iz šampinjonov Jabolčna kremna juha Goveji steak z jajčevcem Pire Iz šampinjonov Endivija s prežganjem * Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Posoianka z grozdjem jabolčna kremna juha 800 g jabolk, 2 cl limoninega soka, 20 cl belega polsladkega vina, 10 g škrobne moke, 80 cl vode, 10 cl sladke smetane, 50 g belega kruha, 30 g masla, cimet Jabolka olupimo, razrežemo in odstranimo pečke. Damo v lonec z vodo, limoninim sokom in cimetom. Vse skupaj skuhamo, nato pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo vino, v katerem razmešamo škrobno moko in sladko smetano. Prevremo, po okusu sladkamo. Juho serviramo toplo s kruhovimi kockicami, ki smo jih prepražili na maslu. Goveji steak z jajčevcem 600 g pljučnega fileja, 60 g domače šunke, 80 g jajčevca, 60 g trdega sira, 80 g masla, 200 g belega kruha, sol, poper, gorčica Iz pljučnega fileja narežemo rezine, debele 1 cm, solimo, popramo in premažemo z gorčico. Na maslu v ponvi meso opečemo, preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa opečemo rezine jajčevca in belega kruha. Nato damo kruh v pekač ter nanj položimo rezino šunke, jajčevca in sira. Tako sestavljenko damo v vročo pečico in pečemo tako dolgo, da se začne sir Z jogo do zdravja oga je vedno bolj priljubljena oblika psihofizične aktivnosti, za mnoge pa je tudi uspešna terapevtska metoda in omogoča samorazvoj. Za društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor bo v nedeljo, 24. septembra ■2000, velik dan, saj bo predaval indijski mojster joge P. S. Maheshvvarananda, ki je avtor sistema joga v vsakdanjem življenju, in sicer na temo Z jogo do zdravja. Kaj je joga in kako deluje in kako nam koristi, pa bo vsakdo, ki ga to zanima, lahko izvedel in preskusil tudi v Murski Soboti, kjer poteka vadba po omenjenem sistemu že osem let. V mesecu športa lahko vadbo joge preizkusite brezplačno, in to 26. septembra ob 17.30 v gasilskem domu. A. R. ■ V nedeljo so na sejmišču pri soboškem Agroservi-prodajali 16 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in Renault 5 Five, letnik 1995, prevoženih 64.000 kilometrov, za 480.000 tolarjev, in Citroen Ax, letnik 1988, prevoženih 121.000 kilometrov, za 140.000 SIT. Znamka Letnik Kilometri Cena Suzuki Svvift 1,3 Gti 1990 96.000 750.000 SIT Mitshubisi Lancer 1994 113.000 980.000 SIT Peugeot 405 i Lux 1991 159.000 665.000 SIT VW Golf Jxb 1,3 1986 151.000 270.000 SIT Nissan Primera 1,6 1991 153.000 750.000 SIT Renault 19 Chamade 1991 160.000 550.000 SIT 300 g šampinjonov, 70 g čebule, 30 g masla, 10 g moke, 15 cl mleka, 10 cl kisle smetane, 1 rumenjak, sol, poper, peteršilj Šampinjone sesekljamo. Čebulo narežemo na drobne kocke, na maslu prepražimo, dodamo šampinjone, sol, poper in sesekljan peteršilj. Vse skupaj pražimo deset minut, nato šampinjone pomokamo, malo prepražimo in zalijemo z mlekom. Prevremo in dodamo kislo smetano, v katero smo vmešali rumenjak. Ponov no segrejemo do vrelišča in postrežemo. Endivija s prežganjem 400 g endivije, 400 g krompirja, 5 cl bučnega olja, 10 g moke, 5 cl kisa, sol Solato očistimo, operemo in narežemo na široke rezance. Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na lističe. Obe sestavini združimo, solimo in prelijemo s prelivom. Preliv pripravimo tako, da na bučnem olju prepražimo moko, zalijemo z razredčenim kisom in dobro prevremo. Solato takoj postrežemo. Posoianka z grozdjem Testo: 400 g moke, 20 g kvasa, 70 g sladkorja, 50 g margarine, 1 jajce, 5 cl mleka za kvas, sol, 13 cl mleka Nadev: 600 g grozdja, 40 g drobtin, 100 g sladkorja Preliv: 1 jajce, 60 g sladkorja, 10 cl kisle smetane, 1 vanilin sladkor Iz navedenih sestavin ugnetemo kvašeno testo. Testo pomokamo, pokrijemo in pustimo na toplem, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko, razvaljamo in damo v pomaščen pekač. Testo v pekaču potresemo z drobtinami, grozdnimi jagodami in sladkorjem. Pustimo, da ponovno vzhaja. Pečemo v srednje vroči pečici. Ko je posoianka na tri četrt pečena, jo prelijemo s prelivom iz razžvrkljanega jajca, sladkorja, vanilin sladkorja in smetane. Vse skupaj pečemo toliko časa, da nadev zakrkne. za zdravje in dobro počutje fBTIK, 21. september 2000 DOBRO JE VEDETI 23 »Psihiatrovi pomenki« V družini imamo duševnega bolnika - kaj sedaj? sihiatrija je res svojevrstna veja medicine. Svojci imajo drugačen odnos do psihičnega kot tele- snega bolnika. Telesnega bolnika brez pomisleka spremljajo k zdravniku. Pri psihičnem je drugače. Navedel bom tri oblike drugačnega vedenja: 1. Svojec telefonsko pokliče psihiatra in hoče informacijo, kaj storiti. 2. Pripelje bolnika k psihiatru, vendar ne gre v ordinacijo, ampak sedi v avtu. 3. Svojec hoče pri psihiatru govoriti več kot pa bolnik. Ne morem mimo četrte variante, čeprav me zelo boli spregovoriti o njej v javnosti. So sicer redke, ampak svojevrstnega občudovanja vredne ženske, ki prosijo psihiatra, naj jim da napotnico za sprejem v psihiatrično bolnišnico, da bi s tem moža alkoholika prepričale, kako takšna bolnišnica sama po sebi ni nič strašnega. Če bo torej šel na zdravljenje, se mu ne bo zgodilo nič hudega. Praksa pa je takšna, da se ona vrne iz psihiatrične bolnišnice, on pa še zmeraj ne gre na zdravljenje. Kot psihiater nimam jasnega odnosa do takšne ženske. Po čisto človeški pia- ti jo občudujem, kot psihiater pa obsojam oziroma ne vem, kako naj bi opisal svoje »psihiatrično počutje«. Vsekakor gre za veliko žensko, ki bi šla za svojega moža tudi v pekel, če bi vedela, da bo prenehal piti. Izhajajmo iz dejstva, da ima pač nekdo v družini, tudi zaradi skrhanih odnosov, resne psihične težave. Narejeni smo pač iz različnega »testa« in nekdo omaga. Zdrav svojec se sreča s stanjem, da ima ob sebi duševnega bolnika. Življenje v takšnem partnerstvu ali družini se korenito spremeni. Družina se zavestno ali nehote prilagaja novemu stanju. Njeni načini reagiranja so različni. Zagotovo pa je za zdravega svojca to stanje večplasten stres. Boji se, da bi sam duševno zbolel in počuti se življenjsko ogroženega od bolnika. Nadalje gre za padec socialne stabilnosti družine, saj vemo, da sta si duševna bolezen in revščina črni sestri. Prezreti pa ne smemo tudi omejevanja lastne svobode in poklicne aktivnosti, saj se čuti dolžnega skrbeti za bolnika. Po mojih izkušnjah je za svojca največja nevarnost, če pretirano skrbi za duševnega bolnika. Pojem »ljubezni« do njega ni pravilno razumljen. Bolnik tudi podzavestno opaža, da mu samemu ni treba skrbeti zase, saj naredijo svojci zanj vedno več ali vse. Zelo pogosto se bolnik razvije v hišnega »diktatorja«, okoli katerega se vse vrti, tako kot on hoče. Mar ni to nekaj strašnega! Svojec se namreč prej ali slej telesno in psihično izčrpa, saj se znajde v vrtincu poplave stanja duševne bolezni. Toliko težje mu je skrbeti za bolnika, ki postaja zaradi občutka pomanjkanja skrbi zanj vedno glasnejši, tudi agresivnejši. Tako oslabljenega svojca moram braniti, ne le v njegovem interesu, ampak tudi v interesu bolnika, da bi bil lahko čim dlje deležen pomoči svojca. V načelu naj bo skrb svojca za duševnega bolnika »dozirana«, saj je celotna človeška energija omejena, duševno zdravje pa zaželen zaklad. Dr. med. JOŽEF MAGDIČ, nevropsihiater I Vrtnarski Bliža se cas za sajenje vrtne drevnine D zelo primeren čas za sajenje vseh vrst rastlin, ki se gojijo v posodah. Že od nekdaj je veljalo pravilo, da je najprimernejši čas za sajenje vedno zelene drevnine od konca avgusta do konca oktobra. Ta se presaja vedno s koreninsko grudo, to pomeni, da se drži korenin čvrsta gruda zemlje, ki omogoča nemoteno nadaljnjo rast le-teh. V tem času je zemlja še topla in pred zimo se lahko naredijo nove korenine, ki čvrsto vraščene bolje prezimijo, spomladi pa normalno odženejo. V tem času se že nekoliko ohladi, zato se zemlja ne izsušuje več tako hitro, to pa je tudi ugodno za rast korenin. Enako velja tudi za listopadne rastline, ki se gojijo s koreninsko grudo. Danes se v posodah prideluje večina rastlin, od enoletnic, trajnic, vrtnic, večina grmovnic pa tudi nekaj dreves. Sajenje teh rastlin je še enostavnejše kot sajenje rastlin z golimi koreninami, dobro pa je upoštevati naslednja navodila: nevi so iz dneva v dan krajši, to pa naznanja bližajočo se jesen, ki je /ww Radio Murski val 94,6 Mhz - če je koreninska gruda izsušena, jo je treba namočiti, po možnosti že dan prej, kot se sadi, najbolj enostavno tako, da se postavi rastlina z grudo ali posodo v vodo za toliko časa, da iz nje uhajajo mehurčki, to traja nekaj minut, - koreninska gruda je zavarovana, da se ne bi razsipala, je ovita z jutovino, ki jo je treba samo razvezati ali, še enostavneje, prerezati vozle, - rastline iz posod, manjše so v lončkih, večje pa v kontejnerjih, imajo ob steni posode korenine pogosto zvite, ie-te je treba prerezati, kot se vidi na skici 1, s tem spodbudimo razvoj novih korenin, - sadilna jama v vrtnih tleh naj ne bo pregloboka niti preširoka, velike jame se kopljejo samo v zelo slabih tleh, običajno zadostuje, da je jama širša od koreninske grude, in to za nekaj več od polovice premera grude, to pomeni, če ima ta premer 20 cm, se izkoplje jama, široka 30 do 40 cm, - vse sadike naj bi bile posajene tako globoko, kot so rasle v drevesnici, skica 2, za korenine je menda normalno, da rastejo v globino. Večina korenin je tik pod površino zemlje, če so posajene pre- V senci barv Besede Mode Svet se vrti..., pravijo, in moda z njim. Vsaka sezona je drugačna, vsak mesec,opaznejši. Barve so okrog nas že kar nekaj časa. Če jih sovražimo, ni nikomur mar. Nalezljive so kot smeh. Človek je nihalo med smehom Ih jokom in barve so odsev življenja. JESEN/ZIMA 2000/01 bo v barvah, ki bodo žarele z vso moč- jo. Paleta rdeče in oranžne je zelo obširna. Prevladujejo topli odtenki, ki se kombinirajo z zeleno in modro. Tudi zelena je razčlenjena. ■ Prevladovala bo olivna, ki v kombinaciji s turkizno deluje sveže. Zanimiva, a bolj klasična je mornarsko modra z barvo bakra. Poda se temnejši polti. Od nežnejših barv, ki so kot zimske pravljice, so tukaj pasteli v barvi španskega bezga, pudrov in sivke. Novo poglavje odpira nebar-va ČRNA, ki je skrita sama v sebi, hkrati pa ponuja tisoč kombinacij z barvami, ki odkrivajo naš smeh in jok in dovolijo, da z njimi komuniciramo. TATJANA KALAMAR dipl. inž. oblikov. oblačil ■ Pri obdarovanju je treba upoštevati tudi pravila olike. Zato ne pozabite, da globoko, bo rastlina prisiljena tvoriti nove, za kar porabi veliko energije in časa, pri nekaterih vrstah več let, nekatere zaostanejo v rasti ali sploh ne razvijejo novih korenin, te nato počasi shirajo, med te sodijo bukve in smreke, - po sajenju sadike zalijemo, a pri tem ne kaže pretiravati, če se preveč zaliva, se iz tal iztisne zrak, ki je nujno potreben za rast novih korenin. Pomembno je še, da rastline posadite na pravi prostor v vrtu, ene so r^jši na soncu, druge zopet v senci, podobno je z vlago. O tem se dajte poučiti pri izučenih vrtnarjih prodajalcih, ki vam bodo najbolje svetovali, kaj je primerno za naše ne tako milo podnebje. Poučno je tudi, če si ogledate, kje in kako gojijo rastline, doma pridelane so bolje prilagojene na naše in talne razmere kot tiste, ki so pripeljane od daleč, praviloma iz milejšega podnebja. a. š.a oletne barve nas ovijajo s toplino, ki nam daje energijo za hladne in temne dni. Za dni, ko bo svet- lobe več nekje na drugi strani zemeljske oble. Svetloba je le valovanje električnih in magnetnih sil, ki delujejo tudi skozi prazen prostor. Žarnica nam daje belo svetlobo, ki je v spektru mavričnih barv. Vsaka barva pa ima izmerjeno valovno dolžino. Rdeča je čista barva primarnega barvnega kroga. Lahko jo primerjamo s tonom iz sveta glasbe. Če vidimo škrlatno, ki je mešanica rdeče in modre, dobimo »zven«. Barve in glasbo lahko primerjamo, saj imajo veliko skupnega. Imajo nedoumljivo moč in vplivajo na nas v vsakem trenutku drugače. Noben znanstveni pristop ne zmore do potankosti razčleniti Dalijeve slike ali VI-valdijevih koncertov. In zanimivo je, da je slednji poimenoval koncerte po letnih časih (Pomlad, Poletje, Jesen, Zima). Prvi koncert Pomlad je v E-duru. Zakaj je tako, se je nesmiselno spraševati; lahko samo uživamo v poslušanju in svojih lastnih predstavah. - je treba osebno darilo vedno odpreti pred darovalcem in se na primeren način zanj zahvaliti (ali vsaj za pozornost), - cvetje izročamo odvito (primerno za oba spola), - darila, ki nam ne ugajajo ali so za nas neuporabna, lahko na popolnoma diskreten način zamenjamo ali damo komu, ki so mu všeč, - poslovnih daril ne odvijamo, odpiramo ali komentiramo pred darovalcem, marveč šele kasneje (doma, v službi), seveda pa se zanje zahvalimo, - se za vsako darilo ob prvi priložnosti tudi oddolžimo, - če vas kdo preseneti z darilom, ne bodite v zadregi, ker mu trenutno sami nimate ničesar pokloniti (priložnost se vam bo kmalu ponudila), - v poslovnih krogih ne podarjamo rdečih vrtnic (sodijo v zasebno sfero), - predraga darila spravljajo obda-rovanca v zadrego (zbudimo mu občutek dolžništva), - prepogosto obdarovanje je lahko vsiljivo in neprijetno, - poslovne partnerje lahko obdarimo ali jih povabimo na kosilo (večerjo), izlet, zabavo itd., pri tem ni nujno, da jih še dodatno obdarimo, - umetnine poklanjamo v »naravni« obliki, brez okrasja (nearanžirane), - darilo izročamo z nasmehom, občutkom, taktom in na čimbolj pristen, izviren način. M. J. ■ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka ... 100-140 180 120 120 Hruške 200 200 250 200 Pomaranče 250 300 250 300 Limone 280 300 ..... 300 400 Banane ... 100-140. 180 180 180 Kivi 500 650 600 700 Suhe slive ... - . . 800 700 1.000 Sveže slive 300 350 .. 200-300 Solata ...300-350 250 300 300 Česen 400 350 400 300 Rdeče zelje 200 200 1?0 200 Zeleno zelje 80 70 80 100 Orehi-jedrca - 1.000 1.200 Kumare 250 150 . 150-300 300 Korenček 250 200 200 250 Paradižnik .. 150-250 150 150 150 Paprika .. 150-250 .. 150-250 150 180 .Stara čebula 150 80 ... 80-100 120 Mlada čebula .... 150 200 . .. - ... 200 Krompir 60 80 45-50 50-80 Fižol-zrnje 400 350 300 500 Stročji fižol.. 400 - Peteršilj 500 350 400 500 Cvetača 300 300 300 350 Breskve 300 300 200 400 Borovnice .. Ananas 800 400 - 700 Por 350 350 300 - Suhe fige 799 800 Sveže fige 600 Zelena 300 250 400 500 Bučke 250 250 300 400 Ohrovt - 200 200 250 Lubenice a i ■ 70 .... 80 Belo grozdje -250 300 280 400 Rdeče grozdje... 30(T 350 300 400 Grenivke 300 350 300 350 Šampinjoni - 700 - ... 700 Nektarine 300 350 300 400 Suhe marelice... . . 1.200 .. ,. . 1.200 Dinje 400 400 400 400 Kostanj 300 350 250 380 Melancane 250 300 200 za zdravje in dobro počutje 24 V BESEDI IN SLIKI 21. september 2000, Začel se je uradni postopek za beatifikač Svetnik brez čudeži Umorjen iz sovraštva do vere Se dobro pogledamo, razodeva današnja družba globoko potrebo po svetnikih, po osebah, ki nam morejo zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom na neki način pomagati, da začutimo njegovo navzočnost, in posredovati njegove odgovore. Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet, je 1996. leta ob prvem pastoralnem obisku v Sloveniji izjavil papež Janez Pavel II. Za mučenca ni treba čudeža Glede na svete besede sv. očeta ter na želje mnogih Slovencev doma in po svetu je bilo na redni konzistoralni seji dne’3. avgusta 2000 soglasno predlagano, da se začne postopek za beatifikacijo oziroma javno izjavo mučeništva božjega služabnika Danijela Halasa, ki je bil 1945. leta umorjen iz sovraštva do vere. Mariborski škof dr. Franc Krambergerje 3. avgusta že podpisal odlok o začetku postopka. Za »druge« svetniške kandidate je potrebno, da se zaradi obračanj k njim (molitve, prošnje) zgodi čudež, na primer ozdravljenje, za ljudi, ki so umrli nasilne smrti zaradi izpričevanja svoje katoliške vere, pa omenjenega pogoja ni. Zgodi se lahko, da bo sicer običajno dolg postopek za blaženega (za Slomška je trajal več desetletij), zelo skrajšan. Danijel Halas seje rodil 24. junija 1908. leta v Črenšovcih. Po gimnaziji v Murski Soboti intjublja-ni je stopil 1929. leta v mariborsko bogoslovje in je bil 9. julija 1933. leta v mariborski stolnici posvečen za duhovnika. Pol leta je kaplano-val v Ljutomeru, zatem pa štiri leta v Lendavi. Prvega januarja 1939. leta je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Med vojno, ko so Madžari zasedli Prekmurje, je bil konec oktobra 1941. leta aretiran pod obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti. V zloglasnih budimpeštan-skih zaporih je prebil več mesecev. Devetnajstega julija 1942 je bil pogojno izpuščen. Njegovo »sodelovanje s komunisti« - tako je pisal iz zapora sombotelskemu škofu - je bilo vtem, da jih ni hotel ovaditi. »Če bi bil duhovnik ovaduh, kdo bi potem še upal k njemu po nasvet ali celo k osebni zakramentalni spovedi,« je zatrjeval. Obsodba v Gomilici »V začetku leta 1945 so imeli partizanski aktivisti sestanek v go-miliški šoli. Na tem sestanku je zahteval znani aktivist likvidacijo so ga valovi Mure: Kolo so poz- Duhovnik Anton Rantaša, ki je prišel v Veliko Polano 1925. leta, je ustanovil mladeniško in dekliško Marijino družbo. Ta je obstajala tudi v medvojnem času, ko so si partizani prizadevali za večjo aktivnost Društva kmečkih fantov in deklet. Župnik Halas (na fotografiji s svojo mladino) je članom Marijine družbe prepovedal vstop v omenjeno društvo in si nakopal sovraštvo in - smrt. župnika Halasa. Franček Majcen, član pokrajinskega vodstva OF za severovzhodno Slovenijo, je na sestanku poudaril, da partizani likvidirajo le izdajalce, nikogar pa ne zaradi njegovega prepričanja ali zaradi tega, ker je duhovnik. Majcnova intervencija je naletela na gluha ušesa. S to sodbo, s katero je bil Halas obsojen na smrt, se ujemata knjigi: Moji Spo mini (Ivan Jerič) in Prekmurska četa (Franček Majcen), čeprav sta obe pisani vsaka s svojega zornega kota,« beremo v škofovem odloku oziroma utemeljitvi za začetek postopka za beatifikacijo Danijela Halasa. V nadaljevanju je že bolj znan opis bolečega dogodka. Ko se je 16. marca 1945. leta Danijel Halas vračal s kolesom iz Lendave, kjer je bil redni spovednik tamkajšnjih redovnic, so ga na Hotizi zajeli neznanci. Med surovim pretepanjem so ga odvlekli do Mure, kjer so ga postavili na »šamrl« ter prav od blizu naperili Vanj štiri puške in sprožili štiri strele, ki jih je dobil v glavo. Zvrnil se je in zajeli neje našli prav na istem mestu, kjer je bil »šamrl«. Halas je imel šal in ta se je - gotovo po dobroti božje previdnosti - ujel med korenine in valovi niso imeli moči, da bi duhovnikovo truplo odnesli kam daleč, ampak je obtičalo pri Kotu. »V župniji Velika Polana in okolici ter sploh v Prekmurju obstaja in se ohranja stalen splošen slo- Na nedavnem tednu duhovnosti in kulture v Črenšovcih so pripravili tudi pogovor o življenju dr. Franca lvanocya, Jožefa Klekla st., dr. Ivana Zelka, Lojzeta Kozarja st., Franca Cigana in Daniela Halasa. Čas (dve uri) je bil prekratek za širšo predstavitev vseh. Kobiljanski župnik Franc Halas (drugi z leve) je na kratko orisal zbiranje podatkov, o nekaterih vsebinah pa je menil, da še ni čas, da bi jih razkril. Mar ve za imena? ves, da je Halas živel sveto. Odlikoval se je v božjih krepostih vere, upanja in ljubezni do Boga in bližnjega (tudi do sovražnikov). Podobno bi lahko rekli tudi glede poglavitnih kreposti: modrosti, pravičnosti, zmernosti in srčnosti. Posebej je bil spoštovan kot goreč dušni pastir, katehet, širitelj češčenja Jezusovega srca iz izreden častilec Matere božje.« Še živ in - mučenec Že ko se je vrnil iz budimpe-štanskih zaporov, so ga domačini pozdravili kot mučenca slovenske domovine. Od dr. Franca Ivanoc-ya in prek Jožefa Klekla starejšega (ta je bil Halasov novomašni pridigar) se je v Halasu utrdila zavest: kdor hoče iztrgati človeku materni jezik, mu iztrga tudi vero. In zakaj naj bi se Danijel Halas tako zameril, da so ga obsodili na smrt? »V zadnjih letih druge svetovne vojne je članom in članicam Marijine kongregacije v Veliki Polani prepovedal vstop v Društvo kmečkih fantov in deklet, ker je bilo to društvo v svojem jedru brezversko in ideološko. Ne motimo se - tako se zdi če rečemo, da je bila njegova nasilna smrt in odium Fidei (iz sovraštva do vere),« so še zapisali na mariborski škofiji. Kmalu bosta izšli posebna zgibanka.o mučenčevem življenju in podobica z molitvijo (podobno kot je bilo pri Slomšku) za njegovo beatifikacijo oziroma razglasitev za blaženega. Sicer pa je njegova podoba tudi že naslikana v prezbiteriju velikopolanske cerkve. Halasovo ime je tudi na seznamu 228 pobitih slovenskih pričevalcev za vero. Ta imena so prebrali na letošnji spominski slove snosti v Kočevskem rogu. Gradivo o življenju, duhovništvu in mu-čeništvu Danijela Halasa je začel že pred nekaj leti zbirati sorodnik Franc Halas, župnik na Kobilju. Zdaj je mariborski škof dr. Kramberger imenoval uradnega pbstu-latorjaza beatifikacijo Danijela Halasa: To je dr. Vinko Škafar, katerega naslov je: Ob izvirkih 5, 2000 Maribor. »Vse božje ljudstvo maribor-sko-lavantinske škofije ter druge verne Slovence doma in po svetu prosim, da začnejo moliti za beatifikacijo župnika Halasa, ki ga smemo odslej javno imenovati Božji služabnik. Priporočajmo se mu v molitvah. Uslišane prošnje pa sporočimo postulatorju. Čim več bo uslišanj na njegovo (Halasovo) prošnjo, tem prej bo tudi uradno razglašen za blaženega in za našega priprošnjika pri Bogu,« je zapisal mariborski škof. ŠTEFAN SOBOČAN ■ TOM pri ZPMS MUHAČtN KUC - VSAK OAN OO IJ* OO M" Jus Makovec MAČKA VIII. Ampak kaj, za Nežiko bi bil tudi najstarejši premlad. S Katico in Uršiko bi še nekako šlo. Da bi pa staremu Krampegarju kaj ponujal, nak, to pa ne! Ampak Uršika, ta Uršika. Pobegnila je od doma. Pa nič zato. Oče Bratuh ima dolge roke. * * * Mačka, Mačka, Macafura. Sosedje v domači so ji vasi nadeli to ime kmalu po poroki z Blažem, ki se mu je zdel ta vzdevek nekam ljubkovalen, čeprav je zvenel čisto drugače. Ko je zapustil vojaščino, so Blaža kaj radi zbadali, češ drugi so prinesli iz vojne denar, on pa si je prislužil babo. Tisto o denarju je bil že skoraj obledeli spomin na tridesetletno vojno, po kateri si je Marinkov ded zgradil tako lepo hišo. In ljudje niso nehali razmišljati o tem, odkod Marinku toliko denarja. Sele čas je prekril ljudsko radovednost, da je utihnila. Blažu so šla leta že čez štirideseto, Mačka jih je imela nekaj čez petindvajset. Na svojih dolgih poteh, ko je brez spanca v nočnih urah varoval živino, se je v mislih rad vračal domov, k Mački. Še prav posebej ga je razjedalo, ker mu žena ni rodila otroka. Potomce sta si želela oba. Še bolj ——j.. n mlurlost razganjala kot pomladno brstičje na jablani pred hišo v Banji vasi. Saj je v takem brstenju res vedno našla tolažbo pri Blažu, a to je nikoli ni moglo do konca pomiriti: želela si je otroka. Jtirij Bratuh ali Jurek, kot so ga klicali, sin že priletnega Jurija Bratuha, se je bolj kot za zemljo zanimal za ženske. Bil je nekaj let mlajši Nežkin brat. Če bi bila Nežka moški, bi na Bratuhovini že zdavnaj imeli snaho, se je sam pri sebi zaklinjal oče Jurij. Ampak vse to najbrž le ne bi bilo tako enostavno. Stari Bratuh je bil pogosto vase zaprt človek, ki v svoji bližini ni maral kogarkoli. Najbrž se je iz vsega tega naučil kaj koristnega za sebe tudi sin Jurek. Že dvakrat mu je oče izbral nevesto, ga rotil, da bi šli na oglede, toda sin je tistikrat, ko je šlo zares, vedno pobegnil v vinograd na Velikem vrhu. Tam se je potem dva dni hladil pri že priletni viničarki Julči, ki je na ta račun vsakikrat popila nekaj vrčkov najboljšega, ki ga je premogel Bratuhov vinograd, potem pa se Ju reku nastavljala od pijane onemoglosti. Ves mršav se je Jurek nato privlekel domov in se delal, kot da se ni nič zgodilo. Poletje je sililo v zenit. Okrog domov, po polju in po kolnikih je dišalo po zmečkani, napol suhi slami. Divji zajci sb se od marca sem nategnili skoraj na pol metra. Naj bi bilo tistega nemirnega februarskega nekaj dni trajajočega tekanja po oziminah in prahah še dvakrat več, za vse bi bilo dovolj hrane. Tako radodarno je bilo tisto poletje. In bila je tudi pomlad, da ji ni bilo para. Že zdavnaj pred Jurjevim se je vrana lahko skrila v silju, tako je vse poganjalo. Ljudje, do roba siti češenj, niso več preganjali škorcev, ki so lahko v miru uprizarjali pojedine ostankov. Drugekrati bi jih bili otroci in odrasli preganjali z vpitjem in palicami, ki so jih metali v krošnje češnjevih dreves ali jim nastavljali mahedralasta strašila. Bratuhova kmetija v Borcih je bila ena največjih daleč naokoli. Spadala je med tako imenovane kopitarje, saj je bilo v hlevu vedno po pet konjev, poleg tega pa je domačija premogla še po dve volovski vpregi.. Glede imovitosti je na Polju veljalo nekakšno nenapisano pravilo. Kmetje s konji so bili kopitarji, oni, ki so imeli samo volovsko vprego, so bili parkljarji, tisti pa, ki niso imeli vozne živine, ker so bili lastniki le kakšne njivice, so bili šparkljarji, saj so premogli le kakšno svinjo ali dve. Lep kos njive je imela Bratuhova kmetija tudi precej daleč od doma in čisto blizu Blaževe kočure. Bila je ta zemlja dota Jurčkove matere Ane in stara Bratuhovica jo je obdelovala s prav posebno ljubeznijo. Včasih je materi prišel pomagat tudi Jurek in vsakikrat je njegovo pozornost pritegnila Mackina zgovornost. »Mačka, bi lahko dobil malo vode,« se je Jurek naredil žejnega, ko je spet pomagal materi na njivi, Mačka pa je bila na vrtu pred hišo. »Bi mati tudi?« je hitelo iz Mačke. »Najbrž ne,« se je Bratuh zazrl na drugi konec njive, kjer se je ostarelo materino telo pripogibalo k zemlji. Mačka se je kmalu vrnila z lončkom hladne vode. Po nerodnosti ali zaradi rahle vznemirjenosti so se njeni prsti na lončku zapletli z njegovimi. Obema je ušel smeh. »Blaž dobro zasluži,« je Jurek prekinil skoraj predolg premor, ki je nastal po tistem. »O ja, že, že ... ampak veliko je zdoma,« je na to dejala ona in v hipu ugotovila, da je rekla morda nekaj neprimernega, kajti slišala je za nekatere Jurekove zgodbice. Z eno roko ji je nato Jurek ponudil prazen lonček, z drugo pa jo je nekoliko močneje prijel za laket, in ko se ji je zahvalil, jc čutil rahel drget... Staremu Bratuhu so začele pojemati moči, zato je toliko bolj silil sina Jurčka v ženitev. Končno je ta privolil, da bo za ženo vzel neko Marino, žensko tam nekje z bregač v Medjimu-rju, kamor je starega Bratuho pot pogosto zanesla, ko jc pri trgovanju spremljal svojega sorodnika in sovaščana Strelca. Ta je prekupčeval s senom in pšenico. Stari Bratuh jc bil tudi priča, ko seje Strelec ob nekem takem potovanju nesrečno utopil v reki Muri, tam nekje pod Razkriž-jem, zapustivši veliko dolgov. O tem dogodku nam je ostal fragmentaren zapis v latinščini: ex conu dequid.it et in aqua focatus est ... reliquit multa debiiter. Na teh trgovskih odisejadah po Ogrskem je Bratuh odkril Marino, ki ni imela nič drugega kot ime in dela voljne roke. Gostija je bila skromna. Malo je bilo snahinih gostov in nič več tudi ženinovih. Pa bi bila to verjetno gostija, kakršne še najstarejši ljudje ne bi pomnili, seveda, če bi šlo vse po načrtih očeta Mihola. Kakšno leto po sinovi poroki sta stara Bratuha drug za drugim umrla in na domačiji seje moralo s prihodom snahe marsikaj spremeniti. Blaž še ni postavil nove hiše pod streho, ko se je nekega dne po opravkih vrnil domov. (SE NADALJUJE) Petek, 22. 9. 2000 Televizijski spored od 22. 9 . do 28. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Izobraževalna oddaja 9 .00 Risanke 9.55 Afriške pravljice 10 .05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.35 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Slovenski magazin 12.00 Usodne ljubezni, irska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Osmi dan 14.10 Portret terorista, francoska oddaja 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sedem na mab, lutkovna igrica 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Umazani ples, ameriški film 21.40 Deteljica 21.50 Polž v solati, tv-kabaret 22.30 Odmevi, šport, vreme 23.30 Polnočni klub 0.40 Resnična resničnost 1.15 Dosežki TV SLOVENIJA 2 7.25 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 J.A.G., ameriška nadaljevanka 22.50 Videospotnice 23.25 Olimpijske igre POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. - 14.00 Moj bivši mož, nan. - 14.30 Življenje teče dalje, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad., zadnji del - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.00 Hudičeva zalega, ameriški film - 22.45 Teksaški mož postave, nan. - 23.40 Zlobni dvojček, nan. - 0.10 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Gary Zukav o strahu - 16.50 Angela, nad, zadnji del - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Rajski svet, dok. oddaja - 21.00 Mladoporočenci - 21.30 Zmenkarije — 22.00 Priča, ameriški film - 0.15 Plen, nan. - 1.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Navigator -Intervju: Erna Lukač - Ljubljanski madrigalisti - Aktualno - 16.00 Dvojčici, nan. -16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Pokliči za umor, nan. - 21.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice -22.15 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 22.25 Prihodnost je v vaših rokah, Borut Pahor in Feri Horvat - 22.30 Predstavitev pomurske turistične ponudbe v Ljubljani - Aktualno - 23.00 Zvezdne steze, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. TV AS-KANAL 54 10.00 Viva turistica, turistična oddaja. 10.45 Moto šport, športna oddaja. 11.05 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.35 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Viva turista, turistična oddaja. 16.45 Moto šport, športna oddaja. 17.15 Glasbeni spoti. 17.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 Risanke. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.25 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, infor-mativna oddaja. 23.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Erotika. 01.10 Videostrani, TV HRVAŠKA 1 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.10 Poročila - 14.25 Deček, ki ni spal, franc, film - 16.00 Otroška serija - 16.25 Briljantina - 17.10 Dok. oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Za grebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ženska po imenu Jackie, nad. - 21,45 Lovec na mačke, amer, film - 23.20 Dnevnik - 23.40 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 14.15 Zoja, nad. - 15.40 Omerta, nad. - 16.25 Bolnišnica upanja, nan. - 17.10 Martin Chuz-zlewit, nad. - 18.05 Naše stoletje - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Vinkovške jeseni, slovesna otvoritev - 21.40 Dok, film - 22.35 Čas je za jazz TV HRVAŠKA 3 7.00 Olimpijski studio - 7.05 Atletika: Hoja na 20 km, posnetek - 7.35 Veslanje, posnetek - 9.00 Plavanje, posnetek kvalifikacij - 9.25 Odbojka (ž.): Hrvaška - Brazilija, prenos -11.10 Plavanje, posnetek finala - 12.15 Namizni tenis (ž.), prenos finala dvojic - 14.00 Atletika, posnetek - 15.00 Trampolin (ž.), posnetek finala - 15.45 Badminton (ž.), posnetek finala - 16.45 Plavanje, posnetek finala - 17.45 Atletika, posnetek - 18.45 Odbojka (ž.): Hrvaška - Brazilija, posnetek - 20,30 Olimpijski studio - 23.00 Animavizija TV MADŽARSKA 1 0.30-5.30 Olimpijske igre - 5.30 Kmetovalec - 5.00 Ažurno - 7.30 Olimpijske igre, vmes Dnevnik - 14.05 Kapitan Cook, nad. - 15.00 Potepanje po divjini - 15.35 Evropski parlament - 15.58 Poročila - 16.00 Gala, ekologija - 16.30 Koktajl ekstremov -16.40 Konjska sila - 17.20 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.30 Dnevnik, vreme - 20.00 Olimpijske igre - 22.00 Dnevnik - 22.50 Koncert Petra Gerendasa - 0.00-4.30 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 0.30-5.30 Olimpijske igre - 6.30 Kmetovalec - 6.00 Ažurno - 7.30 Olimpijske igre - 14.05 Milenijske povesti - 14.30 Trend - 15.00 Ni pravnomočno, show - 15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki - 16.00 Šolska ulica - 17.35 72 ur, kulturna ponudba - 18.05 TakojI, M. Vamos - 19.00 Mednarodni folklorni festival Perugia - 19.30 Tv-telovadba -19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000, družinske kronike - 21.25 Dekle, ki je priplesalo v življenje, madž. film (č.-b.) - 22.50 Zaključek - 0.00-4.30 Olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 Ol 2000, prenosi - 14.15 Konfeti - 14.30 Simpsonovi -14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Olimpijski studio - 19.30 Formula 1, prenos treninga - 21.10 Oranžni taksi - 22.00 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski film - 23.50 Olimpijske igre, prenosi iz Sydneya TV AVSTRIJA 2 3.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za celo življenje - 14.50 Gorski zdravnik -16.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Domovina - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki OBED Sobota, 23. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 7.55Kuitura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .05 Risanka 9.10 Radovedni Taček 9.30 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Pobeg male slonice, ameriški film 11 .35 Srebrnogrivi konjič, risana nan. 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Trgovina, nemška drama, 2/3 15.00 Anna, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Risanka 17,10 Fliper in Lopaka, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.20 Prelomni trenutki zgodovine, serija 18.50 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razvedrilna oddaja 21.35 Potovanje predaleč, dok. serija 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 V New Orleansu, am. nanizanka 23.50 Vran, kanadska nanizanka 0.30 Dokončno maščevanje, am. film TV SLOVENIJA 2 6.25 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Tako lepo vzgojeni ljudje, fran. film 23.30 Svetnik, angleška nanizanka 0.25 Olimpijske igre POP TV 8.06 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Panda Jin Jin, risanka - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.00 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. - 11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 11.50 Mladi Herkul, nan. - 12.15 Deklica in konj, ameriški film -14.25 Ladja zaljubljenih, nan. - 15.25 Nevarna srca, nan. - 16.20 Pop’n’roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. - 18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.00 Miss Slovenije, finalni izbor, prenos - 23.00 Formula 1, trening - 0.00 Dive, ameriški film - 1.40 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka -10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Korak za korakom, nan. - 11.00 Katie Joplin, nan. - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Oče Dowling, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Ljubezen v snegu, ameriški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Življenjska priložnost, ponovitev - 17.45 Divje živali, serija - 18.40 Divji svet, serija - 19.30 Glavca, nan. -20.00 Težka osmica, ameriški film - 21.45 Zaupna naloga, ameriški film - 0.00 Po-licijska kamera, serija - 1.00 Cestni bojevnik, nan. TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.15 Trgovina Kegl nagrajuje - 10.25 Prihodnost je v vaših rokah, Borut Pahor in Feri Horvat - 10.30 Predstavitev pomurske turistične ponudbe v Ljubljani - 10.45 Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Euro PTV, ponovitev - 17.30 Vzporedni svet, ameriški film - 19.10 Pica, ti in jaz, nan. - 19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Posebna enota C-16, nan. - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.10 Čudodelnik, ameriški film - 0.50 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 10.30 SO JAM, glasbena oddaja. 11.30 Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 8 del, produkcija VTV. 11.40 Glasbeni spoti. 12.00 Videostrani. 15.15 Gnes, informativna oddaja. 15.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.30 SO JAM, glasbena oddaja. 17.30 Oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih, športna oddaja. 18.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 8.del, produkcija VTV. 20.40 Glasbeni spoti. 21.00 Španska nogometna liga. 22,55 Gnes, informativna oddaja. 23.25 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Raziskovalec, serija - 9.30 Mednarodni otroški festival - 10.25 Zvezdne steze, nan. - 12.00 Dnevnik -12.35 Znak poganov, ameriški film -14.05 Dnevi odra in medijev - 15.05 Poročila -15.15 Andre, ameriški film - 16.55 Beverly Hills - 17.40 Risanka - 18.05 Melrose Plače - 18.56 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ethno Ambient - Salona 2000 - 21.10 Baby Boom, ameriški film - 23.05 Dnevnik - 23.25 Nadaljevanka - 0.55 Olimpijske igre - 2.30 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 10.00 Potovanja: Španija - 10.55 Krk, prenos proslave - 13.15 Vedno te bom ljubil, nad. - 16.30 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata krila, nan. - 21.00 Damon, nan. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 7,00 Olimpijski studio - 7.15 Vaterpolo: Hrvaška - ZDA, prenos - 8.40 Plavanje, posnetek finala - 9.25 Atletika, prenos - 13.00 Veslanje, posnetek - 14.20 Trampolin, posnetek -14.50 Gorsko kolesarstvo - cross country, posnetek -15.20 Badminton (m.), posnetek finala - 16.00 Namizni tenis, posnetek finala dvojic -17.00 Streljanje - puška, posnetek finala - 17.30 Odbojka na mivki (ž.),'posnetek polfinala -18.00 Vaterpolo: Hrvaška - ZDA, posnetek - 19.00 Atletika, posnetek - 20.00 Dnevniki NLO-ja, dok. serija - 20.30 Olim-pijski studio TV MADŽARSKA 1 0.00-4.30 Olimpijske igre - 4.35 Evergrini v črno-belem - 5.30-16.00 Olimpijske igre - 16.00 Naše stoletje - 16.25 Italijani v Deželi škornja - 16.50 Telešport, nogometno prvenstvo, prenos - 19.00 Lotoshovv - 19.30 Dnevnik, vreme - 20.00 Olimpijske igre - 21.30 Formula 1, trening - 22,35 Boj za pravico, amer, film - 0.05 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 0.00-4.30 Olimpijske igre - 4.53 Evergirni v črno-belem - 5.30-16.00 Olimpijske igre -16.05 Koktajl ekstremov - 16.15 Magazin za Rome - 16.40 Manjšinski program - 18.55 Dan madžarskega plesa v Hannovru - 19.25 Lahko bi bil zaščiten - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Škorpijon, nemška kriminalka - 22.05 Najstniška zabava, ne le za mlade - 22.35 Dnevi umetnosti v Zemplenu - 23.30 Bravo TV - 0.05 Olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 012000, prenosi - 14.30 O 3 Austria Top 40 - 15.15 Dawsonov potok - 16.00 Meiro-se Plače - 16.45 Jesse -17.10 Srček - 18.00 Nogomet -18.40 Olimpijski studio - 19.30 Formula 1, prenos kvalifikacij - 21.10 Oranžni taksi - 22.45 Nash Bridges - 23.30 Ol, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Beau Brummell, pustolovski film - 11.15 Samec v raju, filmska komedija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Sedem let smole, filmska komedija - 14.40 Nedeljski otrok, filmska komedija - 16.10 Alhambra - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Blngo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Stuttgarta - 22.20 Poletni kabaret - 0.00 Umor Ahoi, kriminalka »ORED Četrtek, 28. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 7.55Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.10 Pod klobukom 10 .00 Zgodbe iz školjke 10.35 Junaki divjine, angleška serija 11.25 Naravni parki Slovenije 12.00 Naokoli po Nemčiji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Portret Edija Kovača 14.25 Zoom 16.00 Slovenci posvetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji, oddaja za mlade 17.20 Robin in Rozi, risana nanizanka 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevniki šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Osmi dan 23.40 Opus 0.10 Sovraštvo, avstralska oddaja 1 .05 Raziskovalec, ameriška serija TVSLOVTNUA2 8.00 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.20 Turistične akcije 22.50 Partija šaha, francoski film 0.40 Videospotnice 1.15 Železni konj, ameriški nemi film POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - J 1.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. - 14.30 Lepo je biti milijonar - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Dharma in Greg, nan. - 22.50 Stražar, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Spremenite življenjski slog - 16.50 Milady, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan.- 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Ne pogovarjaj se s tujci, ameriški film - 21.40 Lepi časi, nad. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev -1.00 Odklop, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Reportažna sreda - DP v tenisu, reportaža - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.10 Xena, nan. - 18.00 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.10 Avtobus številka 152, nemški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Portret - 22.30 10 minut s Psyho-path - Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. - 1.10 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 Gnes. informativna oddaja. 10.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.25 Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana 11.55 Risanka 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.25 Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana 17.55 Risanke. 18.30 Gnes. informativna oddaja 19:00 Iz našega arhiva 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja 20.30 Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.20 Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana 21.50 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, infor-mativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Otroški program - 7.05 Vedno te bom ljubil, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program -11.20 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Dokumentarna oddaja - 14.15 Poročila - 14.20 Vrnitev Maxa Dugana, ameriški film - 16.00 Za otroke - .17.00 Alpe - Donava - Jadran - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Mala starinarnica: Ples -20.45 Kviz - 21.15 Po dolgem času, dok. oddaja - 21.50 Nenadoma Susan, nan. -22.20 Dnevnik - 22.40 Psihomodo pop, koncert - 23.40 Poročila - 23.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 14.25 Črna kronika, nad. - 15.55 Newyorška policija, nan. - 16.40 Spoštovanja vredno delo, nad. - 17.35 Veliki narodi: Aborigini- 18.30 Županijska panorama - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Vojna žensk, nad. - 21.20 Bolnišnica upanja, nan. - 22,15 Film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev. TV HRVAŠKA 3 7.30 Olimpijski studio - 7.40 Tenis, posnetek finala - 11.10 Skoki v vodo - sinhro, posnetek - 11.50 Boks, posnetek polfinala - 12.20 Hoja na 20 km (ž.), posnetek -12.50 Košarka, prenos četrtfinala - 14.40 Atletika, posnetek, posnetek - 17.00 Skoki v vodo (ž.), posnetek -17.30 Boks, posnetek drugega polfinala - 18.30 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Dnevniki NLOja - 20.30 Olimpijski studio TV MADŽARSKA 1 23.45-15.00 Olimpijske igre -15.05 Slovenski utrinki - 15.30 Za manjšine - 15.58 Poročila - 16.05 Za otroke - 16.35 Po sledeh starokrščanskih spominov v Aguincumu -17.00 Tangenta - 17.30 Zagovornik, jezikoslovni program - 18.00 Dnevnik - 18.29 Gospodarstvo v zagonu - 19.00 Sydney 2000, pregled dogodkov dneva - 19.30 Dne-vnik, vreme - 20.00 Sydney 2000 - 22.00 Dnevnik 7 23.00 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 23.45-16.00 Olimpijske igre - 15.05 Zrinski, tv-film, 2. del - 16.15 Telesreča, igra na srečo - 16.45 Kronika 2000 - 17.15 Pepelka, angleški film - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik, vreme - 20.20 Zasebna Madžarska - 21.10 Cvetna nedelja oskrbnika konjev, tv-komedija - 23.00 Olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 01 2000, prenosi - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Olimpijski studio - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Alarm za Kobro 11-21.50 Pravi Du-najčan ne propade - 22.40 Serija - 23.25 Oddaja o kulturi - 0.05 Ol, prenosi TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za celo življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlih - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 11.30 Mali oglasi -11.20 Zamu-rjenci - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 Predstavljamo vam -- 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 MV-dur - 1 9.00 Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 23.00 Glasba vaših želja -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila - 1 2.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 1 8.00 Šport - 19.00 Poročila - 1 9.1 5 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou -23.00 Glasba vaših želja'- 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila j 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila -11.30 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Anketa - 1 3.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30"1MSTSNMV - 14.00 -14.00 Poročila - 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Poročila -19.15 Intervju -20.00 Mursko-morski val - 21.00 Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine -13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč Nedelja, 24. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Risanke 1 0.10 Dlan v dlani 11 .00 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turistična oddaja 13 .40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14.10 Polž v solati, tv-kabaret 14.35 Razvedrilna oddaja 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe - Donava - Jadran 18.15 Naravni parki Slovenije 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Portret Edija Kovača 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Drive in Camillo 23.55 Kako je nastajal Drive in Camillo 0.20 Naravni parki Slovenije POP TV 7.20 24 ur, ponovitev - 8.00 Princesa Sissi, risanka - 8.30 Panela Jin Jin - 9.00 Hro-ščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone. nan. - 10.00 Harry in Hendersonovi, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. - 11.30 Pop’n'roll - 12.36 Nevarna srca, nan. - 13.30 Miss Slovenije, ponovitev - 15.30 Puščavski ogenj, nad. -17.15 Najnevarnejše živali sveta, dok. oddaja - 18.10 Volitve 2000 - 19.00 Dobim, podarim - Jack Pot žrebanje - 19.15 24 ur - 19.50 Formula 1 za VN ZDA, prenos -22.00 Indijanski tekač, ameriški tilm - 0.20 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Korak za korakom, nan. - 11.00 Katie Joplin. nan. - 11.30 Zmenka-rije - 12.00 Oče Dowling, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Resnica boli, ameriški film - 15.45 Sever in jug, nad. - 16.45 Klik! - Kupid, nan. - Glas bojevnika, nan. -Ruby Wax - 20.00 Porotnik, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Večno mladostni -22.10 Browningova verzija, ameriški film TVIDEA-GAJBATV 10.00 Živa, regionalni program - NK Mura: NK Koper, reportaža -10.15 Srečanje ljubiteljev terenskih vozil - 10.30 Soboški ekran: V studiu župan Anton Slavic -11.00 Podiplomski študij podjetništva -11.10 Oktoberfest v Munchnu - 11.40 Perutnina Ptuj - 11.50 Intervju: Erna Lukač - 12.10 Ljubljanski madrigalisti na Glasbenem poletju Turnišče 2000 - 12.20 Tedenski komentar - 12.25 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 Euro PTV, ponovitev - 17.30 Severna obala, ameriški film -19.10 Pica, ti in jaz, nan. - 19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Posebna enota C-16, nan. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Frankie zvezda, irsko-angleški film - 1.00 Pop bazar TV SLOVENIJA 2 6.25 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Pustolovščine N. Hulota, serija 22.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.10 Šum na srcu, francoski film 1.05 Videospotnice TV AS-KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.35 Videostrani. 17.40 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična od-daja. 21.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Otroški program - 10.00 Vinkovške jeseni, sprevod - 11.30 Škotski dvorci, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Mir in dobrota - 14.05 Ko mineva čas - 14.55 Poročila - 15.10 Oprah Show - 15.55 Risanka - 16.15 Don Guijote, nad'. - 17.05 Dokumentarni film - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. -19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.40 Film meseca: Serpico, amer, film -23.50 Dnevnik - 0.15 Humoristična nanizanka - 1.15 Škotski dvorci, serija - 1.45 Umetnine svetovnih muzejev - 1.55 Olimpijske igre TV HRVAŠKA 2 11.00 Nedeljska maša - 12.10 Risanke - 13.00 Vojna žensk, nad. - 15.30 Amerika: Svet narave, serija - 16.00 Zlata krila, nan. - 16.45 Film - 18.20 Svet narave: Sloni -19.20 Formula 1 za VN ZDA, prenos - 21.50 Festival - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev b TV HRVAŠKA 3 6.30 Olimpijski studio - 6.40 Gimnastika - finale na orodjih, prenos - 9.00 Veslanje, posnetek - 10.15 Vaterpolo: Hrvaška - Grčija, prenos -11.25 Namizni tenis (ž.), prenos finala - 13.00 Maraton (ž.), posnetek - 13.30 Atletika, posnetek - 15.30 Veslanje, posnetek - 16.30 Gimnastika, posnetek - 17.30 Odbojka: Hrvaška - Kenija, posnetek -18.45 Vaterpolo: Hrvaška - Grčija, posnetek - 20.00 Dnevniki NLO-ja - 20.30 Olimpijski studio TV MADŽARSKA 1 0.05-15.00 Olimpijske igre - 15.05 Minute za srečo - 16.30 Vesela novica, program unitaristične cerkve - 16.00 Galerija simbolov: Labod - 16.10 Puder, program Julije Balo -16.40 Kovček: Islandija - 17.15 Olimpijske igre, pregled dogodkov dneva - 18.30 Teiesreča, igra na srečo - 19.00 Teden -19.35 Dnevnik, vreme - 19.50 Formula 1 za VN ZDA - 22.20 Telešport, goli z nogometnega prvenstva - 23.25 Mediamix - 0.00-4.00 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 0.05-15.00 Olimpijske igre - 15.05 Rondo, manjšinski magazin - 16.00 Vesela novica, program reformatorske cerkve - 16.26 Župnik iz Gorgetega - 16.40 Srečanje z Jezusom - 16.50 Katoliška kronika - 17.15 Tudi sami smo cerkev - 17.40 Upanje zanamcev, program madžarskih Židov - 18.10 Šlagerteve, najlepši šlagerji desetletij -19.05 Skrivnost srebra, angl, film - 21:00 Teden, vmes Dnevnik, vreme - 21.45 Satelit, kabaret - 22.20 Kumara, lutkovni kabaret - 22.40 S toplino tvoje roke, gruzinski film -0.00-4.00 Olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 01 2000, prenosi iz Sydneya - 14.45 Liga prvakov, nogometni magazin - 15.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 16.15 Nogomet, prenos - 18.30 Olimpijski studio -19.30 Formula 1, prenos dirke za VN ZDA iz Indianapolisa - 22.05 Kraj dejanja - 23.35 01 2000, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sedem let sreče, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Univerzum - 15.10 Heidi in Emi -15.35 Gozdarska Lizika, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -19.54 Pogledi s strani - 20.15 Hotel Mama, filmska komedija - 21.55 K stvari -23.15 Enostavno klasično - 23.55 Ženska vrača udarec, kriminalka L ED Ponedeljek, 25. 9. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Sedem na mah, lutkovna igrica 10.00 Oddaja za otroke 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12.00 Prelomni trenutki zgodovine, serija 12.25 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Ljudje in zemlja 14.15 Polnočni klub 15.25 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Ježevka 17.00 Pleme, nanizanka 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Tantadruj, tv-film TV SLOVENIJA 2 6.25 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Spomini na prvo ljubezen, izraelska drama 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Ulice, posute z zlatom, am. film 1.55 Videospotnice POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad., zadnji del -11.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. - 12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Ladja zaljubljenih, nan. - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Večna ljubezen, mehiška nadaljevanka, 1. del -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 O psih in mačkah, ameriški film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Na-gobčnik za jezikavko, nad. - 23.20 Stražar, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan. - 0.40 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad, zadnji del - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Nasilje med vrstniki - 16.50 Milady, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Dvojčici, nan. -20.00 Prava stvar, ameriški film - 22.10 Roswell, nad. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Roka pravice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.30 Odklop, ponovitev TVIDEA-GAJBATV 15.10 Živa, regionalni program - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.10 Dogodivščine Robina HOoda, nan. -18.00 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Beverly Hills, nad. - 20.20 Devica v živo, francosko-ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.10 NK Mura: NK Publili,, reportaža - 22.30 Borilna veščina tae-know-do - 22.45 Aktualno -23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravi-ce, nan. - 1.10 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 Španska nogometna liga, ponovitev. 11.30 Risanke. 12.00 Videostrani. 15.40 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 16.40 Aktualno v občini Turnišče. 17.10 KK Pomurje Skiny: KK Imos Ježica, 1. A liga, posnetek. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Šport plus, športna oddaja. 21.00 NK CMC Publikum: NK Mura, posnetek. 22.50 Gnes, informativna oddaja. 23.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Otroški program - 7.05 Vedno te bom ljubil, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Svet narave - 14.10 Poročila - 14.20 Sbirulino, ital, film za otroke - 16.00 Otroška serija - 16.55 Naš vsakdanji kruh, dok. oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Nasloni se name, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 22.55 Dar-cey Bussell, balerina - 23.30 Moč, ameriški film - 1.20 Spomini padlega angela, Špan-ski film - 2.50 Olimpijske igre TV HRVAŠKA 2 13.10 Svet zabave - 13.40 La cavaliere, nad. - 15.10 September, nad. - 16.40 Martin Chuzzlevvit, nad. -17.35 Naše stoletje, serija -18.30 Županijska panorama -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.26 Vojna žensk, nad. - 21.15 Prihaja dr. Bee-ching, nan. - 21.50 Črna kronika, nad. - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 6.25 Olimpijski studio - 6.35 Gimnastika, prenos - 7.45 Tenis, prenos ali posnetek -8.15 Gimnastika, posnetek razglasitve - 8.25 Gimnastika, prenos - 9.25 Atletika, prenos - 14.20 Odbojka na mivki, posnetek - 15.20 Namizni tenis, posnetek - 16.30 Gimnastika, posnetek -17.30 Atletika, posnetek -19.00 Vaterpolo: Hrvaška - Madžarska, posnetek - 20.00 Dnevniki NLO-ja - 20.30 Olimpijski studio - 23.00 Hrvaški avtomobilistični magazin - 23.45 Beverly Hills - 0.30 Melrose Plače TV MADŽARSKA 1 0.00-4.00 Olimpijske igre - 4.05 Evergrini - 5.00-14.30 Olimpijske igre - 14.35 Evromi-nute, informacije o EU - 14.40 Magazin za Rome -15.10 Za manjšine - 15.40 Odprti studio, pesmi Istvana Martha -15.50 Prelomnica tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Milenijska praznovanja, Svetovno srečanje unitaristov - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Izgini, sveti, droge - 17.30 Bravo TV - 18.00 Dnevnik -18.29 Milenijske povesti - 19.00 Sydney 2000, pregled dogodkov dneva - 19.30 Dnevnik, vreme - 20.00 Olimpijske igre - 21.55 Dnevnik - 22.45 Liga prvakov, magazin -23.45 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 0.00-4.00 Olimpijske igre - 4.00 Evergrini - 5.00-13.00 Olimpijske igre - 13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Angleščina - 16.30 Olimpijske igre - 17.30 Črni pirat, Ital, film - 19.30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Kvartet, iz studiev Višegrajske četverke - 21.00 Varstvo mest - 21.30 Naprodaj, franc, film - 23.25 Klip plus - 23.45 Olimpijske igre AVSTRIJA1 6.00 01 2000, prenosi - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Ekspedicija Robinson - 21.55 Tess in njen telesni stražar, filmska komedija - 23.25 Ol 2000, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Nedeljski otrok, filmska komedija -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 -14.05 Prijatelji za celo življenje -14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kul-turi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Smrt v mrzli jutranji luči, kriminalka ORED Torek, 26. 9.2000 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.15 Denver, poslednji dinozaver 9.35 Radovedni Taček: Ježevka 9.55 Štirideset zelenih slonov, nanizanka 10.15 Dober večer 11.05 Potovanje predaleč, serija 12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Aliča, evropski kulturni magazin 14.35 Tantadruj, tv-film 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Otroška oddaja 17.10 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.45 Moč in sijaj starega Rima, serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Osamljenost, nemška drama 0.10 Moč in sijaj starega Rima, serija TV SLOVENIJA 2 7.25 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 22.00 Poštar, japonski film 0.00 Svet poroča 0.30 Z umetniki: Jose Cura, tenorist 1.20 Videospotnice POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. - 14.30 Pop'n'Roll - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Otrok preveč, ameriški film -21.45 Volitve 2000 - 22.30 Bolnišnica upanja, nan. - 23.20 Stražar, nan. - 0.10 MAS.H., nan. - 0.40 24 ur. KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Kako razumeti otroke -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Enota Delta 2, ameriški film - 22.40 Treba izmena, nad. - 23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Roka pravice, nan. - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Publikum, reportaža - Borilna veščina tae-know-do - Aktualno -16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.10 Xena, nan. - 18.00 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.10 Hladen kot led, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Priprava ozimnice v posodah Roto - 22.35 Belokranjski Romi, reportaža - 22,45 Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne ste-ze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. - 1.10 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 Šport plus, športna oddaja. 10.30 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek. 12.20 KK Pomurje Skiny: KK Imos Ježica, posnetek. 13.40 Videostrani. 14.20 Gnes, informativna oddaja. 14.50 NK CMC Publikum : NK Mura, posnetek. 16.40 KK Pomurje Skiny: KK Imos Ježica, posnetek. 18.00 Šport plus, športna oddaja. 18.30 Gnes, informativna oddaja. 19.00 iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 4. praznik občine Moravske Toplice, oddaja v živo. 21.00 Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Otroški program - 7.05 Vedno te bom ljubil, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Izobraževalni program - 11.15 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Zgodba o... - 14.10 Poročila - 14.20 Služabnica po naročilu, amer, film - 16.00 Za otroke - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 V ospredju - 22.20 Dnevnik - 22.40 Televizija in predsedniki, dok. film - 23.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.15 Ljubezen in izdaja - Mia Farrow, serija - 16.40 Spoštovanja vredno delo, nad. -17.35 Naše stoletje - 18.30 Županijska panorama - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Vojna žensk, nad. - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.05 Potop in iskanje Atlantide, dok. film - 23.00 Dnevnik Anne Frank, ameriški film -1.45 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 5.00 Tenis, posnetek in prenos - 8.00 Olimpijski studio - 8.10 Odbojka na mivki, posnetek - 9.10 Sinhronizirano plavanje, posnetek - 10.10 Vaterpolo: Hrvaška - Jugoslavija, prenos -11.25 Nogomet, vključitev v prenos polfinala - 12.50 Skoki v vodo, posnetek - 13.30 Nogomet, posnetek polfinala - 15.15 Mesečina - 16.00 Gimnastika, posnetek - 18.00 Vaterpolo: Hrvaška - Jugoslavija, posnetek - 19.15 Nogomet, posnetek polfinala - 20.00 Dnevniki NLO-ja - 20.30 Olimpijski studio - 23.00 Felicity - 23.45 Pravica za vse TV MADŽARSKA 1 23.45-15.00 Olimpijske igre - 15.05 Za manjšine - 16.00 Poročila - 16.10 Za otroke -16.35 Zelena pika, šport v prostem času - 17.05 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 18.30 Jani gre na dom - 19.00 Sydney 2000, pregled dogodkov dneva - 22.00 Dnevnik - 22.50 Telešport, liga prvakov, pregled tekem - 23.50 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 23.45-9.00 Olimpijske igre - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.35 Sydney 2000 - 17.35 Corrina, Corrina, ameriški film - 19.30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Zgodilo seje leta 1990 - 21.20 Popolno pooblastilo, angleški film -23.50 Telešport, olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 01 2000, prenosi - 14.15 Konfeti - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Poli-cist iz Tolza - 22.40 Liga prvakov, posnetek - 23.45 Ol 2000, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.0 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Sedem let smole, filmska komedija -12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Prijatelji za celo življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža ©RED Sreda, 27. 9. 2000 POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. - 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Volitve 2000 - 14.00 Moj bivši mož, nan. - 14.30 Lepo je biti milijonar - 15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vsemogočna mati, ameriški film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija, nan. - 23.40 Stražar, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. - 1.00 24 ur TV SLOVENIJA 1 7.56 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.50 Otroška oddaja 10.15 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.35 Moč in sijaj starega Rima, serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Na morje, avstralska nadaljevanka 13.00 Poročila, šport, vreme 14.25 Pobeg male slonice, ameriški film 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Junaki divjine, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Nočni metulj, angleška nadaljevanka 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Bazovica 23.55 V Bachovem letu 0.55 Junaki divjine, angleška serija TV SLOVENIJA 2 7.20 Videospotnice 8.00 Olimpijske igre 19.30 Videospotnice 20.05 Olimpijska kronika 20.40 Liga prvakov v nogometu 22.40 Morlock, nemška nanizanka 0.05 Videospotnice KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Milady, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.65 Oprah Show: Psi s plačilnim listkom - 16.50 Milady, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Dvojčici, nan. -20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Roka pravice, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.10 Živa, ponovitev regionalnega programa - Priprava ozimnice - Belokranjski Romi - Aktualno - 16.40 Euro PTV, ponovitev - 17.10 Xena, nan. - 18.00 Mortal Kombat: Osvojitev, nan. - 19.00 Aktualno - 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.10 Moški za ženitev, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Reportažna sreda - 22.30 DP v tenisu, reportaža - Aktualno - 23.00 Euro PTV, regionalni program - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. - 1.10 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 10.00 4 praznik občine Moravske Toplice, ponovitev. 10.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 12.00 Videostrani. 15.30 Gnes, informativna oddaja. 16.00 4. praznik občine Moravske Toplice, ponovitev. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 16.00 Risanke, 18.20 Predolimpijska dogajanja v Sydneyu, 8. del, produkcija VTV. 18.30 Gnes, informativna oddaja 19.00 Iz našega arhiva. 20.00 Glasbeni spot. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.15 Glasbeni spot. 21.20 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Iz produkcije ZLTV, Studio Signal, Ljubljana. 22.30 Gges, informativna oddaja. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Otroški program - 7.05 Vedno te bom ljubil, nad. - 8.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila -10.00 Izobraževalni program -11.20 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 Vedno te bom ljubil, nad. -13.20 Potop in iskanje Atlantide, dok. film - 14.10 Poročila - 14.20 Robin Hood, ameriški film -16.00 Otroška serija - 17.00 Glas domovine -17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Domovina, ameriški film - 22.30 Dok. oddaja - 23.05 Dnevnik - 23.25 Dnevi orgel v Istri - 0.25 Poročila - 0.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 14.50 Kviz - 15.20 Ljubezen v dvorcu, nad. - 16.45 Spoštovanja vredno delo, nad. • 17.40 Veliki narodi: Aborigini - 18.30 Županijska panorama - 19.00 Hugo - 19.30 Dne vnik - 20.10 Kviz - 20.25 Liga prvakov v nogometu, prenos - 22.45 2,4 otroka, nan. ■ 23.15 Film - 0,45 Omerta, nad. - 1.30 Umetnine svetovnih muzejev TVHRVASKA3 5.30 Vaterpolo: Hrvaška - Nizozemska, prenos - 6.30 Olimpijski studio - 6.40 Tenis posnetek in prenos - 8.55 Atletika, prenos -12.40 Kolesarstvo, posnetek -13.40 P; norame turističnih središč Hrvaške - 15.00 Atletika, posnetek - 17.00 Kolesarstvi posnetek - 18.00 Vaterpolo: Hrvaška - Nizozemska, posnetek - 19.00 TV-izložba 19.30 Glasbeni program - 20.00 Dnevniki NLO-ja - 20.30 Olimpijski studio - 23.00 Pr vica za vse TV MADŽARSKA 1 23.50-15.00 Olimpijske igre - 15.00 Za manjšine - 15.58 Poročila - 16.05 Angleščina 16.35 Smernica, leto vrnitve - 17.00 Kvartet, iz studiev Višegrajske četverke - 17.1 Kje, kaj?, priporočamo za prosti čas - 18.00 Dnevnik - 18.30 Ni pravnomočno, show 19.00 Sydney 2000, pregled dogodkov dneva - 19.30 Dnevnik, vreme - 20.00 Sydni 2000 - 20.35 Liga prvakov v nogometu, Arsenal: Lazio, prenos - 22.40 Dnevnik 23.15 Telešport, liga prvakov, pregled tekem - 23.45 Olimpijske igre TV MADŽARSKA 2 23.50-9.00 Olimpijske igre - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 12.00-15.00 Olimpijs igre - 15.05 Zrinski, tv-film, 2. del - 15.55 Gospodarstvo v zagonu - 16.20 Mozar 16.30 Sydney 2000, pregled dogodkov dneva - 17.30 Sotrpini, rehabilitacijski maga - 18.00 Velike počitnice, franc.-ital. film - 19.30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20 Dnevnik - 20.35 Začetek tisočletja - 21.05 Ura sprejema - 21.30 Ime planeta: Zen - 22.15 Osupljivo območje, nan. - 23.00 Zaključek - 23.45 Olimpijske igre AVSTRIJA 1 6.00 012000, prenosi - 14.15 Konfeti - 14.30 Simpsonovi - 14.55 Nebeška družin 15.40 Obalna straža.- 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod t streho -18.05 Olimpijski studio - 19.00 Oranžni taksi -19.30 Čas v siiki - 20.15 L prvakov, prenos - 0.00 01 2000, prenosi TV AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -! Zlata dekleta - 10.15 Hotel Mama, filmska komedija - 12.05 Reportaža - 13.00 Č: sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - V Prijaielji za celo življenje - 14.50 Gorski zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela dani 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 2I Žarišče: Potovanje po Donavi (2. del: Hrvaška’in Jugoslavija) in Ženske na kmet 0.00 Čas v sliki Ii»R, 21. september 2000 27 ■gS AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK SMRT V GRŠKI MITOLOGIJI AMERIŠKI REŽISER (GEORGE) NEZNANI LETEČI PREDMET NA ZID NANESENA MALTA ARGENTINSKI NOGOMETAŠ (JUAN) SODELAVEC PRI FILMU KARATE KLUB GRŠKI OTOK V KIKLADIH DEL TELESA AMERIŠKI FILMSKI KOMIK (STAN IN...) NAŠ PLANET SPODNJI DEL POSODE M 1 « : Jf A ' t * ■ KRAŠKA PLANOTA V ZAHODNI SLOVENIJI HRIB PRI OSLU Z ZNAMENITO SKAKALNICO FRANCOSKI FIZIK (ANDRE MARIE) FIN.KAJAKA-ŠICA(SYLVI) s STRUPEN PLIN NEON SKLADATELJ (MATIJA) SKOPLJEN BIK ITAUJANSKA TISKOVNA AGENCIJA NEMŠKA IGRALKA DAGOVER BRAZILSKI NOGOMETAŠ VOJAŠKI SPOPAD NAIVNA UMETNOST PRIPADNIK JASOV DELO REDARJEV EDEN OD BALEARSKIH OTOKOV FAKTOR, ČINITEU BALERINA PAVLOVA 1 PRIPADNICA BEOTIJCEV HRV.PEVEC (GORAN) VESTNIK KNJIŽEVNIK KERMAUNER GRŠKA BOGINJA, ZAŠČITNICA ZNANOSTI MESTO V MAKEDONIJI LJUDSTVO VINDOKINI STADION NAREKI (HR) K VOJAŠKI KRUH AM .GLASB. (BERNIE) KOLONIALNI POSESTNIK NEKD.FINSKA SMUČARSKA TEKAČICA (HELENA) PREBIVALKA DOLENJSKE AVSTRALSKI PLAVALEC (JON) PRODAJNI LOKAL MRAČINA EGIPČANSKA BOGINJA LJUBEZNI (HATOR) SPANJE FRANCOSKA POKRAJINA FR.PISATELJICA (GEORGE) PREMIK PRI VRTENJU ROMULOV BRAT DVOJČEK (DALJŠE) REDKO ŽENSKO IME UMET2GOD. (FRANC) TKANINA ZA OBVEZE ENICA ČEŠ.PESNIK (KAREL) RT V VZH. ŠPANIJI PESNICA ČERNEJEVA u MESTO V ROMUNIJI OSEBA IZ BIBLIJE GLASBA MLADIH ST ROK .Z A IRAN.JEZIK ANG.IGRALEC (GARY) OSKRBOVANJE PRIPADNIK PERZIJSKE DINASTIJE NEKDANJA BOJNA LADJA IGRALEC WELLES NERED NEZNANEC ZMLETO LUBJE ZA STROJENJE MESTO V BRETANJI, FRANCIJA STOTINA HEKTARJA W:. č KOPJE (ZAST.) HAM ED KARO.UI FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) BIZANTINSKI CESARSKI NAMESTNIK KAVELJ ČRKA ZA ROČNO STAVLJENJE J i ■ MUSTER OSEBA IZ MAHAB- HARATE MANGAN DEL POSAMEZNIK RIMSKI DRŽAJ POSODE (VRČA) ATOMA KOT ZAVESTEN OBJEKT NARAVO- SLOVEC (TIT L) * 1 J zmLi NADAV, PREDUJEM SODOBNIKI KELTOV * JANEŽ (LAT.) IVO BAN ATLETSKA DISCIPLINA EVGEN CAR ERNEST NOVAK ITAL.REKA (PAD) ANGLEŠKI BILJARD DEL OČESA 4 / TKANINA ZA ZAKRI- VANJE OBRAZA TISOČ KILOGRAMOV MESTO NA CRESU, HRVAŠKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 7. 9. 2000: SKARABEJ, PAPALINA, RIAD, VIK, SERŠENOV), VIGO, BOLE, SČ, MACH, ETA, MAJ, TELETEKST, AVATARA, BAČ, POLARITETA, SIR, LŽ, STRIČEK, PN, IMAN, KARAMELA, ŠČIT, OTEKLINA, ENODEJANKA, SENČILO, JIG, ROLER, STILET, SENO, MAOR, AR, DISK, CVEN, LA, CARINA, RIIS, ASONANCA, TIČ, ALASKA, MARKOVCI, AON, HOR, ARHIVARKA, MILA KAČIČ, DOJENKA, BB, AGA KAN, NAGODA, TO, SEATO, SO ROŽMARIN, TIM, PRLEK, TRIOLET, ORAL, OL, RENATA, NOČNIK, SVINJSKI GOLAŽ, IZZA, NOMEN, CUIS, AMERIKA, CIPA, VODIK, BRIZG, ODCEP, AMUR, IŽAKOVČANI, KLAPA, TLAČAN, PEER, DELO, ELI, NAREZEK, SIK, IC, RIG, ČOK, OPISOVA: LEC, ACETON, LEHA, LAH, TIRANA, ZAVESA, OKAR Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Avgust Špilak, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Zlatk^Kološa, Juša Kramarja 18, 9000 Murska Sobota 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Niko Kuhar, Prisojna cesta 8, 9252 Radenci Lea Gorjan, Panonska ul. 1, 9224 Turnišče Irena Antončič, Mlinska 10, 9220 Lendava Mihael Ivanič, Filovci 43a, 9222 Bogojina Blaž Berden, Vrtna 8, 9000 Murska Sobota E ra >o E o c ® ra ■_ o ra o ■o ra k o ra c ra N ra ><0 «7 Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 29. septembra 2000. Ime in priimek:________________________________________________ Nasi ov:_____________:____________________:____________________ UVouo Sorsko tato se je gačnota. Pajdaš ^eta se ge vnap/tej veseta ka nan je na cidtki čednejša gene/tacija. ^a je gagaftantej/tana g devettatnin šotanjon. 9a nova de gviišno čednejša, kak je starta. Qcta bi se /tad ^čako časa, ka bi tou dogivo. ^dajšnja je tetao dobita, ka šče meti čednejše ftdij v bodočnosti. 2 ten prtignava, ka je nej gadosta čedna. ^Dokaguje pa tou tudi s takšimi kitavimi prtiprtavami na vofttve, kak ji dogivtamo ge tajpi čas. ^a bi rtejsan titbe^o ustavo pop/taviti? ^eTa si je na tou samo spopejvo: oMaša ustava ma bi luknje, bi taknje pa še več, če ne bi imeta takenj, tapo bi bita pfteveč. oMa teh taknjah pa ugiva mnog p/tavniški nas |ota, rtagtaga si p/tavita od takenj do rtagpok. uMova se ftojeva sbanka, obfjuMja nam ^daj tak, bo gbofjšata nam gojenje, ki čisto bo bfteg napak. Qo mnoge u/tgta kadite, postavita go/t fjudi, se budita bo močno, da /tečnim nebesa gg/tadl. 28 21. september 2000, VBM Organisti, orgle in cerkveni pevci (24) Lilijana - organistka iz Matjaševec S Želja: pomladitev pevskih zborov edanjo župnijsko cerkev sv. Kuzme in Damijana na Kuzmi so zgra- dili v štirih letih, blagoslovil pa jo je 27. septembra 1969. leta mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Gradnja je potekala, ko je bil župnik Janez Elijaš. »Od leta 1985 pa župnikuje Franc Ficko, ki n^Je da skrbi za duhovno življenje, ampak je tudi zaslužen za vzdrževanje in nove pridobitve, denimo barvna vitražna okna, gradnjo župnijske dvo rane in tako naprej,« beremo v knjigi Moja župnija. V stari kuzemski cerkvi so imeli star harmonij, nanj pa je igral dolgoletni organist Feliks Zrim iz Kuzme. Po ureditvi nove cerkve so to glasbilo, prenesli na kor in ga uporabljali še nekaj let. Na pobudo župnika Elijaša so poslali pisno prošnjo na nemško Karitas za pomoč pri nakupu novejšega cerkvenega glasbenega inštrumenta. Prošnji so ugodili in 1975. leta so pre- Lilijana Heindler iz Matjaševec je uradno sicer prešla z glasbe na ekonomijo, toda ostala je zvesta svoji župniji in - orglam. - Foto: Š. S. dstavniki nemške Karitas in tvrdke AHL BORN ORGEL izročili kuzemski župniji dvomanualne elektronske orgle. Tedaj so pripravili na Kuzmi slovesnost, na kateri so se prisrčno zahvalili darovalcem. Po krajšem uvajanju so organist Feliks Zrim in njegovi cerkveni pevci začeli uigrano bogatiti bogoslužje. V devetdesetih letih pa je organist zbolel in 1996. leta ga je po enotedenskem uvajanju nadomestila takratna dijakinja srednje gla- Prejeli smo... Prošnja za objavo resnice Podpisana Bernarda Nedeljko in Pavel Nedeljko, Ižakovci 124, bi želela informirati ljudi glede sporov zaradi poti na Otok ljubezni. Leta 1993 so začeli uporabljati pot in tisto leto je bilo vse v redu, ker niso delali nobene škode. Nato pa so začeli uničevati gozd ob poti na Otok ljubezni. Širili so pot brez našega dovoljenja. Polagali so betonske cevi na naši poti, ne da bi nas obvestili. Opozorili smo, da to ni vaška ali občinska pot, ampak naša last. Odgovor je bil, da tega niso vedeli - čeprav so vedeli ne vem pa, zakaj so šli v investicijo, če niso vedeli, čigava je pot. Širili so pot, izruvali so debelo drevo (javor) z ICB-jem in še mnogo drugih mladih dreves, ki smo jih posadili. Vse to so zmetali v reko Muro. Škode je bilo veliko. Sodni ocenjevalec je ocenil za 82.500,00 SIT škode, od tega smo dobili izplačanih samo 40.000,00 SIT. To pa še ni vse. Še naprej so delali škodo in ruvali mlade sadike, ki smo jih posadili pozneje, in metali v reko Muro. Izmerili so našo parcelo brez našega dovoljenja in znanja in naredilo skico po svoji meri. Tudi zapornice, ki smo jih postavili, niso koristile, ker so jih iztrgali. Že tretjič letos so spet izruvali mladike, nekaj pa polomili, eno drevo požagali in pokosili gozd brez našega dovoljenja. Zaradi vsega tega bi se lahko pritožila na sodišču, vendar se nisem. Zdaj pa gospoda Mirko Poredoš in Branko Žižek tožita mene glede poti, vendar mi do svojegajmamo pravico. Dostikrat smo se dogovorili glede poti, vendar se dogovora niso držali, delali so naprej po svoje v našo škodo. Leta 1998 smo naredili notarsko pogodbo za odškodnino v znesku 150.000,00 SIT. Dali so samo 50.000,00 SIT, drugo smo morali izterjati prek odvetnikov. To je tudi vse, kar smo dobili kot odškodnino v teh letih, in nikakor ne 400.000,00 SIT, kot krožijo lažne govorice. Poleg tega so bile z njihove strani nam oziroma meni izrečene grde psovke, celo predsednik krajevne skupnosti Mirko Poredoš je pretil, da me bodo s policijo odpeljali v Ormož, in to samo zato, ker sem zagovarjala le svoje. Sem živčni bolnik in te žalitve so bile tako-grobe, da so mi popustili živci, in to večkrat tako, da sem morala iskati zdravniško pomoč. Obljubili so, da postavijo prometni znak za prepoved motornih vozil, vendar ga še do danes niso postavili. Če bi se držali dogovorov, ne bi delali škode in bi imela tudi vas od tega korist in do teh sporov ne bi prišlo. Vsa ta leta je bil gospodar mojega gozda predsednik krajevne skupnosti Mirko Poredoš. To pa seveda ni v redu. Celo predsednik turističnega društva Branko Žižek nas je na naši parceli pošiljal v... in trdil, da to ni naše, čeprav je v katastru jasno razvidno, čigavo je. Trdijo še, da pot obstaja že 100 let, to pa ni res. Za pot smo se dogovorili mi lastniki sami med seboj ob nakupu gozda in obstaja samo 43 let, in to do stare Mure do sbene šole Maribor, sicer faranka iz Matjaševec Lilijana Heindler. Leta je medtem končala glasbeno šolo in zdaj je študentka prvega letnika ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Čeprav je glasbo »zamenjala« z ekonomijo (v ekonomskem poklicu vidi boljšo prihodnost), je ostala še naprej kuzem-ska organistka. Tudi zato, ker je njen predhodnik in neke vrste vzornik Zrim - umrl. »Za igranje na električne orgle me je nagovoril sedanji župnik gospod Ficko. Sicer pa sem še kot osnovnošolka in pozneje dijakinja pela v cerkvenem pevskem zboru. Spremljala sem seveda tudi igranje organista Zrima,« nam je povedala Lilijana, ki igra vsako nedeljo pri obeh našah, ki sta ob 7.30 in 10.30. Pri jutranji maši poje sedemčlanski ženski zbor, pri pozni maši pa cekveni mešani pevski zbor, ki ga sestavlja deset pevk in pevcev. Cerkvenim pevcev radi pritegnejo verniki, torej je na Kuzmi doma tudi .ljudsko petje. Žal pa je med korski-mi pevci zdaleč premalo mladih. Organistka si prizadeva za pomladitev pevskih zborov. Za to pa se bodo morali zavzeti še drugi, na primer pastoralni svet, saj dekle samo ne more narediti čudev, kajti s časom je zelo na tesnem: študijske obveznosti, igranje pri dveh mašah itd. Kuzemsko župnijo sestavljajo kraji: Kuzma, Matjaševci, Dolič in Trdkova. Prav gotovo je v teh vaseh veliko več glasbeno nadarjenih, kot jih je (za zdaj) vključenih v cerkvena pevska zbora, zato dobrodošli na koru kuzemske cerkve, je sporočilo mlade organistke. Dobrodošel pa bi bil tudi kdo, ki bi posebej vadil oziroma vodil pevce. ŠTEFAN SOBOČAN SKUPAJ PROTI | KRI f Ml tNALU| ©080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI (»rorov«) betonskih cevi. Pot do broda pa so naredili, ko so brod preselili na to mesto, kjer je sedaj, to pa bi bilo pred okrog 20 leti. Vaščanom, ki imajo gozd čez Muro, se je dovolilo in dovoli uporaba poti do broda, ker ti ob poti niso delali in ne delajo škode in je niso širili. Bernarda Nedeljko Pavel Nedeljko Ižakovci 124 Hitrostno rolanje Šijanec drugi, Šantavčeva četrta a Dunaju je bilo tekmovanje v hitrostnem rolanju za svetovni pokal in za pokal Inline 2000. Med tekmovalci iz 14 držav iz Evrope in Amerike sta sodelovala tudi člana Roler kluba Murska Sobota Davor Šijanec in Jasna Šantavec ter se lepo odrezala. Šantavec je zasedel med 283 tekmovalci enaindvajseto mesto, Šantavčeva pa je bila med 92 tekmovalkami štirinajsta. V skupni uvrstitvi tekmovanja za pokal Inline 2000 (5 tekem) sta se Sobočana odlično odrezala, saj je Davorin Šijanec zasedel ndiičnn druao. Jasna Šantavec pa četrto mesto. (FM) Opr.št.: In 1237/94 ODREDBA O PRODAJI NEPREMIČNINE Dražbeni oklic Okrajno sodišče v Murski Soboti odreja v izvršilni zadevi upnika SKB banka, d. d., Ljubljana, Ajdovščina 4, Ljubljana, proti dolžnici Ljubici Drvarič, Lendavska 19, Murska Sobota, zaradi izterjave dolga v višini 40.552,43 DEM v tolarski vrednosti s pripadki III. USTNO JAVNO DRAŽBO, ki bo 29. 09. 2000 v razpravni dvorani št. 7 Okrajnega sodišča v M. Soboti, Slomškova 21 1. Na dražbi se bodo prodajale dolžnikove nepremičnine, vpisane v z. k. vi. št. 627 k. o. Gradišče, in sicer pare. št. 350 - v naravi stanovanjska stavba in dvor v izmeri 2,2 ara - ter pare. št. 351 - v naravi dvorišče v izmeri 3,92 ara. 2. Na navedenih nepremičninah obstaja vpisana zastavna pravica. 3. Vrednost nepremičnin je ugotovljena s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti in znaša 9.350.846,00 SIT. 4. Vrednost nepremičnin se dokončno ugotovi na naroku, če stranke vložijo najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom predlog iz 4. odst. 178 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. 5. Na tretjem prodajnem naroku se sme nepremičnina prodati pod vrednostjo, ugotovljeno s sklepom in navedeno v 3. točki te odredbe, vendar ne za manj kot polovico te vrednosti. Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek ali pri drugem sodišču, se stranke in zastavni upniki lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od ugotovljene vrednosti oz. nižjo od polovice te vrednosti. 6. Kupec mora položiti kupnino v 30 dneh od dneva prodaje. Če kupec v tem roku ne položi kupnine, izreče sodišče s sklepom prodajo za neveljavno in določi novo prodajo. Stroški za novo prodajo in razlika v ceni med prejšnjo in novo prodajo se pokrivajo iz položene varščine. 7. Javne dražbe se morejo udeležiti le tisti, ki poprej položijo varščino. Varščine sta oproščena upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in zastavni upnik, če njuni terjatvi dosegata varščino in če se da glede na njun vrstni red ter ugotovljeno vrednost nepremičnine varščino poravnati iz kupnine. Varščina znaša 1 /10 ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je 935.086,60 SIT. 8. Osebe, ki sodelujejo v javni dražbi, morajo pred začetkom naroka sodišču predložiti potrdilo o vplačilu varščine, iz katerega je razvidno, da je varščina položena. Varščina se položi na žiroračun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Št. 51900-696-40045. Ponudniki, katerih ponudba ni bila sprejeta, dobijo varščino vrnjeno po koncu javne dražbe, najpozneje v dveh dneh. 9. Nepremičnino, ki je predmet te prodaje, si je mogoče ogledati 20., 21. in 22. septembra 2000 na kraju, kjer nepremičnina je, in sicer od 15. do 17. ure. Če dolžnik ne bi dovolil ogleda nepremičnine, bo sodišče na predlog tistega, ki bo izkazal zanimanje za nakup nepremičnine, omogočilo ogled ob navzočnosti sodnega izvršitelja in drugih ustreznih organov. 10. Ta odredba se razglasi na sodni oglasni deski sodišča. 11. Ta odredba velja istočasno kot vabilo na narok za prodajo nepremičnin, zato stranke in udeleženci posebnega vabila ne bodo prejeli. Republika Slovenija OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI Murska Sobota, 29. 08. 2000 Okrajni sodnik: Stanislav JUG I. r. motorna vozila HONDO 1,4 bingo, 47.000 km, reg. do 1 1/2000, letnik 1997, in motor Kawasaki KLR 650, letnik 1997, prodam. Tel.: 041 746 100. m5O64 VW GOLF JX B, 1.3, letnik 1989, generalno obnovljen, prodajo. Tel:. 041 948 708. m5092 AUDI 80 1.6, letnik 1989, prevoženih 140.000 km, odlično ohranjen, prodajo. Tel.: 031 543 365. m5108 CLIO FIDJI z dodatno opremo, letnik 1997, dobro ohranjen, registriran do maja 2001, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 02 542 10 62. m5110 OPELASCONO 1,6 S, letnik 1982, prodam. Tel.: 526 80 07. m5124 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c,_tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedeli-ča, tel.: 02 573 51 53, gostilna Raj-ser, Grad, tel.: 02 553 1 1 48. m4869 ŽREBIČKO prodam. Tel.: 67 540. m5065 TELIČKO: težko okrog 200 kg, kontrola A, prodam. Baša, Vučja Gomila 50, Fokovci, tel.: 47 098. m5075 DVE KOZI, srnaste pasme, stari 3 mesece, prodamo. Tel.: 83 65). m5078 PUJSKE prodajo. Tel.: 540 14 11. m5096 TELICO, A-kontrole, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 555 15 05. m5105 TELICO, brejo 7 mesecev, in kravo, staro 6 let, brejo 8 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 70 586. m5114 MLAD KUŽEK išče dobrega gospodarja. Tel.: 412 261 ali 411 206. m5117 posesti Na podlagi 81. In 82. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91,19/91, 21/ 94,23/96 in 1 /00) in 15. člena Pravilnika o porabi sredstev stanovanjskega sklada občine Ljutomer (Ur. I. št. 21/94,13/95 in 9/96) ter sklepa, sprejetega na seji dne 12.9. 2000, Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Ljutomer objavlja . 7. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LJUTOMER I. RAZPISNI POGOJI Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. So polnoletni državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče na območju občine Ljutomer. 2. Svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Ljutomer. 3. Imajo gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del, izdano od 1.1.1998 do 21.9.2000 za:' - gradnjo stanovanjskih prizidkov - nadzidave - ureditev podstrešij oz. mansard zaradi pridobivanja dodatnih stanovanjskih površin. 4. Sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki primernega stanovanja. 5. So sami ali/in soplačniki kreditno sposobni. 6. Stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po določilih Stanovanjskega zakona. II. VIŠINA POSOJILA IH POSOJILNI POGOJI 1. Razpoložljivih sredstev je 10.500.000,00 SIT. , 2. Odobreno posojilo se bo obrestovalo po 2-odstoni letni obrestni meri, glavnica pa se bo revalorizirala skladno s predpisi za ohranjanje realne vrednosti posojila (TOM * 2 %). 3. Najvišji možni znesek posojila je 1.500.000,00 SIT. 4. Plačilna doba je največ 10 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. 5. Kreditojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati. 6. Vse stroške, povezane s sklenitvijo posojilne pogodbe, nosi kreditojemalec. 1. Črpanje odobrenega posojila je dokumentirano. III. KRITERIJI ZA OOOELITEV POSOJILA tak krllirll I« 3 točke) - mlade družine - družine z večjim številom otrok - invalidi in družine z invalidnim članom - prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki - razširjene družine > IV. NATEČAJNI POSTOPEK Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo vložiti ali poslati svoje vloge najpozneje do vključno 11.10.2000 na naslov: Stanovanjski sklad občine Ljutomer, Vrazova 1, s pripisom RAZPIS. Prosilci lahko dobijo vloge v sprejemni pisarni občinske stavbe v Vrazovi 1. K izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti še priloge, ki so navedene na vlogi. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo. Sklepe o odobritvi posojil bo sprejela komisija za porabo sredstev Stanovanjskega sklada občine Ljutomer v 30 dneh po roku za vložitev vlog za odobritev posojila. Dodatna pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Ljutomer pri Lilijani Koser, tel. 584 90 50. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE UUTOMER ŠTUDENTOM ODDAMO STANOVANJA v bližini tehniške fakultete v Mariboru. GSM: 041 630 034. m5059 M. SOBOTA - VISOKOPRITLIČNO HIŠO, 180 m2, CK, garaža, klet, parcela 466 m, prodam. Mogoča zamenjava za stanovanje. GSM: 041 200 074. m5O71 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti damo v najem. Tel.: 66 468. m5091 GRADBENO ZEMLJIŠČE, velikosti 40 arov, nadomestna gradnja, v bližini M. Sobote, prodam. GSM: 041 569 991. m5099 MORAVSKE TOPLICE - GOSTILNO ugodno prodam. Tel.: 548 15 33. m5103 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. GSM: 041 948 700 . m5122 GRADBENO PARCELO v Martjan-cih prodam. Tel.: 21 353. m5126 V NAJEM ODDAMO DVOSOBNO STANOVANJEv M. Soboti. Tel.: 01 43 19 270 ali 069 23 065. m5129 kmetijska mehanizacija TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP, 2,5-tonski, prodam. Tel.: 041 904 767. m5060 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA IN CISTERNO za gnojevko kupim. GSM: 041 390 431. m5073 KOMBAJN KLASS DOMINATOR 85 prodam. Tel.: 041 551 273. m5082 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. , 21. september 2000 29 KABINO ZA TRAKTOR STEYR 430 prodam. Tel.: 062 731 216. m5100 KOMBAJN, manjši, starejši, brezhiben, kupim. Tel.: 041 948 423. m5102 PREDSETVENIK RAU, 3,3 m, zložljiv, dvojni valji, ugodno prodam. Tel.: 49 077. m5119 MULČER, dvoredni, na kolesih, malo rabljen, prodam. Petanjci 95. m5123 kmetijski pridelki GROZDJE JURKO, KLINTON IN ŠMARNICO ter koruzo prodam. Tel.: 49 194, 0609 630 893. m5069 VEČJO KOLIČINO SLADKEGA SENA V BALAH prodam. Tel.: 062 608 487. m5070 GROZDJE laški rizling v Lendavskih goricah, prodajo. Tel.: 031 773 551. m5084 GROZDJE LAŠKI RIZLING prodam. Tel.: 47 167. m5089 GROZDJE z brajd, jurka, prodam. Tel: 48 458. m5090 RŽ - žito za seme, sorte Eho, prvi letnik, jedilni krompir in semenski, sorte Bright, prvi letnik, ugodno prodam. Bela Bukvič, Križevci 161 v Prekmurju, tel.: 554 10 25. m5095 MOŠT, 1000 litrov, beli burgundec, laški rizling, šipon, sladkorna stopnja 18-19, prodam. Tel.: 76 508. m5097 KROMPIR, jedilni, semenski in drobni, prodam. Mogoča zamenjava za svinjo.Tel.: 411 359. m5098 GROZDJE Z BRAJD (klinton, jurka) in svinjo za zakol prodam. Tel.: 02 548 16 06. m5109 KROMPIR za ozimnico, beli, rdeči in rumeni, krompir za krmo in semenski krompir prodam. Balažič, Beltinci, Cankarjeva 1, tel.: 412 056. m5111 KROMPIR - jedilni, več vrst, in droben ugodno prodam. Tel.: 02 542 14 82.m5112 GROZDJE (laški rizling, šipon) prodam. Tel.: 87 544, 031 625 984. m5128 razno TRI SODE ZA VINO in kad, vse leseno, prodam. Mladinska 23, M. Sobota, tel.: 23 493. m5061 Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala Gimnazije v M. Soboti, letnik 1986/87, na ime Dejan Gom-boc, Tomšičeva 10, M. Sobota. m5087 POHIŠTVO ZA KUHINJO in drugo pohištvo prodam. Arhitekta Novaka 19/1 OP. m5127 V SPOMIN Hvala ti za vso ljubezen in dobroto dragi Franc Dokl 8. 2. 1937-22. 9. 1998 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 80. letu nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Alojz Wolf iz Krašč 2 delo PRIJAZNO DEKLE S PRAKSO takoj zaposlimo v bistroju. Stanovanje brezplačno. Nedelje proste. GSM: 041 710 660. m5079 PRIDNEGA DELAVCA zaposlimo. Naslov v upravi lista. m5086 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, ki jo veseli delo v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Tel.: 03 897 18 50. m5115 NATAKARICO za delo v kava baru iščejo. Tel.: 421 680. m5121 NATAKARICO zaposlimo. Tel.: 737 270. m5125 srečanja 43-LETNI PRESKRBLJEN MOŠKI iz okolice Murske Sobote želi spoznati prijateljico. Mogoča resna zveza. Tel.: 02 229 75 79. m5113 storitve MONTAŽA ANTEN: satelitske 33.900, zemeljske 28.00 SIT. Tat, tel.: 02 570 10 21 ali 041 515 094. m4987 IZDELAVA DIATONIČNIH HARMONIK PO NAROČILU in servis harmonik. Tel.: 411 111 ali Gančani 115c. m5107 ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dober mož, oče in dedek Janez Kranjec krojač v pokoju iz Velike Polane Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Hvala govornikoma, gasilskemu in turističnemu društvu ter društvu upokojencev, g. Kolariču za odigrano Tišino, g. Gerenčerju in pevcem. Posebna zahvala g. Berdenu za vodenje pogreba. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te moje išče, ni več tvojega smehljaja in besed tolažbe, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila skrbna, plemenita in nadvse draga žena, sestra in tetica Ana Lutar iz Male Polane 35 Težko je najti prave besede zahvale za vse, ki ste skupaj z nami delili žalost in bolečino, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, še posebno družini Režonja. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: mož Alojz, sestra Marija z družino in tetica Ana KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA TEI..: (069) 1411 060, I AX: 1(169) 251 170, 91100 MURSKA SOBOIA Tvoji najdražji J ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice, ki je za vedno zaspala v 88. letu starosti, Terezije Slavič upokojene učiteljice iz Vučje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem, njenim učencem in vsem, ki ste z nami sočustvovali in se v tako velikem številu poslovili od nje. Iskrena hvala osebju bolnišnice iz Murske Sobote za njihovo pomoč, g. župniku za lep obred, pevkam za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in govornikoma za poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem za ustno in pisno sožalje, darovane vence in cvetje, za sv. maše in dobrodelne prispevke za bolnišnico v Murski Soboti. v Žalujoči: sin Janko z družino, hčerka Mira in Neven Ljubezen, delo in trpljenje bilo Tvoje je življenje, nam pa ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe ni. ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 76. letu zapustila naša ljuba mama, babica in sestra Jolanka Kuronja rojena Obal iz Moščanec 51 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala, da ste se poklonili spominu s toplo besedo in mislijo ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala pevkam, govornici in g. duhovniku. V globoki žalosti: sin Tihi z Marijo ter sinovoma Matjažem in Mihaelom, sin Feri z Ženo Anico in hčerko Darjo ter Stanislav s Sonjo Razdala si poljem moči, Ljubezen otrokom, Bogu molitve, Se potlej vsa trudna sklonila In v zrelem poletju odšla. Mirno počivaj, ljubljena mati, V hribu nad rodno vasjo, Naj veter, ko veje čez tvojo gomilo, 0 novi letini vse ti pove. Tvojo podobo ohranjamo v srcih, solze in sanje prinašamo ji, najti te je v nešteto sledovih, od onstran čuvaš naše poti. 7AMNNLN V 90. letu nas je 10. septembra 2000 zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Ana Gergek s Cankove 62 Težko je najti prave besede zahvale vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo. Žalujoči: Vsi njeni najdražji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli besede sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala osebni zdravnici dr. Peričevi, patronažni službi iz Rogašovec za požrtvovalno pomoč in osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Hvala g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Lepa hvala tudi sodelavcem Tipinga iz Veščice in sodelavcem hotela Bernardin iz Portoroža. Žalujoči: žena Marija, sin Alojz in hčerka Marija z družinama ter drugo sorodstvo In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje... ZAHVALA Odšel je, komaj v 47. letu, da bi našel svoj mir, naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Štefan Kerrnan iz Filovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in vežico ter ga pospremili na kraj počitka. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, pogrebcem, govorniku g. Berdenu, sosedi Mariji Berden za prvo pomoč in sorodnici Mariji Domonkoš. Hvala tudi sodelavcem 283. brigade TM02, kolektivu AP, Gostilni Sijarto - Špilak in NK Renkovci. V globoki žalosti njegovi najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZMANNLN V 90. letu nas je 8. 9. 2000 zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Franc Zrim iz Dijaške ul. 5 v Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše ali dobrodelne namene. Hvala gospodu župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala Murska Sobota za pogrebne storitve. Od pokojnika smo se poslovili 11.9. 2000 v ožjem krogu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi V 73. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož in sorodnik ZAHVALA Koloman Kučan iz Partizanske ulice 13a v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vzorno nego, posebej dr. Ivani Kološa ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico v Križevcih v Prekmurju ter ustno in pisno izražena sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in g. Marušiču za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo Križevci v Prekmurju, 12. 9. 2000 30 OGLASI 21. september 2000, ram 2^. Sefata, VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 13’» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 E-maiL’ rhdoo@siol.net IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Gradbene izolacije HACK Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 489 HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKIH ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETONA! ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! NAJCENEJE TA HIP I! DO RAZPRODAJE ZALOG 1 KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, hlajenje kleti in vina,... tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net d.o.o. ekološko kurilno premog Horizont vedno dovolj toplo www.horizont.sl TUROPOLJE d.o.o. ul. Zjrau Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 © = O g * S 2 a stihi: KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BRONA TEI HIDBOIZSUCIJA ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, lel. »late (069) 48 426, 8SM: 041 772 426. 041 733 948 DA MRZLO NI KOSESKEGA 43, MB za VAS POSKRBI Murska Sobota: (02) 54 59 280 KURILNO OLJE najugodneje, najhitreje najkvaiitetneje, najprijaznejše BETONARNA PETELIN Trate 23, Gornja Radgona Tel.: (02) 564 9410; el. pošta: betonarna.petelin ©siol.net Ponudba: - proizvodnja betona, - storitve (prevoz, črpanje betona, delo z gradbenimi stroji], - betonski izdelki [vinogradni in vrtni stebri, robniki, škarpniki, vrtne poti, kanalete, mulde, požiralniki, korita za rože, kanalizacijske cevi in jaški, temelji za drogove, stojala za senčnike in kolesa ipd]. Možnost izdelave po naročilu ali želji kupca. NOVOST: izdelava zunanjih štukaturnih elementov. UGODNO: Prodaja robnikov II kvalitete od 200,00 SIT/kos. KLIČITE NOVE! |fisa\ FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8 Informacije na telefon: 536 18 20 Prodamo dvosobno stanovanje veSko-sli 63,00 m2 v M. Soboti v Lendavski d. Prodamo štirisobno medetažno stanovanje v centru Murske Sobote velikosti 95,00 m2. 7 BREZPLAČEN KLK - VSAK DAN OD 12* DO 20* RAZPRODAJA VOZIL V ZALOGI Zelo ugodne finančne rešitve. Krediti na položnice. Možnost menjave rabljeno za novo. PAAM AUTOgL«^ " Gibanje za perfekcioniste Ob Dravi 3a, tel.: 02 783 82 81 RENAULT Kanari ali Dolomiti? Vaš že za 1.669.000 SIT -KOMPAS HOLIDAYS Mirko Štelcl iz Radenec je ujel v gramoznici pri Gradišču na doma kuhano koruzo amurja, ki je meril v dolžino 110 centimetrov, tehtal pa je 14,5 kilograma. Zares velika ribiška trofeja! (levo) Radenčan Stanko Mišja, ki živi z družino v Žalcu, pa je imel ob sodelovanju sina Robija srečo pri ribolovu v Preserjah v bližini Ptuja, kajti na plan sta privlekla 113 centimetrov dolgega in devet kilogramov težkega soma, (desno) - Foto: O. B. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Clio S KOMPAS Če vas občutek za destinacije še ni pustil na cedilu, so koordinate jasne: najprej najbližji salon Renault. Tam čaka na vas posebej za slovenski trg zasnovan model Clio Kompas. S sistemom varnostnih pasov in varnostnih blazin je orientiran na vašo varnost, z dodatno opremo (platišča iz lahke litine in avtoradio Sony) pa na vaš okus in želje. S pomočjo Kompas Holidays in drobca sreče pa lahko brezplačno vlečete smučino na Kanarih ali Dolomitih. Odločitev pade med 18. in 23. septembrom. Renault Clio. Svet je njegovo mesto. www.renault.si ■ Vsi na tej strani že imajo nove telefonske številke. Kličite jih na nove! http://tis.teiekom.si Nove številke izveste, če vtipkate: w + stara številka Slovenije 'W, 21. september 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar DOGODEK DOBROVNIK - V soboto, 23. septembra, ob 18. uri se bo začel pri Kulturnem domu milenijski program s svečanim odkritjem in posvetitvijo kipa kralja Štefana I. svetega transilvanskih umetnikov Istva-na Miklosa Kosztija in Odona Nagya. V kulturnem programu bodo sodelovale skupine kultur-noumetniških društev iz Dobrovnika in Žitko-vec ter recitatorji Dvojezične OŠ Dobrovnik. Ob 19. uri sledi nastop transilvanske madžarske folklorne skupine Hargita. LENDAVA - V ponedeljek, 25. septembra, se bo začel Tabor študentov arhitekture iz Budimpešte in Ljubljane, ki bodo inventarizirali spomenike pri Sveti trojici in v starem mestnem jedru Lendave. KONCERT JURIJ OB ŠČAVNICI - V petek, 21. septembra, ob 19.30 bo v osnovni šoli koncertni večer, na katerem bodo nastopili: komorna skupina harmonik, komorna skupina kljunastih flavt in tolkalist Damir Fenrich. MURSKA SOBOTA - V sredo, 27. septembra, ob 20. uri bo nastopil v katoliški župnijski cerkvi organist Milko Bizjak v okviru Bachovega orgelskega ciklusa. OTVORITEV LAAFELD/POTRNA - V soboto, 23. septembra, ob 18. uri bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Vulgata, latinski prevod biblije od četrtega stoletja naprej. Razstava bo razen ob nedeljah in ponedeljkih na ogled do 4. novembra od 14. do 18.30. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 21. septembra, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisna reportaža o Albaniji avtorja dr. med. Janoša Voroša. FILM MURSKA SOBOTA - V sredo, 27. septembra, ob 19. uri bodo v MIKK-u vrteli francoski film Velika modrina (The Big Blue) režiserja Luca Bessona. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna raz- stava Od poznega srednjega veka do modernizma. - V Galeriji so na ogled dela akademskega slikarja Igorja Banfija iz Murske Sobote in skulpture Nace Rojnik iz Slovenj Gradca. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij Jožeta Denka. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava del članov fotoklubov iz Durdevca, In-golstadta in Murske Sobote. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po tel.: 21 433. - V prostorih MIKK-a je na ogled razstava fotografij Lov za izgubljenim zakladom avtorja Tomaža Ebenšpangerja iz Murske Sobote. BELTINCI - V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Izidorja Horvata - Izaka. KOROVCI - V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. LENDAVA - V Galeriji - Muzeju so na ogled razstave Srednjeveško orožje iz obdobja turških napadov, Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem in Gradovi in dvorci na Madžarskem. GABERJE - V Gaberju je že nekaj časa odprta nova galerija Erbija, kjer je trenutno na ogled prodajna razstava slikarja Dušana Fišerja s Ptujske Gore in kiparja Metoda Frlica iz Škofje Loke. Galerija na številki 23 je odprta od četrtka do sobote od 11. do 21. ure, v nedeljo pa od 15. do 20. ure. Vse informacije po telefonu: 578 99 55! MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču razstavlja do 6. oktobra avtorica Zlatica Becci. BUDIMPEŠTA - Na mednarodni razstavi Hungexpo 2000 sodelujejo tudi Prekmurska madžarska društva in občinske samouprave. Hungexpo je odprt do 26. septembra. VARAŽDIN - V Galeriji Macolič - Kovačič je na ogled razstava likovnih del 27. mednarodne likovne kolonije Lendava. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo NATAKARSKI POMOČNIK DEKLE ZA STREŽBO (NATAKARICA-ŽENSKI SPOL); nedoločen čas; Samsko stanovanje; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 23. 09. 00; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MA-CUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 25. 09. 00; ZVER ELIZABETA S. P. OKREPČEVALNICA, VELIKA POLANA 128, VELIKA POLANA LESAR MIZAR; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B, C; ostali pogoji: DEL. IZKUŠNJE PRI SAMOSTOJNIH DELIH; do 29. 09. 00; ATRIUM-NOVIINTERIERI D. O. O. , NORŠINCI 11, P. P. 61 , LJUTOMER OBLIKOVALEC KOVIN IZOLATER ZA IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE -DELO NA TERENU V NEMČIJI; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSLATI PISNE PROŠNJE; do 22. 09. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČENI KUU-ČAVNI ČAR S PRAKSO, PRIČETEK DELA TAKOJ, SPREJEMAJO PISNE VLOGE Z DOKAZILI O IZOBRAZBI; do 14. 10. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA IZOLATER ZA IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE -DELO NA TERENU V NEMČIJI; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSLATI PISNE PROŠNJE; do 22. 09. 00; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. O. O. , INDUSTRIJSKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA AVTOELEKTRIKAR AVTOELEKTRIKAR-POPRAVILA TEŽ. TOVORNIH VOZIL IN TGM; čas zaposlitve : ni podatka; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba _____________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 14 1 4 0 21 vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 22. 09. 00; SGP POMGRAD-GRA-DNJE D. O. O. , BAKOVSKA C. 33, MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C; do 30. 09. 00; RENTTOUR D. O. O., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU VOZNIK CINE KATEGORIJE ZA MEDNARODNI PROMET; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C, E; do 07. 10. 00; MARTINEC ANTON S. P. TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, MARKI-ŠAVSKA 3, MURSKA SOBOTA VOZNIK C KAT. IN POMOŽNA LESARSKA DELA; določen čas 12 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: A, B, C; oStali pogoji: NATANČNOST, OSEBNA UREJENOST; do 29. 09. 00; ATRIUM-NOVI INTERIERI D. O. O. , NORŠINCI 11, P. P. 61 , LJUTOMER VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; nedoločen čas; do 22. 09. 00; BALIGAČ ELIZABETA S. P. SAMOPOSTREŽBA, OKREPČEVALNICA, DOL. LAKOŠ 24, LENDAVA-LENDVA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 26. 09. 00; GLORIJA D. O. O. , LOMANOŠE 6C, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKARICA-LAHKO TUDI PRIPRAVNICA ALI DEKLE BREZ POKLICA Z VESELJEM ZA DELO V STREŽBI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 21.09. 00; SUKIČ JOŽE, BISTRO, TRDKOVA 54A, KUZMA NATAKARICA-NATAKARSKA DELA V DNEVNEM BARU; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOŠLI SE LAHKO TUDI POMOŽNA NATAKARICA ALI POMOŽNA NATAKARICA- KUHARICA; do 22. 09. 00; CEIGER JOŽEF S. P. COUNTRY BAR IN TRGOVINA SEDMICA, MOTOVILCi 54, GRAD NATAKARICA (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes.; do 11. 10. 00; ČERP-NJAK FRANC S. P. , DNEVNI BAR, GORNJI PERTOVCI 34/D , PETROVCI NATAKAR; določen čas 6 mes.; do 22. 09. 00; KURBOS S. P. GOSTIŠČE, NORŠINCI 7, LJUTOMER NATAKARICA; nedoločen čas; do 22. 09. 00; ŠTERMAN EDVARD S. P. , BANOVCI 9, VERŽEJ ‘GRADBENI TEHNIK ZA VISOKE ZGRADBE DELOVODJA ZA VISOKE GRADNJE, VODJA GRADBIŠČ; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DELOVNE IZKUŠNJE, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNI INŽENIR; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZA-ŽELJENA PRAKSA, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA STROJNI INŽENIR; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NED. CAS, ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK, GOVORNO NEM. ALI ANG. , OSEBNO OGLASITI NA SEDEŽU S PROŠNJO; do 26. 09.00; INGLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, G. RADGONA INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE KEMIJSKI KONTROLOR (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 3 mes.; ostali pogoji: GOVORNO ZNANJE NEM. ALI ANG. JEZIKA, MOŽNOS T ZAPOSLIT. ZA NEDOL. ČAS, OSEBNO SE OGLASITI NA SE- Murska Sobota Četrtek, 21. septembra: ob 18.00 ameriška romantična komedija Zvestoba do groba, ob 20.00 korejska akcijska srhljivka Shiri Petek, 22. septembra: ob 18.00 Zvestoba do groba, ob 20.00 Shiri Sobota, 23. septembra: ob 18.00 Shiri, ob 20.00 Zvestoba do groba Nedelja, 24. septembra: ob 18.00 in 20.00 Shiri Sreda, 27. septembra: ob 20.00 ameriška vojaška srhljivka Trenutek odločitve Poroke MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Igor Senčar, varnostnik, in Simona Trajbarič, zdravstvena tehnica, oba iz Celja; Bojan Klobasa, kleparski delavec, in Katja Klobasa, gospodinja, iz Lokavec; Iztok Starovašnik, podčastnik Slovenske vojske, in Sandra Pe-čirer, šiviljska mojstrica, oba iz Negove. (L. Kr.) Vestnik vam čestita! In TCMjsnJPMS UUZrnAČtM KOC VSAK DAH OO 12* OO 20' DEŽU PODJETJA S PROŠNJO; do 22. 09. 00; INGLAR D. O. O. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO, PANONSKA 23, G. RADGONA INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR ZA VISOKE GRADNJE; določen čas 24 mes.; 4 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: VODJA GRADBIŠČ VISOKIH GRADENJ Z OBVEZNO PRAKSO OZ. DELOVNE IZKUŠNJE, POSLATI PISNE VLOGE; do 14. 10. 00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA Delimo vstopnice za kino Žena Toma Cruisa se imenuje Nicole Kidman, kar je med številnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Marija Celec, Sotina 63, 9262 Rogašovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Iz katere države prihaja film Shiri? Odgovor: Odgovore pošljite do 26. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 38 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. TEMPERA - Cubismo & Gibonni 2. ROME WASN’T BUILT IN A DAY - Morcheeba 3. ROCKDJ - Robbie Williams 4. NO ME DEJES DE OUERER - Gloria Estefan 5. NI ZADNJI NI PRVI - Crvena jabuka 6. DANCE & SHOUT - Shaggy 7. I'LL NEVER STOP - N'SYNC PREDLOGI: l'M OUTTA LOVE - Anastacia THEYRE NOT HERE, THEYRE NOT COMING - Don Henley LUCKY - Britney Spears LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NE KLIČI ME - Nuša Derenda 2. RDEČE OČI - Posodi mi jurja 3. KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA - Califomia 4. ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer 5. NA KARIBE - Sunny Orchestra 6. LJUBIM TE - Tomaž M 7. NE, NE, NE - Malibu PREDLOGI: MOJA POT. - Maja Waiss LE MAJHNO PREDNOST IMAŠ - Kalamari RUJNO VINO - Mirjam LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke 2. TAPRAVA POLKA - Sredenšek sextet 3. SKUPAJ ZA VEDNO - Ans. bratov Poljanšek 4. HVALA ZA KRUH - Mladi Dolenjci 5. SLAVČKI VEČ NE POJO - Prerod 6. ZAKLAD NARAVE - Viharnik 7. MOJA ŽENA - Obvezna smer PREDLOGI: NEDELJSKO JUTRO - Gamsi NI VSAK DAN V ŽIVLJENJU PRAZNIK - Mesečniki ■ SOSEDOV FRANCELJ - Čuki Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 28. septembra 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 38 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: ____________________________________________ 7 VELIČASTNIH: j_____________________________________ GLASBA NAŠEGA SRCA: ;' Ime in priimek ter naslov: _________________________________________ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZaGinekološko-porodni oddelek so prispevali Za nakup opreme za ginekološko-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Dolinka inženiring Beltinci namesto venca za pok. Matijo Gaborja - 20.000 SIT; Ludvik Kerčmar, C.-Me-todova 25, M. Sobota, prispevek - 3.000 SIT; družine Šonaja, Kerčmar in Kološa prispevek - 3.000 SIT; Jolanka Pondelek, G. Petrovci, namesto venca za pok. Zoltana Baleka - 6.000 SIT; Zveza kulturnih društev M. Sobota namesto venca pok. očetu Irene Šavel - 10.000 SIT; Feniks, d. o. o., M. Sobota, namesto venca za pok. Gizelo Lanjšček - 10.000 SIT; Galeb Lipa, d. o. o., namesto venca za pok. Gizelo Lanjšček - 10.000 SIT; družina Šabjan, Dobrovnik, namesto venca za pok. teto Heleno Šabjan - 5.000 SIT; družina Kodila, Markišavci, namesto venca za pok. teto Heleno Šabjan - 5.000 SIT; Avto šola Obvezna smer namesto venca za pok. Leona Ščapa - 5.000 SIT; Avto šola Semafor namesto venca za pok. Leona Ščapa - 5.000 SIT; Avto šola Maxima namesto venca za pok. Leona Ščapa - 5.000 SIT; Ljudska univerza G. Radgona namesto venca za pok. Leona Ščapa -5.000 SIT; Prometni varnostni center, d. o. o., namesto venca za pok. Leona Ščapa - 5.000 SIT; Carinarnica - Sindikat M. Sobota namesto venca za pok. mamo Franca Gombošija - 15.000; družina Ritlop, Lemerje 26, namesto venca za pok. Šariko Škrilec -9.000 SIT; Silva Kardoš Turner, Vegova 7, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Štefana Horvata - 3.000 SIT; družina Franca Jošarja, G. Petrovci 35, namesto cvetjaza pok. Zoltana Baleka - 5.000 SIT; Alma, d. o. o., Veržej, namesto cvetja za pok. Leona Ščapa -5.000 SIT; družina Gabor, Gradišče, namesto cvetja za pok. Gizelo Gomboši - 5.000 SIT; Feri in Marjeta Danč, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Gizelo Lanjšček - 10.000 SIT; sodelavci Tovarne moških oblačil Mura namesto cvetja za pok. mamo Valike Po-dlesek - 15.000 SIT; družina Draga Makovca,. Šafar-sko 13, Ljutomer - namesto cvetja za pok. Gizelo Gomboši - 5.000 SIT; Izletniška kmetija Grah, Otovci, namesto venca za pok. Gizelo Gomboši - 5.000 SIT; sodelavci Pomgrada namesto cvetja za pok. mamo Borisa Podleska - 20.000 SIT; Erika Vrečič z družino Flegar, Kopitarjeva 15, M. Sobota, namesto venca za pok. Šariko Škrilec - 10.000 SIT; Zdravstveni dom Lendava namesto venca za pok. Ivana Hozjana, očeta sodelavke Vere Zver s Hotize - 15.000 SIT; Marica Kovačič, Sitarovci 7, M. Nedelja, namesto venca za pok. Heleno Šabjan - 12.000 SIT; sodelavci brigade 302 v Muri namesto venca za pok. mamo Majde Kaljevič - 10.800 SIT; Viktor Vlaj, Puconci, namesto cvetja za pok. Franca Cipota - 5.000 SIT; družina Sr-nec, M. Sobota, namesto venca za pok. očeta Rudija Cipota - 15.000 SIT; Franc Sočič, Puconci, namesto cvetja za pok. Franca Cipota - 5.000 SIT; Sindikat Potrošnika, M. Sobota, namestocvetjazapok. Ivana Zemljiča - 8.000 SIT; Štefan Drvarič, Puconci, namesto cvetja za pok. Franca Cipota - 10.000 SIT; družina Bavčar, M. Sobota, namesto cvetjaza pok. Alojza Valenčiča - 10.000 SIT; sodelavci Tovarne moških oblačil Mura, M. Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Antona Rajnarja - 18.500 SIT; Sindikat Mlino-peka M. Sobota namesto cvetja za pok. Janeza Žilavca - 10.000 SIT; Štefan Luco, G. Petrovci, namesto cvetja za pok. Zoltana Baleka - 5.000 SIT; družina Marič, Odranci, namesto venca za pok. Gizelo Gomboši - 5.000 SIT; Gimnazija M. Sobota namesto venca za pok. očeta Rudija Cipota - 10.000 SIT; Območno združenje NOB M. Sobota namesto cvetja za pok. Alojza Valenčiča - 10.000 SIT; Carinski urad, izpostava G. Radgona, namesto cvetja za p