SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
jeaen
i
l&ld. )[
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve nlice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeraeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - б t e v. 74.
Štev. 269.
У Ljubljani, v sredo 24. novembra 1897.
Letnik XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 23. novembra.
8 polnim parom!
Dolgo časa stal je državni stroj sredi tira ; ni se mogel ganiti z mesta. Strojevodja je že obupaval ter dvakrat skočil z železnega konja, da bi drugim močnejšim ali spretnejšim rokam prepustil skoraj brezuspešno delo. Zadnje dni zakurili so stroj do viška, da je vrela voda sikala na vse strani, pognali so s polnim parom, in danes kurjači veselo kličejo : eppur si muove I
Levičarji so se posluževali skrajnih parlamentarnih in neparlamentarnih sredstev, v vrstah so ee polegli na tiru pred stroj, da bi ustavili vlak, kakor vrane na cesti, ki hripavim glasom spremljajo voznika. Toda vstrajnost je zmagala, provizorij je v odseku rešen, vlak je zapustil prvo postajo, približal se drugi, koder bi levičarji sami morali stopiti v vlak, ki pelje znatne državne podpore po letošnji povodnji poškodovanim deželam. Po ovinkih so levičarji prehiteli vlak še pred drugo postajo ter zopet valili klade in skale na tir, da prekucnejo vlak po bregu navzdol. Tudi ta zlobna nakana jim je včeraj izpodletela. Prišli so v zbornico z veliko giomado preminjevalnih predlogov in dolgo vrsto resolucij. A večina je marljivo pospravljala vse ovire, preprečila zlobne nakane ter pritirala vlak na drugo glavno postajo.
Vladna predloga o državnih podporah je bila sinoči vsprejeta in jutri se vlak začne pomikati dalje po nevarni črti med brezni in prepadi. Prične se jutri drugo branje nagodbenega provizorija, brezplodna debata z obstrukcijo, ki utegne trajati dva ali tri tedne, ako bodo levičarji nagajali z dolgimi govori iu glasovanji po imenih. Dr. Steinwender je še sinoči v pozni uri mogočnim svojim glasom klical
LISTEK.
Za sina.
Poslovenil Savo Sarič.
(Konec.)
Mati je temu, kar si je izmislila, slepo verovala. Po njenih mislih to ni niti moglo drugače biti.
Razgovarjajoč se ž njim odpelje ga v drugo sobo. Prebuiena deca poskače iz postelj in pozdravlja brata — vojaka.
Mati nagovarja sina, naj kaj večerja, a vojak odkloni njeno ponudbo. Samo malo vode jo poprosi, ker ga trpinči strašna žeia. Z veliko množino vode zaliva vino in pivo, katero je od jutra užival v krčmi.
Eo se je tako krep;I in počival, pride nekdo po dvorišču ... bil ie to kovač.
„Oče prihaja I" prestraši se mati. S«mj se, dete moje, in ne kaži se, dokler mu ve. * . ue r»z-tolmačim, dokler ga ne umirim".
Iu skrila ga je za veliko peč, a мшл je sedela in delala, kot zaverovana v delo, doCim so se ji roke tresle, kakor od hude bolezni. V печг ostala vojakova kapa na stolu ; L«ry jo takoi u ; ravno tako vidi, da je žena vznemirja». "»ko ne trese, kako je prebhdela . . . domisli se t j vn«g*.
večini, da ne bode rešila provizorija ustavnim potom. Res je to za desnico tlačansko delo, kajti iz-srebati mora preseljeno vladno juho, v katero so levičarji natrosili peska in prahu. Nobena stranka na desnici, morda noben posamezen član desnice ni zadovoljen s sedanjo ogersko nagodbo. Vsakdo je prepričan, da je Avstrija zadnja desetletja milijone žrtvovala za Ogersko, oziroma mažarsko nenasitlji-vost. Se letos spomladi bi se bila večina ogerske zbornice udala avstrijskim zahtevam. Toda zmešnjava v Avstriji, zadrega avstrijske vlade je dala Mažarom pogum, da zahtevajo stare, krivične privilegije še za jedno leto.
Prilika je zamujena, čas preteka, ker do 31. decembra t. 1. mora biti ustevnim potom reieno razmerje med obema državnima polovicama. Danes ne odgovarjamo na vprašanje, ali bi morda ne bilo za Avstrijo boljše, ako se nagodba z Ogersko razruši. Mnogo jih je, ki trdijo to, ne vedoč, kakšne posledice bi bile za skupno državo. Ako začne voz drčati navzdol, ga je težko vzdržati ter zopet spraviti na ravni kolovoz. In tega se boje v tem slučaju vsi merodajni faktorji ter zahtevajo, da se nagodba podaljša za jedno leto, ker je vsaka druga rešitev sedaj nemogoča ali vsaj jako nevarna. In tako je večina obsojena, da proti svoji volji popravi to, kar so spridile nasprotne roke, politična sebičnost ia narodni šovinizem.
Ker pa vlada še ni sigurna večine, skuša Italijane pridobiti za provizorij. In kakor si politični ve-deži šepetajo na uho, ima vlada za naše stare „prijatelje" že pripravljeno neko vado, ki pa nam nekda ni nevarna.
Ptiiarji.
Omenjal sem že opetovano v poročilih, s kako živimi bojami so posamezni levičarji slikali škodo, bedo in revščino v severozapadnih avstrijskih deže-
lah vsled letošnjih povodenj. Res, škoda je bila velika, a čul sem v zasebnih razgovorih, da so nekateri govorniki jako pretiravali, da bi izposlovali večje podpore in višja posojila. To je konečno stališče poslančevo, katerega ne moremo in nočemo izpodbijati. In vlada je res nasvetovala izredno svoto nad osem milijonov, vsled pritiska v odseku jo zvišala malone do 10 milijonov. Nagajivci pa s tem niso bili zadovoljni, temveč za vsako poškodovano deželo zahtevali še višje svote. — Jeden, ki je pred dvema letoma še sobe slikal, a je danes mogočen vodja v svoji stranki, je zahteval kar 50 milijonov. Da, to so cenena sredstva za agitacijo, toda mož se ni vprašal, iz katerih žepov vlada zajemlje denar. Vlada sama je naglašala po fin. ministru, da je to začasna podpora in, če se pokaže potreba, hoče zahtevati nov kredit. A levičarji so morali svoje žepe in malhe napolniti s kamenjem in peskom, da so ga metali v zbornici desnici pod noge in volilcem v oči. Večina pa je hladnokrvno sinoči odklanjala predlog za predlogom, le za Nižje-Avstrijsko je zvišala nasvetovano podporo.
In da bi jih poslušali te Grahe I Pri podporah vsled povodenj govori o zajcih in srnah, o črvu in trtni uši, o turški vojski, ameriški konkurenci, indijski kugi in vstaji na Kubi.
In to komedijo uprizarjajo možje, ki imajo vedno blagor ljudstva na jeziku, a z obstrukcijo ovirajo vsako delo za koristi ljudstva. Ze okameneli kapitalisti priznavajo, da se kmetu in sploh delavskim stanovom slaba godi, in vender vse delo praznuje, kar je ravno namen neke vrste trotov.
Koncem seje proti 12. uri po noči je na hodniku dr. Lueger prav po domače ozmerjal levičarje, ki predlagajo vse nemogoče stvari, a pri glasovanju zapuščajo zbornico. To je — skrajna brez-stidnost.
„Krsto je tu 1" zagrmi z gromovitim glasom, pograbi s stene meč in stopi za peč, kjer se vojak oprijema stene, da se ne zgrudi na tla. Mati skoči, da reši sinka svojega. „L->ry I Lory I ne ubijaj ga 1" je prosila . . . „Jaz sem kriva, da se je vrnil . . . pisala sem mu, da ti potrebuješ njegove pomoči v hiši ... v ko-vačnici ..."
To govoreč doseže žena moževe roke in ga tira od peči. Deca. ki je čula neobičajne glasove, misli, da je tuje ljudstvo napadlo hišo, in se spusti v divji krik . . . Kovač t«ži»o vzdahne in se strese, oornivAi pogled na ženo, rekoč:
„Ah 1 ti si mu zapovedals, vrniti se . . . Dobro tfdai, imej ga ... . Od«edi ga v spalnico . . . . »laiKo naj spava . . . Jutri zveš, kaj bo iz tega".
Kn -f Kruto zjutrai prebudi iz spanja in po-gl da oboi" sebe, vidi, da je v otročji sobi. Snozi i.-nlo ui ua v< l zagrnjeno okuo sveti mu solnce. ki i1 e ž« da«no dvignilo na neb^ni obok in razlilo B:>ue svoje žarke po ravnini. Iz uovačince se čujeio udarci kladiv, katera padajo po nakovalu . . . M*ti M'd< poleg sinove postrlje; od пјн e m ganila celo jč ; tolik je bil n|en strah pred m i m
Tudi stari ni leg^l snat. D > n nnči «e je sprehajat no sobi težko Vidihu,o<- odp r>.l l.> zapiral je
omare in ravno sedaj je prišel v sobo, kjer je spaval Krsto. — Na licu se mu bere strogost, a oblečen je v popotno obleko, v visokih čevljih, s širokim klobukom, v rokah ima debelo in močno palico, spodaj ostro okovano. Ko pride do sinove postelje, se zadere:
„No, vstani 1"
Sin vstane ves zmeden in stegne roko po svoji vojaški obleki.
„Pusti to". . . reče mu oče surovo.
Sedaj pregovori žena :
„Ali, prijatelj moj, on nima druzega oblačila".
„Moje mu daj . . . meni ga ni več treba".
Med tem časom, ko je Krsto oblačil očetovo obleko, vzel je Lory vojaško uniformo, — najpreje plašč, potem črne hlače, vse zavije skup, potem pa reče mirno :
„Pojdimo", in trojica odide v kovačnico, ne pregovorivši besede.
V kovačnici so pihali mehovi, praskal je ogenj, vsa družina se je bavila z delom. Kj Krsto pogleda v kovačnico, spomni se svojega detinstva, onih prijetno in brezskrbno tekočih dnij v tem kraju. V duši čuti ntko pomanjkanje, neko srčno željo po očetovi liubezni — že hoče prositi očeta odpuščanja, a t>muo lice roditeljevo ga prestraši.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. novembra.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je v včerajšnji seji rešil proračun skupnega zunanjega ministerstva. Vsprejel je naspremenjene vse postavke tega proračuna ter na predlog poročevalca delegata Dumba soglasno pritrdil nastopni izjavi: Budgetni odsek čestita zunanjemu ministru na njegovem vspešnem in vedno na ohranitev in utrjenje miru merečem vodstvu zunanjih zadev ter mu izreka popolno zaupanje. Govorili so v večerni eeji delegatje: dr. Stransky, dr. Qross, dr. Scbeicher, Kaiser, Lupul, dr. Kramar1, Popovski, grof Zedwitz, baron Dipauli, grof Dziedu*zycki in konečno zunanji minister grof Goluhovski. — Delegatje desnice so splošno pohvalno omenjali prijateljskih razmer mej Avstrijo in zunanjimi državami, posebno Busijo, mej tem ko sta se delegata Kaiser in Gross pred vsem ogrevala za mater Germanijo ter naglašala velike koristi, ki jih zajema Avstrija iz zveze z Nemčijo. Posebno vnet zagovornik zveze z Nemčijo je bil de legat dr. Gross, ki je najpreje vprašal zunanjega ministra, je-li res, da se je posredovanjem avstrijske vlade preprečil nameravani shod vsenemške zveze v Berolinu, ter nato omenjal prijateljstva z Busijo, zatrjujoč, da bi bilo preveliko zbližanje mej Avstrijci in Busi za Avstrijo „nevarno", ker bi se s tem le krepila slovanska politika v notranjem, ki bi vzne-voljila posamne člane obstoječe trozveze. — Zunanji minister je prav dobro zavrnil prvo očitanje dr. Grossa, dokazujoč, da bi bilo odveč vsako posredovanje z avstrijske strani, ker je nemška vlada sama uvidela to potrebo ter popolno pravilno in lojalno postopala. Nemška vlada se je ravnala po načelu, da se nobena država ne smć vmešavati v razmere druge države. — Drugo trditev Grossovo je pa mej drugimi tudi zavrnil baron Dipauli, ki je najpreje pohvalno omenjal prizadevanja grofa Golubovskega za zboljšanje gospodarskega položaja Avstrije in izražal nado, da zunanji minister tudi v bodoče vstraja na tem polu, potem pa naglašal, da prijateljstvo z Busijo nikakor ni v kvar trozvezi, ker bi si bil zunanji minister sicer gotovo premislil, predno je storil kak korak v dosego obstoječega prijateljstva. Nadalje je govornik pojasnoval napram očitanju, da se hoče „nemška" Avstrija poslovaniti, da Avstrija ne more biti niti nemška niti slovanska, marveč more biti le država raznih jednakopravnih narodov in bo le tedaj velika in srečna, ako vlada mej njenimi narodi popolna zadovoljnost in sporazumljenje. — Po sklepnem govoru poročevalčevem in vsprejemu zunanjega proračuna, se je pričela razprava o prora-čuuu skupnega fiuančnega ministerstva, ki se je istotako odobril nespremenjen. Poročevalce pri tej točki je bil delegat Lupul, v debato je posegel tudi skupni finančni minister Kallay. Prihodnja seja proračunskega odseka je v nedeljo popoludne, v kateri se obravnava o vojnem ordinariju in ekstraordinariju.
Jezikovno vprašanje se je v glavnih potezah reševalo, kakor smo poročali, v zadnji seji parlamentarne komisije, ki je trajala izvanredno dolgo. Dolgotrajna razprava se je vnela mej Mladočehi in baronom Dipaulijem radi njegovega jezikov-
Naenkrat pregovori kovač in se sili, da obdrži miren glas :
„Sin moj, tu imaš nakovalo . . . imaš orodje . . . in danes je vse to tvoje . . . Tudi to je tvoje . . ." pristavi čez nekaj časa ter pokaže skozi odprta vrata na vrt, ki se sveti v solnčnih žarkih in ga obletavajo bučele.
„Bučeljnak, vinograd, hiša ... vse je tvoje . . . Neguj vse to . . . zdaj si tu gospodar . . . Jaz se poslavljem od vas . . . Izplačat idem tvoj dolg, za te grem služit pet let, katere si dolžan francoski vojski . . . B'rancoski".
„Lory I Lory ! kaj govoriš . . . kam hočeš?" krikne žena vsa prestrašena.
„Oče!". . prosi ga sin ... A kovač nečaka, ne sluša prošenj in zaklinjevanja . . . ostavi kovač-nico ter odide s hitrim korakom. Nič se ni ustavil, nič se ni ozrl.
*
Dan pozneje je Lory vihtel težko kladivo nad nakovalom, a okrog njega so frčale iskre od razbeljenega železa. Krsto je bil oblekel zopet svojo vojaško uniformo, in nekaj dnij pozneje se je v Siddi-bel Abbes, glavnem mestu tretjega vojaškega polka, naznanil begunec višji vojaški oblasti.
nega zakona. Poslednji je v daljšem govoru opisoval nujno potrebo, da pride njegov predlog r razpravo še v tem zasedanja in ako le možno pred nagodbenim provitorjem. Baron Dipauli je očital Mladočehom, češ da so oni preprečili sporazum» Ijenje z ondotnimi Nemci, vladi pa, da se je pri izdaji jezikovnih naredeb premalo ozirala na manjšine. Odgovarjal mu je dr. Pacak, ki je najpreje dokazoval, da je sprava na Češkem mogoča le tedaj, ako ee v to zadevo ne vmešava niti država, niti vlada in ne kak drugi faktor. Kar se pa tiče očitanja, da se je vlada premalo ozirala na manjšine, pravi dr. Pacak, da je to trditev katoliška ljudska stranka sama ovrgla s svojim glasovanjem proti zatožnici ministerstva. Konečno se je na željo Bade-nijevo glede tega predloga sklenilo, da se v prvi vrsti razpravlja o nagodbenem vprašanju, nato o proračunskem provizoriju ter o zakonu glede vojaških novincev. Potem še le, ako bi pripuščal čas, se prične razprava o tem v državnem, sicer pa v češkem deželnem zboru.
Premestitev isterskega dežel, zbora iz Poreča v Pulj je zelo razkačila italijansko kliko imenovanega deželnega zbora in poslužuje se veeh mogočih sredstev, s katerimi hoče razveljaviti ta sklep Badenijeve vlade. Ker je bilo braivspešno dosedaj vse rogoviljenje, je stopila na noge „societk politica italiana" ter skovala v obliki peticije naj-odločneji protest proti takemu „samovoljnemu" postopanju osrednje vlade. V peticiji, katero je izročil poslanski zbornici poslanec Bartoli, se naglaša, da se premestitvi deželnega zbora ne ugovarja iz sovraštva do Pulja, marveč vsled tega, ker je vlada s svojo odredbo prekršila istrijanski deželni zakon in neupravičeno posegla v pravice deželnega zbora. — Komur so količkaj znane razmere v isterskem deželnem zboru, bo takoj uvidel, da razlog v tej peticiji je samo švindel s zakonom, za katerim se skriva brezmejno sovraštvo do Slovanov.
Italijanska poslanska zbornica se snide prihodnji torek, 30. novembra. Dan poprej, v ponedeljek, se snide v posvet odsek osemnajstih članov, ki bode razpravljal o raznih finančnih predlogah, s katerimi namerava vlada v teku zasedanja osrečiti italijanski parlament. Da bode z vsako predlogo zahtevala od ljudskih zastopnikov večjih ali manjših kreditov za razne državne potrebščine, posebno pa za napravo in zboljšanje vojaških priprav, je itak znano vsakemu italijanskemu parlamentarcu, ki nasproti prav redko kedaj čuje o kaki vladni zahtevi za zboljšanje neznosnega položaja, v katerem se baš nahaja italijanski narod. Vkljub takim pomilovanja vrednim razmeram si pa drzne vlada po svojih glasilih dokazovati poslancem raznih strank, v kako briljantnih financijelnih razmerah se nahaja sedaj Italija, ter jih nagovarjati, naj brez pomisleka zaupajo vladi. Da se bo našlo dovolj takih „zastopnikov naroda", o tem tudi ni dvomili.
Krečansko vprašanje je po poročilih raznih angleških listov zopet na dnevnem redu zbornice evropske diplomacije. Znano je, da je pred nekaj časom odgovoril sultan na noto poslanikov, da bo turška vlada takoj se jela resno pečati z vprašanjem, kako urediti nezdrave razmere na otoku Kreti, kakor hitro bo rešeno vprašanje mej Grško in Turčijo. Sedaj se neki rešitev že bliža svojemu koncu, kajti vlada naznanja, da so razun jedne rešene že vse točke mirovne pogodbe, vendar še ni duha ne sluha o kakih pripravah od strani sultanove vlade v svrho rešitve krečanskega vprašanja. Evropski diplomaciji to baje ni posebno ljubo in „Daily News" vć celo poročati, da se je že sprožila misel o blokadi Carigrada, ako sultan v kratkem ne pripozna avtonomije za Kreto in ne odzove svojih čet. Te grožnje po našem mnenju še ni smatrati za popolno resne in se najbrže sultanu ni treba še tako naglo bati kakih neljubih posledic.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. novembra.
(Osebne vesti.) Gosp. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, je bil v soboto na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Novemu g. doktorju iskreno čestitamo. — Odvetnik in deželni poslenec dr. Fr. J u r t e 1 a se je nedavno preselil iz Smarij v Ptuj.
(Šola v Stari Oselici.) V smislu dovoljenja dež. šolskega sveta se ustanovi v Stari Oselici šola za silo ter bo poučeval v šoli ondotni g. župnik, dokler se ne ustanovi redna šola.
(I« Idrije.) Ker ima .Slov. Narod" toliko opraviti z izjavo gosp. Ivana Grudna v Jeličnem Vrhu, natisnjeno 13. novembra I. I. v .Slov. Naroda", povemo še mi svoje. Dotične izjave ni spisal ne p o d p i s a I nikdar gospod Ivan Gruden. Sporočil je le v Ljubljano kratko: Jaz ne kandidiram. Kar je več stalo v .Slov. Narodu", je tuje maslo. Nasprotno se je izrekel, da mu je hudo, da je objavil „Slov. Narod" tako surovo izjavo. — Priče eo na razpolago. — Obžalujemo pa, da gosp. Iv. Gruden nima toliko poguma, da bi se javno oglasil. Dr. Tačar zdA ustrahovati!
(Il Planine) 23. nov. Utopljenca je našel sinoči grajski ribič v vodi Unci pod Ivanjim Selom. Namakal se je najmanj 3 ali 4 tedne, ker je močno objeden. Ali je nalašč v vodo skočil ali po nesreči noter zabrel, se ne more vedeti z gotovostjo. V delavski knjiž ci je ta-le zaznamek : Matbaus L;pušek aus Jastbrle Nr. 14, Heimatgemeinde Neuthal, geb. 1861, ledig, kathoHsch. Našlo se je pri njem več ameriških korespondenc in fotografija. Kje leži vas Jastbrle' Na Kranjskem najbrže ne. Nekateri mis-lijo, da je utopljenec najbrže izseljenec, ki se je vračal iz Amerike, na Bakeku izstopil in našel smrt v vodi. Denarja imel je le 3 kronice. — Dne 22. t. m. se je poročil v Planini g. Franc Dolenec, logar v „Bavniku", z gospodičino Ivano Milavec iz Malnov. Poročil ju je ženinov brat g. dr. Josip Do-lenec. Mlademu paru blagoslov božji!
(Slovenski kršč. socijalni delavski «vezi v Ljubljani) pristopila sta kot ustanovna člana čč. gg. prof. A. Zupančič in Luka Smolnikar, kot podporni člani pa so pristopili: prof. dr. I. J a-n e ž i č, Iv. P r i s t o v, kaplan pri sv. Križu pri Litiji, Tomaž Božnik, kaplan v Mengšu, Ana Baharin Marija Monfredo iz Ljubljane. — Veselo omizje v vipavski „zadrugi" na Bregu v Ljubljani darovalo je za društveno zastavo 2 gld. 60 kr. Živeli nasledniki I — Češki krščansko-socijalni listi uašo zvezo pozdravljajo z iskrenimi besedami.
(Političen shod.) S Koroškega, dnć 23. nov.: Naše slovensko katoliško-politično društvo je imelo minulo nedeljo sbod v Smolčičah pri Stebnju ob Žili. Sbod obnesel se je ob mnogobrojni udeležbi prav izbomo. Udeležilo se ga je tudi več mož, ki doslej naši stranki niso bili prijazni. Gosp. deželni poslanec Grafenauer je poročal o deželnem zboru. O gospodarskih potrebah kmetskega stanu je govoril č. gosp. prefekt V. Podgorc, ki je naglašal zlasti potrebo tesnega združenja med kmeti. C. gosp. župnik A. 2 a k je naslikal v živih besedah „delovanje" državnega zbora in dobro označil posamezne politične stranke. Sijajno se je obnesel shod, naj bi tudi obrodil sad pri bodočih občinskih volitvah. — Prihodnji shod katol. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem bode dnć 12. decembra v Domačalah blizu Beljaka.
(Občinske volitve na Koroškem.) Poroča se nam iz Celovca: V četrtek dne 18. t. m. je bila občinska volitev v Spod. Dravberzi. Zmagala je sijajno slovenska stranka, dasi so nasprotniki napenjali vse sile, rabili pod komando tamošnjih učiteljev vsa sredstva, da zmagajo. Ni se jim posrečilo. Nasprotna klika je popolnoma poražena, niti nadučitelj Voglar, niti njegova zvesta oprodi brata Do-maingo nimata več sedeža v obč. odboru. V tretjem in drugem razredu je zmagala naša stranka popolnoma, v prvem dosegla vsaj lep uspeh. — Dne 22. nov. je bila volitev v S t. Petru nad Veliko v c e m. Izvoljenih je pet naših, pet nasprotnikov in dva omahljivca.
(Iz celovške škofije.) Do dnć 5. januarja 1898 je (v drugič) razpisana mestna župnija Pliberk, ker si jej je zopet odpovedal vč. g. stolni korar dr. So mer, kateremu je bila podeljena. — C. g. vpokojeni župnik Ant. Oblak se preseli iz Gozdanj v Pečnico. — V pokoj je stopil č. g. Jožef Jereb, provizor na Dravi. To župnijo bode oskrboval č. g. A. Gabron, župnik v Skočidolu.
(Zavarovanje goveje živine.) Dež. poslanec g. BI. Grča in Kurat Iv. Boječ sklicujeta na dan 25. nov. v goriško čitalnico živinorejce in prijatelje napredka v narodnem gospodarstvu na Goriškem, kjer se bo razpravljalo o potrebi društva za zavarovanje živine, o pravilih društva in o zvezi društev ter se bo volil glavni odbor. — Stvar je zelo važna in ji je želeti obilnega vspeha. Upamo, da dobimo natančneje poročilo o tem posvetovanju.
(Razpisane učiteljske službe.) Razpisana so nastopna učiteljska mesta : do 2. decembra mesto dru-
leg» učitelj» n» dvorazrednici v Polhovem Gradcu, prošuje je vložiti pri okrajnem šolskem svetu v Ljabljani; do 1. decembra mesto učitelja vodje na jednoraarednici v črnomaljskem šolskem okraju; de 15. decembra drugo učno mesto na dvoracrednici v Selcih, prošnje je doposlati okrajnemu šolskemu sveta v Kranju; do 15. decembra mesto četrte učiteljice na ljudski šoli v Tržiču, prošnje okrajnemu šolskemu svetu y Kranju, in konečno do 18. dec. drugo učno mesto na dvoracrednici v Beli Peči. Prošnje ca to mesto je vložiti pri okrajnem šolskem sveto v Radovljici.
(Ic Reke.) Pred praznikom sv. Elizabete priredili so Rečani proti vladi demonstracijo; namenili so se znesti zlasti nad podžupanom Geletich-em, kateremu je hotela izročiti vodstvo ; ker je pa videl, da ne gre, se je vender-le odpovedal. Bilo je nekoliko zaprtih. Drugi večer jih ni smelo po mestu več skupaj hoditi. Vlada je porabila priložnost in uvela kar naravnost vse izjemne postave tudi v Reko. To je bil njen odgovor na mestni odpor. Pri vsem tem morajo pa biti krivi le Hrvati, tako trobijo Madjari po italijanskih listih tam čez mejo. — „II pen-siero slavo1* se prav nedostojno izraža o novem reškem župniku tdr daje brco še celo sv. Očetu. — Urednik katol. razpop. si daje prav velik „testimo-nium paupertatis", ko spravlja imenovanje župnika v dotiko se sv. stolico. Zaganjati se in spodtikati ob tako poštenem svečeniku kakor je novi župnik in kanonik, je res grdo. Vsa nada je, da bo ž njim cerkev ш ena in druga narodnost zadovoljna. — G. J—č naj lepo molči in se skrije v kot. — Te dni došel je hrv. ban v Opatijo, da si pomiri razburjene živce, ki mu jih je vznemirila pomirjena Hrvatska in ljubezen Srbov do madjarske zastave.
(More li ženska biti advokat?) Ravno sedaj pretresava se na Francoskem to važno vprašanje. „La Veritć" piše: „Odvetniški svet presenečen je vsled izvenrednega vprašanja Mlada gospica zahteva, da se vpiše med odvetnice. To vprašanje je po nekoliko že rešeno. Zahteva gespice je opravičena; jedina capreka je spol. Pravila za advokate ne omenjajo tega slučaja, ali more ženska pred sodiščem nastopiti kot odvetnica. O tem se sedaj posvetujejo. Toda vprašanje, kakor rečeno, je prav za prav že rešeno. Takrat, ko ee je dovolilo, da more ženska slušati pravo, napraviti izpite, biti promovirana, takrat se je nujno i dopustilo, da sme ženska izvajati tudi posledice, t. j. da more vršiti svoj poklic, za kojega je vsposobljena, kar pričajo spričala. Gospica Chovin — o tej se govori — se ni le za zabavo trudila in si pridobila čast „doktorice". Ali bi je ne bili smeli pripustiti k naukom, izpitu in promociji, ali pa ji morajo sedaj dopustiti odvetništvo. Tako zahteva logika. — Toda dostojanstvo in razum sam tirja, da zavrne odvetniški svet prvo zahtevo te vrste, Ta gospica je vzrok celega prevrata. Ako zahtevi dovolijo, je ženi odprto odvetništvo. A ko je žena odvetnica, zakaj ne bi postala danes ali jutri i zastopnica naroda v parlamentu? Ako postane zastopnica, zakaj ne tudi ministrica, da, predsednica francoske republike? Stari naš sališki zakon prav nič ne določa o tem. Po modernih konstitucijah ni nikake zapreke, da ne bi moglo celo najvišje dostojanstvo v republiki priti v ženske roke. To so posledice, na katere mora gledati odvetniški svčt pri reševanju tega vprašanja. — Ta odlok bo znamenit dogodek, dogodek, ki obsega kakor v kali rešitev velepomembnih problemov za bodočnost. Se bo Ii naša družba tako preobrazila, da se odstranijo vsi pogoji, koje stavi narava, da se vsa razlika med spoli izbacne, da se mož in žena nekako zlijeta v jedno ? Saj vidimo, kako že bicikl vpliva na naše moderne običaje, kako prav na to meri, da se spol ne loči v ničem drugem, ko v obleki. Pa še bolj bi zginila razlika, mož in žena bila bi po vsem jednaka, ako se tudi ženi dovolijo vsa opravila. Kaka družba bi bila to, ako bi se sposobnosti in posli zmešali brez ozira na naravo ? Kje bodo soproge in matere, ko bo žena delala vse, kar delajo možje? Kaj bo z gospodarstvom, ako se bosta mož in žena odtrgala domačim opravilom, imajoč jednak zunanji posel ? Kaka bo družina, ako bo n. pr. mož zdravnik in žena odvetnica. Se več, bi se li družine sploh še osnovale, ako se žeua, cjednačena z možem, prepriča, da je ložje, ugodneje, jednostavneje ne mo-žiti se, da ložje živi svojim opravilom, da se ložje potrudi do višje stopnje, ako je ne raztresajo družinske skrbi ? — Odvetniški svet mora vse to dobro prevdariti, prevdariti tem bolj, ker s tem odpre ženi nov pot do popolne emancipacije, ki vodi do zane-
marjanja zakopskega ia materinskega poklica. Kolik prevrat in zmešnjava nastane v družbi, »ko se n» nobeno stv»r ne bode več gledklo, niti n» meje, ki jih je narava sama postavil» t	(Vrhbosna)
Narodno gospodarstvo.
Kako naj itedimo?
(Dalje.)
Druga kombinacija. Recimo, gospod X. bi po preteklih 10 letih nastopil župnijo in potrebuje 1000 gld. Izposodi si 1000 gld. z» pet let ter zastavi svojo palico. Za ta tisočak bode plačal društvu 885 gld. 60 kr., a upniku na pet letnih obrestih po 5 odstotkov — 250 gld. — skupaj 1135 gld. 60 kr.
Kaj ko bi bil on v hranilnico nosil? V desetih letih bi bil vložil 590 gld. in za te bi mu hranilnica sedaj izplačala 731 gld. 2 kr., — do tisočaka potrebuje še 269 gld. To svoto, mislim, bi dobil na posojilo, da le zastavi svoje realije. Ker pa že naprej ve, da ne bo mogel veliko privarčevati, recimo, da se s svojim upnikom pogodi, da mu bode glavnico 8 5% obresti vred vrnil v 5 letih, in sicer tako, da bode štiri leta plačeval po 59 gld. kakor pri društvu, a zadnje leto mu bode plačal ostanek.
Na ta način bode upniku plačal v 5 letih 312 gld. 30 kr. in dolg je amortiziran ; ako k tej svoti prišteješ še onih 590 gld., ki jih je bil v hranilnico znosil — ga stane tisočak 902 gld. 30 kr. Toraj je zopet na dobičku za celih 233 gl. 30 kr.
Milimo si še jeden položaj. Morda bo ta še najbolj zanimiv in podučljiv.
Recimo g. X. bi bil čez 10 let nesposoben nadalje službovati. On mora v pokoj, in, ako je še kapelan, bode njegova pokojnina 225 gld. Da bi si še pri teh zamogel odtrgati 59 gld. in jih vplačati na polico — je skoro neverjetno. Moral bode na-daljno vplačevanje ustaviti. Kaj pa sedaj ? Ali je denar, ki ga je do sed»j vplačal, zgubljen ? Popolnoma ne. Možna sta dva slučaja. X ali a) prod» svojo polico društvu; ali b) društvo mu izdd novo manjš) polico.
Za koliko bi polico prodal, ali na koliko bi se glasila druga polica, tega natančno določiti ne morem, ker nimam pravil pred s&bo, „Rathschliige" pa našega slučaja tudi ne rešijo v tem oziru.
Rečem: natančno; kajti primeroma se d& tudi to dogoati iz drugega sličnega slučaj».
„Rithschl&ge" navajkjo ta-le slučaj: Nekdo, 35 let star, bi se zavaroval za 2000 gl. za slučaj smrti ali na doživenje 85 let, za kar bi moral plačevati mesečno premijo 4 gld. 56 kr. Cez 15 let pa bi iz kakoršnegakoli vzroka prenehal plačevati. V teb letih bi bil že vplačal 820 gld. 80 kr. Za polico po 2000 mu sedaj Beamtenverein »li izdd drugo polico po 811 gld., ki se bodo brez nadaljnega vplačevanja kake premije izplačali njemu, kadar doživi 85. leto, ali p», če preje umrje, njegovim dedičem ;
ali pa društvo polico od njega kupi za 898 gl. 83 kr.
Kako milostno I Ako jim hoče svojih 811 gl. še 35 let brezobrestno prepustiti, jim mora to dobro plačati z 9 gld. 80 kr. — Ako pa hoče polico prodati, mu dajo za 820 gld. 80 kr. le 398 gl. 83 kr., torej 11 gld. 57 kr. manj, kakor polovico! Izborno 1 Die beete Art des Sp»rens I
Mislimo si, ta duhovnik bi bil v veliki denarni zadregi, in bi res društvu prodal polico za 398 gl. 83 kr. Se-li ne bode zgrozil v dnu svoje duše, ako ei pozneje naredi ta-le račun: Ko bi bil jaz vsako poluletje v hranilnico dal 27 gl. torej na leto 72 kr. manj, kakor sem plačeval pri društvu — bi mi sedaj hranilnica izplačala 1113 gld. 58 kr. t. j. celih 714 gl. 75 kr. več, kakor pa mi je društvo dalo I
Kaj pa še-le, ako denemo, da bi duhovnik ne hotel sprejeti tako pičle odkupnine in bi raje sprejel novo polico za 811 gld. ter doživel 85. leto ?
Društvo bode starčku dalo 811 gl.. hranilnica p» za ravno isto — pravzaprav za 10 gl. 80 kr. manjšo — svoto 4632 gld. 32 kr. — 3821 gld. 32 kr. kam ste šli ? I	'Konec sledi.)
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 24. novembra. V sinočni večerni seji nižje-avstrijskega deželnega zbora jo naznanil deželni maršal, da je vložil poslanec Noske interpelacijo, katere pa radi razžalji-vih izrazov na večino in predsedstvo ne dovoli prebrati. Tej izjavi sta posl. Noske in
Filipović burno ugovarjala, dokler se z glasovanjem ni odločilo, da se prične razprava o predlogu glede ustanovitve deželne zavarovalnice.
Dunaj, 24. nov. Pričetkom današnje seje poslanske zbornice, na katere dnevnem redu je drugo branje vladne predloge glede nagodbenega provizorija, je opozicijonaleo Gross predlagal zopet celo vrsto glasovanj po imenih o nekaterih točkah zapisnika zadnje seje. Predlagatelj je, kakor po navadi, očital predsedniku, da je prekršil poslovni red, ker je določil današnji dnevni red. Predsednik mu je v kratkih in krepkih besedah povedal, kar mu gre, na kar so se pričela glasovanja.
Dunaj, 24. novembra. Delegat dr. Gross je v budgetnem odseku avstrijske delegacije v svojem govoru povdarjal, kako neprijetno je Nemce zadela izjava vlade glede prijateljskih razmer z Rusijo, češ da zbliževanje Avstrije in Rusije pospeševalo bo slovanski vpliv v notranji politiki avstrijski. — Delegat dr. Kramar je temu nasproti povdarjal, da avstrijski narodi z veseljem pozdravljajo izjavo cesarjevo glede prijateljskih razmer z Rusijo, ter omenjal, da Cehi ne žele ne slovanske ne nemške, marveč vsem narodom pravične Avstrije. Izjavlja tudi, da sedaj, ko je Avstrija v dogovoru tudi z Rusijo, nimajo ničesar proti trodr-žavni zvezi.
Dunaj, 24. nov. Opozicijonal. stranke so imele skupno posvetovanje glede taktike, katere se bodo držale pri razpravi o nagodbenem provizoriju. Poskusile bodo vsa sredstva, da preprečijo konec razprave in vsprejem nagodbenega provizorija.
Dunaj, 24. novembra. Vojni odsek ogerske delegacije je vsprejel v današnji seji ekstraordinarij in naknadni kredit in s tem rešil vse svoje delo. Prihodnjo nedeljo odobri odsek sostavljeno poročilo.
Budimpeita, 24. novembra. „Pester Lloyd" poroča iz Sredeca: Pri vsprejemu deputacije sobranja, ki je izročila adreso, je rekel knez Ferdinand: „Popolno po krivici mi nalagate odgovornost za dela moje vlade, tiste vlade, ki nima niti zmožnosti, da bi me varovala pred neosnovanimi napadi, katerih vsakdanji predmet sera jaz. — Oujem, da me jeden del sobranja obdolžuje, da sem zato prišel v deželo, da bi obogatel. Ako to v resnici mislite, povejte mi naravnost. Takoj sem voljan ostaviti deželo".
Belgrad, 24. novembra. Uradno se zatrjuje, da je srbskim poslanikom v Carjemgradu imenovan bivši ministerski predsednik Novaković, ki je bil že dalje časa na tem mestu.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — јаропвка, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-8vila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, kriiasta, vzoržasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne ln oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
32	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-15 2
Neprekosljivega učinka Je
Tainio-cliiiiiii tinktura za lase.
Okrepčajo ln ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedina zaloga	57 42 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani, BesIJeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefona Štev. 68 je slav. občinstvu
v poljubno porabo.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinetura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v čreveslh, Istotako tudi proti jetrnim In žolčnim Izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dnć 2. februvarija 1897.
Provincijal brat Emanuel Leltner.
232 100-63	nadzdravnik.
Tujci.
22. novembra.
Pri Slonu: Ortner, Klinger iz Gradca. — Pollak iz Zagreba. — Neumann, Daneee z Reke. — Reichner iz PHbraiua.
—	Merzar iz Pazna. — Redi iz Prage. — Samson, Trebitsch, Wienke, Behacker, Kamarod, Westreicb, Held. Mayer z Dunaja.
—	Winter iz Podmokljejev. — Ambrožič iz Mojstrane. — Tano iz Trsta. — Thurn iz Broitenau-a. — Donner iz Celja
Pri Maliču: Mader iz Pliberka. — Fuchs iz Inomosta.
—	Metener, Brletie iz Gradca. — Meyer iz Zuriha. — Durst, Zinterhof, Vayda. Leidenberger, Hermann, Herzog z Dunaj».
—	Fuchs iz Kokre. — Robida iz Lukovice. — Blažon iz Begunj. — Lučka iz Prage. — Kljun iz Višnje Gore.
Pri Lloydu: Smolej iz Kranja. — Fruhmond iz Budimpešte
Pri Bavarskem dvoiru: Kolar iz Semioa. — Kauf-mann iz Gradca. — Zwetter z Dunaja.
Tržne cene v Ljubljani
dne 24. novembra.
	gl.lkr.			gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	12	_	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rel.....	8	—	Surovo maslo, „ .	__	84
Ječmen, „ . . .	6	3C	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	_	10
Ajda, „ . . .	8	40	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	80	Telečje	—	60]
Koruza, „ . . .	6	30	Svinjsko „ „ .	—	56! 361
Krompir, „ . . Leča, hktl. . .	2	40	KoStrunovo „ „ .	—	
	12	—	Piščanec ....	__	oni
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	_	17
Fižol.....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78'
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	70,
Mast, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	80
Speh svež, „ . .	—	60	„ mehka, 4 „ „	4	80
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
0 A a	Ćas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Nebo	л -s fl £ j V = B л . s -o X r> >
22	9. zvečer	743-2	2 2	sl. jug	jasno	
23	7. zjutraj 2. popol.	739 9 736 7	— 18 4 1	brezv. sl. svzb.	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 4 3°, za 2-4° nad normalom.
Zahvala.
Družnlkl tvrdke Tttnntei-ove izročili so mi povodom praznovanja tvrdkine petdesetletnice znesek 200 gld.i za mestne uboge. V dolžnost si Štejem objaviti ta plemenit čin in izreči na njem т imenu obdarovancev iskreno zahvalo*
V Ljubljani, dne 23. listopada 1897.
Župan:
Ivan Hribar.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obatojl od 1. 1828) prodaj a
domača ia inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacesra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 36
Prodaja hiše.
Dvonadstropna hiša z gostilniškimi in prodajalniškimi prostori v zelo obiskani ulici v sredini mesta proda se pod jako ugodnimi pogoji.
Natančneje v notarski pisarni g. dr. Vok-a v LJubljani.	776 3-2
Cerkvene orgij e>
dobro ohranjene, s 17 registri, so na prodaj pri romarski cerkvi Matere Boije v Logu na Vipavskem.
Crfna orgijam je 400 gld., kolikor je prilično vreden materij*!.
Matija Erjavec,
774 3-3	dekan.
Vipava, due 15. novembra 1897.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XIX.c.kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrotne namene avstro ogerske monarhije.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji
v skupnem znesku 341*884 kron.
Glavni dobitek:
160.000
Za izplačanje jamči o kr. loterijska dohodoija. Žrebanje bode nepreklioljlvo 16. deoembra 1887. Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju t I., Riemergasee 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalee zastonj. ЛКГГ Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
72210-5 Vodstvo c. kr. državne loterije.
227 3 JUc «» n.
Št. 38949.
7Ć6 73-2
Na podstavi § 16 ministerskega ukaza z dne 23. maja letos, St. 130 drž. zak., se razglasa sledeče:
1.	V Ljubljani izdaja spričevala v dosego pravice ubogih župan ali pa njegov namestnik
2.	Strankam, ki želijo dobiti tako spričevalo, oglasiti se je ob navadnih uradnih urah pri referentu za uboge, magstratnem svetniku Iv. Vončlnl in prinesti seboj, ozi-loma dopolniti vse za izpolnitev dotične vprašalne pole potrebne pripomočke.
3.	Ce stranka za spričevalo prosi pismeno, priložiti mora prošnji primerno izpolnjeno, podp sano in od hišnega posestnika potrjeno vprašalno polo.
4.	Nadaljno poizvedbe, ki so za določbo pridobninskih, dohodninskih in imovinskih razmer potrebne, vrše se po okrajnih načelnikih.
5.	Po teh poizvedbah izda se potem stranki zahtevano spričevalo ali pa se tako spričevalo odreče.
6.	Stranki, kateri se odreče spričevalo, dopuščeno je pritožiti se na c. kr. deželno vlado v Ljubljani v 14 dneh.
7.	Potrdilo teh spričeval po služnikih dušnega pastirslva se ne zahteva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. novembra 1897.
Št. 39.789.
Ustanove.
789 3-3
Dđć 2. deoembra letos oddale se bodo pri magistratu mestne
cesar Fran Josipove jubilejne ustanove,
namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore lz ubožnega zaklada.
Prošnje za podelitev teh ustanov, katerih je dvanajst, iu sicer: dve po 25 gld., deset pa po 20 gld, vložiti je do 26. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. noveabi» 18'7.
Miklavževa in božična darila.
Knjige s podobami, jaslice, drnžbinske igre, k ii iige za mladino.
Pole s podobami.
Karte z raznimi slikami in albumi.
Raznovrstni papir.
Molitveniki.
Podobice svetnikov.
Beležnice.
Šolske torbice
Nosači za knjige*
Radi opustitve trgovine
priredi z dovolitvijo oblastva
popolno razprodajo
vsega blaga in zaloge
po znatno znižani ceni tvrdka
KAROL TILL
na Kongresnem trgu
v baraki
v Ljubljani.
Albumi za fotografije.
Fotografični aparati in vse
priprave za foto^rafe-amaterje.
Dnevniki za najraznovrst-nejšo uporabo.
Albumi
za pisemske znamke.
Relief-albumi.
Risalno orodje, barvine omarice, peresna držala, nakit za božična drevesca, sos 3-1
Miklavževa in božična darila.
I > u n a a s k a l> o r z a.
Dne 23. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4e/0......
Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0 ......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini........
102 gld. 40 kr.
102 122 102 122 K« 947 364 119 58 11 9 45 6
40
70 , 30 „
8* n
Ob „ „
e71/,„ 77 „ 54 „ 30 „ 67 „
Đni 22. novembra.
4"/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld. . .	160	gld.	25	kr.
6°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	159	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	„	—	„
4"/„ zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	65	„
Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......139	„	60	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	„	—	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4e/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	20	„
Zastavna pisma av.osr.zem.-kred.banke40/0	98	„	50	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	22»?	„	50	„
„ „ južne železnice 3°/0 .	184	„	10	„
„ „ južne železnice 5°/0 .	125	„	85	„
■_„ dolenjskih železnic. 4°/0	99	„	60	n
Kreditne srečke, 100 gld.......»O1» gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156
Avstrijskega rudečoga križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......2i
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genćis srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3100
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	405
Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . .	79
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	93
Motitanska družba avstr. plan.....131
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172
Papirnih rubljev 100........128
kr.
25 60
75
50
75 60 60
25
Nakup ln prodaja >JX vsakovrstnih drtavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žreb njih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična dt-lniska družba
„M II K C II R"
Vllollzeile it. 10 Dunaj, Kariahilferstrassi 74 B.
JUT PoJasnlla~£S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh Spekulacijskih vr' ' '«!> papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče ».. i obrestovanja pri popolni varnosti ЛЈГ nnloionlli (flavnlc. HXt