JULIJ	
1 P črič. P. Kn	i+
2 S Obisk. M. D	
3 N 4. pobink.	
4 P Dan neodvis.	
S T Anton M. Z.	
6 S Bogomila	
7 C Ciril in Metod	
8 P Elizabeta P.	+
9 S Veronika	
10 N 5. pobink.	
11 P Pij I.	
12 T Janez Gaul.	©
13 S Anaklet	
14 (5 Bonaventura	
15 P Henrik	+
IG S Karmelska M	.B.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Si AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL1. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x
'(Official Organ of four, Slovenian Organizations}
HAJSTAKEjfl
Hi BAjbolj
PRILJUBLJI* SLOVENSKI
LjST, y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 128.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. JULIJA — SATURDAY, JULY 2, 1938
LETNIK (VOL). XLVII«
Sam na sebi nevažen dogodek postavil obstoj Chamber-lainove vlade v resno nevarnost. — Eden članov parlamenta pozvan pred vojaško sodišče, ne, da bi bil prej zaslišan od parlamenta.---
London Anglija. —- Nad
Chamberlainovo vlado so za-divjali te dni novi viharji, ki utegnejo pospešiti njen padec, zlasti še, ako bo v prihodnjih dneh pokazala njena tujezem-politika pomanjkljivo vrednost. Slučaj, ki je privede] do te nove krize, bi ne pomenil posebne važnosti v normalnih časih, toda zdaj, ko Chamberlainovi nasprotniki čakajo na vsako najmanjšo Priliko,, da bi izpodbili vladi ya> je zavzel ta dogodek zrfa-čaj resne afere.
Glavni "junak" v celi drami je Duncan Sandys, ki je član Parlamenta, a je obenem tudi častnik v teritorijalni armadi. f a mož je nekje iztaknil strogo taJne informacije o angleški zračni obrambi. Vojni minister Hore-Belisha je pred nekaj dne-Vl Podal parlamentu in javnosti Poročilo o zračni sili države, toda kmalu nato pa ga je prijel omenjeni Sandys, da njegovo Poročilo ni bilo resnično in da je *0rej zavajal javnost. Storil je Sandys to napol privatnim po-°m, na kar je vojni tajnik napravil veliko nerodnost, nam-e(-'> da je predložil Sandysovo Pritožbo vojnemu svetu in ge-eralnemu pravniku, namesto, Qa bi
se s Sandysom pogovoril,
nai drži zadevo tajno. .Tako je prišla stvar v javnost generalni pravnik je pozval ndysa, da ima priti v vojaški mformi pred vojno sodišče, da ni ZaSovarja, kje je prejel omejene tajne informacije. S tem jozivom je pa vtaknila vojaška last ogenj v streho. V parla-UnGntu J'e završalo, češ, kako se 0Ja P°klicati vojaško sodišče na ven?°r kakega Poslanca, ki je koi ?r P° raznih angleških za-ment odgovoren edino parla-kriv U" Vihar J6 dosegel nato ro ca> je povzročil celo afe-Q- namreč vojnega tajnika, in min6ga Je Prešel na glavo vlade, Ta : Predsednika Chamberlaina. vi;10 tako-i izprevidel, kako ne-
tlači P°8taja stvar in- da jo po-b0r'J6 imenoval Posebni od-m-Pri naj preišče, ali so se res
slan**6' ki jih uživa'i° Voinxi' -i 2 °menjenim pozivoiVi y k oblasti kršile.
Prei«i"etrtek je nat0 ta odbor da So ay.° dokončal in objavil, Sandv Predpravice kršene in
ba odzva« 86 t0rej "e bil° tre"
Stv> • pHZ,vu-nje,,,/1' bl'žkone, kakor ome-
Pri te,1)11 navadnih okoliščinah
Toda v °'Stala in so P°zabila-težko , ranjih razmerah bo se mor1 d° tGKa- Pripomniti Sandv« nami'eč> da je omenjeni Žil kot ZGt ChurchiIIa. ki je slu-v0jne>	minister ob času
ne ph',, ,'le kot tak član mogoč-vitoCh rchillove klike, ki je silo-
ftaZUmlrPr°.tna Ghamberlainu. na ne bo Je/'ato> da ta skupi-kajtj z .Pu.8tila zadeve zaspati, d(,l„J°,Je dobiIa v roke pre-
dveh ozTl p ° Pr0ti V,adi v
Puatila ri rvič' da je ta tfo-Pravice T T 8e božale predan nio ^i	' in je celo "zločini an s°deloval pri tem ' 1,1 drugič, da je vlada
BOJ ZA ŠPAN-
SKOJLATO
Španska vlada in nacijonalisti se potegujejo za zaklad.
Pariz, Francija. — V tukajšnjih bankah je naloženega španskega zlata v vrednosti za nekaj manj kot 42 milijonov dolarjev in za to zlato se zdaj tepete obe vladi, madridska in nacionalistična. Obe zahtevate ta zaklad za se. Stvar je končno prišla pred sodišče, ki ima odločiti, komu naj se zlato, izroči. Sodnija bo izrekla svojo odločitev prihodnji teden. Bržkone pa bo Francija zlato obdržala, dokler se ne kouča civilna vojna v Španiji, kajti drugače bi se utegnila postaviti v nevarnost, da bi morala še enkrat plačati, ako bi ga zdaj izročila nepravi stranki.
-o-
BIK SE ZNESEL NAD SAMIM SEBOJ Atlanta, G a. — Živinorejec Chas. Brawner je odpeljal nekega prijatelja v avtomobilu ven na pašnik, da mu pokaže svojo živino. Ko sta zapustila avto, se je približal temu neki bik in silovito ga je ujezilo, ko je zapazil v šipi avtomobila drugega bika. Zapodil se je proti njemu in ga zdrobil v kosce — šipo namreč. Predno je mogel gospodar prihiteti in žival ustaviti, je ta šla še na drugo stran pogledat, če se skriva kak sovražnik. In res ga je našla — v drugi šipi in seveda enako junaško nastopila proti njemu.
-o-
KAIZER ŽELI IZPREMENITI BIVALIŠČE Berlin, Nemčija. — Prijatelji in sorodniki bivšega cesarja Viljema iščejo za tega novega bivališča. Viljem živi v Doornu na Nizozemskem že skoraj 20 let, odkar je bil izgnan iz Nemčije, toda mož se je postaral — dopolnil je 79 let — in tamkajšnji zrak postaja zanj preoster in vlažen. Po priporočilu zdravnikov ga skušajo zdaj preseliti v južno Švico, kjer je bolj sončno.
STARA SOVRAŠTVA POZABLJENA
Gettysburg, Pa. — Pred 75. leti je bilo tukajšnje mesto z okolico pozorišče velike bitke med severno in južno armado. Danes se je tukaj zbralo okrog 2,500 starih vojakov, ki so se udeležili tedanje bitke na eni ali drugi strani. Starčki so o-bujali pretekle spomine in nekdanje staro sovraštvo, ko so se borili drug proti drugemu, je bilo seveda pozabljeno.
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
SOKOLI -BOUŠEVIKI!
Izraz slovanske solidarnosti
bode nazije v oči.
Praga, Čehoslovaška.—Znana liberalna atletična organizacija Sokol, ki ima svoj obstoj predvsem na Čehoslovaškem in v Jugoslaviji, je boljševiška! Za tako so jo namreč označili nazijski listi v Nemčiji te dni, ko se je vršil v Pragi vsesokol-ski izlet. Nazije te izlet silovito bode v oči. Dočim so namreč smernice te organizacije svobodomiselne, je pa vendar letos ob napetosti med nemštvom in slovanstvom stopil ta pogled v ozadje in se je prelevil izlet v nekako manifestacijo slovanske solidarnosti, in to je Nemce u-darilo, zlasti še, ker je iz Jugoslavije prispelo okrog 10,000 udeležencev in celo iz nazijske-ga Dunaja se je upalo priti okrog 700 Cehov.
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi narodnega praznika, Dneva neodvisnosti, ki ga obhajamo prihodnji ponedeljek, bo izostala torkova številka našega lista.
GANGSTERSKI UMOR
Chicago, 111. — Na pristno gangsterski brezobziren način je bil zadnjo sredo zvečer u-morjen 26 letni Harry L. Minor, ki je bil policiji znan kot igralski raketir. Umor se je izvršil pred hišo na 3110 No. Ashland ave. in je prizoru prisostvovalo več očividcev. Ko je Minor šel proti svojemu avtomobilu, je pristopil k njemu neki moški. Izmenjala sta par besed,na kar je moški potegnil revolver in ustrelil Minorja naravnost v obraz. Ko je ta padel na tla, je tujec oddal še dva strela nanj. Starši umorjenega žive na 4708 Monroe st. in oče se je izrazil, da ni videl sina, ki je bil oženjen, že več tednov. Zaposlen je bil umorjeni v raznih igralnicah in bržkone je konkuriral kaki drugi igralski družbi, ki ga je zato spravila s poti.
KR1ŽEMJVETA
—	Tokio. Japonska.— Strahovit naliv, ki ga je spremljal občuten potres, je prizadel ta četrtek to mesto. Okrog 150,-000 hiš v mestu je bilo poplavljenih in število smrtnih žrtev se računa na okrog sto. Potres pa je razrušil več hiš.
—	Berlin, Nemčija. — Na-zijske, oblasti so te dni ustavile list "Der Aufrechte", ki je bil zadnji list v Nemčiji z monarhističnimi tendencami. List je svoje naročnike obvestil, da je "njegovo izdajanje prepovedano do nadaljnjega."
—	London, Anglija. — Angleška vlada je od enega svojih odborov, ki se bavjjo s kolonijami in dominijoni, prejela nujno priporočilo*, naj pošlje v razne kraje svojega imperija angleške naseljence, češ,da število teh vedno bolj pada.
-o-
NOV ZAKON ZA DELAVSTVO
Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je zadnjo sredo podpisal in s tem uzakonil 56 nadaljnjih predlogov, ki jih 'je odobril zadnji kongres. Med temi je tudi neki zakon, ki je naklonjen delavstvu. Po tem zakonu je namreč proglašeno za zločin, ako bi kaka tvrdka pripeljala iz kake druge države osebe in jih zaposlila, da bi ovirale ali kršile pravice mirnega piketi-ranja. S tem bo torej preprečeno industrijalcem, da bi v slučaju stavk pripeljali "ske be" iz drugih držav. Za ta zakon se je delavstvo že dolgo borilo.
VEČJE '
BOJNEJADJE
45 tisoč ton je določeno kot najvišja teža, ki jo smejo doseči bojne ladje.
London, Anglija. — Tri vodilne demokratične velesile, in Francija ,so se zedinile gle-namreč Zed. države, Anglija de novega mornariškega pakta, ki določuje velikost bojnih ladij. To je objavil ta četrtek v angleškem parlamentu v imenu vlade načelnik aflmira-litete, A. D. Cooper.
Ta novi pakt je le nekaka prenovitev pakta, ki je bil sklenjen med omenjenimi državami v letu 1936. Tedaj so se te zedinile, da bojne ladje ne smejo presegati 35,000 ton. Ko pa se je pozneje dognalo, Ida Japonska gradi večje ladje, ki presegajo to težo, se je omenjeni pakt raaveljavil in države so bile oproščene njega obveznosti.
Letos so se nato ponovno se-šle, da določijo novi maksimum, in tako so se zdaj zedinile, da najvišja teža, ki jo smejo ladje doseči, j.e 45,000 ton. Ta pakt pa je sklenjen bolj v dosego neke enotnosti kakor v svrho resnične omejitve, kajti do te meje itak ne namerava iti nobena država.
--o-—
SMRTNA KAZEN ZA ŠPIJO-NE V FRANCIJI
Pariz, Francija. — Francija je sledili vzgledu številnih drugih evropskih držav, v katerih je določena smrtna kazen za špijone tudi v mirnem času, in je enako kazen določila zadnjo sredo tudi ona sama, in sicer smrt na giljotini. Kakor povdarja uradni proglas, se je zadnja leta tako razpaslo špijonstvo v Franciji, da je vlada uvidela potrebo za najstrožji nastop.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA

po svojem vojnem tajniku nalagala javnost glede stanja angleške obrambne sile. Tako se Chamberlain lahko pripravi, da mu bo to poleno še večkrat vrženo pod noge.
V5^ f*^
Iz Jugoslavije
Strašne posledice podtaknjenega požara v vasi Mlake pri Kočevju, ki je napravil veliko škodo. Zaradi silnega vetra je bilo gašenje zelo otežkočeno. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz starega kraja.
, SLAVA BORITELJEM ZA SVOBODO!
Ob času največjega ameriškega narodnega praznika, Dneva neodvisnosti, ki ga bomo obhajali prihodnji pone-nedeljek, se ameriško ljudstvo s hvaležnostjo spominja v elikih mož, ki so s svojim junaštvom priborili svobodo tej deželi, in največji med njimi je "oče domovine", George Washii gton.	. _
Zločinski požigalec
Kočevje, 13. junija. — Preteklo nedeljo okolu 9 ure zvečer je izbruhnil v Mlaki, v vasi, ki je komaj 10 minut oddaljena od Stare cerkve strahovit požar, ki se je zaradi močnega vetra silno naglo razširil. Goreti je pričelo v kozolcu in skednju posestnika Koni-ga, sredi vasi. Vaščani so že vsi spali, le nekateri fantje na vasi so opazili ogenj. Predno so mogli vzbuditi vaščane in alarmirati prebivalce sosednjih vasi, je gorelo že več hiš in gospodarskih poslopij.
Poleg posestnika Koniga, kateremu sta pogorela stanovanjska hiša in kozolec s skednjem, so hudo prizadeti zlasti Finkovi ali Frankeševi, kakor se pri hiši pravi po dcmače. Dvema sestrama sta pogoreli dve hiši z gospodarskimi poslopji. Ogenj se je širil s takšno bliskovito naglico, da niso mogli rešiti niti živine v hlevu . . .
Starejša Finkova sestra je že več let težko bolna in privezana na posteljo. Reva je bila ob nastanku požara povsem ohromela na postelji. Obupno je vila roke in kričala na pomoč. Ker je bila v hiši zaklenjena, so morali reševalci razbiti okno, da so jo lahko rešili iz goreče hiše. Pri teh reševalnih delih se je zlasti odlikoval s svojo prisotnostjo duha in junaštvom tkalec iz kočevske tekstilne tovarne Ivan Kastelic. Njemu gre tudi zahvala, da je rešil sosednjo stanovanjsko hišo, v kateri stanuje brezposelni delavec,. Slovenec Ponikvar s svojo številno družil*).
Gašenje ogromnega požara, je bilo od sile težavno in na prvi pogled skoraj brezupno zaradi močnega vetra, ki je metal iskre na sosednje hiše. Sredi vasi so se dogajali obupni prizori, ki jih ni mogoče opisati. Sreča v nesreči je bila pac, da ima Mlaka na koncu vasi mlako (po kateri se vas tudi imenuje) in da ni zmanjkovalo vode za gašenje. Marljivi in nadvse požrtvovali gasilci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da so požar o-mejili. Njim gre zahvala, da ni pogorela vsa vas do tal.
Dasi so se ljudje na vso moč trudili, da bi iz plamenov re šili vsaj najnujnejšo in najdragocenejšo imovino, se jim ni posrečilo rešiti ničesar. Edino vdova Ekerjeva je odnesla v zadnji minuti iz hiše za-gel predpasnik perila. Edino pre mcženje, ki ji je še preostalo po uničenju grozotnega požara v Mlaki . . .
Govori se, da je zanetil po žar iz maščevalnosti slaboumni Fink Josip iz .Slovenske vasi, ki je brat pogorele Fink Magdalene in ki se je dvakrat pognal v ogenj z namero, da si konča življenje, toda orožnikom in navzočim gasilcem se ga je posrečilo še pravočasno
rešiti. Zažgal je baje zato, ker mu Erkerjeva n§! hotela izplačati 150 din, katere je pri njej zaslužil na košnji.
-o-
Odlikovanje
Z zlato kolajno svojega doma s krono, je kralj Peter II. odlikoval vlakovodjo Rudolfa Bedenka; ki službuje na- glavnem kolodvoru v Ljubljani. G. Bedenek je že ponovno vodil dvomi vlak in je lepo odlikovanje priznanje njegovi vestnosti. , i. i _ lai -o-
Smrtna kosa
V Ljubljanski bolnici je umrl Franc Simčič, žandar-merijski narednik v pokoju in hišni posestnik. — V Mariboru je umrla Marija Lorenz, vdova po delovodju državnih železnic v- pokoju stara 79 let.
-o-
Konj z vozom v Dravo Ko se je peljal pekrski gostilničar g. Hartman z eno-vprežnim vozom po cesti od Fale proti Sv. Lovrencu, je naenkrat opazil, da je prav ob robu vode. Imel je ravno še toliko časa,, da je skočil z voza, pa je že konj z vozom vred padel v Dravo ter utonil v globoki vodi. Drugi dan so v bližini Fale potegnili iz vode konja in voz.
-o-1
Imenovanje Ministerstvo prosvete je imenovalo šolskega upravitelja Zor-ka Kotnika iz Rečice ob Savinji za šolskega preglednika za okraj Gornji grad.	v ^
-o-
Zvijačen ropar Sedemdesetletni posestnik Janez Šober iz Spodnje Ščavnice pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, se je mudil na sejmu v Gornji Radgoni, kamor je vozil na prodaj doma izdelane grablje. Domov se je potem z vozom odpeljala njegova služkinja, sam je pa hodil peš v smeri proti Spodnji Ščavnici. V Frasovi trgovini se mu je pridružil mlajši moški močne postave, ki se je začel z njim razgovarjati in ga je tudi spremljal na poti proti domu. Ponudil mu je ob tej priliki žepni nož naprodaj in ker je zahteval zanj malenkostno ceno, je Šober segel v žep po denarnico, da bi mu plačal. To je mladi neznanec čakal, kajti bliskovito je segel po denarnici in ne meneč se za vpitje oropanega starčka, pobegnil in izginil v gozdu. Lopov je odnesel Šobru 1500 težko prisluženih dinarjev.
•-o-
Premog iščejo Iz Maribora poročajo: V Spodnjem Doliču so že pred leti naleteli na sledove premoga, vendar takrat ni bilo nikogar, ki bi se resno za stvar zanimal. Pred kratkim pa je nekaj rudarjev znova pričelo s kopanjem in so naleteli že na precejšnjo plast dobrega premoga.
r
ran 2
'AJWERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 2. julija 1938
lAmerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši sloventJši j, list * Ameriki. Ustanovljen leta 1191.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja In tiska!
pDINOST PUBLISHING CO.
Naslov nredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 55*4
Naročnina s
_$s.oo
_ 2.50 . 1.50
Za celo leto Za pol leta . Za o&rt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta _ 3.00
Za četrt leta____1.75
JPosameena številka___3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameri&i, Established 189L
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by i EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year --—
For half a year--
For three months--
_$s.oo
. 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year -$6.00
For half a year--3.00
For three months -- 1-75
Single copy----— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo fcsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dan neodvisnosti
Prihodnji ponedeljek bomo v Združenih državah proslavljali dan neodvisnosti, ali rojstni dan ameriške svobode in demokracije. Znamenit dogodek se je dogodil pred 162 leti v tem novem svetu, ko se je zbrala skupina voditeljev tedanje ameriške revolucije, in je junaško proglasila trinajst tedanjih kolonijskih pokrajin za neodvisno deželo.
Koncem sedemnajstega in v prvi polovici osemnajstega stoletja se je izselilo večje število angleških kolonistov preko atlantiškega oceana na severni ameriški kontinent. Te kolpniste je več let angleška vlada ignorirala in jim ni pripisovala nobene važnosti. Prepuščeni so bili samim sebi in so se popolnoma po svoje razvijali. Ker niso pričakovali od matere domovine nobene podpore, s,a j jih je ta smatrala za neke izgubljence, so se ti kolonisti v nekaj desetletjih čisto po svoje gospodarsko razvili. To je trajalo skoro par desetletij. Proti koncu prve polovice 18. stoletja so se pa v Angliji nekateri le začeli zanimati za te svoje izseljence. Culi so o njih, da so v tem novem svetu nekateri obogateli. Čez morje je bila poslana neka komisija, da si ogleda kje ti ljudje živijo. Ta komisija je baje našla nekaj prav bogatih veleposestnikov zlasti, ob obrežju in v notranjosti dežele, kjer se nahaja država Massachusetts, Virginija, Maryland in v nekaterih drugih vzhodnih, državah. Dospevši nazaj v Anglijo, je ta komisija poročala kralju Juriju III. kaj je pronašla. Ta je izročil zade-
demokracija na drugih kontinentih žalostno umika, izpod-rivana od raznih tiranskih "izmov" vseh vrst, o ameriški svobodi in demokraciji mnogo piše in govori. Kajti zdi se včasih, da celo v tej deželi nekateri ne znajo več spoštovati in ceniti vzor svobode in demokracije v tej deželi. Neprestano zabavljajo čez Ameriko, opevajo pa boljševi-ške sisteme v Rusiji. Taki ne zaslužijo drugega, kakor da bi jih poslali za par let na Rusko, da bi se naučili spoštovati ameriško svobodo in demokracijo. Taki pač niso za svobodo in demokracijo nikoli trpeli, zato tudi iste ceniti ne znajo.
Mi pa vsi zahvalimo Boga, da smo v deželi, kjer imamo še svobodo in demokracijo, kjer lahko še govorimo o vseh državnih zadevah, lahko stavljamo ugovore in kritiziramo, ne da bi na nas iz skrivališč zijali vohuni, kakor se to godi drugod po svetu. Res je, da kar se tiče gospodarskih razmer smo tudi tukaj prizadeti. Saj je ves svet. Vse trpi od neprestanih kriz. Ampak kljub vsem krizam je Amerika lepa in prikupljiva, ker nudi vsakemu svobodo in demokracijo in mu daje in nudi vso priliko do svobodnega udejstvovanja.
Naj živi ameriška svoboda in demokracija in z njo svetal spomin na vse one junake, ki so tej deželi isto priborili s svojimi življenji in žrtvami!
Slava jim!

KAJ PIŠE NAŠ NAROČNIK IZ COLORADE
Pueblo, Colo.
Že dolgo časa se nisem oglasil in tudi sedaj bi se še ne, pa čutim, da me veže dolžnost, zlasti ko večkrat vidim v listu, da bi se morali iz vsake naselbine vsaj po enkrat na teden.
Ravno danes ko to pišem, se je poročil tukaj dobro poznani policaj Nick Miketič, ki je tudi izvoljen delegatom za 19. konvencijo KSKJ. Za nevesto si je izbral Nežiko Župančič, po domače Ograjčenovo. — Le glej punčka, da boš pridna, drugače te bo policaj zaprl. Ne mislim pa, da bi bil tako hud, da bi te zaprl v ječo, le morda v kako sobo. Upam, pa da tega ne bo
treba, kakor si bila pridna kot vo tedanjim davčnim strokovnjakom, da naj sestavijo zaldekle> tafco boš prav gotovo tudi kolonije davčno mero, po kateri bodo vsi posestniki v kolonijah preko morja obdavčeni. Čez morje je bila poslana posebna ekspedicija za kolektanje davkov za Anglijo. Temu so se pa kolonisti odločno upirali. Ti spori in mnogi krajevni spopadi z davčnimi izterjevalci so se po par letih 1770. izcimili v ameriško revolucijo, ko je Anglija poslala preko morja vojaštvo, da ukroti uporne koloniste. Slednji se niso podali. Anglija je poslala še več vojaštva, a vse zastonj. Prvi spopadi so se dogodili že leta 1765, ko so Angleži uvedli davčne znamke z angleškim grbom. Pozneje je vlada določila davke na ves uvoz in ako davki niso bili plačani je blago enostavno zaplenila. V decembru leta 1773. se je dogodil znani "Tea party" slučaj, ko so kolonisti, preoblečeni v indijanske kostume zavzeli tovorno ladijo in pometali 340 zavojev čaja v morje, na katerega uvoz je bil nastavljen poseben davek. Tedaj se je začelo.
Angleška vlada je rekrutirala okrog 17,000 takozva-nih Hesijancev (najeti nemški vojaki) ter jih poslala čez morje, da z njimi ugonobi koloniste. Slednji so se na drugi strani na hitro roko organizirali.- Tozadeven glas je šel od naselbine do naselbine. Leta 1775 se je sestal zbor ko-»nijskih zastopnikov, ki je poveril vrhovno oblast nad
kot zakonska žena.
Z delom je tukaj vedno enako slabo. Samo očetje nekaj delamo, sinovi pa ničesar. Danes sem se pogovarjal z nekim dekletom, ki dela v pralnici in mi je pravila, da nameravajo v pralnicah dekleta odsloviti in jih nadomestiti s fanti. Pa sem rekel, da ne vem, kako bi to bilo. Naših slovenskih staršev sinovi so vsekakor preveč ponosni, da bi se polastili ženskih del. — Pa so res junaki ti naši fantje. Zvečer, ko stopajo mimo mene, jo žingajo, da je veselje. ". . . če ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica." To njih petje se mi tako dopade, da se mi zdi kot da sem tam v stari domovini. Prav redki so, ki bi ne znali jezika svoje matere.
Naša zastopnica Mrs. Josephine Meglen se precej dobro počuti in zdravje se ji polagoma vrača. Pogovarjala sva se z
bo še pustila mater. In res, če bi ne vedel kakšna je bilaspo-prej in kakšna je sedaj, bi ne verjel, da je bila tako slaba. Bdg daj, da bi skoraj ozdravela.
Ravno danes 24. junija ko to pišem, je umrl prav dober fant, Frank Nežič, po dom&če Traka-nov. Zapušča očeta, mater in tri sestre. — Napisal bi kaj drugega danes, ko sem se ravno pripravil k pisanju, pa me je ta smrt tako pretresla, da moram moje misli obrniti drugam. Ni še štirinajst dni, ko smo pokopali Pavlo Prijatelj, rojeno Papež, po domače Mrakova. Niti leto dni ni bila poročena. Vedno je bila zdrava in je delala do zadnjega in niti en teden ni bila na bolniški postelji. Pridna je bila in varčna in tako so oboji, njeni in ženinovi starši mislili, kako lepo življenje bota imela z mladim možem. Toda Bog je v svojih večnih sodbah drugače odločil, ko je Pavlo k sebi poklical. Tako boš sedaj ti Pavla v nebesih delala in prosi-' la za svoje starše, za moža in za njegove starše, da bodo enkrat prišli za teboj, ki so te tako radi imeli. Čudna so res pota našega življenja in nepreračunljive so božje sodbe. •
Tukaj je kakih petnajst hiš, ki so se morale umakniti, takrat, ko so regulirali Arkansas River. Ljudje so se pa zopet naselili vsi skupaj, kot so bili poprej pred povodnjo. Zadovolj-nost je vladala med sosedi in tako se sedaj med seboj imenujemo "Dolga vas", pa tudi "Kurja vas". Vsi pa so naročniki na Amerikanski Slovenec", na Ave Maria" in na "Novi Svet". Vsi so trdni in ne trpe pomanjkanja, čeprav so biii slabi časi,
VSI NA NAŠ PIKNIK
Škoda, da bodo imeli veliko žlico 3. julija v Jolietu, drugo veliko žlico bodo imeli v Lemontu. Skoraj bi se bilo bati, da z našim piknikom ne bo nič. Vsako leto smo ga imeli to nedeljo v juliju. Letos ne bo kruha iz pikniške moke.
Letos? Letos bo še več udeležencev, ker pričakujemo, da se nam še lemontski romarji in rojaki iz Clevelanda pridružijo. Pri nas bomo imeli veliko žlico posebne sorte.
Zadnjikrat vabljeni župljani sv. Štefana na svoj farni dan, vabljeni vsi prijatelji in somišljeniki.
Uspeh lanskega piknika je bil izreden. Skoraj $500.00 je prejela župnija kot izkupiček. Letos za lanskim ne bomo zaostali.
Vemo, da bo tudi letos dobre volje in lepega razpoloženja obilo. Naši možje, naše žene se res trudijo da vse v redu pripravijo, da bo piknik vsem po godu.
Pomni torej, rojak. V nedeljo se zbiramo na Keglovem Grovu, Archer Road, Willow Springs. Pričetek piknika ob eni popoldan.
Za buse si rezerviraj prostor v ŽUPNIŠČU, za truke na domu MR. ŽELEZNIKARJA.
Dogodki
i pted Slovenci po
Ameriki 4
——4
kem času jih je šest umrlo, štirje mladi, dva pa okolu 50 let stara; tako da je bil skoro kar pri vsaki drugi hiši mrlič. Zlasti za zadnja dva se ljudem kar čudno zdi. Frank Nežič, tak dečko, pa ga je v tako kratkem času stisnilo in Pavla Prijatelj, katera je tudi bila vedno zdrava. Podala se je na operacijo katera je bila izvršena zjutraj ob deveti uri, popoldne ob 5. uri je bila že mrtva. Tri dni za tem se je moral podati na operacijo tudi njen mož Albert Prijatelj, ki pa je sedaj že dober. Oba sta bila v isti bolnišnici s sinom naše dopisnice farmarice Terezije Centa. Njihov sin se tudi že dobro počuti.
Naj v tem dopisu omenim še to, kako John Germ pri vsaki reči rad pomaga. Danes, je prav krasno pel pri poroki Nick Miketiča. Prepričan sem, da še
delali, pa bomo imeli zares bratsko življenje med seboj. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista.	John Prijatelj
-o-
CIGARETE BREZ PAPIRJA Mladi madžarski pisatelj Štefan Tomas se ne ukvarja le s pisateljevanjem, marveč tudi s cigaretami. Mož je iznašel novo vrsto cigaret. Sprevidel je, da je kajenje cigaret zaradi tega tako škodljivo, ker kadilec poleg tobaka kadi tudi papir. Premišljeval je, kako bi se dalo narediti, da bi pri cigaretah papirja ne bilo treba. Stopil je zato v stike z nekim budimpeštanskim kemikom, s katerim sta začela delati cigaretne ovitke, ki niso iz omenjenega sina. papirja, marveč iz nekake tobačne snovi. Ti poskusi pa so bili dragi, saj so veljali 75.000 pen-gov.
Novi cigaretni ovitki so pro-
Tragedija
Cleveland, O. — Pretekli teden v četrtek 23. junija zvečer se je odigrala žalostna tragedija v družini Franka Ko-lenca. Sosedje, ki so, ko so slišali strele vdrli v stanovanje, sc- našli Kolenca že mrtvega s prestreljeno glavo,njegova žena je tudi ležala že mrtva na tleh, ustreljena v hrbet, katero je po vseh znakih, sluteč, ustrelil lasten rriož, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo. Kolenc je bil doma iz Mirne pri Trebnjem na Dolenjskem, star okolu 50 let. Žena Karo-lina, roj Bijek, stara okolu 30 let, pa iz Preddvora, pri Žužemberku na Dolenjskem.
Na operacijo
Chicago,. 111. — Te dni je bila operirana tukaj poznana rojakinja Mrs. Medic, mati Rev. Alojzija Medica, kateri je sedaj v South Chicagi. Operacijo je srečno prestala in ji želimo skorajšnjega zdravja.
zorni ter jih izdelujejo iz izvle-ko bo Nick star mož, se bo do- čka tobakovih listov. Pri vsem mislil tega petja. — Lepo je tu- tem so za polovico tanjši kakor
papirnati. So pa tudi mnogo bolj trpežni ter se ne dajo zlahka raztrgati. Tobak, zavit v tak zavitek, da obliko navadne cigarete. Srečni pisatelj je dobil finančno podporo neke ameriške velike tobačne tovarne, ki mu je samo za patent izplačala baje cel milijon dolarjev.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA,1
vojsko Georgu Washingtonu. Angleške čete so se začele W Lesar od nje, kako da je bolezni in druge nezgode Radi pomikati v notranjost m pri Lexmgtonu meseca aprila že bila na koncu, pa mi je Rose so se imeli in lahko rečemo, da
1775. so padli prvi streli in vojska se je začela med kolonisti in angleško vojsko. Divjali so domalega skoro šest let hudi boji, dokler se ni angleška vojska in njen general Cornwalis predal silam kolonistom 19. oktobra 1781. v Yorktownu.
Najznamenitejši dogodek v tem času se je pa dogodil 4. julija 1776. ko se je zbralo zastopstvo vseh kolonij v znani znameniti dvorani "Svobode" v Filadelfiji ter je svečano proglasilo in podpisalo znamenito izjavo neodvisnosti z sveto zakletvijo, ki se je glasila: "V podporo te izjave stavimo trdno neomajano zaupanje v Božjo Previdnost ter se medsebojno zavezujemo v zvestobo eden drugemu s svojimi življenji, z vsem imetjem in vso svojo častjo!"
Ta obljuba in prisega je držala koloniste trdno skupaj. Njihovo medsebojno zvestobo je zacementirala, da jo niso ugonobile najhujše preizkušnje. Odločnost in vzorna vstrajnost je končno zatriumfirala in svoboda in demokracija je za vse čase dobila svoj prostor v tej zemlji. Ta svoboda, ki je bila kupljena s krvjo in visokimi žrtvami tedanjih ameriških pijonirjev je še danes vzor prave in resnične svobode in demokracije, pred vsemi drugimi na svetu.	,	, , , a
Prav in na mestu je, da se baš letos, ko se svoboda in
rekla: Le meni verjemi, da so Je bilo blagostanje med njimi.
di pel pri pogrebu Pavle Prijatelj. Tak je, vidite, naš John Germ. Kdor ga prosi in za kar ga prosi, vsem rad ustreže. Da-si je imel opravek, važen opravek tam in tam, pa ko sem ga vprašal, kako da ni šel, mi je rekel : Sestro je bilo treba spremiti na pokopališče. — Cast ti John, ki tako spoštuješ svoj narod. Tako bi moral tudi narod tebe spoštovati in ceniti, pa je žalibog ravno obratno. Ko smo šli pred 14 dnevi na pogreb žene mojega sina, je bil šofer, ki je vozil, tujerodec, pa je vprašal mojega starejšega sina, kdo je ta človek, ki je tako lepo pel. Ko mu je sin pojasnil kdo je bil, je ta tujec rekel, da takemu človek u vsa čast. Res je tako, toda ali kdaj na to pomislimo. Le v sili poznamo prijatelja, kadar se nam dobro godi ga radi pozabljamo. — Spominjam se lanskega leta, ko so bile naše žene Dobrepoljke, ki so pobirale okrog rojakov za poplavljence. Nabrale so precej, največ seveda od naših rojakov. — Tukaj vidimo, kadar kaj potrebujemo, da se obračamo do lastnih rojakov vselej. Vselej pravim, tu-
Vest iz domovine
Washington, Pa. — Tukajšnji rojak John Razvoza, ki živi na Lincoln Hill, Pa., je prejel pred kratkim iz stare domovine žalostno vest, da mu je na Dolnjem Brdu nad Škof-jo Loko na Gorenjskem umrl njegov oče Matevž Razvoza v visoki starosti 83 let. Zapušča eno hčer, tukaj v Ameriki pa
Kratke vesti iz Clevelanda

otroci Marijo izprosili, da jim Sedaj pa kar naenkrat, v krat-Idi kadar kupujemo. Tako naj bi
DENARNE POSIUATVE
11—MMia 11—bi urn i mi.....m
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V. Jugoslavijo:		] V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55....	.... 100	I $ 6.50..	______ 100
$ 5.00	200	1 $ 12.25	„ 200
$ 7.20	300	| $ 30.00..	_____ 500
$10.00....	.... 420	$ 57.00..	......1000
$11.65....	.... 500	$112.50..	......2000
$23.00....	....1000	1 $167.50..	......3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ...............$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 Weri Cermak Road CHICAGO, ILL.
Cleveland, O. — V cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave sta se preteklo soboto poročila Miss Ann J. Morel, hčerka tukaj poznane družine Mr. Mike Morel, z Mr. Stanley E. Benedict,, ki je tudi sin tukaj poznane družine Mr. Andy Benedict.— Iz St. Luke's bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Louis Kastelic, kjer je prestal operacijo; sedaj se zdravi na domu. — Vile rojenice so se pred kratkim zgla-sile pri družini Mr. in Mrs. Frank Zgcnc na East 76th St. in jima prinesle zalo prvoro-
jenko. — V St. Alexis bolnišnici je bila operirana Mrs. Helena Mersek s Ivildeer Ave.
Nesreča
Milwaukee, Wis. — V Harvester tovarni, je zadela manjša nesreča rojaka Steve Sala-mona. Med delom mu je namreč padla na nogo težka železna traverza, ki bi mu gotovo zdrobila nogo, da ni imel na sebi varnostnih jeklenih čevljev, tako so pa čevlji preprečili hujšo nesrečo in se se--daj zdravi v domači oskrbi.
Smrt pobira
— V Clevelandu je umfcl Joseph Matejčik, v starosti 7!> let. Doma je bil iz Rokavca, kj6r zapušča več sorodnikov. Tukaj zapušča hčer in sina.
'TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(153)
(Metropolitan Newspaper Service)
r
Napisal: Edgar Rice Burroughs
/al je bilo Jane, ko jo gledala na približajoča se bela človeka, da' bota žalostno končala med temi divjaki. — V tem je pa bilo opaziti, kako je nekaj velikega s silno naglico letelo iz ozračja dali naravnost proli templju, kjer se je s strašnim pokom razletelo in naenkrat vzplamtelo z velikim ognjem.
To je silno prestrašilo vse Kavnrn in Vdeni, ki je imel naročilo čuvati Jane, ji od strahu izpustil svojo žrtev m se spustil v lek za ostalimi, ki siv ttt poskrili v silnem strahu. - V tem je Tarzan že priletel na zemljo v bližini in kmalu za njim je bil tudi llrpwn. K malti sta se rešila vezi padala.
Ko sta bila prosta vezi in zopet na trdnih tleh, sta jo mahnila naravnost proti templju, ki je bil v bližini. Straža, ki ic navadno varovala vhod v tempelj, se je poskrila in celo leopardi, so prestrašeni bežali v gozdno zavetje. IVeplašil jih je ogenj, katerega je zanetilo padlo letalo ob templju.
Kakih slo čevljev od mesta kjer sta pristala, jc bil vhod v tempelj. Potrebovala sta zato samo nekaj trenutkov in ž;' sta stopila .kozi tempeljska vrata. Tudi tnkai ni bilo nobenega, ki bi jima zabranil vstop. Neovirano sla .stopala naprej po mračnih hodnikih. Kaj lahko bi ju v leni polmraku pobili vojaki 1
Sobota, 2. julija 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Stftin 3
JADRANSKO MORJE IN JUGOSL. VOJNA MORNARICA
'r - '(Konec)'
Suhozemeljska mornariška sredstva in organizacija na suhem
Kar se tiče kopnene organizacije, arsenalov, raznih mornariških šol in ustanov na suhi zemlji ali na kopnem, mornarica je v svojem sestavnem delu, ki je neobhodno potreben za sigurno razvijanje ene flotilje, Posvetil naročito pažnjo.
V tem pogledu največji napori se vrše za bodoči naraščaj za pravi razvitek mornarice. Bodoči oficirji se šolajo v Pomorski akademiji v Gružu; podofi-prihajajo iz šole v Šibeni-ku, iz Zrakoplovne šole v Divu-Jjamah pri Splitu in iz Strojne topniške šole v Boki Kotorski. Podoficirji, ki so izšli iz teh šol, ako so dovršili vse izpite, lahko Postanejo strokovni in strojni oficirji. I za priproste mornarje Postoje šole za razne predmete v mornariški službi. Za Popra vi j en je mornariške
lTr0de - Za graditev manJŠih
* iJ služi mornarici arsenal v u> kateri ima precej lepo opremo in potreben materijah a Pnlike Jugoslavije, Pomor-K1 arsenal predstavlja značaj-° m močno industrijsko mesto « velike koristi kakor za pre-
torskeVO hl delavstvo Boke Ko"
sr^d IC°lik0r d°PuščaJ° denarna n . a' mornarica posvečuje 2Jyecj'° Pažnjo Pomorskemu J^opiovstvu, ki sestoji iz več
esCri!^ hidro^nskih
raz • .' le' zrakoplovni tečaji n0 Se dobro in zrakoplov-in n dela neumorn«. vestno
ni oh tej tako važni narod" naš0 A1, ki je za "^dočnost,'za
le v i , in v obrani naše oba" fitva ega POmena' ker važne Zraol-J0 Še čaka]'° v °brambo višin Jugoslavije.
Dravr1 Se ta materiJ'alna Pri-mojJanja naše mornarice ne
Velikf ^ Smatrati za bogvekaj ^jenf* V primeri s drugimi
bodočnCa.mi' aH VSeeno je t0 za
obale ° i- naŠe obrane naše ima ven/ka Stvar" Jl,Soslavija z vsem/f6 Ulterese na morju, in moralo sredstvi, in velikim narw m ,našega ljudstva, mor-
no veciP azuje dan v da" ved-■• J0 Sll° in postaja činitelj
Pri j.gj; " JJUBli v jadiVaniu važnih
Janskem morju in Sredo-
Zemskf
vprašanj
lsKem jnnvi,, m morju. u80slavija mora bit. močna na morju
Hitm •
g0?lav- ln odločne potrebe Ju-
svetov3-6' ki so se P°javile po Čimpi.'u v°jni, in težnja, da se ne jnGve Zamaše rane velike voj-jug0sJl'tve ki jih je doprinesel ublaži- nski narod' in da se n°msk ° Stra®ne posledice eko-svet r Ze ki J'e obdala celi ' niS0 dopustile, da bi se za-
mogel doprinesti še večji napredek na tem polju. Vendar je treba priznati, da se je naša mornarice trudila, da prebije led in pride na svojo površino in boljši položaj. Uspeh se že danes vidi.
Ali da bi mornarica zamogla i v naprej se razvijati, in da bi se država in narod s tem okoristil, s tem da ima svobodno pot na morje in da bi se razvila trgovska mornarica, Jugoslovani morajo pod vsako ceno čuvati mir. Da bi se pa to doseglo, Jugoslovani vedo, da je treba biti močan in pripravljen. Samo močni narodi lahko sebi zagoto-ve mir in blagostanje. Poleg močne suhomene vojske, potrebna je močna mornarica, in važna je po tem zračna moč, ki bo v bodočih vojnah igrala veliko vlogo.
Stvari, ki se v zadnjem času doigravajo na Sredozemskem morju, neuspehi raznih konferenc za razorožitev in zopetna tekma naoroženja kaže Jugoslovanom pot da se utrdijo in postanejo močni na Jadranu. To tim več, ker bo v bodočih vojnah mornarica igrala važno vlogo za obrambo svojih obal in pomorskega ljudstva in morskih cest. Potrebno je, da se država za svojo obrano pripravi, da bi zamogla zaštiti svoje zemlje, narod in njegove dobrine.
Iz vsega se vidi, da tudi majhne države morajo biti pripravljene. Posebno pa še take države, ki si so svesne svojega položaja, svoje moči, za udržava-nje mira na svetu. To poglavitno važi za Jugoslavijo, ki ima poleg svojih suhozemskih meja v dolžini od 2563 km, še neverjetno dolžino obale in otokov od 5172 km, kar nam jasno pokaže, da je Jugoslavija pomorska zemlja.
Jugoslavija nima nobenih napadalnih namenov za bodočnost, niti ni njen namen, da bi ji močna mornarica služila v take namene,
Jugoslavija in jugoslovanski narod hoče .živeti v miru in edina njegova želja je, da bi se za-mogel razvijati in napredovati in čuvati svoje blagostanje. V ta namen naj ji služi mornarica v interesu domovine in trajnega mira na svetu. In ravno radi tega ne smejo Jugoslovani pozabiti, da morje nudi in proži mnoge uslove za napredek in ljudsko blagostanje.
Ta cilj bo zahteval še mnogo dela od vseh nas, še mnogo žrtev, pa bilo to v času mira ali v času vojne vihre, ki lahko za-temni oblake našega morja.
V tem smislu se dela in teži, in vse sile in moči in vse želje jugoslovanskega naroda so za nami in našimi starešinami v mladi mornarici.
P
MUSSOLINIJEVA ROJSTNA HIŠA
Italijanski kralj Emanuel (v ospredju), ko je nedavno obiskal skromno hišo, v kateri se je rodil Mussolini. Mussolinijev oče je bil po poklicu kovač, mati pa učiteljica, in od nje je mladi Benito dobil svojo prvo vzgojo.
Slaba voda povzroči lahko črevesni katar, zatoi si namestu z njo pomagajmo rajši s čajem.
Poletni meseci so meseci dopustov. Nešteti ljudje jih porabljajo za gorske in druge partije. Te zahtevaja primerne opreme in, če so napornejše, primerne vaje. Precenjevanje lastnih moči se je tu še zmerom maščevalo.
M
Blagoslovitve vogelnega kamna novega glavnega urada K. S. K. J.
V NEDELJO, 3. JULIJA 1938

v Joliet, Illinois
ZA NAŠE GOSPODINJE
se čebula ne prismodi. Ko je pečenka mehka in lepo zapečena, kar traja poldrugo do dve uri,, jo vzemi na krožnik, odstrani nit, zreži ha lepe' kose, čez pa polij s precejenim sokom.
-o-
Češnjev kipnik
Namaži pločevinast model ali ognjavarno posodo s presnim maslom in jo posipaj z drobtinicami. Potem jo napolni približno do polovice s sladkimi črešnjami, katerim si izločila kcščice, oprala jih v mrzli vodi in posipala s sladkorjem. Nato ubij v lonec- cela štiri jajca, primešaj drobti-ne dveh žemelj,. sladkorja,malo nastrganih limonovih olupkov ter nekoliko soli. Zmešaj dobro in primešaj še skodelico spenjene smetane ter vlij to testo na črešnje. Povrhu zloži kosmiče presnega masla, nakar speci kipnik v precej vroči pečici, da bo zlato rumene barve. Povrhu ga potresi, ko je že pečen, s sladkorjem, ki mu lahko primešaš vanilije.
—-o-
Koštrunovo meso
Koštrunovo meso in čebulo opražiš, vza'mes cele zeljnate liste, tri razrezana jabolka, nato soli in malo paprike. Pol ure prej, preden je do mehke ga skuhano,dodaš surov krompir v kcsih. Ta jed izvrstno diši, ker ostane ves sok v njej in se zelje navzame jabolčnega okusa.
v°l!dVn kožuhovina
p . ko poletja
delkovhranjevanJu volnenih iz-misiitj m kožuhovine treba žiti d0i a to,da nam mora slu-Pajmo 8o.Vrst« let, zato posto-tlkrbn0	s kožuhovino
se pjj ' Previdno. Vsako leto
m°ljev fVij°	generacije
v°lnena gnezdijo v naša lačilu •' kožuhovinasta obsodi ' ni8mo dovolj po-Trehl . lahko vae »klestijo.
v, d tor o i
°dljivei ZaBU,te !>red temi
IZ 111 kakorkoli nesnaž-, ' '-'asti n,.
0 mol i j - ^amaščeno obleko t Xel° ,iubi'i°- Zato mo-Predeti j° Z'msko obleko — 8Paiiju Predamo letnemu oG>f)titi' « .najve*j° skrbnostjo nesl.iiveiš;tJ 10 S|iažnost naj za liem. Ko tV0 pro,i ^Pamo'?^' b()e- mufe i. dr. n'h [»»Prune brez zaščit-v»'h, namnfanA
v sivkino (Iavandljevo) olje ali v terpentin, je moljem zelo zoprna. A tudi v drogerijah dobimo različna zaščitna sredstva.
-o-
priprava nekaterih jedi
Nadevana pljučna pečenka
Vzemi po potrebi pljučne pečenke, očisti jo vseh kožic in loja, nato pa dobro potolči, o-»oli in popopraj. V sredino položi eno klobasico, malo dušenega r i ža ali pa na plošče narezanega sirovega krompirja. Na lahko zvij in poveži z nitjo. Pečenko položi na vročo mast, jo v masti takoj zaobrni, zraven stresi zvrhano žlico sesekljani- čebule in paprike ter duši do mehkega. Med dušenjem pečenko večkrat obrni in s sokom polij, da se bo po vseh plateh lepo zapekla. Po potrebi urili i žlico ali dve vode. da
praktični nasveti
Mastne madeže splošno odpraviš z bencinom. Ali pa z morsko peno. Pustiš jo nekaj časa na blagu, nato blago skrtačiš.
*
Mastne madeže iz platna ali bombaževine odpraviš večinoma ko iz volne ali pa z 'milom zoper madeže (dobiš v droge-riji).
*
Mastne madeže na volni, pleteninah čistiš z etrom in daš blago takoj med dva čista pivnika.
ZDRAVSTVO
higijena v juliju
Vročina nas v tem mesecu sama prisili, da omejimo svojo obleko na najpotrebnejši minimum. Če nas to ne more o-hladiti, si pomagamo na razne načine, s pahljanjem, odpiranjem oken in vrat,, da more svežejši zrak do naš, z umivanjem, prhami itd.
Najpreprostejša je pač zračna kopel s tem, da se po možnosti z odprtimi okni neobleče-ni izpostav ijm,o zraku v sobi. To gre zlasti zjutraj in zvečer, a tudi čez dan. Zračna kopel Le vrste učinkuje dlje nego hladna vodna kopel, ki je za te v svojem učinku hitrejša in temeljitejša. Voda pa ne bi smela imeti manj nego'16 do 18 stop. Celzija. V vodni ko peli se moramo gibati,, najbolje plavati. Takšna kopel je le tedaj koristna zdravju, če nas po njej ne zebe.
Sončne kopeli pač ne bomo prištevali med hladilne kopeli. Zahteva tudi več pazljivosti nego zračna kopel. Samo predolga ne sme biti, da nam ne opeče kože, in med njo moramo telo pridno obračati vsakih nekoliko minut, tako da je vsak del telesa le kratko izpostavljen sončnim žarkom. Sončna kopel zahteva zdravega človeka in po njej nam telesna temperatura ne sme biti višja. Če je višja, tedaj nas trese "sončna mrzlica", ki je često znak zakrite tuberkuloze.
Poletna hrana bodi vedno sveža in čista, sestavljajo naj jo predvsem sadje, solata, zelenjava, kruh, žemlje,. riž in kislo mleko. Dietne pogreške se maščujejo z zelo neprijetnimi poletnimi diarejami. V juliju in avgustu ne vtikajmo v usta travnih stebel in zlasti ne nezrelih žitnih klasov, ker dobimo lahko za posledico infekcijsko bolezen aktinomiko-ze, ki je zelo težka bolezen.
Pijača je v vročem poletju najboljša hladna, čista voda.
par zdravniških
Narava je edina knjiga, ki ima na vsaki strani veliko vsebino. — (Riickert)
*
Lep je, kdor je zdrav, čistoča pa dela človeka lepega in zdravega obenem. — (Sonde-regger)
Naravoslovno mišljenje ima svoje meje in nič ne zadostuje,, da bi nam pojasnilo celoto sveta. — (Eudof Virchow)
TO IN ONO
klobuk na angleškem sodišču
Pred sodnike v Southamptonu je bila nedavno pozvana mlada deklica za pričo. Prišla je, toda ko so jo poklicali z imenom in je stopila naprej, jo je vodja obravnave zastavil vprašanje: "Oprostite, prišli ste brez klobuka. Takšno obnašanje ne odgovarja angleškim pravilom o dostojnosti !"
Deklica je zardela do ušes, potem je pokazala na majcen klobuček, ki je sedel zadaj na njeni glavi. Bil je iste barve kakor njeni lasje, zato ga sodnik ni opazil. Seveda je sodnik umaknil
svojo zahtevo po klobuku, ko se je prepričal, da se je sam zmotil.
mi
"stavkarica" se podala	1
Irvington, N. Y. — Mrs. H eusser, -o kateri je bilo pred par dnevi poročano, da se je spravila na, "sedečo stavko" v hiši moža, o katerem trdi, da ji je obljubil poroko, 50 letnega R. K. Blancharda, se je končno podala. Po desetdnevnem "sedenju" je zadnjo sre-do zapustila hišo, rekoč, ako 1 je Blanchard gentleman, bo že vedel, kaj ima storiti.
-o-
število porodov SE
zvišalo Washington, D.C. — Vladni urad za štetje prebivalstva je ugotovil, da se je število porodov v 1937 v Zed. državah zvišalo, kar je prvi tak pojav cd leta 1915 naprej. Tako je bilo zadnje leto 17 rojstev na vsakih 1000 prebivalcev; v letu 1936 jih je bilo 16.7.
-o-
z bahanjem šel predaleč Key West. Fla. — 51 letni Harry Perez se je skupini mladih kopalcev, v katerih družbi je bil, hvalil, kako dolgo lahko vzdrži pod vodo. Da jim dokaže,, se j« potopil in res ga dolgo ni bilo na izpre-gled. Šele po več minutah se je dvignil na površje, toda — mrtev.
DOPOLDNE
Ob 9:30 zbiranje BRATSKIH DRUŠTEV s svojimi zaslava-l^ri šoli sv. Jožefa.
Ob 10:30 parada — igra ŠOLSKA GODBA sv. Jožefa.
Ob 11. uri slovesna sv. maša. Pridigo bo imel RT. REV. JOHN J. OMAN, duhovni vodja KSKJ.
Ob 12:30 BLAGOSLOVITEV VOGELNEGA KAMNA:
1.	PARADA do prostora novega urada KSKJ.
2.	"STAR SPANGLED BANNER", zaigra godba mestne višje šole.
3.	Ppzdrav in otvoritev programa — REV. M. J. BUTALA, župnik fare sv. Jožefa.
4.	Blagoslovitev vogelnega kamna po RT. REV. JOHN J. OMAN, duhovni vodja KSKJ.
5.	"STEADY BOYS", zaigra godba mestne višje šole.
6.	Govori MR. FRANK OPEKA, gl. predsednik KSKJ.
7.	JEDNOTINA HIMNA, zaigra šolska godba sv. Jožefa.
8.	Govori HON. GEORGE T. JONES, župan mesta Joliet.
9.	Zaigra ŠOLSKA GODBA iz Rockdale, 111.
10.	Govori RT. REV. JOHN J. OMAN, duh. vodja KSKJ.
11.	"INVINCIBLE U.S.A." (by Meyer), zaigra šolska godba sv. Jožefa.
12.	"MARCH OF THE STEEL MEN", zaigra godba mestne višje šole.
13.	ODHOD v Rivals Park.	i
OB 2. URI POPOLDNE
1.	"UNIVERSITY OF CHICAGO", (March by King), zaigra šolska godba sv. Jožefa.
2.	Pozdravni govor, govori MR. JOHN CHURNOVIC, stolo-ravnatelj.
3.	Govori MR. JOSEPH ZALAR, gl. tajnik KSKJ.
4.	Predstavitev MR. ŠTEFAN ŠTANFELNA, soustanovitelja KSKJ.
5.	"OPOMIN K PETJU" (by Sattner) in "KDOR IIOČE ŽABA BIT" (by Grum), poje pevski zbor sv. Jožefa.
5. Govori HON. RICHARD J. BARR, državni senator.
7.	Zapoje pevski zbor "ILIRIJA" iz Clevelanda, Ohio.
8.	Govori REV. GEORGE KUZMA, pomožni župnik fare sv. Jožefa.
9.	Govori HON. JOS. KUHAR, župan mesta Rockdale, 111.
10.	Govori HON. GEORGE N. BLATT, SR., okrajni sodnik.
11.	Zaigra ŠOLSKA GODBA iz Rockdale.
12.	Govori HON. MICHAEL J. BREEN, šerif okraja Will.
13.	Zapoje pevski, zbor "ILIRIJA" iz Clevelanda, Ohio
14.	"CUCKOO" (Waltz by Vitak) in "RASTI, RASTI ROŽMARIN", igra šolska godba sv. Jožefa.
15.	Govori MR. LOUIS ŽELEZNIKAR, pom. tajnik KSKJ.
16.	Nastop RICHARD in DORLENE CHURNOVIČ
17.	Govori MR. MATT F. SLANA, gl. blagajnik KSKJ.
18.	Govori MR. FRANK J. GOSPODARICH, taj. finančnega odbora KSKJ.
19.	Govori MRS. MARY HOCHEVAR,, čl. nadz. odb. KSKJ
20.	Govori MR. IVAN ZUPAN, urednik "Glasila".
21.	Zaigra ŠOLSKA GODBA iz Rockdale
22 Govori MR. MARTIN TEŽAK v imenu jolietskih in rock-dalskih društev KSKJ.
23.	Govori MR. FRANK J. JONES, Jednotini odvetnik.
24.	GOVORI drugih navzočih gl. uradnikov KSKJ
25.	"OUR DIRECTOR" (March by Biglow), za'igra šolska godba sv. Jožefa.
a_v.';" „	r /
"r ZVEČER
-----vr s	--—*
Od 9. uri do 1. ure bo PLESNA ZABAVA. Igrala bo Žlogar-Deitchman godba.
v Jugoslavijo
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS « HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Ali potujte
aitm
Izborile železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
7.a pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
130 W. Randolph Street,
Chicago, Illinois
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
DR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL.
Telefon v uradu: Plaza 4610
Telefon v rezidpnei: Hyde Park 6410
RUDOLPH P. ZALETEL, M. D.
SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516
1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois
Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru.



23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala gj
BB.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
J 801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. $
zjutraj do 8:30 zvečer.
vsi katoliški slovenci in slovenke v chicagi
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
/
Štev. i, k. s. k. j.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1938:
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.

m)
F Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 2. julija 1938
"31
i
"Dušica"
8
r KOMAH
Spisala B. Orczy Prevedel Paulm
% "Ne, narednik! Ne ti! Ne potrebujem te!" je rekel osorno. "Ujetnika pripelji —!"
Trenutek pozneje je stal Blakeney na pragu.
Roke je držal na hrbtu, najbrž je imel zvezane. Ravno se je držal, pa videlo se mu je, da le s težavo. Njegov pogled je šinil po sobi.
Zagledal je Armanda in oči so mu hipno zazarele.
Nato je zagledal tudi Margareto.
Takrat pa je njegov obraz še za par stopinj prebledel.
Pa ni se upal geniti. Čutil je, da ga Chauvelinove lisičje oči ostro opazujejo. Ni se smel izdati. Le usta so se mu tesneje stisnila in težke obrvi so skoraj popolnoma zastrle njegov pogled.
Pa tudi najbistrovidnejši sovražnik ni opazil tajnega sporazumljenja, ki ju je v tistem hipu zvezalo.
Vedela je, da ga bo videla, pričakovala je, da ga bo videla v vsej njegovi nesreči, slabotnega, izmučenega, strtega in ukle-njenega.
In zato se je pripravila, da mu z enim samim pogledom pove vse, česar mu, po vsem soditi, ustmeno ne bo mogla povedati, — da je brala njegovo pismo, da bi ga bila rada ubogala do pičice, da pa je usoda hotela drugače ter ji zabranila naročeni beg.
S krito, komaj vidno kretnjo je pomolila košček papirja izza svoje rute, počasi je pokimala ter uprla vanj svoj pogled, odločen, pomirjajoč.
In njegove oči so ji odgovorile, da jo razume.
Pa ne Chauvelin ne Heron nista videla ničesar. Zadovoljna sta bila, da ujetnik ne more govoriti s svojo ženo in svojim prijateljem.
"Gotovo ste iznenaden, gospod Percy," je začel Chauvelin, "da najdete tukaj tudi milostljivo gospo soprogo —. Veste, spremljala vas bo namreč obenem z državljanom St. Just na našem potovanju.
Ne vemo, kam nas mislite peljati, čisto v vaših rokah smo. Lahko nas zvabite v gotovo smrt, lahko nas zvabite na kraj, ki bi se vam zdel ugoden za beg —.
Zato je pač čisto razumljivo, da smo se zavarovali zoper morebitni napad, oziroma zoper katerega izmed tistih vaših drznih pobegov, ki je po njih "Dušica" po vsej pravici tolikanj zaslovela —."
Pomolčal je, ni se čulo drugega ko He-ronovo polnoglasno zabavljanje in mrmranje.
Tudi Blakeney je molčal.
Saj je vedel, kaj bo prišlo. Poznal je Chauvelina in njegova pota, vedel je, kakih zahrbtnih, zlobnih načrtov da so njegovi možgani zmožni. V trenutku ko je zagledal Margareto, je zaslutil, da jo hoče Chauvelin vzeti seboj za talca.
"Državljan Heron je nepotrpežljiv," je nadaljeval Chauvelin, "zato ne bom mnogo več govoril.
Gospa Blakeney in državljan St. Just nas bodeta torej spremljala, kamorkoli nas povedete. S svojim življenjem jamčita za vas. Pri najmanjšem sumu — in četudi bi bil le samo sum! —, da nas mislite prevariti, na prvo znamenje, da ste
PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE
ZAPOMNITE 1.
SI SLE DE C E ŠTIRI TOČKE:
t
i • i
Se priporočam vsem!
Martin Ivanšek
Telefon Canal 9713
nas zvodili v zasedo ali pa da je bil ves pohod le zvijača, ki bi vam naj pomagala h pobegu, ali pa če bi se pokazalo, da Cape-ta ne bomo našli in da smo torej zaman potovali, — damo vašega prijatelja in vašo ženo pred vašimi očmi enostavno ustreliti —."
Zunaj je udarjal dež po oknih, veter je zavijal krog oglov, v sobi pa se ni genil niti najmanjši šum. Mrtva tišina je vladala nekaj trenutkov.
In vendar je v tistih trenutkih čvetero src bilo v ljubezni, v divji maščevalnosti, v vdani požrtvovalnosti, v živalski krutosti. In vsak teh štirih ljudi je bil pripravljen do skrajnosti, da vse žrtvuje svoji ljubezni, svoji maščevalnosti, svoji krvoločnosti —.
Heron je prvi izpregovoril.
"Torej," je zaklel, "—čemu še čakamo. Ujetnik je zvedel, za kaj gre! Lahko torej odrinemo, ha —?"
"Še trenutek, državljan!" je ugovarjal Chauvelin. Njegovo mirno, vljudno obnašanje je čudno nasprotovalo s Herono-vim robantanjem in preklinjevanjem. "Razumeli ste torej, gospod Percy," se je obrnil k ujetniku, "pod kakimi pogoji da bomo potovali —?"
"Bomo potovali —? Mislite torej nas vse?" je rekel Blakeney počasi. "Torej ste prepričani, da pogoje sprejmem in da bom potoval z vami?"
"Če nočete potovati z nami," je krčal Heron divje, "bom lastnoročno zadavil tole žensko — in takoj!"
Blakeney ga je gledal par trenutkov izpod svojih polzaprtih trepalnic in zdelo se je vsem, ki so ga dobro poznali, tistim, ki go ga ljubili, in njim, ki so ga sovražili, da so njegove mogočne mišice pokale v strastnem poželenju po maščevanju.
In nato so se polzaprte oči počasi obrnile k Margareti, ona sama je ujela pogled — ponižno prošnjo, naj odpusti.
V hipu je bilo vse mimo. Napetost v obrazu je pošla, želja po maščevanju je izginila iz oči in mesto nje je nastopil izraz vdane samozataje, kakoršne so zmožni le močni značaji.
Skomignil je s širokimi rameni, se obrnil k Heronu ter dejal mirno in malomarno:
"Nimam izbire —. Čemu bi torej še čakali, kakor ste pravkar čisto dobro pripomnili, državljan Heron? Mislim da lahko odrinemo."
I' .J'
XXIV.
/ s
NA POTOVANJU.
Deževalo je in deževalo in neprestano deževalo. Nepretrgano in enolično in dolgočasno. Veter se je izprevrgel v ju-gozapadnik. V težkih sunkih je prihajal, otožno je ječal po drevju ter vlival mokre curke dežja v obraz vojakom, ki so jezdili s sklonjenimi glavami.
Mokre, opolzele vajeti so se jim izmikale iz rok in jih rezale v dlan, konji so bili nemirni, stresali so glave, ko jim je mokrota kapala v ušesa in so jih ostra zrna toče in zmrzlega snega udarjala po občutljivih gobcih.
(Dalje prih.)
4» +
+ + *

S.P.D.


sv. Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1938:
Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street
Podpredsednik: Jos. Beribak, 1811 W. Cermak Road
Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street
Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave.
Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue
Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place — Math Hajdinjak, 2017
W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
« Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
*—
Pisan® polje
J. M. Trnnk
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo večer, dne 6. julija, točno, ob osmi uri zvečer. Vabljeni ste, da se gotovo v velikem številu vdeležite. Seja je zadnja pred našim piknikom, zatoraj bo treba izvoliti odbor za delati na ta dan. Na tej seji bodo vam nadzorniki prečitali tri mesečne račune. Pokažite vaše zanimanje-za Družbo s tem, da se boste prihodnje seje vdeležili.
Člani, ki ste zadaj z vašim asesmentom, prosim vas, da nemudoma svoj dolg- poravnate.
Naš piknik se bo letos vršil na prvo nedeljo v avgustu, to je dne 7. avgusta pri "JUGOSLAV CLUB" na ARCHER in NAR-RAGANSETT AVE. Natančnejše o tem se bo pojasnilo pismenim potom vsemu članstvu, kakor tudi v časopisu. Toraj vas še enkrat vabim, da gotovo pridite na sejo.
Z sobratskim pozdravom,	JOS. J. KOBAL, tajnik.
»
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN- DANi
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje.
Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa otj hladnih večerih.
Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek).
(SLOVENSKA GOSTILNA)
1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois
DVA KRASNA PREDMETA
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
j^^^Hk i	i0 P
	
SflL"	
HP	
Dfab 'ittfAkJft* i*' "	
m//*§ S	
	
■	w
Hi	
	
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1349 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois
Iveri.
V Moskvi niso ravno na glavo padli. Duševno delo bodo tam opravljali večinoma privrženci vrlo talentiranega naroda. Kak značaj tam ni na dnevnem redu.
Izdali so ukaz, naj se komunistični "kaplarji" približajo posebno katoliškemu delavstvu. Socialisti jim ribajo hudega popra pod nos, češ, na kolenih bi obplezali vse oltarje", da bi našli milost v očeh katoličanov. Ker vem dobro, kako je s pravim katoličan-.stvom med nekimi "katoličani", rti dvoma, da Moskva uspe. Kakor si bodo postlali, tako bodo ležali.
"Naprej'' v Pittsburghu sicer hudo zatrjujejo, da nima z Moskvo nobenih zvez, pridno pa opravlja delo, ukazano zdaj v Moskvi, že ves čas tudi napram katoliškim slovenskim1 delavcem. Saj še niste pozabili, kako vzhičen je bil komunist, ko so prihajali "katoličani" naravnost od maše na komunistični shod, ali kako brurnno je sedel komunist pod podobo sv. Družine itd. Mnogim zadostuje, da jim pomoliš nikel, in še s samim peklenščkom grejo.
Strahovi. Saj pisal je Adamič o nekih strahovih v hrvaški cerkvi v Millvaleu. V duhu agnostika ne pravi ne mev ne bev. Molek je hudo poskočil, ker Adamič ni razglasil to že kar naprej za navadno potegavščino. Izgleda pa, da je tudi Molek vsekal le v zrak. Prav v kosti so morali zaiti ti strahovi. Tudi v C. G. strašijo ti strahovi. E. K. piše v črtici "Jernej v Španijo" le nekaj o Jerneju, dosti pa piše o strahovih v Millvaleu. Kako piše? Prav po maniri agnostika Adamiča, da čitatelj ne ve,, ali je mandelc ali bajbca, ne mev ne bev. Domišljija, podzavest?? Meni ta E. K.: "Adamič ne pravi, da je sam videl duhove, temveč da je odšel kot agnostik, to se pravi, da ne more razlagati dogodka. Jaz bi ga tudi ne mogel. Razmišljam lahko o njem,, ugibam, kako je mogel slikar doživeti tak privid, ampak ugibanje ni razlaganje in ni verovanje..."
Jaz se vzdržim vsake sodbe, ker ne pišem o tem, kar omenja Adamič, pišem le, kako pišejo drugi. Tista o miški, ki je skočila z vrh naslona stola, je prenaivna v primeri z "dogodkom" slikarja Vanda. Pisatelj Adamič ne bo tako naiven, saj bi bil šel gotovo preko tega, ako bi bil smatral to !e za skok kake miške.
Ako se piše od te in one strani, je to le vrlo značilen dokaz, da je ta strahovska roba zašla celo v kroge, ki smatrajo za strahove in razglašajo kričavo za prazne strahove tudi reči, ki niso nobeni strahovi.
Zadeva ne bo tako kmalu zaključena.
Komunisti so zdaj hudo prav pri verskih zadevah. In-ternacionala je kričala po radiju iz Moskve: "Katoličani morajo postati člani ljudske fronte. Hitler je sovražnik katoliške vere in Mussolini je dovolil pogin katolicizma v Avstriji". Dalje: "Rdeči v Španiji se borijo za versko svobodo, Franco je moril krščanske Baske, oboje duhovnike in druge, ker so nasprotovali njegovemu režimu." Prav v nemščini so klicali iz Moskve: "Katoličanom se ni treba odpovedati svoji veri. Komunizem jim za-jamči svobodo mnenja in vesti." To je naravnost predrzno. Tako prešerni bi pa v Moskvi ne bili, ko bi ne vedeli prav dobro, kakšna mizerija vlada med krščanskimi in tudi katoliškimi krogi. Tudi Browder bi ne bil v New Yorku na komunističnem kongresu govoril tako izzivalno in predrzno, ko bi ne vedel, da mnogim zadostuje nikel in od maše grejo n« komunističen shod. Niso le med Slovenci taki "katoličani".
(Dalje prihodnjič)
-o-
ZASLUŽEK SONJE HENIE
Kakor povedo davčni seznami, je umetnica-drsalka Sonja Henie zaslužila lani pri ameri-kanskem filmu 800,000 norveških kron. Na podlagi njenegf novega kantrakta bo za filme, kjer bo ona sodelovala, dobil*1 500,000 norveških kron.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
'Z I VI IZVIRI'
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovensk' pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjig0 "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finefl1 knjižnem papirju, platnice klasično model" no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago,, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois