149 številka.
(Zjutranje tždfiiijfe.)
V Trstu, v četrtek dne 13. decembra 1894.
Tečaj XIX.
„EDI MOST«
izbaj* po trikrat n»	v aentili iz-
danjih ob torkih, četrtkih
m aobotah. Zjutranje izdanje \/.-huja oli fi. uri zjutraj, več. rno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane: z« .jeilen mesec . f. — .tuj, izven Avolrij- I. 1 t» M tri mesec . . . Jljflft #	t _
za pol leta . . , 5,— , \ M v»e teto . . „ 10.— „ „ in,—
Na naročbe brez priložene naročnine »» ne jemlje ozlr.
Posamične številke so dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v T rut u po 2 im'.. V GoriH po 8 nvi. Sobotno vedemo izdanje v lr»tu S n4., v (Joriri 4 ni.
EDINOST
Ocloti »h rakune po tarifu v petitu; ■» iih"Iot r. debelimi ,'rkami so plačuj* prostor, kolikor	lavaduih »rstu.
1'o-Iiuia osmrtnice in j*rndxahvale. domaći oglasi itd.ua računajo por ovadbi.
V »i dupini naj se poJiijajo •» r«? ■ 1 ni t i» : ulica l'»»erm.i >t. lit. Vsako pi 'rto m*rs bili frankovnno, ki<r nefraukov ma »<< i>e •prej Mnajo. Rokopisi so uo vračajo.
Naročnino, reklamacijo in ofilaso spr«-joina Uprarnf*/tv ulica Moline pio-oole hit. 3, II nudst. Odprto roklamarij« •o prosto poštnino.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Sijajen dokaz.
Skoro »koro, da smo hvaležni dotičnomu mestnemu svetovalau tržaškemu, ki je povzdignil glas svoj, da zabrani siromašnim tržsšk im Slovencem, moliti svojega Boga v (tvojem jeziku. Ali da se razumemo : dejstvo aamo na sebi,'da se židovski liberalci drznejo utikati v notranje stvari cerkvo katoliške in že sam poskus do terorizovanja cerkvenih oblasti te strani takih ljudij, ki ne gojć do naše vere nikakega drugega čutstva, nego čut mržnje in ki poznajo lo posmeh do obredov te vere — že ta drzni poskus mora prisiliti slehernemu poštenemu človeku rudečico srda in jeze ▼ obraz.
N» to stran je torej ves svet, v kolikor mu je kaj do svetosti vere katoliške — ki je tajedno vladajoča vera v državi avstrijski —, v kolikor spoštuje avtoriteto cerkvene oblasti v nje notranjih zadevah, in v kolikor mu je kaj do javne morale, soglasen v obsodbi najnovejšega napada na samostalnost Cerkve katoliške v mostu tržaškem.
Ali kakor ae dogaja često, da imajo namreč krivični čini blagodejne posledice, tako ■e utegne dogoditi tudi v tem slučaju, to je: da napad jednega mestnega svetovalca tržaškega na nedotakljivo pravo prevtviienega vladike utegne, in rekli bi, mora le ugodno vplivati na medsebojno razmerje v našem domačem taboru : povepešiti mora, da ae zbistrijo pojmi in nazori mod nnmi aamimi.
Predno pa nadaljujemo v razvijanja te svoje misli, hoteli bi spregovoriti še par be-sedij o dogodku samem, oziroma o vplivih in vzrokih, ki so doveli do tega dogodka.
„Slovencc* od ponedeljka priobčuje interpelacijo, kojo ao predložili v poslanski zbornici poslanci Klun in tovariši radi odpo-vedi ljudskega misijona v Tr*tu. Ta interpe-lseija ae bistveno seveda popolnoma ujema z interpelacijo posl. Gregorčiča o istej stvari — (glej zjutranje izdanje od min. torka!) — vendar nam bodi dovoljeno, da uavedemo tu važnejšo točko i« Kluusve interpelacije. Te-le bi bile : da so farani sv. Antona novega v Tratu po velikem delu Slovenci; da ae v tej cerkvi od nekdaj ob nedeljah in praznikih opravljata po dva a I o v e n s k a cerkvena govora ; da je namestnik tržaški na prošnjo občinskega zastopa posredoval pri škofu, na-glašuje, da bi utegnili nastati nemiri; da bi bilo bolje preložiti miaijon v kako cerkev v tržaški okolici; da Škof ni mogel privoliti v to, ker se misijoni vršo lo v tistih farah, ka-terih župniki tako želo, zlasti pa ni mogel privoliti v to, ker se ui hotel izpostaviti natolcevanju, kakor da hoče siliti slovenske vernike tržaške v okolico, ako hočeio ti po-
PODLISTEK. Hajduk Mirko.
(rtiča iz bosanske prošlosti.
Spisal Anton Zaje. Ker je ponudba ugajala in videvsi, da to ni kaka sumljiva osoba, pojasnil sem mu par besedami, kam da sem namenjen ter da me bode prav veselilo, ako me obdrži v svoji družbi; sajedno sem ga naprosil, da kar prične t obljubljeno pripovedko. Da zadobi še več zaupanja do mene, ponudil sem mu amotčiao, kojo je pograbil hlastno in jo za-palil. Potem pa je začel:
.Rojen sem bil v Rogatici; mislim, da veš, kje je ta kraj P Ko mi je bilo kakih devetnajst let, preselil se je moj pokojui oče — Bog mu daj dobro J — radi turškega na-ailstva za te temne vrhove, v blizino sela Bogušiča. Kakor sem že rekel: te gore so tisti čas — sedaj bode temu kakih dvajset let — mrgolele hajduhov; ali veruj mi, da je siromašni raji bilo boljo v sredi hajdu-
slednji zadostovati svojim venkim potrebam ; slednjič pa se ni hntel škof izpostaviti očitanju, da je on zakrivil morebitno nerede, zbok česar je raje odpovedal misijon.
Na podlagi teh dejstev povprašujejo poslanci Klun in tovarši gospoda ministra za notranje stvari:
,1 ) Ali so mu znani dotični dogodki v Trstu P
2.)	Katera načela in katere postavne določbe veljajo za politična oblastvo glede ljudskih misijonov P
3.)	Ali se hoče vlada z vso resnostjo protiviti in žo konec sloiiti izgredom tržaških Italijanov, ki so v po« slednjem času čedalje drzovitojši in ki ne žalijo samo narodnih, ampak hudo žalijo in dražijo tudi verske čute Bogu in državi zvestega naroda ter so v direktnem nasprotstvu z vsemi členi državnih temeljnih zakonov P*
S temi vprašanji se gotovo strinja ves narod slovenski — v prvi vrsti seveda prizadeti tržaški Slovenci — in le želeli bi, da dobimo jasen in točen odgovor na ta vprašanja. Toda poročevalec ljubljanskega „Slovenca* je interpelaciji podal nekoliko uvoda. V tem uvodu nam pripoveduje dopisnik, kako so bili poslanci Huhenvvart, Klun in Povše pri ministerBkem predsedniku Windisehgrutsu, kateri poslednji je izjavil, da namestni-š t v o n i p r e p o v o d a I o misijonain tudi ni reklo, da ne moro jamčiti ta ohranitev miru in reda. Cesarski namestnik »el je pač k škofu, da mu povi, kako se je izjavil načelnik policije (da namreč utegnejo nastati kaki nemiri in praske), da pa jo prepuščal providnosti škofovi, da ratsodi, ali hi ne bilo bolje preložiti misijon v cerkev sv. Jakoba ? Ako bi btl namestnik res prepovedal misijon in ako bi se bilo ško-fijstvo vsled tuga pritožilo na ministerstvo, prepričali bi so bili, da vlada noče zavirati ljudskih misijonov.
Tako „Slovenčev" dopisnik. Namen temu pojasnilu je očividen : dokazati hoče, da vlade ne tadevlje krivda, ker ni res, da bi bili vladni organi izjavili, da ne morejo jamčiti za vzdrževanje reda in miru ter da je škof, dobivši pojasnila od gospedu namestnika, it lastne volje preložil misijon na poznejši čas.
Oprostite, ako se motimo, ali na nas vsaj napravlja tak ut'i izjava „Slovenčeva".
Mi nočemo nikakor dvomiti o verodostojnosti vira „Slovenčevega*, ali zamolčati ne moremo, da se „Slovenčovo* pojasnilo o vzrokih odpovedi misijona ne strinja povsem z vsem onim, kar se govori po mestu in tudi ne z onim, kar smo izvedeli mi iz dobrega vira.
škwga gnezda, nogo-li v mostu med ošabnimi in kivoločnimi Turki. Zakr.j P Ker pravi hajduk jo bil zaščitnik, branitelj in osvetnik zatirani raji. Oii ui pobijal in ropal pri poštenih ljudeh, nego samo pri turških krvo-pijuh; on ni skiunil naših žen in Bester, kakor ostudni Turci, temveč branil njih čast kakor največje svetišče; on ni psoval in preklinjal, temveč s sveto molitvijo na jeziku udarjal na naše zagrizeno neprijatelje."
a Ako so bili hajduki taki možje ; zakaj so pa napadli tvojo hišo segel s«m mu v besedo.
,Jaz nisem rekel tega. Počakaj mulo, precej boš slišal I Jat sem ti sedaj le malo razjasnil, da bodes znal, kakšni ljudje so bili naši hajduki in da jih ne bodeš — kakor rado dela vaša gospoda — primerjal z navadnimi cestnimi tolovaji."
Ko sem mu zagotovil svojo hvaležnost na pojasnilu, potegnil je zadovoljno dva, tri pota iz smotčiae, puhnil v vis in nadaljeval :
»Tako smo bo — kakor som že rekel — preselili v te planine, zgradili si kočico,
Pred vsem pa so *i v nasprotju razne verzije glede na okolnost : ali so se izjavili vladni organi ali ne, dane morejo jamčiti za vzdržanje miru in reda v slu« čaju, da bi se obdržaval slovenski misijon.
A uprav tu moment vidi se nam najvažnejši, ako upoštevamo poli« tiško stvar tega dogodku. Toda obžalovati moramo, da sma v nejasnem uprav v tem pogledu, kajti vsled tega nam tudi ni jasno, kateri vzroki so v prvi vrsti prisilili škofa, da je odložil misi-jonP!
Toda potrpimo; morda se nam pojasni tudi ta temna točka!
Sedaj pa so vrnimo k predmetu, k trditvi namreč, da utegne imeti ta dogodek ugodne posledice glede na naše domače razmere 1
Mnogo se je med Slovenci v poslednjih letih prelilo črnila ob prepiru, kaj jo važnejši, oziroma, kaj je v večji novarnosti pri nas: vere ali ndrodnostP! Jodni trde, da za vero se ne treba bojevati, ker je ista tako globoko ukoreninjena v sroa slovenskoga naroda, da je ne more izruti nihčo, pač pa da je v nevarnosti naša slovenska narodnost. Drugi pa trdo zopet: vera jo v nevarnosti, zato treba zapričeti najskrajneši boj za verska načela; nuroduo vprašanje pa pridi na drugo mesto, takoj za vero. Tretji — naj-radikalnejši, a po našem menenju najkrivič-uejši so oni, ki kriČo : Vora je v novarnosti, za njuna načela veljaj vo.4 naš boj. Narodno vprašanje pa luornmo zbrisati raz svoj program uprav iz verskih ozirov, kajti narodnost je poganskoga izvora in po takem jo n&rodna ideja v nasprotju z verskimi načoli.
Kolika razlika v nazorih t In ia to razlike so jo izciiuil oni nesrečni prepir, ki razjeda že par let sem naš narodni organizem in ki nas veže na rokah in nogah, na veliko škodo narodnosti in vere, IJA: narodnosti in voro! To smo trdili mi vodno, ker siuo trdni v svoji veri, da verski in narodni čut nikakor nista nasprotujoča si pojma, ampak so-glasujoča pojma, ki v lepi harmoniji popol-njujeta in oplomonjujeta našo dušo; — čuta sta (o, koja jo stvarnik položil v naše srce. Vora naša je bila vsikdar in ju šu danes ta, da so moramo vsporedno boriti za vero in narodnost.
In ravno dogodok t ljudskim misijonom v Trstu nam je prinesel sijajen dokaz, da so korioti vere in slovenske narodnosti povsem v soglasju, ker vidimo, da so sovražniki vere katoliške zajedno tudi sovražniki narodnosti slovenske. Danes smo si menda vsi na jasnem, da jo laške radikalce dvojni čut gnal v boj proti slovenskomu milijonu :
izkopali dve njivici in lo kak obisk hajdukov ali turških pandurjev spremenil je za treuo-tek na.:e enolično življenje. Isto tako je bilo nekoč, kaki dve leti, predno je avstrijska vojska zasela nuŠo pokrajine, Nekega spomlad nega popoldneva, ko sem ravno pokla-dal živini, opazil som v dolinici pod hišo malo krdolco turških pandurjev, pomikajoče se naravnost proti naši hišici. Iznenađen ako-čim za hišo, pukličem očeta, ki je tamkaj popravljal staro poljsko orodje. Obadva stopiva prod vrata, ter s težkim srcem pričakujeva dohod turško stražo. Nisva še čakala kaoih deset minut, da so jo žn vse krdelo, na čelu mu kruti bimbaša (stotnik) Osman Tanič, približalo hiši. Nama so zudrhtel« noge, ker znaj, da kjer se jo pokazal on, tam ni bilo smeha za tužnoga bosanskega kristi-jana. Ustavijo so na vrtu, a bimbaša stopi bližjo proti nama in zahrešči na mojega očeta:
„Kavrinel Kje so hajduki? Kje je oni prokleti pos, Mirko? Ti znaš, govori!*"
Oče se mu jo poklonil do čruo zemlje
mržnja do naše vore in sovraštvo do našo narodnosti. In skoro bi rekli, da je bil ta poslednji čut glavni nagib lu^kn-radikalnemu rogoviljenju. Saj vodo dobr<» tudi oni, kakor vemo tudi mi : da Slovenec, ki jo izgubil svoj n&rodni čut in je postal izdajica, je izgubil tudi udanoat do svoje ver".
Ditjmo, rojaki, pokušajmo gla<«, ki nam zveni iz najnovejših dogodkov trži&kih. in ne prozirajmo sijajnega dokaza, dajo med Slovenci narodno mišljenje neusahijiv vir vorski udanoati I Nehajmo so prepirati o tem, kaj je v novarnosti, ali vera ali narodnost, ampak zložimo se z geslom: v borbo za vero in narodnost, kajti jedo« in drugi čut moramo gojiti in si ohraniti, da boderno mogli služiti Bogu in — n A r o d u !
Nehaj ao torej pravda med nami, kajti v tej pravdi jo žo dognan sijajen dokaz, kje nam je iskati — ukupnoga sovražnika.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanski zbornica).
V	svoji seji dne 11. je vsprej« 1» poslanska zbornica zakon o lokalnih železnicah, odklo-nivši predlog poBl. B'ankinija, da bi namreč za Dalmacijo ne veljal ta zakon. V razpravi jo minister Wurmbrand odločno zavrnil trditev posl. Luegorja, čjš, da vlada zapostavlja koiisti mesta Dunajskega ti koristi privatnega podjetnika.
Volilna preosnova. Minulega torka smo žo prijavili imena desetorice, kojo je izbral odsek za volilno preosnovo v pododsek.
V	tem pododseku so saetopano našo južun pokrajine po grofu lIohrnwartu in grofu Franu Coroniniju. Kako si mislijo gospdda to volilno preosnovo, je najbolji dokaz dejstvo, da opozicija sploh ui zastopana v pododseku ; a mi bi menili pri vaoj svoji pohlevnoiti, da za tako važna dela treba Čuti monenja i vseh strani, da se potem izbero najboljšo it najboljšega.
V dotični odsekovi seji je naglašal Poljak Rutovski, da niti ni misliti na tako volilno preosnovo, s katero bi hotoli odpraviti sedanji tistem volitve po kurijah. Mi smo hvaležni g. Rutovskemu na tej izjavi, Če tudi nam ni povedul nič novega — da bi namreč gospuda pač hoteli prati kožuh, toda zmočiti ga no-čoju. To je ravno tisti circulus vitiosus : zadovoljiti bi hoteli široko mase, toda razmerje med strankami v parlamentu naj bi se ne spremenilo. Zato hočejo obdržati sedanji tistem, tistem kurij, tistem neosnovanih stanovskih privilegijev. Ali danes čivkajo že vrabci po strehah: da kdor hočo poslednje,
odgovorivši tresočim glasom: ,M igočni nga, (gospodar), ne vprušaj me! Mi ne vemo !"
„„Glej ga, glej, kavrina ! Kako se zagovarja! Kako laže sultanovim služabnikom! Misliš, da ne vemo, da se pri njem shajajo hajduki! Ti mrcina stara 1 Srbi me, da bi tebe in onega cepca tam — pri tem jo pokazal na meno — dobro naklostil ter odvol potem pred slavnega pašo v Sarajevo. Ali — nadaljujo dalje — da ne porečeš, da Turčin ni dobra duša, zato ti oprostim Še za tedaj tvojo pregreho ! Zgubi so mi iz-pred oči in takoli hitro dva jagnjeta, speci ju na ražnju, ter pripravi hleba in luto slivovice. Kajti znaj, da uro pred akšumom (solnčnim zahodom) bo povrnem s svojimi ljudmi in ostanem pri tebi na večerji. Ali si zapamtit, kukavicu staro?!"*
„Da, mogočni aga |u, odgovori moj oče in bo brzim korakom zgubi okoli hiše, iz-pred oči krvoločnoga tirana. Tudi bimbaša jo je krenil s svojimi ljudmi — bito jih jo desot na številu — v planino, iskat hajduku Mirku."
(Dalje prik.)
ta noće resnične volilne preoanove, ker je sedanji zisteiu nezdružljiv z načelom pravičnega razširjenja volilne pravic«.
V razpravo je posegel tudi sovenski po* alanec Grtgorec, izjavivii se za kolikor mogoče razširjenje volilne prav:ao v dosedanjih interesnih skupinah. Volilno pravico naj bi dubili : l.)vsi direktni davkoplačevalci ; 2.) vsi delavci, ki so zavarovani proti nezgodam; 11.) vsi državljani, ki se morejo izkazati z neko stopnjo omike. Ti volilci naj bi volili v istih skupinah, katerim pripadajo žo po naravi, ne pa vsi v jedni skupini. Ako bi jih hoteli stlačiti v jedno skupino, značilo bi to zmago liberalcev, koji se z volilno preosnovo hočejo iznebiti petakarjev ; zajedno bi bila taka uredba hud udarec kmetskemu prebivalstvu, v katero bi se zanesla socijalistička propaganda. Govornikova stranka bode torej glasovala proti predlogoma Ilutovskega in Hiirnreitherja. Iatotako se izjavlja govornik proti temu, da bi deželni »bori pošiljali poslance v državni zbor.
Konaeot seje — kakor že omenjeno — izvolili so svoj posebni pododsek, od katerega pričakujejo baje — čudežev. Kakor pa do-sedaj ni bila naglica najlepša čednost naSih koalirancev, kolikor so dostaje priprav za volilno preosnovo, tako se tudi ta pododsek gotovo no prenagli, kajti naznanjajo nam že sedaj, da se ne anide pred Božičem.
Podajanja radi podržavljenja južne Železnice so se izjalovila. Kakor snr.no, ao ae vršila pogajanja med našo in ogorsko vlado radi podržavljanja južne železnice. Našo vlado je zastopal pri teh pogajanjih sekcijski načel* nik Wittek. Pogajanja pa ao ae razbila in rečeni uradnik ae je že povrnil ii Budim-pešte na Dunaj.
Ruski poslanik Lobanov na Dunaju bil jo predvčerajnjem v avdijenci pri naften cesarju, da predloži potrdilo njegovega po-verjenstt a.
Knez Nikita Črnogorski ae mudi sedaj na Dunaju. Predvčerajnjem ga je vspre-jel naS cesar v privatni avdijonci in potem ga poleti! v h6telu.
Obletnica bitke pri Plevni. Dne 11.
t. m. praznovali ao v Bukarešti obletniao znamenito bitke pri Plevni. Božje alužbe a a ae udeležila kralj in prestolonaslednik Romunski poleg ministrov in častnikov.
Vojna med Kitnjem in Japonsko. I*
Londona javljajo dne 10. t. m. : Ii Sbangaja prišedša poročila zatrjujejo, da Japonaka voj> ska na Madžurskem mnogo trpi valed silnega mraza. — l« Tokija javljajo: Kljubu atra-šriim zametom nadaljuje jap. vojska avojo pot proti Pekingu, kitajski prestolnici. — ,Bu-reau Reutoi" javlja ii Sbangaja, da ae japonski cosnrfcki dvor že pripravlja, da zapusti Peking.
Različne vesti.
Volitve v Pazinu. Minoli torek »o se pričele volitve v občinski zastoj* pazinski; in sicer je prvi na vrsti III. razred, ki šteje 2305 volilcev in bode volil 7 dni, to je do vštetopa 17. t. in. Minoli torek je bilo oddanih 237 glasov y.a našo in 55 glasov za italijansko stranko. Začetek je bil torej izredno ugoden, dal liog, da bi bil tak tudi za-vršetek! — Iz Pazina nam poročajo, da inuijo protivniki svojo posebno komisijo v dvorani ter da ugovarjajo --vsemu; volilna komisija je jako velikodušna ter uvaža tudi ugovore z nasprotne strani, ako so isti utemeljeni. Sicer pa so italianissimi menda že izgubili pogum, ker vidijo, da ostane grozdje za njih — preklalo. Nič ne škodi ! — Dne 12. glasovalo je za hrvatsko listo 207, protivno pa 65 volilcev.
Imenovanje. Minister za notranje utvari imenoval je okrajnega nadzornika policijske straže v Trntu, Avgusta G o h I a, višjim nadzornikom.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval Ivan Andrejček Suban 1 krono v spomin očetovega petdesetletnega rojstvonega dne.
Za „boŽiČnico"« oziroma za slovensko šolo so darovali gospa predsednica Truden 15 gld., go«tpa Kma Abram 2 glJ in rodbina Po!ayeva 5 gld.
Mestni svet tržaški bode imel nocoj javno sejo. Na dnevnem redu je 9 toček, ki pu nimajo zn nas nikakoršne važnosti.
Spomenika slovenskima učenjakoma. Kakor jo dotnal „Slov. Nar.", postavita so v vaeućelišć'iii palači na Dunaju apomenika pokoj-
nima učenjakoma, drju. Fr. vit. M i k 1 o i i č u in drju. J. Štefanu.
Izgredi V Kopru. Predvčerajšnjem vršila ae je pred tukajšnjim deželnim sodiščem prva razprava proti zatožencem izza poslednjih izgredov v latri. Zatoženca bila ata dva demon-atranta ia Kopra: -tOletni hišni poaestnik Anton A I m » r i gogn a in IGletni veslar Joaip R i c c o b o n. Obtožba veli, da ao je dcć 24 oktobra t. I. zbrala na glavnem trgu v Kopru veča množica ljudij, da demonstruje proti dvojezičnim napisom. Ko ao orožniki (bili so v Kopru le itirje) prijeli dva mladeniča, ki ata bila vlomilia v svonik, da bi tvonila plat avona, zahtevalo je ljudstvo kričajft, da naj ju izpustijo. Med najhujlimi kričači bila ata obtoženca. Zagovarjati morala sta se aaradi prestopka g. 305. kaz. zak. (Odobravanje proti-postavnih dejanj.) Almerigogna trdil je, da ni kriv, kajti priiel je po naključju med de-monatrujočo množico. Ko je doznal, da so orožniki prijeli dva demonstranta, priporočit je vladnemu zaatopniku dr. Fabriciju, da naj ukaže, da ju izpustijo, ker se s tem pomirijo razvneli dubovi. Kričal pa da ni sploh ničesar ne proti Slovanom ne proti vladi; zatorej trdi, da so se orožniki zmotili v osebi. Drugi obtoženec, Riccobon, pa je priznat smeje se, da je kričal, ker so kričali tudi drugi. On da je mislil, da se prireja kaka ovaeija, o dvojezičnih napisih pa da ni znal ničesar. Orožniki, zaslišani kot avedoki, ao popolnoma potrdili obtožbo, izključiv&i možnost, da bi ae pomolili v ose bi Almerigognjevi. Zato je apo-znalo sodišče oba obtoženca krivima in obso-dilo Almerigogno na meaec dnij, R>ocobano, pa na teden dnij lapora.
Zaradi žaljenja Nj. VelKanetva. 54letni Antonio Artini, prodajalec školjk in limonado, rodom ii Tridentskega okraja, stal je pred* včerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem, zatožen žaljenja Nj. Tel. cesarja. Dne 22. oktobra t. I. svečer namreč šla sta stražarja Kli-nar in Atua mimo hiše št. 20 v uliei Donota in sta slišala ia pritličja iste hiše prihajajoče upitje in kletvine, taleče driavo našo in nje vrhovnega glavarja. Stražarja vstopila sta in videla, da ae je Artini pretepal s svojo ženo in da je dajal avoji jezi oduška v omenjenih kletvah. Razprava vršila ae je tajno. Artini ae je izgovarjal, da jo bil dotični večer popolnoma pijan, toda stražarja ovrgla sta to trditev. Obtožencev branitelj, dr. Camber, skušal je dokaiati, da so v predležečim slučaju ne more govoriti o žaljenju Nj. Veličanstva, ker je zatoženec preklinjal na svojem domu. Sodišče pa ni bilo tega menenja, zato jo obsodilo Artinija na 4 mesečno ječo, da ai aapomni, da je — četudi Tridentinec — vendar tudi na avojem domu avstrijsk podanik. Branitelj uložit je nično pritožbo proti obsodbi.
Obsojen napadalec. Predvčerajšnjem dobil je pred tukajšnjim aodiščem v tajni razpravi 21 letni kmet Anton Brajnič, rodom ii Rižan, saradi javnega nasilstva tri mesece težke ječe. Brajnič je dne 5. novembre t. I. ob 2. uri zjutraj med potjo ia Kopra v Trst napadel 151etno mlekarico Marijo Vatovec, hoteč oskruniti jo. Na kričanje dekličino pri-hitovši ljudje prognali so napadalca. Isti se jo pri razpravi izgovarjal, da je bil pijan, toda Bvedoki so ovrgli to trditev.
Obustavljena preiskava. Predvčerajšnjem popoludne '».pustili so iz preiskovalnega zapora Ivan«. Krainza, tirjalca v službi pri tvrdki „Figli di O. Zuculin*, katerega bo bili zaprli dne 12. novembra t. 1. zvečer, ko bo je vrnil iz Vidma na laškem. Krainz bil je obtožen političkih pregreškov, toda preiskava menda ni dokazala ničesar proti njemu, zato je državno pravdništvo obustavilo nadaljnjo preiskavo.
Nenadna smrt. Predsinočnjem zadela je kap 53letuega mizarja Ivana Franzotta, sta-nujočega v ulici Chiozza bšt. 2. Priiedui zvečer domov ob navadni uri, legel je, toda to« žil se o bolečinah v prsih. Ker so bolečine naraščale, poklieali so domačini zdravnika z idravniške postaje, toda ko je ta prihitel, bil je Franeotto že mrtev.
Poiar. Predsinočnjem okolo 8Va u«1« javili so po telefonu iz mestne klavnice gasilcem, da gori pri sv. Mar. Magd. Dolnji. Pri-hitevši gasilci na pogorišče, konstatovali so, da je v tem že popolnoma pogorela hišica št. 80, lantništvo poaestnika Matije Ferluge. V hišici je stanoval kmet Peter Višnovič. Škodo je okolo 400 gld.; hišica je bila zavarovana, no pa par kvintalov sena, lastništvo Višno-vičevo, katero je vpepelil ogenj.
Zgorel železniški vlak. Te dni skočil je blizo postaje Moršanak (južna Rusija) tovorni vlak iz tira ter padel čez preaej vitoki nasip. V vlaku bilo je 33 vagonov, napolnjenih s petroljem, špiritom in vžigalnicaai. Vsled padca vnela se je ta tvarina med po-drtinami železniških vozov. Izmed spremstva vlaka poginilo je 8 oseb; rešil se je samo strojevodja.
Za bčdnike v Siciliji v Kalabriji. Med
tržaškimi „rodoljubi« nabira tukajšnji italijanski konzulat denar za bt'dnike v Kalabriji in Siciliji, ki bo trpeli veliko škodo vsled poslednjih potresov. Do včeraj nabrali so že 80 gl. in 5.254 lir. Podvzetje je sicer človekoljubno, plemenito, toda značilno je, da se je DBbralo le malo avstrijskih goldinarjev in razmemo mnogo italijanskih lir.
Štrajk — policijstov. V Koiicah fttrajka-jo policij^ti, ker je bilo nekoliko od njih odpuščenih iz službe zaradi malomarnosti. Me-■tni višji načelnik nuprosil je orožniško vodstvo, da mu začasno prepusti nekoliko orožnikov za vzdrževanje miru in reda. Isto odstopilo je 80 orožnikov, ki so že nastopili alužbo namesto štrajkujočih stražarjev. Ko je videlo ljudstvo, da štrajkajo stražarji, hotela je neka druhal izkoristiti ugodno priliko, razgrajala je po ulicah in hotela oropati neko trgovino z južnim sadjem, toda razgnali so jo orožniki.
Drzna tatvina. Po noči na 7. t. m. vtihotapili so so doslej še neznani tatovi v mestu Darnvaru na Ogerskem v stanovanje odvetnika Beloševiča. Tam ao prineali težko Wertheimovo blagajno do okna in jo spustili s pomočjo vrvi na spodaj čakajoči voi — in hajd t blngajno v .neznano kraje". Nek mestni čuvaj videl je tatove, ko so drdrali že zunaj mesta z voiom, na katerem je bila menda ukradena blagajna; v voz bila sta vprežena dva brhka konjiča, ki sta hipom zginila v temoti. Seveda ae čuvaju niti sanjalo ni, kaj vozijo ponočni popotniki. V blagajni bilo je ia 3500 gld. denarja in vrednostnih papirjev. Čudno pri vsem tem je to, kakd so mogli tatovi »opraviti* avoj težak posel takč tiho, da se ni prebudil nijeden domačinov, a o varnosti v blaženem meato Daruvaru kaže dejstvo, da je stanovanje odvetnika Beloševiča v glavni uliei tega mesta !
Divjačina V Sibiriji. Sibirija ima neiamerno mnogo divjačine; zlasti perutnine. Na race, gosi in labude ne mara niti nobeden streljati, ksr je emodnik dražji, nego pa gos ali raca, Tak 6 n. pr. prodajajo so race v Turušansku po 2 kopejki (5 nč,), v istem razmerju je tudi druga divjačina tako po ceni, da ae kmetom in lovoem niti ne izplača, da bi nosili avoj plen v mesto na prodaj. A tudi goveje mesč je jako po oent: 2 kopejki stari funt! Ko bode dodelana Bibiraka železnica, najdejo seiivestno v teh krajih podvzetni ljudje, ki bodo, izkoristivši to nenavadno bogatstvo živali, razpošiljali divjačino v druge kraje.
Ruska književnoat. Kako se širi prosveta v Rusiji, o tem jasno govori statistika, ki kaže, koliko knjig ae je tiskalo v minolem letu v Rusiji. Izdalo se je v omenjeni dftbi 10.242 raznih knjig, ki se aotiakalo v 3 500.000 iztiaih. Od teh knjig pa je bila povprečno jedna Četrtina v neruskih jezikih (poljskem, keltiškem. nemškem itd.); 443 bilo je židovskih in 62 francoskih. Večina vseh knjig bila je poučne vsebine, ostale pa leposlovne, zdra-voslovno, zgodovinske in najmanj jih je bilo pravoslovnih,
Koledar. Danes (13): Luoija, devica, mučenica; Olilija. — Jutri (14.): Spiridion, škof; Nikatij, škof. — Potna luna. — Solnoe izide ob 7. uri 35 min., zatoni ob 4. uri 11 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 stopinje, ob 2 pop. 7.5 stop.
Policijsko. Predvčerajšnjem so zaprli 40-letnega težaka Josipa K. iz Trata, ker je bil ukradel na Lloydovcm parniku „Danubio" štiri prazne vreče.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12. Z ozirom na kriva poročila po-reške „LTIstrie" naglasa oficijozua „Presse", da je miniateratvo za pravosodje namignilo predsedništvu višjegit deželnega sodišča tržaškega,|da bi bilo umestno, da se v bodoče v zaiistu zakona na menta porotnikov — kolikor mogoče — pozo vejo le tuko osebe, ki poznajo vuč deželnih je/.ikov, posebno pa italijanski iu slovenski. Ako hi pa morali poklicati take, ki poznajo le jeden deželni jezik, potem ni sinoti načelno in popolnoma izključiti od poslu porotnikov onih oseb, ki poznajo aiimo slovenski jezik,
Sredec 12. Sobranja je vsprejelo posebn zakon za pregreike proti osebi princa Ferdinanda. Vse stranke so glasovale za ta načrt. (Ta zakon je baje v prvi vrsti naperjen proti Stambolovu in njegovim somišljenikom. Op. ured.)
Rim 12. Komisija je vso noč pregledavala spise Oiollittieve (Glej politiške vesti I) ter sporoči zbornici najbrže tekom popoludne. Listi zatrjajo, da odstopi predsednik abornioe Biancheri.
Pariz 12. Predsednik poslanske zborniae, B a r d e a u, je umrl. Ker ni ostavil nika-kega premoženja, predloži vlada najbrže za-konsk načrt, po katerem bode dobivala obitelj pokojnikova 10.000 frankov penaije na leto.
Tvgovlnake bvaojuvk«.
Budimpešta. Pšenica za »pomlad S 75-« 76
Kom/.» za jesen 1395 7.08 do 7.09 Oves xa speta Ud 5't»S-5 95 Rž nov« *2»-f>-35. Koraia stara 5*50 4o 5-70.
Pšptiicft nnfg od 78 kil. f. fl-®5—6-70, od 7« kil. f. « 70-6-75, od 80 kil. f. 6 7B-B-80. od 81 kil. f. «80-6-85, od 82 kil. for. 6-85—6.90.
Ječmen 6-2)-8lOj progo f>-00— 6-60.
Pšenica: Srednje ponudb«. Poprafievanje omejeno kupci reservirani. Proda o s« je 15.000 m. stot. Cene mirneje. Oves ralučen. V drugih vrstah žita malo prometa, Vrsms: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor za december f. 11-67 januar f. 11.75, Vedno nižje.
Praga. Centrifuga! novi, postavljan v Trst in s carino vred, odpošiljatev precej f, 28-85 -28.50 Nov. marc f. 28.50-28.76 Concassć za novamber-marc 29 M —•—. Četvorni Ka novembar 10-—. V glavah (sodih) za knnoc novembra 30 —
Havre. Kara Kanto* good nverage ia deeenker »0.50. za april 84 75 bolje.
Hamburg. 8ann»* good averago za deeembet 71.50. mare 64.50, maj 67-50.
Dunajska bora« 19L d«o«mbva 1«M
včeraj
Državni dolg v papirju .... 100.10 „ „v srebru . . . .100 05 Avstrijska renta v zlata . . . 124-35 „ „ v kronah . . . 98 15 Kreditna akcija ....... 89525
Lord on 10 Lit........124.40
Napoleoni.........9-89'/»
100 mark......... 60 95
100 italj. lir........46-45
danas
100--100 06 194.8' I 97-90 893.50 194-45 9S9 60.92 4« 60
Proda se
v Zagorju ob Sovi najlepie posestvo sredi trga, pripravno za vsako obrt ; potom jako prostorni hlevi aa živinorejo, sedaj dobro obiskovana gostilna, uanjarija, mesarija, cea. kr. poAtni urad ter loterija,-tik farne cerkve ve6 prostorov za stavbe. Prodt so vse skupaj, pa tudi na drobno. Več se poizvć pri lastniku P. Weinberger-ju v Žagarji.
Gostilna „Ali'An t i eo MoroH
ulica Solitario 12, (po domače pri nl*rvačkovcu*) priporoča modro franki njo po 40, domačo črnina pa •M, Mo vipattko po 36 in ,Rte»lingl po 40 ni. liter.
—	Dobra kuhinja in po ceni je vedna na ratpolaaa. Za druiinsko uporabo od & I. naprej 4 nč. ceneje.
—	lh ieč »t gesla: „ Rojak k rojakupriporeia »e f od p i ga ni ta obil obiek. Anton Vodopivae,
gostilničar.
Gostilna „Stoka", ir-JVuKJir,
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Sloveaeem v mestu in na delali. Točijo se Isborna vinr istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino t,a debelo, tako meifianom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Griine k?.
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakobe Brunnerja it. 5 (Piatsa Ponterosso). Po dvakrat ne dan friino opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno it Št. Petra, eveia (friina) smetana. Se zahtevanje, poiilja le tudi na dom.
Martin Ifrla Pi»"» 8- Giovenni it. 1. mai Mil RliD, jm> trgovino s mnogovrstnim lesenim, železnim in lonienim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Kavarni ^SEVES
v ulici Ca?erma, glavni shajalii&i triaikih Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton dorli, Cl.	kavarnar.
II
vpisana zadruga z omejenim poroitvom v Rojanu pri Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato prs-sarbljeno
(v ulici Belvedere it. B) pristopno zadružnikom in nocadruinikom, koji prvi so delužni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obiirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vin«, teran, pivo v
ateklenloath itd. Točna postrežba t gor-kitni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
meanioo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer se prodaja govejo in telečje meto, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
Novi dlani
se Ae vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure r.večer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično društvo .Edinost* — izdavatelj ia odgovorni urodnik : Julij Mikata. — Tiskarna Dolenc v Trstu.