St. 152 mm macana vgouviii [\m cintiicui u pmai v Trstu, ¥ tore* JO, junija 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L Uhaja, izvzemii pondeljek, viJt d^ ^JMtrai. Uredni^vo: ulica Aiiškcga št. 20. I. nadstr - je D - uH te pošiljajo i*^-' pisma se ne sprejem Proi. F. Petlc. — L.. - « tnala z«, mescc L 1.—, 3 - - • i * — Za inozemstvo mesečno F -4- - Telefon uredmitra »n uprave it U-5f. ne vrača dinosi. Tisk J ' . 19.50. pollet. - cDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Brokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. . Mali oglasi po 20 oeot. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi aaročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, alie* •v. Fraačiika Aeiikega Itev. 20. L nad. — Telefon uredništva m uprave 11-57 Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, dne 28. junija 1925- V sled Pašićeve bolez.nl je nel^likozastal 4e itak počasni razvojpoHti6mhdogod^v Zato pa se je v zadnjih dneh malo pospe-Silo z delom. Znak za pospeseno delo je bil dan s kraljevim povratkom v Beograd in ker so bUe do tedaj uglajene že vse teškoće, je tudi kralj nadaljeval svoio pot in se v radost Slovencev nastanil v svoji divni vili < Suvobor» ob Blejskem jezeru. Kot najvažnejše je omeniti dejstvo, da so bili verificirani radičevski mandati, ki so bili pod anketo. Z verfikacijo anketiranih radičevskih mandatov je dovršena prva <>tapa dela za sporazum med radikali in HSS. Radićevska stranka je z verifikacijo njenih mandatov priznana kot vedra, zadr-žavna parlamentarna stranka in s tem je ustvarjen prvi predpogoj za pričetek oficijelnih pogajanj med radikali in HSS. Ta pogajanja so se tudi že začela- Vsled težke bolezni Pašića in še bolj vsled svojega velikega vpliva v radikalni stranki je vodil Aca Stanojević zadnja predpoga-janja z radičevci. Ta predpogajanja so imela popolen uspeh in oficijelna pogajanja so najavljena. S strani radičevcev bodo vodili pogajanja Pavle Radič, dr. Ni kič in dr. Šuperina, s strani radikalov pa Marko Triikovič, Marko Gjuričič in Ljuba Zivkovič. Radikalni delegati so prejeli v ta namen od Pašića vse potrebne instrukcije in enako imajo radičevski delegati vsa potrebna navodila od Stjepana Radića. Oficijelna pogajanja so torej pričela in s tem je načeta druga etapa sporazuma. Kakor pišejo beograjski listi, je zelo verjetno, da pride že v najkrajšem času do popolnega sporazuma med radičevci in radikali. Tako piše poloficijelno radikalno glasilo «Vreme» sledeče: «Zelo mogoče je, da se doseže sporazum še pred koncem sedanjega skupščinskega zasedanja, težko pa je verjeti, da bi bil sporazum tudi takoj realiziran. V podrobnostih bi se pričel izvrševati sporazum šele v jeseni. Do tedaj pa bi ostaia na vladi sedanja vlada Pašič-Pribičević, če ne bi posebne potrebe zahtevale njeno rekonstrukcijo in ustvaritev morda čisto homogene radikalne vlade». * • ♦ Da se bližamo novi dobi, in sicer razveseljivi dobi, kaže sicer malenkosten, toda na vse značilen dogodek. Kakor znano, je jugoslavensko sokolstvo razdeljeno v dva tabora. Srbi in Slovenci so skoraj brez izjeme včlanjeni v Jugoslovenskem Sokol-skem Savezu, d očim je pretežna večina Hrvatov organizirana v svojem Hrvatskem Sokolu. Le malo Hrvatov je v Jugoslovenskem Sokolskem Savezu. Hrvatski Sokol je vsled tega in drugih dogodkov veljal ko4 ena najbolj separatističnih organizacij Hrvatov in zlasti njegovi odrvošaji z vojsko niso bili najboljši. V zadnjem času pa je tudi v tem oziru nastal popolen preobrat in polkovne slave v Sisku se je korporativno udeležil Hrvatski Sokol in je vsa slavnost končala kot velika manifestacija za srbsko-hrvatsko skupniost Mali vzroki imajo dostikrat velike posledice, tem bolj pa mora imeti velike posledice sporazum med Hrvati in Srbi — to kardinalno in najbolj važno vprašanje Jugoslavije. * * * V skupščini smo imeli skoraj nekako obstrukcijo opozicije. Vsaj vladni časopisi so pisali tako, dočim je opozicija to v posebnem komunikeju demantirala. Res je, da so bili spopadi med opozicijo in vlado v zadnjem času v skupščini zlasti hudi. Toda ni treba jemati teh prerekanj pretragično. V debati so tudi nad vse važni zakoni in ker so vsi ti zakoni precej na škodo opozicije, je le naravno, če jih skuša opozicija na vse načine preprečiti. Toda na drugi strani vladajo med poslanci vendarle precej dobri odnošaji. Tako je v imunitetnem odboru doseženo prav lepo soglasje in referent za zadeve radikalnih poslancev je radičevski poslanec, za radičevske pa radikalni. Bilo bi več ko čudno, če bi se ti trudili, da ovrže j o pregovor, da vrana vrani oči ne izkljuje. V ospredje zanimanja stopa zopet zunanja politika. Predvsem odnošaji z Bolgarsko. Vlada Cankova je vedno bolj orodje v rokah makedonstvujuščih in mora slepo izvrševati njih povelja. Samo tako je mogoče, da se je bolgarska vlada spozabila tako daleč, da je dala po atentatu v cerkvi sv. Nedelje aretirati jugoslovenske državljane in da ni hotela dati nobenega odgovora na vprašanje jugcslovenskega poslaništva v Sofiji, zakaj da so bili aretirani kakšna je njihova usoda. To postopanje vlade Cankova je tem bolj nezaslišano, ker se po Sofiji govori, da so bili aretirani jugoslavenski državljani mučeni in nato tudi ubiti. Druga stvar, ki vedno bolj zanima jugo-olovensko javnost. je nemška propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji. Zlasti Slovenci smo na tem vprašanju zelo inte-resirani. Pok!. Smcdej je vložil zaradi tega tivdi interpelacijo, na katero bo — po tozadevnem sporazumu strank — odgovoril zunanji minister dr. Ninčič na eni prihodnjih sej skupščine. Obeta se nam, da borno tedaj doživeli tako zanimivo debato, ko pred tedni, ko se je razpravljala Marinkovi-ćeva interpp'acija o politiki naše vlade do Bolgarske. Bilo bi želeti, da bi poslanec Smodej svojo interpelacijo sestavil v tako visokem tonu, kakor je to storil Voja Ma-rinković, kateremu so vsi vladni listi pri- znali, da j« bil njegov govor vseskozi patri j otič en. • m • Poročila iz gospodarskega ftvtjc&ja so povoljna. Po petih letih smo vendarle dobili novi carinski zakon. Ni sicer idealen, pa saj je njegova naloga, da je kompromis na vse strani. Zadovoljiti mora konsumenta in producenta, državno blagajno in Žep davkoplačevalca. Da kompromis s takimi nalogami ne more biti idealen, je jasno.- Stalen dvig dinarja pričenja vendar enkrat vplivati tudi na padec cen. Zlasti v Zagrebu so v tem pogledu energični m padle so že cene mesa in kruhu in sedaj se dela na tem, da jih znižajo tudi gostilničarji Obenem pa se opaža, da padajo tudi cene industrijskih iz radi neznosne vročine odpotovali na deželo, odkoder ce povrnejo jutri •EDINOST* V Trstu, dne 30. junij* 1925. spustila v krčevit jok; videč, da ye njen zločin odkrit, je brez obotavljanja in vedno obupno ihtoč vse priznala. Izjavila je da je strašno delanje storila v blaznosti podobnem duševnem stanju, ko se ni niti zavedala, kaj počenja. Dalje je povedala, da ni nihče sokriv pri zločinu; tudi njen ljubimec, katerega imena pa ni hotela izdati, da ni nič vedel o njem. Po ponovnem zaslišanju na kvesturi je bila detonrorilka odvedena v zapor. Trupelce umorjenega otroka bo raztelešeno jutri v navzočnosti sodnih izvedencev v mestni bolnišnici. — Samomor železničarja. Včeraj popoldne so nekateri pastirji, ki so- pasli živino na neki « gmajni» med Opčinami in Sežano, zapazili na nekem drevesu obešenega moža. Ve-s-t o žalostnem odkritju «e je kmalu raznesla po vasi. Obveščeni so b3i tucfi orožniki, ki so se takoj podali na lice mesta in tam ugotovili, da je obešenec 30-letni železniški uslužbenec Pavel Milic, rodom rz Velikega Repna, stanujoč v svojo družino na Opčšnah, kper ?e bil tudi zaposlen. Nesrečnik je bil mrtev; smrt je nastopila pred več ura;: xajti truplo je bilo že otrplo. Očividno je Milic izvršil samomor, dasi niso našli pri njem nikakega pisanja, ki bi poiasnilo 'vzroke njegovega obupnega koraka. Nesrečni mož je šel z doma predsinočnjim, ne da bi povedal, kam gre. Pred odhodom je izročil ženi znesek 700 lir, mesečno plačo, ki jo je prejel isti dan. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Vesti z €oriSkega — O prijavah nezgod. Obrtno nadzorništvo nad delom speroča, da mora biti javljena politični oblasti vsaka nezgoda, ki se je pripetila v kakem podjetju in ki ima za posledico več kot trodnevno nesposobnost dotične osebe za delo. V goriškem okraju se namreč dogaja, da od- { pošiljajo tvrdke prijave bolniški blagajni, katera odpošilja s svoje strani en prep s zavarovalnici proti nezgodam. Vsled tega nezakonitega postopanja ne zve politična oblast ni obrtno nadzorništvo o dogodivših se nezgodah. Radi tega ne more skrbeti za obrtno nadzorovanje v svrho varovanja pred nezgodami in predpi-savati obrtnikom varnosti delavcev odgoarja-joče ukrepe. Potrebno je torej, da se odpošiljajo prijave o nezgodah goriški podprefeklur: v treh izvodih, nakar bo ona poskrbela za nadaljne korake (naznanitev bolniški blagajni in zavarovalnici proti nezgodam), ker drugače bodo podobne nemarnosti kaznovane z globo do 200 lir. — Gledišče na odprtem.. Kakor že dve leti zaporedoma, tako nameravajo tudi v letošnjem letu uprizarjati na dvoru videmskega gradu velikanske, že po celi Julijski Krajini znane operne predstave. V to svrho se je konstituiral v Vidmu odbor, ki nabira vrste akcijskih prispevkov, ki naj bi omogočili letošnjo operno sezono pod milim nebom. Dosedaj je odbor nabral že 200.000 lir. Letos bodo uprizorili operi «Carmen» in «CiocondaN>, za kater-h uprizoritev so že v teku vse potrebne predpriprave. — Neurje na Goriškem. Da v poslednjih dveh tednih vsak dan dežuje, na to smo se Goričani že naučili, čeprav povzroča vsakdanje deževje, gor škemu kmetu velikansko škodo. Saj je ravno s-edaj čas košnje in žetve ter pobiranja i krompirja. Ali v soboto, hitro popoldne, je zo- ! pet divjala na Goriškem silna nevihta, ki je nabrže v marsikakem delu goriške dežele zopet povzročila občutno škodo našemu kmetu. Nad Gorico je grmelo in treskalo, kakor pač ni tako za časa italijanskih in avstrijskih naskokov v poslednji svetovni voini. Iz svinčen'h oblakov se je usul gost, s sodro pomešan dež, ki je nekaj časa 11 s tako silo, da se je ponižni in umazani Korenj skoraj spremenil v ošaben in srdit hudournik. — Izvleček iz uradnega časopisa videmske prefekture Boilettino Atti Ufiiciaii št. 26 od j 25. junija 1925. I. Do 29. jun ja t. 1. zamore jo še županstva : sporočiti stroške na račun države, ker se po 30. junija ne sprejemajo več nikake obveznosti za zaključeno finančno leto 1924-1925. II. Opomin županstvom glede dopisovanja oproščenega polovične poštne tarife. III. Poziv županstvom, naj predložijo kolikor mogoče hitro prošn.e v dosego pooblastitve za povišanje do ene četrtine užitninskih postav j za leto 1925. IV. Zdravstveni predpisi glede zmrznjenega j mesa, — Banjšica. Ker je planit tudi na planoto \ Comljansko in Ban iškonov duh oživljenega i delovanja v društvih tudi naše ravnokar , ustanovljeno« prosvetno društvo noče zaostajati za svojimi sosednimi vasmi ter priredi v kratkem Času prireditev. Silno težko občutimo mi ter oni iz občine Kala, da ni prave cestne zveze med našo občino, oziroma Lahko ter Batami ter dalje do Gorice. Sikoro ves promet z vozovi je skoro popolnoma nemogoč sn. Obrnili smo se na poslanca Wilfana, ki si že predvideva pri merodajnih oblastnijah, da bi j se ta del ceste zgradil, radi siromašnosti naših občin, na državne stroške. — Tolmin. Poglavje o samovoljnosti komisarjeve uprave v naši občini bi se li-hko nada- j ljcvalo brez konca. Zadnjič smo se le dotaknili i vprašanja nameščenia nedomačlnov v našem občinskem uradu. . Kar pa še mnogo bolj zadene vse sloje obči-narjev, je pa krivična, nesorazmerna razdeli-| tev družinskega davka. 2e lansko leto je v tem ozira deževalo vse polno pritožb. Letos se isto ' penavi a. So tako n. pr. znani slučaji, šef ura-. Ida z neprimerno višjo plačo, kot njegov pod-; rejenik, plačuje manj družinskega davka kot . pa njegov slabo plačan podložnik. Isto se do-j gaja pri kmetih. Nekateri z razvito živinorejo, obširnim posestvom in pa vsestransko večjimi dogodki plačujejo manj davka kot njihovi sosedi, ki so skoro bajtarji. Ni čuda, da se raditega pred spremembo občinske uprave obračajo protesti prebivalstva ne le proti sedanjim mogotcem na županstvu, ampak tud: onim, ki so lani deloma iz bojazljivosti ozkosrčno&ti ter lastne koristi povzročili razpust od ljudstva izvoljenega občinskega ' zastopa Zalo pa izgleda sedaj toliko bolj smeš-: no, da ravno isti. ki so privedli do razpusta, zopet gojijo nade in željo da bodo izvoljeni v občinski svet ali pa celo za župane. Ili a m o pa še tudi eno drugo poglavje, ki ; sme se ga zadnjič dotaknili m katero po krivdi j oblast: kaže da bo brez konca. Znana družba prelepačev in nasilnfkov je zapisala preišnii teden zopet nov čin v svojo zaslužno knjižico. Zopet so žalili častnike kr. armade in zopet so se »itrnostne oblasti zadovoljuje samo z eno-nočnim zatvorjenjem glavnega razgrajača. Tako smo iahko gotovi, da se bo ta teden zopet pripetilo k a, sličnega. iz tržaške pokrajine — Iz Sežane. (Občinska lastnina). V Sežani smo imeli pred leti svoje lepo uspevajoče olepševalno društvo, katero je skrbelo za olepševanje in vzdrževanje občinskih javnih vrtov, stezic, poti, sedežev cvetlic in zelenih drevesc itd. Temu društvu so šli na pomoč s podporami gg. uradniki, trgovci in sežanska obč na. Sme se trditi, da so vrtovi, sedeži itd. bili v popolnoma dobrem stanju. Občinstvo in letovi-ščar/i iz Trsta so se lepo zabavali in sprehajali pod senčnimi drevesci, pod katerimi so bile nastavljene vrtne klopi. Danes ni več temu tako, marveč cvetlic ni, zelenje je izruvano, drevje deloma olupljeno in polomljeno, klopi raznesene in deloma razbite — a društvo spi kakor kralj Matjaž pod Cavnom. Skoro vse je j tako da se Bogu usmili. Sami letoviščarji iz Trsta se povprašujejo, kaj to pomeni, da je vse v neredu, kaj da ni v Sežani župana, da bi vsaj za silo kaj napravil in olepšal — pred leti je bilo tako urejeno da so bili vsi letoviščarji zadovoljni. Kdo je temu zanemarjenju kriv? Tako govore Tržačani. Bodi povedano, da smo v Sežani imeli pred leti neki odbor, ki je vsestransko skrbel za blagor občinskega, imetja, za tem je prevzel občinske posle vitez dr. Brunner, ki je tudi še precej skrbel za občinsko blagostanje, a sedaj je prevzel sežansko občino neki prefetični ko- j misar — kateri ima absolutno besedo — dobro voljo kaj spolniti a ima slabe svetovalce. Sežanska občina ima stari in nov živinski j trg, bivše Podajevo poslopje z wtom m druga j obč. poslopja. Tudi tu vse zanemarjeno in v neredu. iMiado drevje olupljeno, hlevi podrti, drevje brez obrambe, strehe puščajo, okna od-nešena, občinska cevi odnesene, p od o Vi pokvarjeni — z eno besedo — prepuščeno je vse svoji usodi. — Škoda, ki jo trpe davkoplačevalci, ie velika.Vse to izgleda tako, kakor pre- ; moženje brez pravega gospodarja. In kjer ni j gospodarja se izkorišča premoženje — kakor • se k oni u zljubi. KcLot tega ne veruje, si lahko vsa lo ogleda na licu mesta. Pregovor pravi: Vsaka sila do vremena. Sežanski davkoplačevalci imajo še eno nado, namreč to — da se jih g. prefekt iz Trsta usmili in razpiše čim prej mogoče občinske volitve. Novemu starešinstvu in odboru pa bodi naloga, da reši in obvaruje še to — kar se še rešiti da. Na sv;denje prihodnjič. Opazovalec. — Studeno pri Postojni. Ljubitelji otrok se vabijo na šolsko prireditev, k: se bo vršila v nedeljo 5. julija ob 4 uri v prostorih •Gasilnega doma*. — Naznanja se tudi, da priredi šola 12. juliia v prostorih šolske sobe razstavo moških in ženskih ročn'h del. Ker je časti dobiček prireditve namenjen revnim otrokom tukajšnje šole, vabi vljudno — vodstvo. Trg zgodnjega krompirja t Gorici, Prvi vozovi zgodnjega krompirja so na potu v Nemčijo. Radi slabega vremena ni mogoče še izkopavati veliko množino blaga, a vendar tu pa tam stoji na razpolago Gospodarski Zadrugi po par vagonov- Ako se vreme ustanovi v najkrajšem času, je upati, da se izvozi ta teden dobra tretjina blaga. Cena krompirju, ponujena od raznih izv.czni-čarjev, se nam zdi mnogo prenizka V zadnjem času se sluti nekak dogovor med izvozničarji za skupen nastop proti zadrugi. Kakor niso uspeli v preteklosti, tako se jim tudi danes ne posreči, da hi nas uničili. Zadruga je ukrenila vse potrebno, da vsak nastop proti njej ostane brez uspeha. Naši kmetje se vsega tega dobro zavedajo in nočejo dati blaga drugim tne£o Zadrugi. Okoličani, na Vas je ležeče kako uspemo. Zavedajte se, da ste zadrugarji in da vam je Zadruga že mnogo koristila in vam še bo. Brez Zadruge nastopi izkoriščanje na celi črti. Oddajajte svoje blago, k naj bo skrbno in čisto prebrano, brez drobili* in zemlje, svoji Zadrugi. Gospodarska zadruga za gorico okolico. Znanost in umetnost — "Zaročenca* (I proaktsst spoei), milanska zgodba iz 17. stoleija. Odkril in prenaredil Aleksandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila «Narodna knjigarna* v Gorici v letu 1925. Cena broiiranemu iztisu L30.—, vezanemu L 34.—■„ po pošti 3 lire več. Za Jugoslavijo {franko) broširanemu iztisu 85 Din., vezanemu 95 Din. Obsega: 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18X25 cm. Slovenci smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana «Zaročenca» (I pro-messi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1342- po dvajsetih tetii dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessan-dro Manzoni. Prva italijanska izdaja tega ro--mana je bila takoj razprodana, tn sloves Manzoni je vih «Zaročencev* je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil državne meje. Veliki narodi »o roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman •Zaročenca* prava duševna hrana vsega naobraže-nega sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje naokokulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor ttadi zbog na- ; peto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja J milanskega ljudstva v straimh dnevih kuge, vojske, ropov tn požigov od strani razbrzdanih : plemičev. V to akrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki ata morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta končno doeegia svoj cilj — poroko. Ni naš namen, da me apuKamo v podrobno oceno slovenskega prevoda. Sicer nam je že ime prevajalčevo porok, da je prevod najboljši. Saj je profesor dr. Andrej Budal znan poznavalec romanskih jez&ov. Le hvalešni mu moramo biti, da se je lotil in tudi srečno dovršil i ogromni prevod svetovnega romana, ki bo z nesmrtnimi črkami zapisan v zgodovini sloven- j skega slovstva. Oprema knjige je prav okusna, ilustracije jasne, papir dober, kar dela čast »Narodni Tiskarni*, še bolj pa «Narodni knjigarni*, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to impozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice, zasebniki, sezite po nesmrtnem romanu slavnega Manzonija! — Poletni vozni red. Kakor pri vsaki spremembi železniških voćnih redo»v, je izšel tudi oedaj s svojo bogato, vsakomur neobttodno potrefcoo vsebino «Poletni vozni red«, ki ga že tretje leto izdaja Zvezna tiskarna in knjigarna, v Ljubljani Poleg železniških prog, poštnih *ctžeuj — tudi več ravno sedaj otvorjeirfh novih atutomo-biimh poštnih prog, ki še n»o nikjer drugje objavljene, je že v njem — ter voznih redo»v «Jadranske plovidbe* vsebuje ta nenadomestljivi žepni pripomoček tudi sledeče važne podatke: Za slučaj nesreč potrebne i telefonske številke v Ljub tj am, Celju, M a- j riboru tn Zagrebu; konzulate v Ljubljani; in Zagrebu; kolkovine; maksimalne tarife za izvoSčeke v Ljubljani, Mariboru, na Bledu, v Lescah in v Bohinju; ljubljanske «autotakse»; za potnike važne točke železniških obratnih predpisov; pristojbine železniških nosačev; želecniSke tarife za i pre/vorz potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in psov; cene za prevo* potnikov po cestah; odhod in prihod vlakov iz ozir. v Ljubljanso. Kar pa je sedaj, ko so se spremenili poštni tarifi, nsvfboii važno fe navedba novih poštnih pristojbin. Ta žepni vozni red oadkrftjuje druga slična dela tako z važno m pestro vsebino, kakor tudi s svojo izvenredno prilogo. Priložena mu je namreč kurzna karta (velike« t 55X42), v kateri so navedene poleg železniških postaj tudi poŠte, telegrafi in telefoni v Sloveniji, Ker j« načrtana geografsko pravilno (v merilu 1 : 475.000}, se i na njej lahko z ravnilom ugotovi razdalja j začrtanih krajev, če že ni razvidna iz pošt- j nih voznih redov. Ta karta, ki stane sama! v Zvezni knjigarni 5 Dm, je zastonj priložena «Poletnemu voznemu redu». ki ga prodajajo vse knjigarne in sfične trgovine po Din 10. Kdor že ni naravnost naročil •Poletnega »voznega reda», naj ga kupi takoj, pre dno zaloga poide. To Kn ono Beg norca iz blarnice. Preteklo nedeljo je izvršil neki norec zanimiv beg iz beneške blaznice S. Servodo. Nesrečnež, čigar ime je do sedaj neznano, se je sprehajal v nedeljo predpoldne s svojimi tovariši po blazničnem vrtu. V trenutku, ko bi se moral povrniti v svojo sobo, je izrabH odsotnost paznikov in splezal na vrtni zid. Skoči! je na cesto in se vrgel oblečen v morje. Z največjo naglico je začel plavati proti Udu. Približala se mu je na odprtem morju ribiška ladja in mornarji so takoj uvideli, da spretni plavač ni pri zdravi pameti Dvignili so ga na krov ladje in odvedli zopet v blaznico S. Ser-volo, kjer je bil oddan v posebno opazovanje. — Teti je odrezal glavo. V nekem trgu pri PHznu (Češko) je umoril 34-letni Edvard Fried svojo teto, ker mu je neprestano očitala neredno življenje. Zverinski mladenič je pograbil v jezi kuhinjski nož ter odrezal teti glavo. Po izvršenem zlo<-činu je Fried zbežal. O njem ni ne duha ne sluha. Ljudje domnevajo, da je izvršil samomor. — Od kolporter?e • do ministrskega predsednika. Te dni je prejel Mr. Lang v New-Waiesu nalog, da aestavi novo vlado. Mr. Lang je kot sedemleten deček prodajal časopise pc ulicah, Z devetim letom se je lotil poljedelske dela, s 14. letom je bil kcčrjaž in z dvajsetim letom se je oprijel mešetarskega posla. Toda tudi kot mešetar se vedno ni čutil prav .srečnega. Sanjal je vedno o visoki paBtični karijeri. Njgove želje so se mu končno izpolnile. S 37. letom je postaj poslanec in sedaj je ministrski predsednik New-Walesa. — Pouk nem&čiae v Bolgariji. Bolgarski prosvetni minister je z novo naredbo vpe-ijaJ na vseh bolgarskih srednjih in visokih šodah obvezen pouk nemščine. Uradni krogi utemeljujejo ta ukrep s trditvijo, da i^ra nemščina veliko vlogo v gospodarskem življenju srednje in jugovzhodne Evrope. ■■■■BHHHHHHHHBHHHHii^HHIHBBI? V osmrtnici Ivan Kompera, objavljeni v št. 145, naj se čita svaki in svakinje namesto si-nahe in zetje ki nečaki in nečakinje namesto vnuki in vnukinje. | j | f'flll OCLflil | j BUKOVNA debla v vsaki množini in drva za kurivo kupim. Stenovič, Casella 504 Trst. _884 POSESTVO v Vrabčah nad Vipavo obstoječe iz hiše, pripravne za trgovino ali gostilno, hleva, travnikov vinograda in gozda, pr.blii-no 18 ha se proda radi selitve. Počkar Alojzij Vcabče 1. 885 SKLADIŠČE oglja, v sredini mesta, električna razsvetljava, se proda vsled drugih obvez. Cegnar, Via Udine 29. 886 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 KLAVIRJI, harmoniji, se kupijo. Ponudbe (zadnia cena in znamka) na Tonello, Trst, via Solrtaho 25/111. 852 PIANTNO, s križanimi srtrunami, najfinejši mehanizem Renner, Stuttgart, se proda. Via SolHario 25/BI 853 VAJENCA i&če pekarna Kocman, Via S. Mi- chele §t 30 • 862 L : 2ABN1CE, angleške ključavnice, ključi, onodie za mizarje in mehanike, vijaki, žeblji rtd. Zaloga železnine, via Filzi 17. 865 C. DOUL7NAR, Trst, Via Ugo Polonio it 5 (prej Via Bacchil Teieton 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papiija za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na ; debelo in za družine Via le XX settem- j bre M (prej Acquedotto) na drobno ih zi, družine Via Cfiullani 32. - Telef. 2-41 j Priporoča se lastnik (47) FR. ŠTRANMR. ; 15 LETEN deček, z dvorazredno meščansko Solo, želi mesta učenca v već>i trgovmi Ponudbe pod «Poštenost* 111, na npravništvo. __. 858 PRODA SE posestvo, obstoječe iz dveh hii, vrta in travnika. V hiši se nahaja trgovina Odda sc tudi v najem. Pojasnila daj« A. Slo-kar trgovec, Ajdovžčina. 856 V ŠTRUNJANU se da v najem hišica, prazna ob morju. Pojasnila telefon 19-14. 876 BABICA sprejema noseče. Via Madonnina 10-11___ 883 KUPIM kamn;te stopnice (26), tudi rablienc. Prodam lesena vrata in okna. AcquedotU> 94. 878 || ZOBOTEHNitKl flHBL'L/iTORiJ Dr. S. SAKLER E„ CULIAT univ. med. zobotehr.lk TRST — Via Istituto 21 — TRST od 9 do 12 in od 15 do 18 (499) OPČINE — Restavracija Simonlč V nedeljah od 9-18. V četrtkih od 9-14 — ZADNJI MODERNI SISTEM ------ Z!atev srebro, krone, I S p9afin, zob % kupuje % i Zlatarno ALBERT POUHf «* Trs«, Via Malini 46 % % & i fftftttflitffciStJMiitftiifM^ Pravimo Vam samo to: Predno kupite m os!elte si naMo Izbere« pr! M. STEINER ffia GepDa 15 in II Via Geppc 15 in 17 naznanilo polita!! MlatiInice in ventilatorji, stiskalnice za grozdje, škropilniki in žveplalniki, mlini in stiskalnice za jabolka. 506 Ing. Righi & Vidovicf* Trst - Uiu San itd 8 (vogal Vin Porporella) Službo dobi pri velikem podjetju v Ljubljani, kdor posodi proti zmernim obrestim večjo vsotov za kaiero dobi popolno varnost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, visokost posojila in z navedbo zahteve obresti ter plače, na upravništvo pod „Stalno mesto44. Nastop službe takoj ali po dogovoru. (50!) I Je cKfllnf vaj urar In zlatar I Alojzij Povhg na Piazza OLfibaids št. 2 prvo nadstrep^ »62) | r •Bmnrrmw,wr'"" n ■ ■ n ■ m- - i-B—^T««^ Predno kaj nakupite, obiščite ^ Ueliko sklađiši® pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI M1NZI Via Refttori št. 1 — Via Maicanton i«. 7-13 Spalne 80be, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. za odrasle m otroke se prodajajo v vseh lekarnah. Proti glistam v (zelenih zavitkih) po L 1.—. Odvajalni (v rudečih zavitkih) po ^ __PODLISTEK V. j. KRIŽANOVSKA: Hoi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. «Paolo se je spustil na stolico in zakril obličje z rokami; bil je smrtno bled in ustne so mu nemirno podrhtavale. Tedaj sem mislil, da so moje besede zbudile v njem glas vesti zaradi Mariettine smrti in da so ga te tako globoko ganile; toda šele pozneje sem zvedel za pravi vzrok njegove potrtosti. Ta moja domneva se je navidezno potrdila s tem, da se ni več upiral, in črez nekaj dni smo praznovali zaroko. «0 tisti priliki je vladalo na vojvodovem dvoru veliko navdušenje. Bianca je žarela od sreče, a Paolo je bil bled, toda burno vesel. Vsi so ga občudovali, jaz pa sem prvi zapazil, da je bilo v njegovi lepoti nekaj zloveščega, demonskega. Sicer pa se je vse dobro izteklo in poroka je bila določena črez dva meseca; Paolo je vneto dvoril nevesti, midva pa sva bila zaposlena z urejevanjem dvorca, ki ga je vojvoda podaril za noivoDoročenca. Tam sta se imela nastaniti. •Ker so vse te priprave stale mnogo denarja, sem se odpravil v Benetke, da dvignem znatni znesek denarja, ki ga je zapustila meni in sinu pokojna tašča, grofica Castelmonte. O priliki te denarne operacije sem se seznanil z zaupnikom pokojnice, bogatim bankirjem Baptistom Bertolinijem, ki je bil zek> znan ▼ Benetkah. Že davno sem poznal tega poštenega m spoštovanega človeka; ko sem prišel k njemu, me je sprejel njegov sin, ki je rekel, da je oče bolan in da se še vedno ne more opomoči od silnega duševnega udarca, ki ga je zadel, ko je hčerka izginila. Poznal sem Lukrecijo Bertolini, prelepo mlado črnooko deklico kraljevske postave. Vedel sem, da ima ponosna Bene čanka mnogo oboževalcev, a med snubci so bili tudi plemiči. Kako je mogla izginiti mlada deklica, ki jo je oče oboževal in k> čuval kakor zenico očesa? Na mojo prošnjo mi je Renzo Bertolini povedal, kar je vedel o tem. — Z očetom nisva bila doma, ko se je zgodila nesreča. Neke noči je Lukrecija izginila, z njo deček, sin njene dojilje. Za njima niso naši nobenega sledu. Rafaela, naša sorod niča, ki spi z Lavrencijo — staro njanjo, — je povedala, da se je zbudila parao in začutila močan, neznan duh, in pravi, da je bil to duh po nekem narkotičnem sredstvu. Sumili smo, da i« v to zadevo vpleten moški. Toda kdo? Lukrecija ni nikomur nič povedala, mi pa smo imeli na sumu znanega morskega roparja, ki je že ugrabil dve mladi deklici. V resnici pa ne vemo nič gotovega o nesreči, toda neka okolnost vzbuja v nas strah, da je Lukrecija ubita. Neke noči se je razlegel iz Rafaeline sobe strašen krik, ki je pognaJ pokoncu ves grad. Dobili so Rafaelo na kancu postelje sključeno m trepetala je od strahu kakor bilka. Povedala je, da se je prebudila, ker je čutUft, da se je je dotaknila neka ledenomrzla roka. Silna groza jo je obšla, ko je videla, da stoji poleg njene postelje Lukrecija v sami srajci, z razpuščenimi lasmi a v prsih ji je tičalo bodalo z bleščečim se ročajem. Mahala je z rokami in ponavljala: — Molitev!... Pokop!.., — in hkratu je izgiinla, Najbolj čudno pa je bilo to, da so se na ramenu Ka-faelme njce poznali jasni odtiski prstov, kakor da je prikazen hotela zapustiti vidni znak svojega obisKa. «Iskreno sem pomilovl pofteno družino, m ko sem se vrnil v FerranT«® P^ečml to Paolu. Ni se po-Kboo za to zgodbo in samo pripomnil: _ gkoda zanjo! Bila je lepa deklica, toda imela ie prevelike zahteve. Kmalu po mojem povratku je Paolo izrazil zeljo, da bi šel za nekaj dni v Montignoso po sret>rmno tn dragocenosti O tej priliki bi prisostvoval poroki nekega prijatelja v Modeni, ker mu ,e že pred časom obljubil, da mu pojde za koma. Rad sem mu dovolil to pot, dal sem mu razna naročila in odšel je. Imel se«n celo misel, da bi pripeljal 5 seboj Giovanno, toda potem se mi je zazdelo, da je boije, če sam to napravim. Vsekakor sem jo nameraval predstaviti dvoru: kjer bi se bila pri njeni izredni lepoti brez d^oi nasla zanjo sijajna partija. Določenega dne se ja Paolo vrnil. Bil je mračen, zamišljen, in niti očaru-zoči nevestin smehljaj ga ni mogel razveseliti. • Črez teden dni po njegovi vrnitvi smo praznovali svatbo s kraljevskim sijajem; toda zvečer na dan svatbe se je zgodilo nekaj čudnega: ko je Paolo stopil v zakonsko sobo, je nenadoma kriknil in padel v nezavest. Ustrašili smo se, da je morda zbolel. Toda ko se je zavedel, je rekel, da se mu je zavrtelo v glavi in je začutil strašno bolečino v srcu. Dasiravno se mu je prvič kaj takega pripetilo, je pripisoval to slabost preobilnemu pirovanju. Ker se niso pokazali nooeni vznemirljivi znaki, sem se umiril in odpotovaJ v Montignoso.