Stev. 8 V L|ubIfanif četrtek 11. januar|a 1940 Leto V Napovedi o morebitni popolni spremembi odnosajev med Nemčijo in Sovjeti Francozi pričakujejo, da se bo Nemčija spet oddaljila od Sovjetov kr Z,1112 januarja. o. V francoskih politi?nih 1p°m- 1 zanesljivostjo trdijo, da je nemški kanc-®r Hitler zadnje dni imel obsežna posvetovanja s ■ ojimi vojaškimi in politčnimi sodelavci o tem, ali e spričo zadnjih dogodkov še splača vzdrževati ako trdnejšo zvezo med Nemčijo in Rusijo ali Pa ubrati nova pota. Kancler je znova preučil vse porazume z Rusijo in napovedujejo, da utegne _A„*merJn med Nemčijo in Sovjeti priti kmalu do Popolnih sprememb. Triie razlogi so, ki odločujejo pri tem . *• Razočarjanje nad slabostjo sovjetske I volsKe, ki ni mogla doseči Se nobenega uspe- ' Helsinki, 11. januarja. (Havas.) Potrjujejo ve- 8'i» da je v sovjetskih črtah pred Mannerheimovi-J}1 utrdbami prišlo do uporov. Stalno se sliši vpi-1® in strelanje. Finske partole, ki so bile ob mra-Poslane, so 6e vrnile s sporočilom, da so mnogi ?°vJetski prednji oddelki zapustili svoje postojan-e’ odvrgli orožje ter strelivo in se razbezali. . , Neredi med sovjetskimi četami so s noči Še rajali. Višji sovjetski politični komisar Mehlis je 7*1^ Ljeningradu, kjer vodi preiskavo proti Petičnim komisarjem, ki so bili dodeljeni ruskim -tam na finski meji. Mehlis jih obtožuje za ne-uspeh sovjetskih čet na Finskem. Sklenjeno je PiJo, da se služba vojnih komisarjev preuredi. ™®<>8i komisarji so bil zamenjani, na bojišče pa P°šiljajo druge. Letalski boi nad nemškim otokom London, 11. januarji- (Reuter.) Letalsko ministrstvo sporoča: Ob včerajšnjem oglednem po-^Btu angleških letal nad Severnim morjem je angleški oddelek naletel na ved nemških letal. An-RleSki letalci so videli, da je v boju neko nemško ^alo znamke »Messerschmitt« padlo v morje, dru- o nemško letalo pa se je moralo spustili na dan-, ozen''je. Mislili so že, da je izgubljeno tudi li e ko angleško letalo, toda to letalo 'je preganjalo sovražnika proti vzhodu ter se pozneje vrnilo v svoje oporišče. Berlin, 11. januarja, o. Uradno poročajo, da je včeraj 9 angleških bombnikov skušalo napasti ‘'eniške utrdbe na otoku Syltu. Bombnike so napadla 4 nemška letala, ki so sestrelila 3 Angleže er se brez izgub vrnila v svoje oporišče. Kopenhagcn, n. januarja, o. Včeraj sta se we nemški vojni letali zaradi poškodb, ki eta jih obili v bojih z Angleži, morali spustiti na dan-’ tla. Danske oblasti ro posadko internirale, Poškodovani letali pa zaplenile. Nov, hud potres v Turčiji r,,„Jsta,uhul> a jQn- °; Včeraj je odšel turški Predsednik Ineni v potresno ozemlje okoli Er-del«m5- Snega in mraz preprečujeta reševalna za , izadeto ljudstvo silno trpi zaradi rnra- Jn Hote. V nekatere kraje prva pomoč še snegom prispela, ker so vse ceste zasute s * Včeraj sta bila zopet dva nova močna po-iriK SUnk» v Budurju, Sparti in v več dru-lil *??njših mestih v severni Anatoliji. Poro-a. ki prihajajo sem, navajajo, da je tudi novi Potres povzročil veliko škodo. •Sovjetske grožnfe in opomini Madžarom i ®udimpcSta, 11. jan. o. V madžarskih vodilnih j kažejo zaskrbljenost zaradi zadnjih neljubih ogodkov na madžarsko-sovjetski mejit zaradi oja-hJlČ ,h**v»Ske propagande na Madžarskem in v tisUn državah in zaradi groženj sovjetskega sonisi in Madžarski. Zadnje dni so ruski ča- nisati nrnli Postaje začele izrazito sovražno vlado Hi c„^adžarom in opominjati madžarsko osrčju t Rusija neP bo trpela, da bi v padi 5Vr°P® nastala nova finska. Ti na- sodelov boljševikov na ojačeno bitniml ]- ČLItaliio in Madžarsko proti more-Balkanu°V,e S Poskusom v srednji Evropi in na Ali so Angleži uporabljali strupene pline v pomorski bitki pred Montevideom! London, 11. januarja, o. Ministrstvo za infor- nacije sporoča: . . Nemška propaganda je skušala poraz križarke ^umiral von Spee< pred Montevideom opravičiti obdolžitvijo, da so angleške vojne ladje v boju Porabljale strupene pline. Angleško pomorsko Poveljstvo je to vest najodločneje zanikalo, ker se granate s strupenimi plini za angleške vojne la-«je sploh ne izdelujejo. Nemci so kot dokaz za svojo trditev navajali izjavo nemškega narodno-socialističnega zdravnika dr. Meerhoffa iz Montevidea, ki je vjfigi samo fotografije ranjencev. rugvajsko vojno ministrstvo je zdaj poslalo v , /, °'i ur,acJno poročilo, podpisano od 10 urug-ajskih vojaških zdravnikov, ki izjavljajo: >Po skrbni preiskavi vseh ranjencev s potop-lene nemško vojne ladje v vojaški bolnišnici in r»«nteurJev?1? zavodu je posebna tehnična zdrav-, niška komisija ugotovila, da ni na ranjencih moči v»k -"i na'm.an^.,e Pogodbe ali znamenja, ki bi plinov eumnj0’ te Poškodbe od strupenih ha na Finskem. Nemčija je zapustila zvezo proti kominterni in se zvezala s Sovjeti, ker je računala, da je boljševiška vojska močnejša in nevarnejša, kakor pa se je zdaj pokazalo. 2. Vse hujši odpor Italije proti vsemu, kar olajšuje napredovanje Sovjetov v Evropi. Italija je poslala do sedaj veliko vojnega materiala Finski, * go Nemci zadnje pošiljatve zadržali pod pretvezo, da jim tako nareka zveza i Rusijo. Italija je proti temu protestirala. če bi Nemci vztrajali pri onemogočanja italijanske pomoči za Finsko, bi Italija utegnila Nemčijo postaviti pred izbiro, ali naj se odloči za italijansko ali ca sovjetsko prija- teljstvo. Ni dvoma, da je v sedanji vojni prijateljstvo Italije za Nemčijo neposredno koristnejše kakor prijateljstvo Rusije. 3. Tretji razlog za morebitno spremembo razmerja med Nemčijo in Rusijo pa je vedno hujši odpor Nemcev samih proti zvezi z boljševizmom. Na čelu tega odpora je nemška industrija, katero vodi maršal Goring, nezadovoljstvo proti zvezi z Rusijo pa vlada tudi v vodstvu narodnosocialistične stranke same. Vsi razlogi utegnejo po francoskih napovedih privesti do presenetljivega preobrata v nemški politiki. Tak preobrat spričo vsega, kar se je dogodilo lani, ne bi bil neverjeten. Nove vesti o uporih sovjetske vojske Finci ne nameravajo zasedati sovjetskega ozemlja Finska vojska se bo utrdila vzdolž ruske mege London, 11. jan. AA. Reuter. Iz Helsinkija poročajo, da so finske čete dosegle skoraj povsod rusko mejo in da se bodo ob mejah utrdile, ker finsko vrhovno poveljništvo ne želi spremeniti boja v ofenzivo. Sedanji bo jima obrambni značaj ter je samo obramba finske svobode. Razen tega Odmevi beneškega sestanka je finskemu poveljništvu znano, da bi nastale ^ težave glede preskrbe, če bi začela finska vojska zasedati tuje ozemlje. Finski listi prinašajo vesti, da pripravlja Sovjetska Rusija nov napad in da reorganizira svoje vojne sile. Nova sovjetska ofenziva bi se začela šele v dveh mesecih. Pred italijanskim posredovanjem za spravo med Madžari in Romunijo Budimpešta, 11. jan. Tudi včeraj je madžarski zunanji minister C6aky imel več sestankov s predsednikom vlade grofom Telekyjem, za tem pa z V6emi drugimi člani madžarske vlade. Po vseh teh razgovorih odločno zatrjujejo,da grof Csaky ne bo potoval znova v Italijo. Pravijo tudi, da vzsti tujih časopisov o beneškem sestanku med Cianotn in Csa.kyjem ne odgovarjajo povsem resnici. Gotovo je, da bo Italija v najbližnji bodočnosti stavila Romuniji nekatere predloge za zbližanje med Rom\-nijo in Madžarsko. Pri tem ne izključujmo možnosti, da bi v najkrajšem času odpotoval y Rim romunski zunanji minister Gafencu. Poudarjajo dalje, da tesno sodelovanje med Italijo in Madžarsko ni naperjeno proti nobeni tretji državi. Zato tudi zanikajo vse vesti tujega časopisja, da je bila v Benetkah sklenjena med Madžarsko in Italijo vojaška zveza. Po beneš. sestanku je jasno, da bosta Jugoslavija in Madžarska svoje prijateljske odnošaje še bolj razvili in poglobili, ker je Jugoslavija kot iiravnovcševalec na Balkanu izredno važna za Madžarsko in Italijo. Zato je v interesu Italije in Madžarske, da se Jugoslavija še bolj okrepi. Madžarski krogi tudi zatrjujejo, da so od-nošaji Madžarske in Italije nasproti Nemčiji ostali še nadalje neskaljeni in dobri. Zato tudi zavračajo vse vesti, po katerih naj nemška vlada ne L>i bila zadovoljna z beneškim sestankom grofov Ciana in Czakyja. Dve veliki bitki na Finskem Pri Saali in severno od Ladoškega jezera Finska voiska ie sovjetsko armado že na štirih mestih potisnila čez mejo Helsinki, 11. jan. o. Iz finskega vrhovnega poveljstva poročajo, da teče huda bitka na ozemlju severno od Ladoškega jezera, kjer močni sovjetski oddelki neprenehoma napadajo finske čete, ki so obkolile novo sovjetsko divizijo. Finsko vojno poveljstvo pravi, da je treba s tega dela bojišča prihodnje dni pričakovati važnih poročil. Najnovejša poročila s finskega bojišča pravijo, da sta se razkrojena 44. in 163. sovjetska divizije združili in poskušata razbiti novi finski obroč. Te dve diviziji sta severno od Suo-mosalmija, v bližini Salle na sovjetskem ozemlju. Diviziji pa sta popolnoma odrezani od zaledja in jima primanjkuje hrane. Sovjeti se trudijo, da bi razbili ta obroč, kar jim pa do-sedaj ni uspelo, kaže, da bodo finske čete izvo-jevale tn novo zmago nad sovjetsko armado. Finski letalec, ki je v enem samem bojn sestrelil 6 sovjetskih letal, poročnik Sarvan-to, znani finski letalski rekorder. Snočnje finsko uradno poročilo pravi, da je dan potekel v Karelijski ožini precej mirno. Razen običajnih topniških dvobojev in delavnosti patrol, se ni nič posebnega zgodilo. Sovjetske čete še naprej ojačujejo svoje obrambne postojanke. Na vzhodnem bojišču severno-vžhoano od Ladoškega jezera so finske čete razbile sovražni bataljon. Pri tej priliki je sovražnik pustil na bojišču okrog tOO mrtvih, ujetih^ je bilo večje število sovjetskih vojakov. Sovražnik ie poskušal izvesti napad na bojišču pri Roatin Matinu, vendar je bil odbit. Pri Suo-misalmiju napredujejo finske čete od Raate ter so prispele že do ruske meje. Očistile so postojanke vse do meje. To je že četrta točka, na kateri šo bile sovražne čete potisnjene do meje. Na Finsko je že začel prihajati vojni material, ki je bil poslan iz Velike Britanije. Ta je mnogo bolj uporabljiv, kakor pa je materi-jal, zaplenjen od Rusov. Finske prometne zveze s Švedsko so nedotaknjene. Bitko pri Suomisal-miju bi lahko primerjali z eno izmed odločilnih svetovnih bitk. če dosežejo Finci podobno zmago tudi na bojišču pri Salli, kjer je okrog 12.000 sovjetskih vojakov obkoljenih, potem bo to silno porazno vplivalo na napadalca. London, 11. januarja. AA. (Reuter.) Angleški tisk kaže še nadalje največje zanimanje za boje na Finskem. »Daily Telegraph« pravi v svojem uvodniku, da zgodovina sploh ne pozna bolj junaške borbe, kot je borba Finske proti Sovjetski Rusiji. Po vesteh iz Moskve so sovjetski krogi presenečeni nad junaškim odporom finskega naroda. Dosedanji potek vojne na Finskem je {»kazal veliko slabost rdeče armade, s čimer je vsemu svetu podan dokaz, da se nobeni državi ni treba bati napada Sovjetske Rusije. Finci so upravičili zaupanje vsega sveta. Moskva, 11. jnnuarja. AA. (Havas.) Nočno poročilo ljeningrajskega poveljništva pravi: Včeraj ni bilo na bojišču nobenih važnejših dogodkov. Na več mestih so se spoprijele patrole. Slabo vreme je onemogočilo letalske akcije. Sovražno razmerje med Sovieti ter Anglijo in Francijo Moskva, 11. jan. o. V Kremlju je bila seja sovjetske vlade, na kateri eo razpravljali o stanju v zvezi z odhodom francoskega in angleškega veleposlanika iz Moskve. Komisar za zunanje zadeve Molotov (e na seji predlagal, naj sovjetska vlada odpokliče 6voje zastopnike iz Pariza in Londona, če se francoski in angle&ki veleposlanik ne bi vrnila na svoje službeno mesto Moskvo. Nekateri krogi zatrjujejo, da je Stalin sam vztrajal pri tem, da ne bi bilo dobro, če bi sovjetska vlada v tem trenutku pretrgala diplomatske odnošaje e Parizom in Londonom. Nevtralne države naj pomagajo Angliji in Franciji T Milan, 11. januarja, o. »Popolo d’Italiac odgovarja na članke francoskega desničarskega lista »Action frangaisec, naslovljene na nevtralne države. Francoski list v njem opominja nevtralce, naj se odločijo, da bodo začeli pomagati Angliji in Franciji pri uničenju Nemčije, zakaj samo zmaga Anglije in Francije lahko reši nevtralne države. Zaradi tega morajo nevtralci prijeti za orožje proti Nemčiji. Italijanski dnevnik pravi na ta izvajanja, da hoče tudi Francija priti do zmage nad Nemčijo z žrtvami drugih, ne da bi sama pri tem kaj preveč trpela. S katranom se bore belgrajski kumunisti Belgrad, 11. jan. m. Zadnje čase so po Bel-gradu razni komunistični elementi ponoči s katranom popisali zidove več hiš z raznimi komunističnimi gesli Zato je policijska uprava naredila na več krajih zasedo in na ta način odkrila večino teh belgrajskih komunistov. Policijska uprava j» vse te elemente zaprla ter jih ostro kaznovala. Obenem policijska uprava sporoča, da bo proti tem ljudem v bodoče postopala še ostreje Vesti 11. januarja Sveti Oče Pij XII. je včeraj sprejel 600 novo-poročenih parov in vse Italije in iz drugili evropskih držav. Ameriška zbornica bo v kratkem sprejela sklep ’ po katerem bo dovoljeno Finski prodajati najmodernejše, polavtomatične puške po 1 dolar kos. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal predsedniku poljske republike Rackijc vizcu, v kateri izraža upanje, da bo pol jsl i narod leta 1940 doživel srečnejše dni kaKoi lani. Nemška vlada je izdala uradno poročilo, kakš?n ogromen gospodarski plen je Nemčija dobila na Poljskem, med drugim 1700 tekstilnih tovarn. O teh pravi poročilo, da so njihovi gospodarji po večini že Nemci. Včeraj je bil sklenjen uradni sporazum o ustanovitvi poljske vojske v Franciji. Francoski ministrski predsednik Daladier in general Sikor-sky sta si pri tej priliki poslala spodbudni pismi. Novo poostritev odredb proti navijanju cen ki draginji pripravljajo v Italiji, kjer je bilo nadzorstvo že dozdaj vzorno urejeno. Ustanovili 60 poseben ministrski odbor, ki bo izdelal vsa potrebna določila. Med kaznimi bo za oderuhe in navijalce cen določena naijbri tudi internacija. Nemčija poskuša, da bi v nevtralnih državah ustanovila tovarne, ki bi predelovale nemško blago in ga prodajale pod nevtralno znamko To je dokaz, kako učinkovita je angUška zapora nad nemškim izvozom — pravi napol uradno poročilo angleške vlade. Članstvo v Zvezi narodov ter obveznosti do te ustanove niso več v skladu z obveznostmi, katere nalaga prava in resnična nevtralnost — so-di berlinska »Borscn Zevtucig« in opominja nevtralne države. Predsednik japonske vlade Abe je sklenil odstopiti. O tem svojem namenu je japonski predsednik vlade obvestil osebno vse člane svoje vlade. Uradno bo odstop objavljen, ko bo stvarno noya vlada že imenovana. Od 1. septembra do 30. decembra lani so Angleži potopili šest nemških ladij, ki so imele skupaj nad 19.000 ton. 19 parnikov s 121.000 tonami so posadke potopile same, 21 nemških ladij s 97.000 tonami pa je bilo ujetih. Skupne izgu-5R?5,3'0 t°re> P° angleških poročilih nad Nemci priznavajo pa samo okoli 40.000. Angleška vojna mornarica je od začetka vojne do zdaj zaplenila 544.00 ton blaga namenjenega. Nemčiji V sovjetski Rusiji je bilo zadnje čase zaprtih veliko ljudi, ki so poslušali propagandne oddaje Hav a f 3 — poroča francoska agencija Za 187.000 ton novih ladij za prevoz petro-eja je Anglija na novo izdelala od začetka sedanje vojne, to je trikrat toliko, kakor pa jih je bilo tačas potopljenih. Vsega skupaj ima Anglija 30% več teh ladij ka- _ ,lc®r ■j1'1 je imela v začetku vojne. Sovjetski general Štern, ki so ga zdaj postavili za vrhovnega poveljnika na finskem boji-scu, je menda po rodu Finec in je njegov oce milijonar v Helsinkiju. Nemčija bo spomladi napadla ali na vzhodu, da si tam osvoji nova ozemlja, ali pa na za-hodu, kjer bo poskušala vdreti v Francijo čez Luksenburg, Belgijo in Holandijo. Edine države, ki bi se Nemčiji na vzhodu po-stavile po robu so Madžarska, Jugoslavija Turčija, piše ugledni angleški tednik >Observer« v ugibanjih o tem, kaj bo prineslo leto 1940. Poluradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« prinaša dolg članek o čudnem stanju po sovjetskih srednjih šolah, kjer je zadnje čase prišlo do pravih uporov in kjer so učni uspehi čisto nezadostni. List naroča boljševiškim organizacijam naj z vso odločnostjo narede konec temu stanju med učečo se mladino. Angleški mornariški minister Churchil, znan kot najodločnejši nasprotnik Nemčije, bi utegnil postati minister za državno ob-rambo, da bi izvedel popolno sodelovanje med angleško vojsko, mornarico in letalstvom. Iako napovedujejo nekateri angleški listi. Francoske pošte so za novo leto odposlale v enem dnevu 21,000.000 pisem. Skandinavske države si prizadevajo, da bi ameriške letalske družbe uvedle redno zračno zvezo med Združenimi državami in Skandi-navijo. Letala bi potovala čez Novo Fundlandijo, Islandijo na Norveško. Na nedavnem vojnem svetu v Berlinu so po poročilih francoskega tiska sklepali o bodočem nastopanju Nemčije do nevtralnih držav. Nemško ravnanje s Poljaki v zasedenih pokrajinah je tako, kakor ga zgodovina novejše dobe ne pozna, zlasti če pomislimo, da gre pri tem za evropske, kulturne narode — piše londonski »Manchester Guardiaiu. Uradno poročajo, da je jud Kaganovič razrešen položaja komisarja za letalsko industrijo in da je na njegovo mesto imenovan Sa-turin. Važna seja vlade Belgrad, 11. januarja, m. Ob 10 dopoldne sr je pričela v predsedništvu vlade seja ministrskega sveta, na katero so prišli vsi ministri. Iz Zagreba ee je davi vrnil v Belgrad tudi podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. V zvezi z današnjo ministrsko sejo politični krogi pripisujejo veliko važnost snočnjemu sestanku predsednika vlade in predsednika senata dr. Antona Korošca. Po tem 6estanku je predsednik vlade sprejel ministra Konstantinoviča ter imel z njim daljši razgovor. Na današnji seji se bo vlada razen drugih resornih vprašanj predvsem bavila z vprašanjem novega volivnega zakona, ki ga je na podlagi sklepov zadnje vladne seje izdelal minister pri pred-sedništvu vlade dr. Konstantinovič. Pravda o narodni lavednosti dr. Antona Novačana Afera bivšega poslanca JNS in generalnega konzula v p., ki je svojo vilo prodal tu.cu in nato s pestjo nastopil proti očltovalcem Celje, 10. januarja. Celje in okolica sta polna fantastičnih govoric in verzij o kavarniškem incidentu med generalnim konzulom v p. g. dr. Novačanom Antonom iz sšmarjete pri Celju in celjskim odvetnikom g. Mirkom Hočevarjem in odvetniki gg. dr. Pintarjem, dr. Goričanom in zdravnikom dr. Flajsom. Zaradi tega invidenta bo v sredo 24. januarja ob 12. na okrajnem sodišču v Celju razprava proti g. dr. Novačanu, proti kateremu je vložil tožbo zaradi razžaljenja časti advokat g. dr. Hočevar Mirko. Do incidenta je prišlo takole: Pred časom je prišel v celjsko restavracijo g. dr. Novačan s svojo soprogo na obed. Prisedel je k stalni abonentski mizi, kjer sta sprva sedela sama g. dr. Hočevar Mirko in dr. Berlic Leon. G. dr. Hočevar zatrjuje v svoji zasebni tožbi, kako je prišel k njima g. dr. Novačan in jima pripovedoval, da je dopoldne prodal svojo vilo St. George v Aškerčevi ulici v Celju sinu znanega nemškega celjskega veleindustrijalca inž. Maksu Westnu za 580.000 dinarjev. Povedal je tudi, da 6i je razen tega pridržal še 600 kvad. metrov sveta in da je proti inž. Westnu v obvezi do dokončne odločitve dru-Koinstančne komisije pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Ce ta komisija ne bi dovolila prenosa imenovane nepremičnine na kupca inž. Westna, pa sta se dogovorila, da bo inž. Westen vzel hišo /a 5 let v najem. G. dr. Hočevar je takoj izrazil dvom, da bi prometna komisija ta prenos nepremičnine odobrila in je tudi dr. Novačana opo-- oril, da ga bo slovenska javnost zaradi te prodaje obsojala. Pravil mu je, kako celjski Nemci varujejo svojo nepremično posest m naštel razne primere. Pozneje sta med pogovorom prisedla k mizi še odvetnik g. Stante Jernej in sodnik dr. Mak, ki sta soglašala s tem mnenjem. G. dr. Novačan, kakor pravi g. dr. Mirko Hočevar, je prvotno zatrjeval, da m pomislil na take posledice prodaje voje vile in ga je naprosil, naj gre z njim ob pol 4. popoldne na sestanek s kupcem, da bi tam kužal iz navedenih razlogov doseči razveljavljenje dogovora. Pozneje pa je priznal, da je že ob ■klepu kupčije vse to upošteval. Zaradi tega so bili vsi prepričani, da dr. Novačan ne misli resno na razveljavljenje pogodbe in na udeležbo g. dr. M. Hočevarja na tem sestanku. Ko so obsojali dejanje g. dr. Novačana z narodnostnega stališča, pa dr. Novačan ni mogel oporekati, očividno v svesti si svoje krivde. Omenil je celo, da je on sam napisal pred enim ali Jvemi leti članek, ki je izšel menda v »Jutru« pod naslovom: »Tujci, roke proč od naše zemlje!«. Z odvetnikom g. dr. Stantetom je odšel nato g. dr. Hočevar v kavarno, kjer so bili zbrani ostali stalni kavarniški gostje tako imenovanega pravniškega omizja. Čez nekaj časa je prišel gospod dr. Novačan in vprašal, če je s svojim dejanjem res zagrešil narodno izdajstvo. Vsi prisotni so to potrdili. Tedaj je. dr. Novačan pozval g. dr. Hočevarja, naj gre z njim na že omenjeni ,sestanek, na kar mu je ta odvrnil, da gre samo pod pogojem, če resno misli na razveljavljenje pogodbe in da ga bo v tem slučaju čakal do pol 4. popoldne v kavarni. G. dr. Novačan je rekel: »Dq-.V&ro, če do tedaj ne pridem, sem pa narodna izdaj ica.« Po izjavi g. dr. Mirka Hočevarja je g. dr. M. Hočevar čakal na g. dr. Novačana do 15.37, vendar ga ni bilo, zaradi česar je odšel v svojo pisarno. Za vse to ima g. dr. Hočevar priče. Vse to je izzvalo naslednji večer incident v kavarni. G. dr. Hočevar je prišel v družbi ge. Štefke Flajsove, dr. Flajsa Jožefa, dr. Pintarja Riharda, dr. Goričana Alojza in dr. Ivana Maka v kavarno. Vsedli so se nasproti kavarniške blagajne. V kavarni je bilo precej gostov, ker je bilo tudi okrog 40 članov CPU, ki so sedeli pri dolgem omizju sredi kavarne. V kavarni se je nahajal tudi g. dr. Novačan s svojo soprogo. Začel je klicati posamezne člane tega omizja, med njimi tudi g. dr. Hočevarja, vendar se vabilu nihče ni odzval ter se za dr. Novačana nihče od njihove družbe ni brigal. G. dr. Hočevar pripominja, da je g. dr. Novačan vabil na način, kakor gostje običajno kličejo kavarniške vajence. Kmalu potem je odšel g. dr. Hočevar k omizju CPD in čestital g. Vajtu k rojstvu sina ter prosil pevovodjo Šegula, da zapojejo pevci Adamičevo »Zdravico«. Ko je g. dr. nočevar odhajal od pevske mize proti >voji, se je g. dr. Novačan dvignil s svojega sedeža, šel po kavarni in srečal g. dr. Hočevarja pri podiju za godce. Dr. Hočevar_ je mislil, da mu hoče kaj povedati. V tem hipu pa se je g. dr. Hočevar znašel že na tleh. Ker se sam niti dvigniti ni mogel, mu je priskočil na pomoč plačilni natakar, ga dvignil in mu pomagal do mize. G. dr. Novačan je brez vsake besede g. dr. Hočevarja tako udaril po glavi, da ga je takoj zbil na tla. Pri tem pa je dejal, da ga kaznuje. Nova-čanove nadaljne brutalnosti proti g. dr. Hočevarju so preprečili nekateri kavarniški gostje, jx>sebno g. dr. Pintar. V kavarni je seveda nastalo precejšnje razburjenje. O. dr. Novačan je prišel nato še h g. dr. Pintarju, češ, da naj gre od mize. Nato je žalil g. dr. Pintarja in vrgel težak kavarniški stol proti njemu, zaradi česar je vložil g. dr. Pintar zasebno tožbo. G. dr. Novačan je kričal, da bo že pokazal tisti evropski mizi in ji strgal krinko z obraza. Nato je imel g. dr. Novačan še incident z uradnikom jetnišnice g. Josi- pom Leskovškom. Govoril je o stenicah, smrkavcih na eni strani in na drugi strani o osebnosti konzula. Proti g. Tomažiču je g. dr. Novačan izjavil, da je Hočevarja zbil na tla zato, ker se ni odzval njemu, generalnemu konzulu, češ, da ima denar ter lahko plača. Izjava g. dr. Novačana je resnična, ker ima milijonsko premoženje. Poleg vile St George, ki jo je prodal za 580.000 din ter si pridržal stav-bišče v izmeri 600 kvad. metrov, in katero predstavlja najmanj vrednost 90.000 din, ima še gosposko vilo v šmarjeti pri Celju z arondiranim posestvom, lepo hišo v bližini vile in gozdove na Blagovni. Poleg tega dobiva tudi pokojnino kot bivši konzul. G. dr. Hočevar Mirko navaja v svoji tožbi, da je g. dr. Novačan pokazal svoje junaštvo ravno na njem, ki je fizično veliko slabši od njega, do-čim se n. pr. najmanj enako*močnega g. dr. Pintarja vkljub grožnjam ni upal lotiti. Tožbo sta vložili proti g. dr. Novačanu še g. dr. Flaj in dr. Goričan. Razprava bo vsekakor zanimiva in je pričakovati, da se je bo udeležilo precej občinstva. Na tem mestu moramo tudi pristaviti, da se je g. konzul udejstvoval tudi pri zadnjem »slavnostnem« odhodu g. Živkoviča iz Celja. Iz Škofje Loke Mariborski kriminal v neskromnih številkah * Maribor, 10. januarja. Maribor spada med manjša mesta ▼ naši državi, toda glede kriminalitete se lahko prav mirno primerja z velikimi mestnimi središči. Maribor ima pač čisto svojski položaj na meji ter velja za važno prehodno točko za ljudi, ki imajo kosmato vest. To «o kriminalni tipi večjega formata, ki nihajo med posameznimi državami ter žive takorekoč na obeh straneh državne meje enako življenje. Kadar jim postane prevroče v sosedni državi, se priklatijo na našo stran in narobe. Vselej pa se ustavijo za nekaj časa v Mariboru, kjer najdejo zatočišča in skrivališča. Pri teh obiskih pa ne drže rok križem in se tudi v Mariboru pridno udejstvujejo v raznih vrstah zločinov. Zaradi tega izjemnega položaja našega mesta nitna mariborska policija lahkega posla. Vidi 6e to že iz naslednjih številk, ki nam kažejo obseg kriminalitete v preteklem le«tu. Največ posla je lani — kakor vedno, imel kriminalni oddelek. Lansko leto je postopal proti 605 osebam zaradi zločinov in prekrškov. Uspešno je rešil 64 primerov zoper javni red in mir, 5 težkih telesnih poškodb, 18 primerov kaznivih dejanj zoper osebno pro6to6t in varnost, 1 posilstvo, 505 primerov tatvin, 49 utaj, 73 prevar ter 146 ostalih zločinov in prestopkov Raznih prekrškov je obravnaval ta oddelek 6666. Iz poročila tega oddelka je tudi razvidno, da je bilo lani v Mariboru 22 samomorov, 17 smrtnih nesreč, 2 tovarniška požara, 1 požig ter 1 udar strele Kakor je iz vsega tega razvidno, je bilo delo kriminalnega oddelka lani zelo uspešno ter se je le maloštevilnim zločincem posrečilo, da 60 se izmotali mariborskim detektivom. — Zelo veliko dela je imel II. odsek tega oddelka, ki se peča s političnimi zadevami. Ta je izvršil lani nič manj kot 14.053 poizvedb. Važne posle v interesu javne varnosti opravlja kriminalna razvidnica na policiji. Ta vodi kartoteke z imeni najraznovrstnejših temnih elementov, z vsemi njihovimi osebnimi in drugimi podatki. Te kartoteke se dnevno izpopolnjujejo s podatki, ki jih prinašajo razna policijska glasila ter tiralice. Tako so na policiji potem V6ak hip točno obveščeni o vseh zločinskih elementih, ki se gib-ljeijo po državi in tudi v. bližnjem inozemstvu. Ta oddelek je na slabem glasu tudi pri tistih, ki jih pošiljajo po odgonu v razna mesta, ker skrbi za njihov potovanje ter jhn daje varno spremstvo v obliki policijske eskorte. Težko bi kriminalna policija poslovala brez svojega tehničnega oddelka, v katerem je glavna osebnost policijski fotograf in daktiloskop. V tem oddelku se vodi kartoteka s prstnimi odtisi in fotografijami vseh večjih zločincev in sumljivih oseb, pa tudi gluhonemih, katerih ne bi bilo drugače mogoče indentificirati. Policijski fotograf je lani fotografiral 254 oseb ter 36 krajev zločina in nesreč, prstne odtise pa je odvzel 285 osebam. V 6vojo razvidnico je naložil 2404 slike, daktiloskopske pole itd., drugim policijskim oblastem pa jc razposlal 1380 slik in pnstnih odtisov. S policijskim psom je uradnik tega oddelka zasledoval 31 zločincev. Filmi »Amanda« (Kino Matica), V tem filmu gledamo spet enkrat čudovita mojstra ameriškega plesanja, Ginger Rogersovo in Freda Astaireja. Zgodba, v katero so ju vtaknili, je seveda izmišljena le zato, da tvori okvir, ki opravičuje njune plesne ekshibicije. Hudomušna je ta zgodba, ne da 6e zanjo kar zviška reči, da bi bila prismojena — nekaj prav posrečenih domislic je v njej in tiste o dok-torju-psihoanalitiiku niso najslabše, vsaj precej originalne so in simpatične zato, ker ves čas čutimo, da libretist v možnost svoje zgodbe sam ne verjame, ampak »s ji posmehuje. Ta odnos libretista do zgodbe je dandanašnji dosegel, da se dovtipnost ameriškega scenarija, ki je bil prejšnje čase pogosto le surova, nespretno prikazovana bedarija, tu pa tam že približuje satiri. V »Amandi« se gledalec, ki nima prevelikih zahtev, lahko razvedri, hkratu pa načudi plesni virtuoznosti najboljšega ameriškega para, Ginger Rogetisove in Freda Astaireja. Z vsemi temi pripomočki je oddelku uspelo, da je identificiral 6 oseb s krivimi imeni, 3 vlomilce na podlagi najdenih prstnih odtisov, 6 na podlagi fotografij, 7 na podlagi raznih tehničnih indicij, 2 je prijel $ pomočjo policijskega psa. Zelo važna naloga pripada policijskemu prijavnemu uradu, v katerem se točno beleži v6ako gibanje vsakega posameznega mariborskega prebivalca. V tem uradu ima vsak Mariborčan svojo kartoteko, iz katere je razvidno, kje 6tanuje, kako »e seli v razna stanovanja, kakšne so njegove družinske razmer itd. Ta oddelek je imel lani 35.145 prijav in 34.980 odjav, kar dokazuje, da 6e je v teku enega leta skoraj vsak Mariboračn enkrat preselil v drugo stanovanje ali pa je odpotoval iz mesta. V zasebnih stanovanjih je bilo lani prijavljenih 16.141, odjavljenih pa 16.159 raznih izpre-memb, v hotelih in prenočiščih pa 16.274 prijav in 16.161 odjav. Tudi jetnišnica in kaznilnica prijavljata svoie »goste«, pa je zabeleženih pri jetnišnici 1050 prijav in 1020 odjav, pri kaznilnici pa 180 prijav in 190 odjav. Prav tako prijavlja vse bolnike bolnišnica, ki je imela lani 1500 prijavljenih in 1450 odjavljenih. V kartoteki tujih državljanov imajo na oddelku zabeleženih 1745 v Mariboru stanujočih in zaposlenih ljudi. Zelo veliko posla ima urad za potne liste, ker je Maribor obmejno mesto. Izdal je lani 679 potnih listov, podaljšal jih je 1151, vidiral domačinom 348, inozcmcem pa 335. Za prekomrske kraje sta bila lani izdana samo 2 potna lista, izseljencem in sezonskim delavcem pa 24 Uspel mizarski tečaj v Škofji Loki. Že v letih 1935 in 1936 so bili pri nas štirje mizarski tečaji, katere je organizirala ban. uprava na prošnjo mizarskega odseka Obrtne zadruge, le takrat so sc pokazali izredni uspehi teh tečajev, zlasti na obrtni razstavi 1. 1936. Takrat je mnogo mizarjev želelo, da bi bili enaki tečaji po možnosti vsako leto. Vsndar do tega ni moglo priti zaradi nasprotij med samimi obrtniki. Letos pa je skupina mizarjev zaprosila bansko upravo za tak tečaj. Ban-spa uprava je dovolila tudi podporo in dala na razpolago tudi 6votjega priznanega strokov, učitelja za mizarstvo g Ivana Kregarja iz Št. Vida. Tečaj 6b je vršil kljub velikemu nasprotovanju nekaterih od 27. dicembra do 7. januarja v prostorih ljudske šole v Škofji Loki, vsak večer od 6 do 10. Za tečaj 6e je prijavilo 30 mizarjev, udeleževalo pa se ga je 6talno po 20 mizarjev. — Kako veliko je bilo zanimanje za tečaj, je razvidno iz dejstva, da so hodili mizarji 4 do 5 km daleč ob 20 stopinjah mraza in to iz Žabnice in Broda. Tečaj je bil nad vse potreben in je zato tudi na vsak način uspel, kar je zasluga g. Kregarja. — Vse mizarje opozarjamo, da bo od 1. do 4. februarja 1940 pod istim vodstvom strojniški tečaj, za katerei začelo mesti. Tudi iz drugih krajev v naši državi vedo povedati, da so dobili prav mrzlo vreme. Mi že zdaj godemo, kako hudo je hoditi po ulicah v takem vremenu, ko stoji živo srebro v termometru nekaj stopinj pod ničlo in ko potegne malo zoprnejši veter. Kaj pa bi dejali, če bi morali zdaj ravnati kakor Finci tam na visokem severu, stati v snegu nepremično ure in ure pri —30 stopinjah Celzija mraza in v neznosnem ledeno-mrzlem viharju? Človek takole šele prav sprevidi, kaj vse morajo prestati ljudje tam gori na severu. Dan za dnem, noč za nočjo morajo prebiti zunaj, na obupno bridkem mrazu — in ko se mi podvizamo, da bi čimprej prišli na gorko, se morajo tam gor hrabri vojaki in neustrašene ženske odpravljati ven, na mraz, v spopade s premočnim sovražnikom, ženske pa po ranjence Nas že takle majhen mraz in takale neznatna burjica spravita iz ravnovesja, — kaj bi šele bilo, če bi nas ob-' iskala burja, kakor jo imajo gori na severu! Pa tam se morajo ljudje povrhu bati še za svoje golo življenje! Junaki so res, da jim ni kje najti para! Na Bregu so snoči odjeknili streli Snoči, nekaj minut pred osmo, so na Bregu, prav blizu šentjakobskega mosta in policij, stražnice odjeknili štirje streli. Za ta mirni konec našega m 'tovo nenavaden dogodek, o katerem so se j ijih hišah kar kmalu razvile vsakovrstne oinacije« in »ugotovitve«. Stvar je seveda vzela vroke policija, ki je ugotovila, da je strele povzročila »peripetija« mladostne ljubezenske zgodbe. Trgovski potnik K. O. iz Trnovega in frizerska pomočnica B. M. z Mivke sta se nekaj časa dobro razumela, zadnje čase pa je prišlo med njima do nesoglasij, menda je bilo pri vsej stvari tudi nekaj ljubosumnosti. K. O. se je odločil za dramatično dejanje, ki bi bilo res skoraj končalo tragično. K sreči pa se je vse skupaj izteklo še kar kolikor toliko zadovoljivo. K. O. je snoči pričakal ljubljenko svojega srca. Ogovoril jo je, najbrž jo je tudi obsul s kakšnimi očitki. Dekle pa ga ni hotelo poslušati, ampak je steklo pred njim. V jezi je K. O. nato potegnil iz žepa samokres, stekel za njo in med tekom streljal. Štirikrat jo je zadel, peti strel pa mil je'obtičal v cevi, ker mu je samokres odpovedal- D.UU je steklo v bližnjo trafiko, kamor je takoj prihitel zdravnik, ki ji je nudil prvo pomoč, nato p^ so jo odpeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je bila štirikrat ranjena v roko, rane pa da niso hude. Malo so jo obvezali in jo spustili domov v domačo oskrbo. »Strelca« policija dozdaj še ni mogla izslediti, upati pa je, da ga bo še danes do večera, seveda, če se ni bil ta čas že umaknil z ljubljanskega teritorija. Fant naj bo vesel, da si ni nakopal na glavo hujšega gorja in da se je vsa zgodba končala tako, kakor se je. Nekaj pokore si je seveda že zaslužil in jo bo moral tudi opraviti! — Zaradi prismojene razburjenosti in hipne jeze pa bi si bil lahko pokvaril vse življenje — in povrhu še zaradi take malenkosti, kakor je »ženska zgodba«! V bolnišnici so že zapfsali 1050 V ljubljanski bolnišnici s številom, ki označuje višino obiska, dan za dnem napredujejo. Danes so že zapisali številko 1050! Zdaj se je število obiska od Novega leta naprej vsak dan držalo okrog 100. Razen B. M., ki jo je bil v roko obstrelil K. O. in ki je odšla domov, ker njene poškodbe niso bile nevarne, so včeraj v bolnišnico sprejeli še tri nove ponesrečence, in sicer: Posestnika iz Stožic pri Ljubljani, Pavleta Koširja, ki je sekal drva, pa je udaril tako nerodno, da se je s sekiro mahnil po roki; Godca Jožeta, sina mesarskega pomočnika iz • Ljubljane; Jožeta je podrl avtomobil in mu pri- • zadejal poškodbe po životu; Franceta Uršiča, delavca z Iga. Tega so reše- valci prepeljali v ljubljansko bolnišnico nezavestnega, Uršič je bil zraven nekje, kjer so se duhovi tako razvneli, da so roke zgrabile za kole, nože in podobne »trde predmete«. V tam tepežu so ga pretepači tako obdelali, da je obležal nezavesten. Ima precej hude poškodbe. Na čelu mu je stopil pot, ko je dejal: »Jerry, ali hočeš z menoj noter?« Jerry ga je gledal, kakor da ne sliši. Roaky je prosil dalje: »Pojdi... Preveč bi bil sam na tej poti... brez teba. Saj ni daleč... Samo teh nekaj korakov ...« Duhovnik je prikimal In sklonil glavo, da bi prikril ganjenost, ki ga je zmagovala Rocky je šepetal: »Samo... obljubi mi, da ne boš molil na glas ... Moli... moli, potiho, saj bo vseeno zaleglo. Strašno mi bi bilo poslušati te...« Bridko se je nasmehnil za trenutek in čakal, kaj poreče prijatelj. Jerry je dejal tiho: »Ne boj se ... Ne boi me slišal Toda molil bom, kakor še nisem za nikogar .,. In ti?« Bilo je zadnje vprašanje, ki ga je zastavil Rockyju. Rocky je na kratko pokimal, potem je zavpil nad stražniki, ki so se bili med tem pririnili bližje: »Umaknite se!« Vsi so stopili stran. Vrata smrtne ce-l;ce so se na široko odprla, Rocky je stopil skoznje pred motilni stol. Jerry je šel nekaj korakov za njim in obstal. Dvignil je roke, malo za blagoslov, malo za slovo. Zdaj je videl pred sabo samo drobnega neznatnega fantiča, Angeli gaijeviBi Roman s slikami svojega ljubega dragega Rockyja, tistega, ki ga je pred tako dolgo nesel na ramah iz nevarnosti.. Duhovnik je s težavo zadrževal solze, ki so ga začele dušiti ob teh spominih, ko je videl pred sabo Rockyja, stopajočega na drugi svet... Zamolklo so odmevali Rockyjevi redki koraki po celici in udarjali na hod-nik. Zdaj je bil pred stolom in se je obrnil. Jerry je pogledal v tla in šepetal: »Zbogom, Rocky ... Naj se te Bog usmili. ■ Začel je moliti mrtvaški psalm. Iz oči 60 se mu vlile solze in počasi kapale na kamenita tla ter se tam razpuščale v žalostne temne madeže. Vse je bilo tiho. Dolgo, neskončno dolgo, se je zdelo Jerryju. Potem so tišino presekali čudni, kovinski glasovi, pridušeni toda zato še neznosnejši. Tedaj... S stola je udaril krik, podoben vri-šču zadete živali.. Strašen, prediren, obupen krik na pomoč ... Za krikom je bilo slutiti boj človeka, ki se je skušal rešiti smrti, ki ga je oklepala s svojimi žarečimi rokami... »Ne umreti... Nočem umreti... Neeeeee ... Usmiljenje... Usmiljenje ljudje božji .. Saj se kesam! Rešite me!... Reši...« Krik je zamrl obupano, nenadno, nekaj ga je odsevalo. Spet je bilo vse tiho v celici in na hodniku. Samota, mir ... Pred električnim stolom je stal en sam človek, zdaj miren. Bil je Jerry, ki je vedel, da je Rockyja zadnji trenutek obsijala moč od zgoraj, da je zavpil. Jer-ry je vedel, zakaj je Rocky klical na pomoč ... Sklonil se je k prijatelju, Cigar bledo lice je bilo omahnilo na prsi in počivalo v globokem miru. »Hvala ti, Rocky, prijatelj...« Toda Rocky že ni več slišal teh besedi. Bilo je končano .. Duhovnik je blagoslovil mrtvega pri- jatelja, potem 6e je pogreznil v molitev ... Vsi večerni listi so t posebnih izdajah bučno naznanili presenetljivo novico, da je sloviti gangster Rocky Sullivan, nekdaj neustrašeni junak podzemlja, umrl na električnem 6tolu kot bojazljivec, da je jokal in vpU po usmiljenju. Tisti, katerim je bil za malika, so začeli pljuvati na njegov spomin Ko je drugo jutro Jerry prišel med svoje angele garjevih lic, so 6e stisnili k njemu kakor k očetu. Nikče ni več omenil Rockyja. Bili so rešeni _— in z njimi rešenih kdove koliko drugih, ki jih je bil Rocky-jev zgled potegnil na temno pot zločina... Jerry pa ni zamudil noben dan, da bi ne bil proti večeru, ko je odhajal od svojih fantov, zavil na pokopališče in se puščenim grobom, na katerega je samo tam dolgo ustavljal pred brezimnim, za-zdaj pa zdaj žalostna ženska roka položila kak cvet.., KONEC Roman Angeli garjevih lic ki danes preneha izhajati v Slovenskem domu bodete v kratkem videli Kino Matici Od tu in tam Posebno pismo je naslovil na svoje politično prijatelje v Bosni in Hercegovini stari jrredsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič. V njem razlaga svoje poglede na politično ureditev Bosne in Hercegovine in poudarja, koliko se je nad ljudstvom v teh dveh pokrajinah grešilo pred vojno in tudi v novi domovini. Rahlo omenja, da bi bilo po njegovem treba urediti položaj Bosne in Hercegovine na ta način, da bi se iz teh dveh pokrajin in iz Južne Dalmacije ustvarila ena politična enota, ki bi po njegovem mnenju pomenila idealno rešitev spornega vprašanja, če naj pripadata Bosna in Hercegovina srbskemu ali hrvat-skemu vplivnemu področju. Taka nova enota bi bila vez in most med Srbi jn Hrvati in ne jabolko spora. Toda ta njegova (Davidovičeva) zamisel ni naletela na ugoden odmev. Prišlo je do drugačne ureditve države, vendar pa bo ostalo dejstvo, da bo v hrvatski upravni enoti velika srbska narodna skuipna, v novi srbski upravni enoti (Davidovič že vnaprej računa s posebno srbsko upravno enoto) pa bo ostala precejšnja hrvatska narodna skupina. Prav ti dve od svojih središč odrezani skupini pa bosta po Davidovičevem mnenju jamstvo, da bodo na obeh straneh spoštovali svoje sonarodnjake. Tako se bodo torej muslimani združili s svojimi sobrati muslimani v Srbiji v okviru kulturne skupnosti. Korist naroda naj vidijo vsi brez razlike vere, imena ali jezika v pošteni ljudski vladavini, ki pa more priti samo iz združenih ail našega ljudstva. Na koncu pravi Ljuba Davidovič, da si želi samo to, da Bosna in Hercegovina ne bi poslali jabolko spora, ko že ni bilo mogoče, da bi postali obe pokrajini jugoslovanska Švica. Cim so v javnost prišle vesti, da misli vlada v nekaj dneh izdati nov' volivni zakon, so se takoj pojavile tudi govorice, da misli vlada v najkrajšem času razpisati tudi volitve v narodno skupščino. Belgrajska »Politika« prinaša s tem v zvezi daljši članek, ki ugotavlja, da bi pomenile volitve v Srbiji vse kaj drugega kakor pa v Sloveniji in na Hrvatskem. V Srbiji se postavlja še vprašanje tretje upravne enote, ker še ni urejeno vprašanje Bosne in Hercegovine medtem ko pravi »Politika«, da se slovenska enota smatra kot nekaj, kar se bo hitro avtomatično ostvarilo. Na Hrvatskem gre dr. Maček lahko mimo na volitve, ker predstavlja njegova stranka tako večino, da se o njej lahko govori kot o narodnem gibanju. V Srbiji pa so mnenja glede sporazuma zelo deljena. Volitve bi bile prilika, da bi posamezne politične skupine premerile svoje moči. Toda po mnenju člannarja ne bi bilo pametno, če bi 6e te moči merile ravno ob vprašanju sporazuma, ki je tako važen državni akt. Po drugi strani pa so volitve odvisne tudi od zunanjepolitičnih razmer. V takih okoliščinah si znajo drugi narodi jx>-magati na ta način, da prevzamejo oblast v državi koncentracijske vlade. Za nas same, pravi član-kar, nastaja vprašanje, če bi bilo pri nas pametno začeti z novimi političnimi borbami in brez predpriprav oziroma koncentracije, ki bi odstranila odnosno vsaj odložila nove politične spopade. V političnih krogih sicer uvidevajo, da bi se pri poskusu koncentracije pokazale velike težave, vendar zaradi tega ne bi smeli sploh opustiti misel nanjo. Člankar nato pravi, da bo verjetno zma- ,JSalg0stališče dr. Mačka, ki je za to, da se volitve v skupščino činrprej razpišejo. Pojasnilo k svojemu ukazu, da se ustavi list ^Hfvatska svijest«, je podala banska oblast v Zagrebli rekoč, da je na bansko oblast prišlo mnogo pisem, v katerih so dopisniki priporočali, naj se zajeze protisrbski izbruhi, ki jih je imenovani listič poln. S tem po nepotrebnem žali srbski narod in poskuša delati razdor med Srbi in Hrvati. Banska oblast je odredila zaplembo lista, čim je dobila številko v roke, vendar pa se je izdajatelju prej posrečilo razposlali prejšen del naklade. V zvezi s tem odlokom banske oblasti naglasa »Hrvatski dnevnik«, da se tudi na ozemlju izven banovine Hrvutske nahaja več listov, ki žaljivo pišejo o Hrvatih in hrvatskem narodu. Tudi tod naj bi oblasti posnemale zgled banovine Hr-vatske in naj bi prepovedale in zatrle vse liste, ki zastrupljajo ozračje in skušajo povzročiti razdor. Zlasti bi bilo treba prijeti tiste, ki odrekajo Hrvatom njihovo narodnost, ker je to za Hrvate največja žalitev. Pravoslavne božične praznike je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič prebil v Nišu in se udeležil med drugim tudi prireditve, na kateri je bilo-z njegovo podporo oblečenih 150 revnih otrok. Na drugi dan božiča po j® obiskal v niškem sanatoriju starega predsednika radikalnega glavnega odbora Aoo Stanovjeviča in se z njim pol ure razgovarjal. Naslednjega dne pa se je predsednik vlade vrnil v Belgrad. Notranji minister MihaldžiČ, ki je bil za božič v Sloveniji, je imel dve konferenci z banom dr. šubašičem in sicer prvo spotoma v Slovenijo, in drugo potem, ko se je spet vračal v Belgrad. Pri drugi konferenci so bili poleg ministra Mihaldžiča in bana dr. šubašiča navzoči tudi armadni general Nedeljkovič, pribočnik kneza Pavla general Ristič in upravnik dvora general Leko. Preden pa je odpotoval v Belgrad, je notranji minister Mihaldžič ponovno obiskal bana dr. Subašiča. Vas, v kateri ljudje umirajo in žive hrt* cerkvenega blagoslova, so Bašče blizu Brčkega v Posavini. Vasica ima le 21 hiš in okrog 160 prebivalcev. Vasica je spadala svoj čas pod župnijo v ■ 'licah, toda pred 10 leti jo je cerkvena oblast dodelila župniji Poljaki zaradi tega, ker je cerkev 'e župnije bližja. Toda prebivalci eo se odloku uPrli in odločno odklonili, da bi priznali novo Preureditev. Spor je prišel do take ostrine, da je cerkev nazadnje izrekla »interdikt« in odrekla Prebivalcem Bašč vse tolažbe, ki jih sicer svojim vernikom daje. Toda Baščani so od sile trmoglavi in nočejo odnehati od svojega stališča. Na noben način nočejo priznati cerkvene odločitve, čeprav sami pravijo, da je bila odločitev primerna, vendar pa toliko drže na tradicijo, da hočejo hoditi k cerkvenim opravilom tudi naprej v tisto cerkev, kamor so hodili njihovi predniki. Tako že 10 let žive brez Cerkve, nimajo krščenih otrok, ljudje umirajo brez zadnjih tolažb in domači jih poko-pujejo brez prisotnosti duhovnikov. Kljub temu pa so pred Itti nagnali iz vasi pravoslavne menihe, ki eo jih prišli nagovarjat, naj se odpovedo svoji veri in prestopijo v pravoslavje. Odločno pravijo, da vere ne bodo zapustili, odnehali pa ludi ne bodo od svoje zahteve, da bodo pripadali v staro župnijo Mlice. Tako je težko soditi o tem, kdaj bo preklicano nad njimi izrečeno prekletstvo, po drugi strani pa se Hrvatje tudi boje, da ne bi Baščani nazadnje le zapadli pod kak tuji vpliv. Staro granato je našel tramvajski uslužbenec v Sarajevu Alija Mezbur. Prinesel jo je domov in začel v njej brskati, da bi videl, kaj vsebuje. Zraven je tedaj sedela njegova žena. Nenadoma pa je granata eksplodirala in oba nesrečnika skoraj razmesarila. V brezupnem stanju so ju prepeljali v bolnišnico. Razne zgodbe iz sodne dvorane Eksekucije v lanskem letu - Kazenski senati - Preobloženost sodnega uradništva Ljubljana, 11. jan. Sodišča so sedaj zaposlena s sestavljanjem poslovnih statistik in pregledov o vseh sodnih poslih, pravdah, rubežnih, kazenskih zadevah in o vseh drugih poslih. Na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča sestavljajo podrobno statistiko o vseh eksekucijah na premičnine in nepremičnine. 2e splošen pregled kaže na videz, da so mobilijarne eksekucije lani močno padle napram lanskem letu. To le na videz! Okrajno sodišče je vodilo tudi rubežni za OUZD, ki jih je predlagal proti delodajalcem, ker so bili v zastankih glede prispevkov za bolniško zavarovanje delavcev. Letno je bilo takih rubežni nad 3000 in celo še več. Pred pol letom pa je OUZD prenesel eksekucijske posle na mestno poglavarstvo, ki sedaj kot politična oblast I. stopnie vodi in izvaja rubežni pri posameznih obrtnikih in drugih delodajalcih v okolišu mestne občine ljubljanske. Sedaj imajo eksekucijski organi mestne občine prav mnogo posla, razbremenjen pa je bil izvršilni oddelek na okrajnem sodišču. * Sodniki V. kazenskega oddelka na okrožnem sodišču so ostali isti, ko lani. So 3 mali senati. Senatu a), ki sodi zločince iz Ljubljane po črkah A do J in P — nadalje zločince iz sodnih okrajev Litija, Logatec, Lož, Škofja Loka in Tržič, predseduje s. o. s. dr. Julij Fellaher, namestnika gg. Ivan Kralj in Ivan Brelih, sosodnika: Ivan Brelih in Rajko Lederhas, namestnika: Ivan Kralj in dr. Leon Pompe. Senatu b), ki sodi zločince iz Ljubljane po črkah K do O in zločince iz sodnih okrajev: Kranj, Kranjska gora in Radovljica, predseduje s. o. s. Ivan Brelih, namestnika: Ivan Kralj in dr. Julij Fellaher, sosodnika: dr. Julij Fellaher in Rajko Lederhas, namestnika: Ivan Kralj in dr. Leon Pompe. Senatu c), ki sodi zločince iz Ljubljane po črkah R do Ž in zločince iz sodnih okrajev Brdo, Cerknica. Kamnik in Vrhnika, predseduje s. o. s. Rajko Lederhas, namestnika: Ivan Kralj in Ivan Brelih, sosodnika: Ivan Brelih in dr. Julij Fellaher, namestnika: Ivan Kralj in dr. L. Pompe. Murska Sobota Nova osnovna šola v Cankovi. Farani Cankove so jx>stavili novo šolsko poslopje, ki je bilo pred kratkim komisijsko pregledano in odobreno. Gradbena dela je prevzel stavbenik g. Sraka iz Sobote in so stala preko 600.000 din. V staro malo jjoslopje osnovne šole v Cankovi je v otroški dobi hodil tudi zaslužni prekmurski borec duhovni in banski svetnik g. Klekl. Novo poslopje je prostorno in lejx> zgrajeno in ima šest učilnic. Za Cankovo pa je to nova pridobitev, ki je še prav posebnega j>omena za obmejni kraj. Trdno smo prepričani, da se bodo v šoli vzgajali trdni, zavedni Slovenci in zvesti Jugoslovani, za kar jamči tudi šolski upravitelj, ki ima tudi precejšnje zasluge za postavitev nove šole. Mura je zmrznila Mura je tako močno zamrznila, da ljudje no potrebujejo mostov in brodov za prehod čez Muro, temveč hodijo in vozijo čez Muro kar po ledu. Pred 10 leti, ko je bila podobna zima, je bila Mura prav tako zamrznjena. Lov za tihotapcem. Tihotapstvo je prav dobič-kanosen posel, seveda le toliko časa, dokler to ne prepreči roka pravice. Tako se je zgodilo v vasi Trnji, da so orožniki preiskali neko hišo, katero s oimeli na sumu, da se člani družine bavijo s tihotapstvom. Eden je še pravočasno odnesel pete, drugi tihotapec pa se je spustil v beg. Orožniki za njim in so vpili: ne beži, etojI On «e je obrnil nazaj in zavpil orožnikom: Vi stojte, ker vas nihče ne podi 1 Kljub temu pa je najbrž le moral počakati orožnike Železniškim upokojencem Zaradi revizije članstva bolniškega fonda vabimo vse železniške upokojence, člane bolniškega fonda za državno prometno osebje, sialeža Ljub-Ijana-glavni kolodvor, naj se zanesljivo zglasijo v računski pisarni postaje Ljubljana-glavni kolodvor. S seboj je prinesti članski list bolniškega fonda. Za otroke, stare nad 18 let, ki 6e šolajo, je prinesti potrdilo šole odnosno dijaško legitimacijo. V negativnih primerih bomo črtali vse neopravičene rodbinske člane iz članstva bolniškega fonda. Nadalje sporočamo v Ljubljani stanujočim vpo-kojencem, da bo računska pisarna v Ljubljani, Glavni kolodvor, sprejemala železniške legitimacije za podaljšanje za leto 1940 za tnudnikom od 15. do 20. t. m. Zaradi vola so se v hlevu udarili Št. Jurij pri Grosupljem, 9.'jan. Oni teden se je mudil posestnik Ponikvar iz Železnice po opravkih v št. Juriju. Zvedel je, da ima trgovec Goršič konja naprodaj. Šel je k njemu, ker je nameraval kupiti konja, sam pa bi prodal vola. Beseda je dala besedo in ko je bil zraven še znani »mešetar« Remec, sta kupčijo ali prav za prav zamenjavo kmalu sklenila. Seveda pa le pod pogojem, da je žival zdrava. Goršičev hla-Pe? je še isto noč peljal na Železnico konja in pripeljal živinče. Drugi dan, ko je Ponikvar vstal in šel v hlev, je sprevidel, kako zelo se je opeharil. Dal je dvatisoč petsto dinarjev vrednega Vj za vkonia’ ki 80 ga cenili komaj na jurja in je zadnje čase nekoliko hiral. Res je, da je dobil še pet metuljev povrh, a navzlic temu je bilo še ob »celih deset šemačev«, kot se je sam izrazil. Ponikvar je poklical živinozdravnika, ki pa ni na k°nju ugotovil posebne bolezni, le da je bil preslabo krmljen in tudi po njegovem mnenju ni bil vreden več kakor jurja. Zato je Ponikvar sklenil peljati žival nazaj ter hotel razveljaviti kupčijo. Goršič ^namreč nikakor ni bil za to pripravljen, zlasti še ne, ker je vola že prodal z lepim dobičkom posestniku Goršetu na Pece malo poprej, preden je Ponikvar prišel k njemu. Nato sta prišla v St. Jurij ge Ponikvarjeva žena in sin. Goršič pa je bil neziprosen. Vola ni in ni hotel dati nazaj. Zena m sin sta zato pregovorila »me-šetarja« Remca, da je potegnil zdaj na njuno stran. Tako se je podalo pet oseb na Pece, da bi prisilili Goršeta k razveljavljenju pogodbe, ki jo je sklenil z Goršičem, in da bi jim dal vola. Gorše je bil l>rav taka grča kakor Goršič in se je temu upiral. Pred hlevom se je vnel prepir med obema strankama. Obe sta bili dovolj močni. Remec se je spomnil, da ima nekje doma žago, s katero bi mogel prežagati verige, kajti vol je bil pri jaslih tako priklenjen, da ga ni bilo moči zlepa odstraniti. Trojne močne verige, spete s ključavnicami, so mu žulile vrat. Poslal je ponjo in v četrt ure se je vnela v hlevu pravcata bitka. Tepli so se na Tiskovni senat. Za razprave zaradi zločinov in prestopkov, kaznivih po zakonu o tisku, je določen tričlanski senat, ki mu predsednuje s. o. s. Ivan Brelih, namestnik s. o. s. Rajko Lederhas, člana senata sta: Rajko Lederhas in dr. Julij Fellaher, namestnika Ivan Kralj in dr. Leon Pompe. Velikemu senatu (senatu- petorice) predseduje s. o. s. Ivan Kralj, namestnika: Ivan Brelih in Rajko Lederhas. Člani senata: Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher in dr. Leon Pompe, namestniki: 2igon Alojzij, Orožen Fran in dr. Šenk Josip. * Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je včeraj dopoldne posetil apelacijsko sodišče. Predsednik apelacije dr. Vladimir uolia je g. ministra vodil k posameznim oddelkom na okrožnem in okrajnem sodišču. G. minister je kratek čas prisostvoval v dvorani št. 79 tudi neki kazenski razpravi, ki jo je vodil kot predsednik senata s. o. s. g. Rajko Lederhas. G. minister se je zvečer odpeljal v Belgrad. * Vedno je zelo pereče in skeleče vprašanje razbremenitve s piosli silno preobloženega sodnega uradništva. Sistem štedenje je res aa mestu tam, kjer to zahtevajo razmere, toda praktično dostikrat ne pokaže pozitivnih in koristnih uspehov. Po mnogih sodiščih in na sodnih oddelkih morajo dostikrat opravljati uradne posle služitelji, ki bi jih morali po predpisih in logiki izvrševati in voditi sodni uradniki. Na ljubljanskem izvršilnem oddelku je osobje resnično obremenjeno s sodniki vred do skrajnosti. Kam dovede praksa štednje? Tu ni na mestu, da bi razpravljali na dolgo in široko. Včerajšnja razprava pred malim kazenskim senatom je najbrž nekoliko posvetila v preobremenjenost sodnega osobja. Bil je navaden služitelj, marljiv, agilen in zmožen. Rubil je okrog, delati pa je moral še posle, ki bi jih moral vršiti sodni uradnik. In revež je zašel na stranpota tako, da si je prilastil večjo vsoto zaupanega mu denarja. Izrečena je bila nad njim sodba 7 mesecev zapora. Športne vesti O nastopu naših drsalcev v Zagrebu pišejo vsi zagrebški časopisi kar najbolj laskavo. Zagrebčani so navdušeni nad sporedom, ki ga je v torek zvečer pokazala naša prvakinja Silva Palme s svojim Gotovčevim »Kolom« in »Kresnico«, dalje naš državni seniorski prvak Emanuel Thuma, juniorski prvak za 1. 1938 Jože Biber in juniorski prvak za 1. 1939 Betteto, Budimpeštansko hockeysko moštvo BKE v LjubljanL Slovenski šport je danes popolnoma v znaku zimskega športa. Vse druge stvari so danes nezanimive. Prav ta teden smo brali že toliko razpisov za najrazličnejša zimsko-športna prvenstva, da človek komaj pravilno sledi vsem tem sporedom. Brez dvoma bo ena najzanimivejših letošnjih zimsko-športnih prireditev jutrišnje gostovanje madžarskega hockeyskega moštva BKE. Z istim klubom bo naša Ilirija igrala za pravoslavni božič v Belgradu. Moštvo Madžarov je pokazalo v Bel-gradu vse odlike sijajnega hockeyskega moštva in je Ilirijo obakrat premagalo (3:1, 8:1). Iz Belgrada so Madžari šli gostovat v Milan in na povratku bodo jutri zvečer zaigrali v Ljubljani. Ljubljančani bodo imeli torej priliko, da vidijo jutri zvečer na ilirijanskem igrišču pod Cekinovim gradom eno najboljših evropskih hockeyskih moštev. Madžari so znani odlični hockeyski igralci. 2e dve letošnji zmagi budimpeštanske reprezentance na medmestnem hockeyskem turnirju na Dunaju, kjer so Madžari premagali Dunajčane in Pražane, dokazujejo izredno visoko stopnjo madžarskega hockeya. Na tem turnirju je Madžare zastopal prav kompletni BKE, Tudi naša Ilirija je v letošnjem letu odlično napredovala. Izkušnje, ki so jih naši igralci dobili na lanskem svetovnem prvenstvu v Švici, so s pridom 'UporabiU in so ves čas pridno trenirali. Jutrišnjo srečanje med našo Ilirijo in gosti iz Budimpešte bo torej ena najzanimivejših zimskošportnih prireditev in ne dvomimo, da bodo Ljubljančani z veseljem pohiteli pod Cekinov grad ter si ogledali to zanimivo tekmo. Tekma se začne ob 20. uri. DL izlet gorenjskih smučarjev v Tržiču. Izleti gorenjskih smučarjev v zadnjih dveh letih so združili naše najboljše zimske športnike. Letos bo ta izlet še prav posebno zanimiv, ker obhaja prireditelj 10 letnico svojega obstoja. Program je naslednji: 1. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji. 2. Podzvezino prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji seniorjev. 3. Podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji za dame. 4. Vsa mladinska prvenstva podzveze. Sobota, dne 27. januarja 1940: ob 9 žrebanje nastopnih številk za vsa tekmovanja ter eventualni zdravniški pregled job 9.45 slavnostna otvoritev IH. izleta gorenjskih smučarjev; ob 10 nastop tekmovalcev za tek na 18 km; ob 14 nastop tekmovalcev za smuk, dame in gospodje; ob 19 bakla-da po mestu in pozdrav gostov, tekmovalcev in meščanov pred mestnim domom; Nedelja, dne 28 januarja 1940: ob 8 poklonitev Storžiškim žrtvam in položitev venca na spomenik; ob 8.30 sprejem gostov na postaji; ob 9.30 nastop juniorjev in mladine za teke na 5 in 3 km; ob 9.30 slalom za juniorje in mladino; ob 10 pozdrav zastopnikov v mestnem domu; ob 11 nastop tekmovalcev za slalom gospodov; ob 11.30 nastop tekmovalcev za slalom; ob 14 otvoritev in blagoslovitev novo zgrajene smuške skakalnice; ob 14.15 skakalne tekme seniorjev, juniorjev in mladine; Ali je resnično pravilo, da je narod večen? Kakšna je bodočnost slovenskega roda? Kako se pripravljamo nanjo? Potegnimo črto pod preteklost, 6eštejmo in videli bomo, kaj nas čaka. O tem bo predaval ob ekioptičnih slikah pod naslovom »Naroda rast — zdravje družin«, dr. Ivo Pirc v jjetek, 12. L m. ob 20 na prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj. vse pretege. Posledica je bila, da je obležal Goršič, ki je tudi sam prišel branit in prepovedat Goršetu, da naj se jim ne vda, v mlaki krvi in se onesvestil. Žaga je bila pač za železo, ne pa za nežno bitje kot je Človek. Zato ni čuda, da se Goršič ni mogel več pobrati s tal. Sosedje so prihiteli na pomoč in odšli hitro po zdravnika, ki je ugotovil, da je Goršičevo stanje kaj kritično. Komu bo končno prisojen vol in komu konj, bo odločilo sodišče. Vrtmensko poročilo »Slovenskega doma< Krat Barometer-sko stanje tempera iur» v O' n* a a > = 5 s “ & 1 It V Veter Pada- vine . e n ra . '■S o » E (smer, IftkoRt.) m/m vrsta Ljubljana 780 0 -5-4 -11.1) 70 10 NE« *— •— Mari boi 781-3 -6v -16.0 90 10 WNW, — Zagreb 776-8 -6-0 8-0 80 10 NE, — — Belgrad 778-0 -12.0 -13.0 50 10 NE, — — Sarajevo 7736 • 70 -10.0 70 10 N, — — Vis 703-4 2-0 ■3-0 90 10 E, — Splii 762-8 2-0 o-o 50 10 NE, — Kumbor 7514 4-0 6-0 50 10 NE« _ Rab 7652 1-0 • 4-0 50 10 NE, , — auuravniii 702-2 30 20 50 10 NES — — Vremenska napoved: Stanovitno, deloma jasno letahščuJ-^l 2.5°'c*™*' Najnižja je zato ukrenilo vse potrebno pri vojaški upra' da pritožbe ne bodo več potrebne. ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, tl, jan.: »George Dandin«. Red 1, sfi . T* Jauuari*: Zaprto (generalka). .raJci b >,Profesor Klepec«. Krstna predstava. Premierski abonma. Nsdelja, 14. jan. ob 15: Kozarec vode. Izven, Črnjane cene 20 din navzdol 20 d?nbnfvzdolPČiia 6 IzV8"- Z"iža"e Opera. Začetek ob 20. riWCetrt?k’. J K »Wertherc Red četrtek. Gostuje Josip Gostič. Petek, 12. jan,: Zaprto. ■ £,ota' j.5, ■’an" *Traviata«. Tzven. Gosto-Van,xr Gjungjenac in Ant. Dermote. Nedelja, 14. jan. ob 15: Pri belem konjičku Izan. Znižane cene. Ob 20: Frasquita. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenac. ' s Jo”P ®?*tič 1,0 drjvi sPet gostoval v naslovni partiji Massenetove opere »Werther«, lirične opere visokih in čustvenih vzponov in prekrasnih emlodij. Dejanje |e povzeto po istoimenskem Goethejevem mladostnem romanu, ki je našel v genitalnem francoskem skladatelju svojega najprimernejšega glasbenega ilustratorja. Partijo Lote poje Kogejeva^ v ostalih vlogah: Ribičeva, Dolničar, je Zu”pano"a° “ Sadol,'eV- D^gira Neffat, režija ,T V soboto zvečer bosta v naši operi gostovala v Verdijevi »Traviati« dva naše odlična umetnika, ga. Zlata Gnjugjenac, članica beograjske opere, in Anton Dermota, član dunajske Državne opere. Anton Dermota si je v svojih nastopih v inozemstvu priboril najvišja priznanja in evrojMiki aloves. V njem imamo Slovenci liričnega tenorista, ki z u®j>ehom nastopa ne samo na Dunaju, temveč tudi po drugih nemških glasbenih središčih, zlasti v Solnegradu. Visoko cenjen je obenem tudi kot koncertni pevec. Tenorska partija Alfreda v »Tra-viati« mu bo omogočila, da nam pokaže vse tvoje bogate pevske in igralske odlike, zlasti nevsiljivo in. decentno interpretacijo. Predstava bo izven abonmana. Občinstvu priporočamo, da si- vstop-nic« ** ‘a redek umetniški užitek nabavi že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Mariborsko gledališče Č e t r t e k, 11, jan., ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Red C. Petek, 12. jan.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) n« Sh“k«sPe“riev »Othello« v Mariborskem gledališču. ohakespearejeva petdejan. žaloigra »Othello« je ena najveličastnejših umetnin vse svetovne dramske literature. Je to tragedija zakonske ljubosumnosti, enotna in najdovršenejša žaloigra, ki se v stopnjevano napetem dejanju razvija iz treh značajev: ljubosumnega zamorca Othella, njegove Jag Žen* ®sdemone in za^tnega intriganta Celjsko gledališče. Petek, 12. jan., ob 20: »Via Mala«. Gostovanje mariborskega gledališča. »Visoka« izobrazba sovjetskih voditeljev Niso bile važne šole in vojaška sposobnost, pač pa slepa pokorščina in krvoločnost Znani italijanski časnikar Giovanni An-saldo, ki velja za zaupnika zunanjega ministra grofa Ciuna, je na podlagi dosedanjih sovjetskih neuspehov na Finskem zapisal naslednji značilni stavek: »Res je, da pomeni boljševiška Rusija nevarnost za zahodnjo evropsko civilizacijo, ni pa to nobena sila.t Vojaški strokovnjaki vseh evropskih držav so se v zadnjem času nemalo bavili z vprašanjem sposobnosti, oziroma nesposobnosti sovjetske vojske. Kako je to mogoče, da je mogel mali finski narod zatemniti slavo toliko oboževane sovjetske vojske, dva milijona rednih čet in skoro devet milijonov vojaško izurjenih rezerv, na. tisoče tankov in letal? Številke, ki 60 jiih objavili v zadnjih letih vojaški strokovnjaki o rdeči vojski, so zares visoke. Vrednost te vojske pa je zbledela spričo raznih dejstev, ne najmanj zaradi Stalinove jeze, ki se je toliko razdivjala in počistila posebno v letih 1937-38. Veliko večino tedaj najsposobnejših vojaških poveljnikov je zasegla Stalinova metla. Znano je, da je od poletja 1937 nad 80 odstotkov generalov in nad polovico ostalih višjih vojaških poveljnikov bilo pregnanih ali pa postreljenih Maršali Vorošilov, Bliicher, Budjeni in Dibenko 60 sicer vdano orodje Stalinovo, niso pa to nobeni dobri vojaški poveljniki. Maršal Vorošilov — ključavničar Vojni komisar in poveljnik vse rdeče vojske maršal Vorošilov je po poklicu ključavničar. Dovršil je le dvorazredno ljudsko šolo. Tedaj, ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil dodeljen neki tovarni orožja in se mu je na ta način posrečilo, izogniti se fronti. Leta 1918 je z nekaterimi svojimi vrstniki pred avstrijsko vojsko zbežal v Cari-cin, kjer 6e je odlikoval kot boljševiški diktator in je bil pozneje imenovan za komisarja notranjih zadev v Ukrajini. Naslednje leto je predsedoval revolucionarnemu svetu pri Budjenijevi konjenici in se je udeležil vojne proti Poljski, kjer so bile sovjetske čete premagane. Leta 1925 je postal ljud. skl komisar za državno obrambo. Pri Stalinu je užival čedalje več zaupanja. Postal je hitro maršal in vrhovni poveljnik vse rdeče vojske. Bliicher — poznavalec Vzhoda — tudi ključavničar Maršal Bliicher, čigar ime je bilo prej Vasilij Konstantinovič Gurov je bil tudi ključavničar. Leta 1910 je bil zaradi hujskanja k stavki obsojen na dve leti in osem mesecev ječe. V svetovni vojni je služil kot navadni prostak. Na bojišču je bil ranjen in se je od tedaj dalje udejstvoval pri vojaški industriji in sicer spet kot klučavničar. Komunistični 6tran-be kot n. pr. na harmoniko, kitaro in podobno. Radi igrajo tudi šah, ki pa mora biti tako majhen, da ga lahko zbašejo v žep in nosijo seboj. Najraje pa bi menda imeli nazaj lepe stare zlate čase, kdo«j» opravljal vsak 6voj posel in mu ni bilo treba misliti, kako si bo preganjal dolgčas. •■■■■■■■■■■■■■■•■BansitBiiNnui Radio Program radio Ljubljana Cet-tek, tl. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napo-vodl in poročila — 7.16 Pisan venčeS veselih zvokov (plošče) — 12 Slovanska orkestralna glasba (plošče) — 12.90 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Harmoniko Igra Edv. Kovač — 14 Poročila — 18 Pester spo. red Radij, orkestra - 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. K. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19-40 Objave — 19.50 Deset m'nat zabave — 20 Reproduciran konce- simf. glasbe — 21.15 Samospevi Se. Z Devičnikovo, pri klavirju pro. P. Sivjo _ 22 apoved-. poročila — 22.15 Veseli zvoki Rad orkestra. Petek, IZ. jan.: 7 .Jutranji pozdra- — 7.06 Napovediin poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura- Kramljanje z mladino (M. Zor)' — 12 Slovenska pesem in glasba (plošče) — 12.80 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Gospodinjsko gospodarstvo (V. Peršuh) — 18.20 Valčki (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae. nra _ 19.40 Objave — 19.50 O programu akau skupine SPD (K. Tarter) — 20 Klavirski koncert ge Jadvigo Štru-kelj-Poženelove — 20.45 Koncert Ra !i. orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za tiste Pete, ki se rade ▼rte (plošče). A. G. Barrili 50 DVE BEATRICI »Da; storil bom tako,« je odvrnil Kolumb. »A to ni bistveno. Moje upanj« je drugje. A vidva, ali sta mornarja?« »Da, gospod.« »Res sta 6edaj mornarja, a ko sem vaju videl prvič, sta s« mi zdela vse kaj drugega. Vajina zunanjost in vedenje vaju izdaja, da sta viteza.« »Gospod...» je v zadregi zašepetal Kozma. »Oh, ne bojta se; nočem razkrivati vajinih skrivnosti. Kako se imenujeta?« »Jaz sem Damjan; a ta mo) prijatelj so imenuje Kozma.« »Izbrala sta si imena dveh plemenitih in svetih bratov. Naj vaju varujeta!« »A vas naj varuje Vsemogočni, da se ubranite sovražnikov. V Španiji ste se morali boriti zoper nevoščljivost, tu pa se vam zoperstavlja nevednost.« »Bog ne zapusti tistih, ki vanj zaupajo.« XIIL poglavje. Dva dni pozneje se je dvignil močan veter z zahoda. Morali 60 stisniti vsa jadra, da 60 ladje ostale negibne. »Mislim, da sedaj ne boste več trdili, da piha tukaj veter vedno le z vzhoda;« je dejal Kolumb častniku, ki je nekaj dni prej izjavil, da je zadosten dokaz, da na zahodu ni zemlje, ker piha veter vedno Ie z vzhoda. »Ne bom več trdil tegal« je osramočen dejal. Naslednjega dne se je veter zopet obrnil in ladje so 6pet plule proti cilju. Zdelo se je, da se je zahodni veter dvignil le toliko, da so mornarji spoznali, da so Kolumbove trditve bile pravilne. Ladje pa ni6o plule z veliko naglico. Admiral je opazil v daljavi temne točk z in ie ukazal spraviti jadra Bližala se je nevihta. Ni trajalo dolgo in že so temini oblaki zastrli nebo. Divji valovi so se podili drug za drugim in pluskali čez ladje, ki so kakor orehove lupine plesale po razburkanem morju. Šele proti jutru se je vihar polegel. Mornarji so zopet razpeli jadia in ladje so nadaljevale pot proti zahodu. Pinzonova ladja se je približala admiralski, »Alonzo Pinzon mi hoče nekaj povedati;« si je dejal Kolumb, Ko 6ta sc ladji približali, je Pinzon držal v roki zemljevid in dejal Kolumbu, da bi bili morali it doseči zemljo, če bi zemljevid bil pravilen. »Mogoče pa tudi naše merjenje ni bilo pravilno;« mu je odvrnil admiral »Izročite mi zemljevid, da ga pregledam.« Pinzon je zvil zemljevid in ga vrgel na admiralsko ladjo. Kolumb je odšel z njim v svojo kabino. Spremljalo ga je nekaj častnikov. Niso se še dolgo sklanjali nad zemljivid, ko so s »Pinte« zaslišali krik. Stekli so na krov, da bi videli kaj se ie zgodilo Alonzo Pinzon je stal na sprednjem delu ladje, dvigal roke k nebu in kričal: »Zemlja! zemljal« »Kaj pravita, Alonzo Pinzon?« je zaklical admiral. »Zemlja! zemlja« je znova zakričal Pinzon. »Gospod admiral, nagrada pripada meni!« Mislil je nagrado, ki 6ta jo vladarja obljubila tistemu, ki bi prvi zagledal zemljo. Vsi so 6e obrnili proti jugozahodu, kamor je kazal Pinzon. In res je bilo videti v daljavi obris otoka. Kolumb ni bil popolnoma prepričan, a ko ie videl, da so vsi uverjeni, da se ne varajo, je pokleknil. Pinzon pa je začel na glas moliti: »Gloria in excelsi6«; vsi mornarji so v zboru molili za njim. Zemlja se je videla tako jasno in mornarji so bili tjko navdušeni, da je Kolumb moral dovoliti, da so ladje krenile proti jugozahodu. Naslednje jutro pa je prineslo novo razočaranje. Zemlje, katero 60 zvečer videli, ni bilo nikjer več. Večerna megla jih je zavedla v zmoto. Veselju prejšnjega večera je sledila velika potrtost. Kako zelo so bili vsi uverjeni, da so videli zemljo pred sebojl In vendar je bil to le privid. Mornarji so bili tako pobiti, da se niso niti najmanj protivili admiralu ko je ukazal, naj ladje zopet usmerijo proti zahodu. Zopet 60 nekaj dni nadaljevali pot, ne da bi se kaj posebnega pripetilo. Nebo je bilo jasno in morje popolnoma mirno. Da 6e raztresejo, so mornarji skakali v vodo in plavali okrog ladje. Opažali so nove znake o bližini suhe zemlje. Videli so namreč ribe, ki živijo le v bližini obale. Napočil je že prvi oktober. Po računih krmarja admiralske ladje so prepluli že petstoosemdeset milj, a okrog in okrog se je še vedno razprostirala neskončna morska gladina. Kolumb je pa videl, da je ta razdalja še mnogo večja. Po njegovih, bolj natančnih računih je znašala sedemstosedemdeset milj; mnogo več kot 60 domnevali razni učenjaki tedanje dobe. Mornarji so znova začeli godrnjati. Na skrivnem so zopet snovali naklepe, kako bi se znebili poveljnika. Nekateri bi se že bili uprli, če bi od časa do časa kak nov znak ne vzbudil znova njihovega upanja. Ko pa so uvideli, da se motijo, 90 postajali vedno bolj besni. Admiralu je že presedalo njihovo neprestano vznemirjenje. Razglasil je, da kdor bo še trdil, da vidi zemljo in se ta trditev v treh dneh izkaže kot neresnična, izgubi pravico do nagrade, četudi bi pozneje zemljo res odkril. Pinzon je popolnoma izgubil upanje, da bi odkrili zemljo v smeri proti zahodu, kamor so nepr »stano pluli. Predlagal je admiralu, da bi se obrnili proti jugu; a Kolumb je njegov predlog odločno zavrnil. 7. oktobra zjutraj se ie več mornarjev na ladji »Santa Maria« zdelo, da vidijo zemljo na zahodu Niso pa rekli ničesar, ker so 6e bali, da izgubijo pravico do nagrade. Mornarji na »Nini« pa niso bili tako previdni. Poveljnik je bil tako gotov, da vidi pred seboj zemljo, da je velel dvigniti zastavo na najvišji jambor in oddati topovski strel. To je bilo namreč dogovorjeno znamenje, če kdo zagleda suho zemljo. Veliko ve6Jlje je zavladalo na vseh treh ladjah; a bilo je kratko. Kmalu je privid izginil prav kakor prejšnji, Mornarji so začeli preklinjati in so s še večio sovražnostjo gledali admirala. A znaki o bližini zemlje so bili vedno številnejši in jasnejši. Cele gruče vTabcev so priletele z jugozahoda in krožile nad ladjami. Ali so bili Kolumbovi računi zgrešeni? Velel je torej nameriti ladje proti jugozahodu, kamor so odleteli vrabci Tri dni so ladje plule proti jugozahodu in vedno bolj gotovo je bilo_ spoznati, da je zemlja blizu Raznovrstni ptiči so letali okrog ladij, v vodi pa je bilo opaziti šope sveže trave in vej. A mornarji tem znakom niso hoteli več venjeti; prevečkrat so že bili razočarani. Z vso odločnostjo so zahtevali, naj se ladje vrnejo domov. Z a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: ini Jote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din Uredništvo; Kopitarjeva aliea 6/III Telelon 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ulica A