288 številka.
Ljubljana, v soboto 16. decembra
XXVI. leto, 1893.
SLOMI MRI
Ishaja vsak dan Evečer, izimši nedelje in praznikn, ter velja po po! ti prejeman za »vstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. ^ Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni it vu naj 89 blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razprava o Praških izjemnih naredbah.
Koalicijska vlada veseli se sijajne prve premage ! Izjemno stanje v Pragi je ustavno potrjeno in sicer a pomočjo liberalnih Nemcev, neslovatiskih Poljakov, in b pomočjo tiste aristokratno-klerikaluu mešanice, kojo ima grof Hohenvvart v svojem žepu. Dolga in burna je bila debata, in zastopniki češkega naroda 80 z veliko zgovornostjo in vročim prepričanjem branili v parlamentu svojega naroda avubodo, kojo je koalirana večina sedaj v železje izjemnih nuredeb ukovala.
Knez Windischgi&tz pričenja torej svoje vladanje z izjemno Bilo, ki pa ae ne obrača proti la-booski ire lenti in drugim, državi nevarnim elementom, ampak proti — kroni in državi zvestemu slovanskemu plemenu. Našega lista stališče nasproti češkim izjemnim naredb«m je v stvari sami določeno. 0 tem nam torej ni treba pisati, in zatajiti bi morali svojo Blovansko naravo, če bi pri nezgodah, koje so zakrivili posamezni, koje pa tlačijo vzlic temu celi narod, s svojimi simpatijami ue stali ob Btrani bratskemu rodu !
O razpravi sami omenjamo le toliko, da se nam je zdelo, da so posebno koalirane stranke pri ti zadevi prikrivale svoje srce, in da bi bile mnogo raje videle, če bi bila vlada izjemne naredbe kar pod roko zopet odstranila. Knez VViodiaehgr iitz zapisal si je na svoj program .odkritosrčnost", ter s to besedo priložil svojemu predniku, grofu Taaffeu nekako moralično zaušnico, češ, da le ta — grof Taaffe — v svoji politiki ni bil odkritosrčen in da mu on — knez Windischgiatz — to zelo v greh šteje. To .odkritosrčnost* su pa tudi naši nemški levičarji z demonstrativnim ploskanjem pozdravljali, in to takoj, ko jo je novi ministerski predsednik v svojem programu posebno naglašal.
Vladni program, — vsaj kolikor se odkritosrčnosti tiče — pa je pri veliki debati o čeških izjemnih naredbah spremenil se v Bvoje naBprotje. V tem oziru ae lahko sklicujemo na vladno glasbo „Neue Freie Presse", ki je očitno pisala, da te naredbe niso nikomur všeč, niti nemškim liberalcem, niti vladi sami. Čemu pa vlada vzlic temu te naredbe vzdržuje, tega  nam  ni  povedalo niti vladno
LISTEK.
„Mahničijada".
Novi prispevki za ultra-tragi komični epos slovenski. „Andra moi ćnepe Muza . .!" Tako se začenja, kakor veste, gospod urednik, Blavna „Odiseja*. S kakimi čarobnimi podobami napolnjuje ta divni poetični plod starogrškega narodnega duha domišljijo našo, s kakimi lepimi mislimi napaja našo dušo in s kakimi toplimi prirod mini čuvstvi ogreva srce na'e! Ta Odiseji Hočeš nočeš, moraš s tem junakom veseliti se in plakati spremljaje ga po njegovih čud-udi, vsakeršnih priklučenj polnih potih! Ali naš vek, ali n. pr. baš mi Slovenci nimamo junaka, ki zasluži, da se slava njegova vplete v velik epos? Ab, gospod urednik, nikar ne zategujte Hvojih usten takisto, kakor bi na sarkastičen smehljaj, ka li?! Imamo ga junaka, on živf mej nami. Odisej je pravi pritlikovec v primeri ž njim, k večjemu slavni — Thersites se mu sme še postaviti na stran; Don Quixote mu je samo od daleč podoben kar se tiče komične budalosti. Naš .junak" ima v svojem „značaji" še poseben moment anabronističuosti — in to ga dela tragičnega!   Za kakih 300 ali 400 let je
glasilo, niti dotični poročevalec parlamentarne večine, niti marki Bacquehem, ki se je z velikim govorom, kojega Nemci prehvahti ne morejo, udeležil debate. Iijemno stanje morejo le izjemne razmere opravičiti! A!i gledd Prage je mnenje tako rekoč vseh parlamentarnih strank, da je grof Taaffe v tem oziru zapustil knezu VVindiscbgiatzu prav neprijetno ded* ščino, da se je prenaglil, in da bi si bila vlada lahko še na muogo druzih načinov pomagala. Ali vzlic temu se vzdržujejo te naredbe in vzorna nemška levica, ki bi jih neodkritosrčnemu grofu TahhVu nikdar ne bila privolila, privolila jib je knezu Win-dischgratzu brez ugovora 1 In nasproti parlamentu se je kolikor mogoče zamolčalo, in samo dotičnomu odseku se je pod pečatom molčljivosti povedalo, kar je vlada sploh povedati hotela. Tako skrivno in rezervirano poročanje upeljal je bil že grof Taafle, kn omu je sedanji ministerski predsednik v svojem programu neudkritosrčnost očital. Gotovo pa je smel parlament in smelo je tudi občinstvo sploh v tem slučaji zahtevati, da se pokaže vlada v polni svoji odkritosrčnosti. Če se hoče z izjemnim zdravilom odpraviti izvanredna bolezen, ne moremo umeti, čemu se tukaj Bamo zdravilo apiBUJe in izpostavlja, o bolezni bo pa Bkoraj aičesar ne pove. Tukaj je odkritosrčnost potrebna In koristna Ali knez \V n-diichgratz Btoril je ravno tisto, kar je pred njim storil grof Taati«, — odkritosrčen bil je samo v odseku, v parlamentu pa ne. Koliko je odsek zvedel, tega ne vemo, toliko pa smelo trdimo, da se parlamentu ni toliko odkrilo, kolikor bi se bilo moralo odkriti pri tako nevarnih ukrenbah, kakor je vsaka izjemna ukrenba. Od tod torej izvira, da knez Win-dischgiittz ni bil odkritosrčen, in da je takoj pri prvem važnejšem slučaju zagazil v pregreho, kojo je malo časa poprej z emfazo grajal na svojem pri-jptelju in predniku, grofu Taaffe-u!
Kakor vlada, bile pa so neodkritosrčne tudi koalirane stranke, ki so glasovali za vladne predloge. Odkritosrčua ni bila levica, ker bi morala vsled svoje preteklosti in valed svojih liberalnih načel — izreči se proti vsaki izjemoi ukrenbi. Ta stranka Be je še celo takrat proti izjemnemu stanju izrekla, ko se je hotelo ž njim ukrotiti Dunajsko anarhiatvo! Ta neroško-liberalna Btranka ima
namreč prepozno prišel na tu svet. Doba grmad, krvavih inkvizicij in verskih vojsk bila bi zanj kaj hvaležna! Ali danes se nam dozdeva njegova »gorečnost* tako naivna, kakor če si v kakem velikem 111 * ■ h t u na ulici pod električno svetiijko kak gorjanec ukreše ogenj ob kamen in potem tisto tlečo gobico vtakne v svojo nosogrejko . . .
Ali .junak" je vsejudno naš Goriški inkvizitor, fanatizma dr. MahniČ! On sam vsaj misli, da je — junak. Tudi nčenci in somišljeniki njegovi po širni Sloveniji vidijo že zdavnaj okoli prorokove glave zlat „Sehein", nekako rovthično „aureolo". On je pri-poznana avtoriteta v vseh možnih rečeh — od „spo-lovne ljubezni" pa do deželnozborskih volitev, od poezije in estetike pa do teorije vohunstva. On je kritični orakelj, kateremu se klanjajo celo iofuli-rane glave . . .
In Vi, gospod urednik, majete z glavo, češ, da „dr." Mahuič ni sposoben i o hvaležen junak za moderni epos? Vidi se Vam, da se malo ali nič ne pečate s teorijo junaških epoaov. Nekdo, ne ve se, kdo je sicer spisal roman ,4000" iz tragikomičnega delovanja blaženega Antona s Kala, ali jaz bi rad imel epos v verzih 1 Kdo nam ga oaj spiše? Kdo bi imel tako fantazijo, da bi se upal lotiti takega
vsako leto manj principov, in da je kuez Wiudisch-griitz tako prebrisan in zvit lisjak, kakor je bil grof Taaffe, bi ta levičarje hitro vzgojil k pravim vladnim lakajem, ki bi konečno morda še celo za kon-fesijonaluo šolo glasovali, če bi ministerBtvo zahtevalo !
Neodkritosrčoi bili bo pred vsem tudi Poljaki. Poljaki — o njihovem slovanstvu niti govoriti nečemo — bili so najmanj poklicani glasovati za izjemne naredbe Praške, koje so, naj se reče, kolikor se hoče, s svojo ostrino zasajene le v češko, torij slovansko nit so. Poljaki, če tudi prebrisani politični kupci in mešetarji, bi se bili v tem slučaji — Bvojoga slovanstva Be itak nikdar ne spomnijo! — vender spomniti morab, kako ravno oni celi Bvet s svojim jokom in krikom napolnjujejo, kadar govore o ruskih izjemnih naredbah in o ruskih zatiranjih. A vzlic temu so lahkodučuo glasovali za izjemne naredbe v Avstriji, koje v Rusiji tako neradi vidijo! In še celo govornika so v debato postavili, ki se je imenoval demokrata, Ali pri vsem svojem demokratstvu govoril je tako, kakor bi ob* žaloval, da cela Češka ni v zasednem Btanji. Če o poljskih demokratih v prihodnje ne bomo posebno veliko držali, zakrivil je to gospod Szczepanowski s svojim bratomornim govorom v debati o čeških izjemnih naredbah.
Tako bi se dala vsaki stranki neodkritosrčnost očitati. Nemškim klerikalcem, češkim aristokratom, in še celo našemu kanouiku Klunu m našemu političnemu pismouku Mihi Vošniaku, ki bi bila oba tako rada za izjemne naredbe glasovala, pa se nista upala. Odkritosrčen je bil samo grof Hohenwart, ki je predlagal konec debate, boječ se, da bi se še kaj več ne povedalo v korist češkemu narodu, kakor se je že ! In zategadelj je stari liberalno-klerikalni grof Hohenwart udušil daljše govornike ter predlagal konec debate. Slava mu!
Tiskovne razmere na Primorskem.
Včeraj se je vršila pri Goriškem porotnem sodišču tiskovna pravda zoper izvrstni, v italijanskem jeziku pisaui list „11 Rinnovamento". Da spoznajo naši čitatelji, kake tiskovne razmere vladajo na Primorskem, hočemo tu priobčiti interpelacijo, katero
velikanskega dela! Homer, Cervautes, Firdusi, Ariost
— vso mrtvo! PraŠal bom še katerega izmej pesnikov Ljubljanskega „Dom-in-Sveta*;pri tistih pesnikih je še pravi .ogenj", neprisiljena navdušenost, izvirna duhovitost — — — jednega tistih bom še prašal, če si upa spisati epos o dr. Mahniču ali „Mahni-čijado". Ako mi pri teb poetih spodleti, potem gospod urednik, ne dobimo nikdar „Mahuičijade" . . .
No, kar se mene tiče, jaz, veste, da kaki „Mahničijadi* seveda nisem kos, a tako-le splošni načrt celega eposa bi pa že sestavil. Nekaj .spevov" sem pri)vizuru':no že skiciral, samo nikar tega nikomur ne pravite, da me kdo ne prekosi Zdaj zbiram zlasti gradivo, posamezue prispevke si zabele-žujem itd. Zidoje dni sem zopet obogatil bvoj zapisnik s takimi prispevki za bodoči slovenski tragikomični epos. Vsi ti prispevki niso majhne cene, ker slone* na zgodovinski, t. j. resnični podlagi. Izjemoma Vam jih pošiljam na ogled, za poskušajo, da se sami prepričate, kako se da prav lehko sestaviti iz takih navideznih malenkostij cela epopeja
— seveda, če človek znal To se razume, da ad interim, dokler ne najdem mojstra-poeta (o. pr. pri „Domu in Svetu") ostane vse tajno mej nama, ali, kakor diplomati govori, „sub rosa" . . .
je v drž. zboru podal poslanec dr. Lueger in katero bo Se mimo njega podpisali poslanci dr. Fer-jančič, Alfred Coronini, dr. Gregorec, dr. Gregorčič, Nabergoj, Spinčić, dr. Lagioja, Pfeifer, RobiČ, Povše, Dapar, Peric, knez Liechtenstein, dr. Geasmann in Schlesinger. Ta interpelacija BlOve:
, V Gorici izhaja list „11 R'nnovamento", ki se neprestano konfiskuje in ki je izpostavljen naj-neverjetnejfiemu preganjanju od strani c. kr. oblaatev, dasi si je postavil nalogo, delovati za avstrijsko državno idejo na meji in se buriti zoper iredentizem.
V italijanskem jeziku pisan, s takimi tendencami delujoč in vrh tega se neodvisen list, to je na Primorskem prava redkost. Prenesrečna, samomorska politika, katero tira vlada v tej provinciji, ne pripusti, da bi se kdo potegnil za tlačeno slovensko prebivalstvu v tej deželi ali naskočil Žide in druge pospeševalce iredentizma, niti najmanjšo kritiko oblastvenih naredeb in zmot, kamoli pojašnjenje razmer, ki vladajo ondu na škodo cele države.
Že dnu 1. marca t. I. stavili so poslanci dr. GesBmann in tovariši do pravosodnega ministra z dokazi opremljeno interpelacijo, na katero se ni odgovorilo in ki tudi ničesar ni koristila. Da, od tedaj bo c. kr. oblastva in zlasti gospod namestnik še nekam posebno trudijo, da bi uničili ta, popolnoma na avstrijsko-patrijotični podlagi stoječi list in njega pogumnega urednika spravili v nesrečo.
Ne samo, da se konfiskacije innožo, izmišljajo se tudi že neresnični popravki in nalagajo čutne globe. Da bi se naročniki odvrnili od lista, naročilo se je c. kr. orožuikom, oaj v javnih lokalih in tudi v privatnih hišah poizvedo, kdo je na list naročen, in naj tistega naznanijo. Tudi c. kr. pošta mora sodelovati ter pošilja naročnikom namenjene liste administraciji nazaj, časih celo z nesramnimi opazkami. Tako je c. kr. poštni urad v Rubiji pri Gorici dne 18. julija 1893 zavrnil list z opazko „Si prega di non disturbare piu con questo fogliaccio". (Prosi se, ne več nadlegovati s tem lističem).
Ker vse to ni nič zaleglo in je „Rinnovamento" prej ko slej izhajal, prišlo je v porabo novo sredstvo. Dobrodošli povod za to so bili nekateri Dunajski dopisi o namestniku Rinaldiniju in o primorskih rszmerah, obelodanjeni v „Neue PreussiBche Zeitung", katere dopise je bil „Rinnovamento" priobčil v prevodu.
Vršile so se hišne preiskave pri domnevanem pisatelju oziroma prelagatelju tistih dopisov, ki jedva nemški razume in ni sposoben preložiti kakega članka, potem pri tedanjem odgovornem uredniku in v tiakarni. Dva redarja sta odgovornega urednika gnala kakor kakega hudodelca na okrožno Bodišče, kjer se je mož dal prestrašiti ter povedal neresnico, da ni bil nikdar odgovorni urednik lista.
G kr. državuo pravdoištvo je porabilo to izjavo ter proti prvoimenovani osebi, proti voditelju tiskarne in prejšnjemu odgovornemu uredniku začelo subjektivno postopali.
Neka četrta oseba, ki ni imela nikakih zvez z „Rinnovamentom", bila je dvauajst dnij v preiskovalnem zaporu, potem pa jo je c- kr. državno pravd-ništvo s posebno sjiretnostjo zapletlo v zatozbo.
Zatožni up s je vreden posebne pozornosti, ker toži c. kr. državno pravdništvo zaradi vseh, tekom tega leta koufiikovaoih člankov — to je gotovo iz
Ergo? — Da!
Nr. 1. Dr. Mahnič je bil poslal, ali dal poslat, tisti zvezek „11 in. Katolika", v katerem je napadal dva Mariborska duhovnika, namreč dra. Medveda in vikarja Iludovernika, knezoškofu dru. Napotniku. Kaj je storil knezoškof dr. Napotnik? Zapisal je na platnice dutičoega „Rim. Katolika" : ,Ne sprejme se!   Reto url" .. .
N r. 2. Dr. Mabnič je bil pisal letos v Zagreb lastniku iu izdajatelju »Agramer Tagblatta" laskavo pismo, v katerem obeta .Tagblattu" najmanj kakih 300 abonentov več, ako se izdajatelj zaveže, da bode pisal list po novih Mah-ničevih principih! Kaj je odgovoril „Agra-mer Tagblatt" ? r W r konnen jlhrem Anerbieten, U. Dr., nicbt antapreohenI*   (Tako nekako!) . . .
Nr. 3. Pred nekaj tedni umrl je tam gori v Strassenglu pri Gradci cistercijenški menih dr. Gabrijel Malis. Bil je Slovenec, rojen v Št. Petru v Savinjski dolini. Dasi je živel na tujem, vender ni pozabil domovine svoje, nego se živo zanimal za vse narodno in knlturno gibanje slovensko. Poznal je zlasti na tanko tudi najnovejšo literaturo našo, čital   tudi  Mahničeve  napade na književnost našo.
reden slučaj — in sicer v prvi vrsti novega odgovornega urednika rečenega lista, d oči m je popolnoma ignoriralo — v zamolčanju se kaže mojster sloga — dva tudi kontlakovana članka „Lo smarrimeoto di una lettera amoroaa" (Izgubljeno ljubavno pismo) in pa pesem na Goriškega župana, ki sta oba ta prizadeti osebi posebno značilna.
To izgubljeno ljubavno pismo, ki je najbrž glavni povod vsemu z visoke strani prouzročenomu preganjanju, pisano je bilo neki trafikantinji v Trsta in podpisano s „Teodorčino." Dasi ni v tem pismu (isto feič, kar bi bilo zoper moralo, Be je vršila razprava o ugovoru vender tajno, Češ, da gre za visokega državnega funkcijonarja v deželi. Konfiskacija se je potrdila. Tudi pri pesmi zoper Goriškega župana, tega protegćja namestnikovega, se je postopanje c. kr. državnega pravdništva pokazalo kot utajevanje, kakeršno je navadno na Primorskem.
Z ozirom na popisane razmere, ki svedočijo, da vlada pri c. kr. oblastvih neka animoznost, valed katere se je za prizadete osebe bati najhujšega, z ozirom na sestavo Goriških porot, pri katerih so večinoma samo Italijani porotniki, dasi sta dve tretjini prebivalstva slovanske narodnosti, z ozirom na žalostno perspektivo, katero imajo po skušnjah letošnjih porotnih obravnav zatoženci, mej kojimi so trije Slovani, vprašajo podpisanci— prilagajo interpelaciji zgoraj omenjeno zatožnico in več številk lista, — njegovo ekscelenco gospoda pravosodnega ministra:
Ali je voljan, prepričati se o resničnosti gorenjih naredeb in naroČiti kar treba, da se slovanski državljani ne bodo na milost in nemilost izročali svojim sovražnikom, in da se naredi konec šikanam in preganjanju, kateremu je patrijotičen list za svojo resnicoljubnost in odkritost izpostavljen od strani c. kr. oblaatev."
Državni zbor.
Na Dunaj i, 14. decembra.
V današnji večerni seji začela se je razprava o budgetnem provizoriju. Mmiaterski predsednik knez \V i n d i s c h g r a e t z oglasil se je prvi in rekel, da vlada še ni imela prilike storiti kaj, kar bi jej bilo pridobilo zaupanje tistih krogov, kateri jej sedaj še ne zaupajo, in utrdilo naklonjenost tistih, ki jej blagohotno zaupajo. Delovanje vlade je odvisno od zadovoljnosti vladarjeve in od podpore parlamenta. Politična situvacija je ustvarila koalicijo velikih treh strank za vkupno zakonodajno delovanje. Če ee jej pridružijo še drugi elementi, bo to vlada z veseljem pozdravila, sicer se pa nadeja, da si koalicija pridobi novih prijateljev in utolaži njene nasprotnike. Vlada ima težke naloge resiti in more svoj smoter doseči le če zavezniki zapostavijo marsikako svojo željo v interesu vkupnega delovanja. To požrtvovalnost je le tedaj pričakovati, če se zavezniki zjedinijo na ohranitev vknpnih državnih interesov in zaupajo vladi, da ta ne bo ničesar storila, bar bi bilo proti njihovim temeljnim načelom. Sklicuje se na vladno izjavo pristavljam samo še zagotovilo, da ima vlada trdno in dobro voljo, držati se svojih obljub.
Posl. dr. Brzo rad pravi, da je novo mini-steratvo samo slabša izdaja Taaflhovega kabineta. Minister Plener bo v ministerstvu važno ulogo igral. Ze njegovo ime  pomeni   za  češki narod program.
Kadar je utegnil, prišel je mej rojake svoje na južno Štajersko in kadar je bil dobre volje, dekla-miral je na veselje cele družbe to ali ono pesem slovensko. Še preteklo poletje deklamiral je rajni dr. Malis v neki s'ovenBki družbi starogrško basen „Pegaz in osel" („Ljubij. Zvon" 1891) dovršeno lepo ter Bpremljal to deklamacijo svojo z nedosežno mimiko. Dr. Malia je bil od srca vesel, kadar je čital, da je kdo Mahniča „potipal" . . .
Nr. 4. V Celji se dela v novejšem času propaganda za Mahniča, odkar na c. kr. gimnaziji vsega spoštovanju vredni starina g. Ivan Krušić ni več profesor veronauka. Ni še namreč dolgo tega, ko je neki duhovni gospod ukazal nekaterim gimnazijskim dijakom, da so morali zaupnico podpisati
— dru. Mahniču! Tudi vsak abiturijent, ki hoče vbtopiti v Mariborsko bogoslovje, mora poprej iti k dotičnomu gospodu ter vpričo njega podpisati zaupnico dru. Mahniču! Ali to ni pikantno, kaj?
Glejte, gospod urednik, ali ni dr. Mahnič zares
— junak, vender vsaj komičnega epoBa? čez vse gimnazijce že ima svojo neomejeno oblast! Na vse zadnje so bo še na naši gimnaziji ustanovil kak pSpitzelverein* ... JožePolulski.
Grof Thun je Še vedno namestnik na Češkem, in on naj resničnost in odkritost spravi kot načelo v upravo? Govornik izjavi, da bo njegova stranka glasovala proti budgetnemu provizoriji«.
Posl. dr. Menger pravi, da ae levica ni šele valed volilne reforme odvrnila od ministeratva Taaf-fnovega, ki je imelo narodnostno vprašanje sa nekak disposicijski fond, nego Se iz drugih razlogov, kateri so se nabrali tekom let. S koulicijo ae je dosegel odstop Taaffov in ustanovitev rainiaterstva s sodelovanjem parlamentarnih strank ter nekaj, kar je v Avstriji novo, to namreč, da se je ovrgla trditev, da Avstrije stranke druga drugo bolj sovraži, nego ljubi Bvoje in državne interese. V zbornici je sivolas državnik, proti kateremu sem se z novo silo boril, odkar sum stopil v politično življenje. Priznam sedaj, da je on v minoli krizi, ki bi bila lahko postala nevarna, dal prvi znamenje, da morajo avstrijske Htrauke državo bolj ljubiti, nego druga drugo sovražiti. Z glasovanjem o provizoriju se izreče vladi zaupanje in zato priporoča govornik vzprejem predloge.
Posl. Schlesinger bo izreče zoper koalicijo in se bavi potem z vprašanjem o regulaciji valute.
Razprava Be zaustavi. Nabergoj interpelira zaradi postopanja uprave Tržaških skladišč napram slovenskim delavcem.
Prihodnja seja jutri.
Na Dunaj i, 15. decembra.
V današnji seji govorili so skoro sami slovenski poslanci, namreč K lun, dr. Ferjančič, grof H n ln« n w a r t in dr. Gregorec. V imeni poljskega kluba je govoril vitez Benoe, v imeni vlade pa finančni minister dr. Plener. Debata je bila jako zanimiva.
Posl. K lun pravi, da odobrava nekatere točke vladnega programa in kar je obljubila storiti za socijalno bedo, to je vsem po godi. Ali samo z ma-terijelnim zboljšanjem ni dovolj storjeno, skrbeti je tudi za nravno zboljšanje razmer. V tem oziru bi bilo Želeti, da je vlada določneje govorila, ker je v naši katoliški državi ne sme biti strah priznati, da je vera jedino zdravilo in da hoče zato cerkev čim bolj podpirati. Tudi resničnost in odkritoBt, katero je obljubila, odobrava vsakdo, a dobro bi bilo, da je bvoj program popolnila z besedo pravičnost. Če nismo z vlado povsem zadovoljni, tako je tega krivo ne toliko to, kar je v programu izrekla, kakor to, kar je zamolčala. Odkar so se izdali državni osnovni zakoni, obrneno je vse stremljenje malih narodov na to, da se izvede zajamčena jim ravnopravnost. Ne* kateri teh narodov so še vedno tam, kjer so bili pred 25 leti, ali pa so š« na slabšem. Kaj Be je v prestolnem govoru I. 1879. vse obljubilo! A vlada je imela' samo lepe besede za nas in kar je storila, to je storila ne iz lastnega nagiba ampak vsled pritiska okolnostij. V tem obziru pogrešamo — žal — v vladnem programu vsakega pojasnila. Umevno je torej, da pri tem nedostatku v programu ne moremo vladi nič preveč zaupati in da smo se koaliciji pridružili z neko reservo, kar je vidno iz Šukljejeve resolucije. V naprej in za vsako ceno se pa nismo izrekli kot nasprotniki novih razmer. Kakor bo vlada proti nam postopala, tako mi proti vladi, katera nima povoda, zoperstavljati se pravičnim našim težnjam. Naše zahteve so znane. Mi ne zahtevamo izjem, dobrot in koncesij, ampak samo našo pravico. Vlada nam lahko ustreže, ker ne zadene to nikjer ob pravice drugih narodov. Slovenci zahtevamo zase samo tiste obzire, kateri se jemljejo pri vsaki priliki na druge narode. V interesu države bi bilo, ustreči pravičnim potrebam in zahtevam slovenskega naroda, ne pa cesarju in državi tako udanega naroda, kakor so Slovenci, ostro odbijati. Nadejamo se, da bo nova vlada ustregla pravičnim jjriiadevaojem in zahtevanjem slovenskega naroda ter mu dala sredstva za izobraževanje v materinščini ter slovenskemu jeziku v šoli in v uradu pomagala do priBtoječe mu veljave. Če je vladi res na koaliciji, potem mora biti koabrancem dobrohotno naklonjena, ne sme nasprotovati njihovim zahtevam, nego jim mora pomagati, da dosežejo svoje smotre. Sprijazniti se mora z mislijo, da je v Avstriji poleg Nemcev še nekaj drugih narodov, ki imajo iste pravica kakor nemški, če pa bi vlada ne imela moči, poguma ali volje — česar ne verujemo — dovoliti to narodom, kar jim gre, potem bi seveda vedeli kako nam je soditi koalicijo in bi po tem ravnali.
■C Dalje v prilogi. ~W
Priloga ,,S.ovt-nHkpm" Nan^u" fci. 288, rim* 1(5. decembra 1893.
Posl. dr. Ferjančič pravi, d* je> ves parla ment zadnji (as tičal v političnem maramu Državni voz je bil tako zavožen, da ni nihče vedel, kaj in kako. Iz tega položaja nam je pomagala vnlilim reforma prejšnje vlade, ki je T .1 m t! ■ ■ u izpodbila tla in naredila prostor drugi vladi. Že sestava te nove vlade ne more v nas obujati za u p a n i a. Imenuje se koalicijska vlada, ali koalicije ni preveč doslovno jemati. Deset milijonov Slovanov ni zastopanih v koaliciii, in zato vara sam sebe, kdor o njej govori. Program nove vlade že celo ni tak, da bi jo mogli pod prati. Justična reforma nam je pri srci prav tako, kakor vsaki drugi stranki. Volilno reformo z interesnimi skupinami jih, kakeršno je vlada napovedala, b o d «» m o morali odkloniti. Tudi tisti točki programa, v kateri se pravi, da morajo do rešitve volilne reforme mirovati politična vprašanja, ne moremo pritrditi, ker ne moremo dopustiti, da bi le za nekaj (asa mirovalo narodnostno v|>rašan;e. Sicer pa ima ta izraz za koalirane stranke poseben pomen, ker bo levičarska glasila, koj ko Be je govorilo o koaliciji, izjavljala, da se je lev-ca oklene le če se ji zagotovi naroduo in politično posestno stanje in dan pred razglaŠenjem programa je „Fremdenblatt" izpovedal, da je podlaga koaliciji zapostava narodnostnih vprašanj. Govornik navaja potem pritožbe slovenskega naroda glede šol in narodov, pojasnjuje sedauje razmere in nadaljuje potem: Z ozirom na te razmere se napram koaliciji ne moremo znebiti neke previdnosti in obžalujemo, da je občespoštovaui drŽav nik, ki je pri ustanovitvi koalicije igral tako odločilno u I o g o , in katerega pošilja slovenski narod dvajset let v to zbornico, vse to prezrl ali pa zanemaril, daje mislil, da smo zadovolini b samim konservatizmom. Mi Slovenci nimamo prav za prav ničesar konservi-r a t i. Preteklost je za nas samo vrsta krivic. Ce pa razumete s konservatizmom to, da ae nove raz mere razvijajo organično iz starih, potem smo mi kouservativci po prepričanji. Ali mi hočemo razvoj, ne pa zastajanje in mir iu zato z ozirom na te razmere in na vladni program nismo dvomili in odlašali ločiti se od zveznikov, da bi se ne mislilo, da podpiramo tako vlado in tako politiko. V stari zvezi ostali rojaki izjavili so na usta predgovornika, da sodijo razmere takisto kakor mi, da nas loči simo različna taktika in BloveBno so obljubili, da krenejo na tisto pot, kakor mi, če se ne ugodi našim tir-jatvam. Vzlic temu morem v imeni klubovih tovarišev izjaviti, da bodemo glasovali za budget, ker je ta potreben in ker ni izključeno, da bo vlada preiskala naše razmere in je sauirala, ekscelenci Plener in W ur m brun I sta rekla svoji stranki: Gospodje! Državne osnovne zakone imamo in ti se morajo izpolniti. Če bi bh to ne obistinilo, našli nas boste v boju uu Btrani drugih Slovanov. (Živahno odobravanje in ploskunje.)
Posl. grof Hohonvrart povdarja, da ni dovoljevanja budgeta nikdar zmatral za izraz zaupania vladi in da bodo konservativci glasovali za j>redlogu, ker je potrebna. Ker bodo govorniki vseh strank pri tej priliki določili svoje stališče, naj storim tudi jaz tako. Kakor levičarji in Poljaki, stopili so tudi kouservativci v koalicijo, ne da bi se bili odpovedati Bvojim principom Zmerne stranke so se združile ne Bamo, da izvedejo primerno volilno reformo, nego tudi da odbijaju tirjatve radikalizma in pospešujejo interese prebivalBtva. Program vlade nalaga sicer strankam neko samozatajevanje, nikakor pa ne določa, da mora ves razvoj naših institucij zastati, narobe, v okviru obstoječih zakonov se da v vsukem obziru še marsikaj storiti, da se ustreže opravičenim zahtevam. Vlada je obljubila krepko upravo in z ozirom na to, da Bide* v ministerstvu pristaši raznih strank in ima vlada impozantno večino, jej bo mogoče, resno in odločno postopati, odbijati ekstremne tirjatve in zadoščati resničnim potrebam. To nas navdaja z nadejo, da bode vladno delovauje tako, da jo bomo mogli z veseljem in z vso Bilo podpirati.
Poslanec dr. Gregorec pravi, da so on in tovariši njegovi morali izstopiti iz Hohenwartovega kluba, ker zanje ni mesta v koaliciji, 8 katere mi-nisterstvom je nemško-liberalna stranka dobila drž. upravo v roke. Nova vlada je nemško liberalna in to pomeni zapostavljanje in preganjanje slovanskih narodov, nedotakljivost liberalnega šolstva in liberalnih konfesijonalnih zakonov, manchestrovatvo in
proletariznvanje srednjtga stanu, nove dolgove in uova bremeua. Take vlade ne morejo jugoslovanski pun lanci pod pirati. Težko nam je bilo, ločiti se od dolgoletnih prijateljev, a kriv je tega naš vkupni vodja, ki je brez naše vednosti in zoper uašo volp) podrl grof* Taaffja in ustvaril novo situvacijo. Ne Plener z vibrajočo perjanico oa šlemu, ampak verni Fridolin, dolgoletui in pogumni vodja konservutivcev ie vrgel grof* Taaft^a in ne na korist svoje Btranke, ampak na korist nasprotnikov. Giof ITihenvvart je 1 • i .I Pleuerjem ka|>ituliral in držal streme, ko se ie ta dvignil na sedlo. Ta katastrofa avstrijskega Uoiiservatizraa, prouzročena po vodji konservativcev, ie najbolj presenetila ves svet Ta s 11 !0va volilna re firma je imela namen, uničiti premoč nemško-liberalna stran e. Da je gr< f Hoheuwart sam prevzel vlado ali postavil v ministerstvo dva konservativna parlamentarca, potem bi se Jugoslovani ne sjiodti kali tak', kHkor sedaj ob vladi. Tako pa je ministerstvu Wmdtschgr atzovo nova izdaja Lasserjevega ministerstva. Plener sam pomeni popoln program in Sicer program liberalnega manrlvatcrstva. Njegovo imenovanje je na borzi obudilo največjo radost, Gospodarski razvoj bo najbrž tak, kakor za (asa LssBerja, tudi krah ne izostane in iz teh uzroknv neftejo jugoslovanski poslanci stati v koaliciji, ker nečejo biti sokrivci tega, kar gotovo pride. Vlada zahteva, naj mirujejo politična vjirašania. To Be lahko zahteva od tistih, ki ho Biti, ne pa od tistih, ki so lačni. Svoieinu vodji sledili smo vsaj v začetku z največjim zauiiaujem iu /. ozirom na njegove zasluge za konservativno in za naroduo stvar. Kmalu pa je nastala vedno rastoča nezaupnost in naposled je uaše zaupanje popolnoma ugasnilo. Na-rohe-Mozes nas je vodil štirinajst let po Taafteovi puščavi, nazadnje nas pa speljal zopet v Egipt, to je pod nemško - liberalni regime. Znani Ione z mesom so sicer tukaj tudi, ali okoli njih stoji toliko narodnih naših nasprotnikov, da ne moremo do njih. Zato smo se od njega ločili in zdaj mislimo kot (lani slovanske koalicije .'ukan, kaj se primeri. Najbrž pojdejo za uHini tudi kouservativci in čim se to zgodi, spomnili se bodo Poljaki svoju dolžnosti in — konec bode četrti liberalni eri ter čas za uh-novitev železnega obroča. Dotlej pa bb bomo jugoslovanski poslanci odločno potezah za pravice in tirjatve narodove, delujoč za Boga, cesarja iu domovino. (Živahno odobravanje iu ploskanje.)
Posl. vitez Beno o izreče v imeni poljskega kluba vladi zaupanje pričakuje, da bode delala v smislu avtonomije in ustrezala željam poaamezuih narodov, v kolikor je to mogoče z ozirom na državo, ter upa, da bode vse opustila, kar bi meglo oško-diti jednakovrednost koaliranih strank.
Posl. dr. Laginia navaja pritožbo in tirjatve isterskih Hrvatov in Soveucev ter pravi: Za avstrijsko vlado je naravnost sramota, da stoji na čelu politične vlade na Primorskem mož, ki ne zna jezika velike večine prebivalstva iu je odkrit aovražuik tega naroda. Govornik se izreče zoper budget.
Posl. dr. Romančuk pravi, da Malorusi od vlade ničesar u pričakujejo, in da jej zato tudi ne zaupajo.
Posl. Spinčić dolži uj>ravne organe  na Pri morskem, da sovražijo Slovane in je preganjajo ter navaja dolgo  vrsto  vzgledov s katerimi dokazuje „da se Primorska preparira za odstop Italiji in da vtadui organi to podpirajo".
Finančni minister dr. Plener konstatuje, da da so pri budgetnera provizoriju nekdaj običajne fi nančne debate prišlo >n navade. Vzlic temu hoče tudi s tega stališča pojasnim budget. Govornik razpravlja obširno o titiančnopolitčuih namerah vlade in razvije v tem oziru cel program. Glede političnega položaja pravi, da Btranke bvoj'h teoretičnih nazorov ne morejo do pičice vzdržati Veže jih pa to, da priznavajo opravičenost avstrijske tradicije. Prejšnje vlade ao pač tudi v narodnostnim oziru grešile, zlasti v Istri in v Dalmaciji, kar pa se bo zboljšalo. Trditev poslanca Gregorca, da je marki Bacquechem iz vladnega programa izpustil točko o ravnopravnosti, je neosnovana. Osobno občevanje mej koali-ranci bo naaprotstva ublažile. Prej se ni mogla sestaviti koalicija velikih treh strank, ker se take stvari ne dajo prisiliti, ampak se morajo razviti same iz sebe. Revolucijsklm govorom se vlada ne bo
uklonila.
Seja bo na to zaključi. Prihoduja seja zvečer.
Pol i t i či 1 i razg I e< I.
\ o Iran j«" dežele.
V Ljubljani, 1(5. decembra
Izjemne navedbe.
Pri glasovanji o HeroMovem predlogu, naj se z izjemnimi naredbami določeno sist'ranje porot ne odobri, glasovali so za predlog: Mladočehi, moravski Čehi, člani jugoslovanskega in Spinčičevega kluba, protisemiti, nekateri divjaki, Malorusi Romančuk, Teliševski in Podlasecki ter socijalista Kronavvetter in Perneratorfer; proti predlogu: levičarji, Poljaki in konservativni klub. Glasovanja so se vzdržali : vsi nemški nacijonalci izvzemši Fiirnkranzu in Polz-hoferja, ki sta glasovala za Heroldov predlog, potem levičarji Beer, Exner in Fournier, vsi Trentinci in isterska poslanca Bartol i in Hizzi, vsi slovenski koaliranci izvzemši IIohenwarta, konservativca Morsey in Treuinsfeld, Rumun Zurkan, češki veleposestniki Fabian, Papstmann. Sulc in Kleist, poslanci Pollak, Lienbacher, Troll, Zallinger, Meznik, Poljaki: Pientak, Roszkovvsko, Sokolovrslri, Levvicki, Lewako\vski, \Veigel, Tyszkiewicz, Potoček, Hof-mokl in Malorusi: Ohrimovič, Mandišovski, Bar-\vinski in Volan. Razven večino Poljakov in čeških fevdalcev ni torej noben Slovan glasoval za izjemne naredbe.
Češki vefeposesf n tk i
Nevolja češkega naroda zoper veleposestniške poslance iz Češke rase od dne do dne. Zadnjič smo javili, da je eksekutivni   komite čeških veleposestnikov doposlal poslancem resolucijo v kateri se zahteva, naj varujejo narodne in državnopravne principe češke. Dunajski  „Vaterland" je na to priobčil veleoficijozen komunike,  v  katerem  pravi,   da poslanci  take  resolucije nikdar  niso  videli. Praška „Politik"  natisnila je v včerajšnji  številki to resolucijo v celoti  in s tem  na laž postavila  9Vaterland u in njegove inspiratorje.   Boj zoper nenarodne veleposestniške poslance   utegne  postati še posebnega pomena, zakaj  zdaj   delujejo narodne stranke češke na to, da  se narodni   elementi  mej veleposestniki odcepijo od kluba in ustanove svoj poseben klub  čeških  veleposestnikov.    Z ozirom na veliko nezadovoljnost, ki vlada mej češkimi veleposestniki glede postopanja  njihovih  poslancev, je   prav verjetno, da se to obistini.
T nanj c države.
Noro italijansko miniaterstvo
Kakor zatrjuje vladi službujoča „A g e n z i a Štefani", posrečilo se je Crispiju naposled vender sestaviti novo ministerstvu. Novi kabinet je tako-le sestavljen: Crispi predsedstvo in notranja dela, Albert baron Blanc, unanja tleh, ('alemla pravosodje, Sonino finance, Saracco javna dela, Mocemii vojska, Morin mornarica, Baccelli nauk, Boselli poljedelstvo, Ferraris pošte in brzojave. Danes bodo novi ministri prisegli, v ponedeljek pa se predstavijo parlamentu, kjer bo Crispi razvil vladni program. Merodajni krogi sodijo, tla je finančni minister Sonino jako spreten strokovnjak in da se mu morda posteči urediti gospodarske razmere.
Iievixifa Iterolin s L'v<ja đogoVOVa*
Peterburške ,,N o v o s t i" pišejo: Bolgarsko vprašanje samo na sebi ne igra nikako uloge. Rusija se ne vtika v bolgarske zadeve, ali otl rešitve bolgarskega vprašanja j S odvisna rešitev mnogih drugih balkanskih vprašanj. Cuje se, daje Kalnoky v Monzi izposloval dovoljenje Italijo za aneksijo Posne in Hercegovine. Oe sproži Avstrija to vprašanje, stopijo tudi druga vprašanja na površje in s tem tudi bolgarsko. Zategadelj bi bilo v interesu ne samo prisade tih, držav ampak sploh evropskega
miru, da se bolgarsko vprašanje končno reši, da bi
nehalo biti narok nesporasumljenjn in nemiru. To pa drugače ni mogoče, kakor s popolno revizijo H. rolinskega dogovora, katero revizijo Rusija že dlje časa ti rja.
Dopisi.
■ Kagrelta, 1 I. decembra. [Izv, d op.] ("Iz budgetnega odseka.) Hrvatskega sabora bmlgetni odsek imel jo danes svojo zadnjo sejo, v kateri je — naravno — vzprejel avtonomni budget za leto 1894, kakor ga je vlada predložila. Tudi v saboru Be bode vzprejel, saj smo mi lojalni in storimo vse, kar vlada zahteva. Kako pa bi tudi ne? V našem saboru sedi 78 mož, kateri se imenujejo „narodni poslanci". Od teh je sedaj, ko je v Btodu izvoljen K u m i £ i d, 10 opozicijonalcev ; pardon ! Vseh opozicijonalcev je skupaj 11 ; vsaj jih toliko sedi na levici. Ali gospod Pavle J o v a-novic s pridevkom Dinarcu-, jedini zastopnik takozvane „neodvisne srbsko stranke", je v opoziciji proti sjedinjeni opozicij', in kaj rad glasuje z ma-djaronsko večino. Itazžalili bi ga toraj, ako bi ga imenovali opozicijonalca. OsrAmimo zato pri prvi številki: v saboru imamo 10 opozicijonalcev, tedaj manjka še jeden, da hi mogli sami kaj predlagati. Na drugi strani pa sedi 77 mož — Gjorgjo K r o-
S t i ć, poslanec za dolnje mesto v Osieku je namreč včeraj umrl — h katerim se pridruži še nekaj velikih županov. Večina je torej tako močna, da bi mogla opozicijo kar pozobati, ako bi to zahteval ban grof K h u e n-H e d e r v a r y. Pa to on noče. Saj vsak čas pravi, kako hi rad videl več opozicijonalcev v saboru. To bi sicer ne bilo težko, a baš je čudno, da si tega veselja ne pr.vošči. Nekoliko besed našim velikim županom in on bi mogel imeti v saboru več opozicijonalcev, nego bi mu bilo morda ljubo. A pustimo to sedaj, saj vemo, da besede niso delo, pa se vrnimo v budgetni odsek. — Ker nima opozicija zaupanja k .sedanjemu banu, bilo jo povsem naravno, da je odklonila budget, a uprav tako naravno je bilo, da ga je madjaronska večina vzprejela. To ni zanimljivo, Bolj pa je bila interesantna specijalna debata. Predaleč bi nas peljalo, ako bi hoteli ponavljati vso zlate besede, katere so opozicijonalni poslanci, posebno dr. F r a n k in J a k č i n banu pa Madjaionotn povedali. Omenimo torej samo nekatere drobtinice. Jako zanimljivo je n. pr. kaj naš ban ve? Tri leta so minula, odkar je umri Zagrebiki nadškof M i h a 1 o v i c h, tri leta že nimamo tukaj vrhovnega pastirja.; Opravljajo nas, da nismo dobri katoličani, a mi bi jih mogli vprašati, zakaj nam ne dajo najvišjega duhovnika? Mi tega nočemo. Saj vemo, zakaj ga še nimamo! Vkljub naši naučni in verski avtonomiji bi nun radi tudi nadškofa iz Pešte poslali. Ban, kateri je tudi iz Molj irske k nam prišel, bil bi s tem povsem zadovoljen. Hvala Bogu, da imajo Hrvatje še nekaj vplivu v Rimu, pa vemo, da bodemo dobili le takega nadškofa, kateri bode dober duhovnik in Hrvat. To vedo tudi v Pešti in na Du-nuji, a vender se še vedno obotavljajo in iiofejo predložiti tacega duhovnika, kakoršnega bi mogla kunja potrditi. Tri leta — to je gotovo dolg čas. To si je mislil tudi poslanec J a k č i n, in zato bana Vprašal, kaj mu je znano o imenovanji nad« škofa. A kaj mu je grof K h u e n-H e d e r v a r y odgovorit? — Da nič ne ve! On, glavar dežele, pa nič ne ve o tako važnem vprašanji! Kdo pa bi naj potem kaj vedel V A kaj on prav za prav ve*, ako mu to ni znano? Dr. F r a n k ga je potem še vprašal, je li bilo njegovo juitovanje v Djakovo s tem vprašanjem v zvezi; na to pa je povsem la-konično odgovoril, da ne. No, sedaj vsaj vemo, kakšnega glavarja imamo 1 A novega to ni nič. Da mu ni mar za našo najimenitnejše zadeve, to smo tudi že poprej vedeli. — /e v začetku sedanjega zasedanja interpeliral je poslanec B a r č i č, kaj bode h hrvatsko gimnazijo na Reki. Znano je, da so Madjari na Reki že vse okupirali, kakor da bi bila Beka res madjarska. Poprej je bila na Reki hrvatska sodnija, bilo je tam hrvatsko okrajno glavarstvo — sedaj je to vse v Sušaku, na Reki pa je ostala samo še hrvatska gimnazija, katera pa je Madjaroni tudi trn v očeh. To gimnazijo pohaja kakih 100 mladičev, vidi se roraj da je ta šola potrebna. A vse kaž^, da misli o Madjari sedaj tudi hrvatsko gimnazijo z Reke odpraviti, potem — tako
mislijo — bi se vender jtozibdo, da je Reka del hrvatske kraljevine. Poslanec B a r č i č je torej vprašal, kaj namerava vlada glede gimnazije. Preteklo je nekaj tednov, a ban še ni nič odgovoril. V budgetnem odseku je torej tudi dr. F r a n k vprašal, kaj bode s to gimnazijo. A bil je srečnejši, nego B a r č i č. Ban je namreč odgovoril, da je za gimnazijo že preskrbljeno, in da bode na B a r-t i č e v o interpelacijo v saboru odgovoril. Radovedni smo, kaj bode rekel. A jako se bojimo, da ne bode nič prijetnega, ker je že lani jedenkrat dejal, da je vso jedno, stoji li gimnazija na desnem ali pa na levem bregu Rečice, namreč na Reki ali pa v Sušaku — Gosp. Pavle .lova n o-v i <'• molčal je v odseku kakor riba. Zalo pa je drugi jeden Srbin pl. M i 1 e k i č spregovoril. Njegovega imena menda Se niste slišali, a to nič ne de. Izgubili niste pri tem nič. In malokdaj govori, kakor sjdnh nafti Madjaroni ; a če vender jedenkrat usta odpre , potem pove gotovo kako neumnost. Tako tudi sedaj. On ne zahteva nič dru-/.. ga kakor to, da bi se v naših srednjih šolah poučevalo — m ad j a rs ki. Kaj tacega se menda ae ni na celem svetu zgodilo, a mogoče je le pri nas, jednostavno zato, ker je pri nas sploh vse mogoče. Gospod Mi le ki'ć miali, da bi Slavoncem posebno koristilo, ako bi znali madjarski, ker imajo blizo do madjarske moje. A on pozabi, da ob meji skoraj nikdo ne govori madjarski; sa žive tam sami Srbi, Hrvalje in Nemci!   In pravi tudi, da jo znal
ban Mažu ranic madjarski, a vender je spisal „Čengić-ago". In tudi Strossmayer in Starčevih znata madjarski, pa sta vender dobra patriota. Pa res! A kaj pa bi rekel gospod M i I e k i ć , ko bi mu mi odgovorili, da znajo nekateri Madjaroni ruski, pa bi zahtevali, naj se vpelje ta jezik v srednje šole. Gospod Mile ki ć bi se rad priljubil Madjarom, to je vse. A prevaril se je. Toliko je naša avtonomija še vredna, da nam bode pomagala, braniti se madjarizacije. A še nekaj naj gospod Milekič in tudi ban, ki mu je pritrjeval, pomislita: Hrvatov niso mogli germanizovati, a vender so Nemci v kulturi močnejši od Madjarov. Zastonj hi bili tedaj vsi poskusi za madjarizacijo, a gospod Milekič, ki madjarski jezik tako žarko ljubi, naj gre čez Dravo, tam bode imela njegova ljubezen gotovo več sreče, ko pri nas. — Se nekaj: včeraj je pripovedoval dr. Frank v odseku jeden slučaj, kateri pokazuje jasno, kakšno pravico uživajo pri nas opozicijonalni časniki. Jednega dneva bil je „Obzor" konfisciran. Urednik „Hrvatske" tega ni vedel, ker je videl „Obzoru še zjutraj v kavarni. Z ito je pretiskal beležko iz „Obzora", katera je bila konti-jcuana. Tožili so ga. On je dokazoval, da mu ni bila konfiskacija znana. Hotel je s pričami dokazati, da se ni iz uredništva maknil, da torej ni mogel za konfiskacija zvedeti. A sodnik ni pripustil prič, marveč je odsodil urednika na kazen 200 goldinarjev. Po svojem prepričanju! Kako se je neki mogel prepričati ne da bi bil videl priče in imel potrebne dokaze ? — A kaj odgovarja ban ? „Saj ste mogli apelirati,w pravi. — „To smo tudi storili, -t v drugi instanci so sodbo — zopet po svojemu prepričanju, — brez nove obravnave potrdili " — Na to ban nič več ne odgovarja, Iu tudi njegovo molčanje pomeni dovelj. Kaj naj bi tudi rekel? Saj on hoče, da se zoper opozicijo tako postopa in sodnik, kateri to razume in v njegovem zmislu deluje, avancira mnogo hitreje, nego njegovi tovariši. Ban pravi tudi, da sme biti vsak sodnik opo-zioijonaleo. A da ga ne bi krivo razumeli, de takoj, da ne sme delovati zoper državni organizem in zoper sistem. Torej: v duši naj bo vsakdo kar hoče; ampak delovati sme samo v madjaronskem duhu. In to velja sploh za uradnike, za učitelje, profesorje, zdravnike, za trgovce, kateri stoje v zvezi z vlado, z jedno besedo: za vse volilce na Hrvatskem. Grof K h u e n - H ed e r v a r y je le pozabil, da je mnogo nevarnejša iskra pod pepelom, kakor ogenj na strehi. Tudi čustvo, katero spi danes globoko v duši vseh teh ljudij, bode se jedenkrat zbudilo. To bode potem pravi „dies irae" za stebre denašnjega zistema in gorje tem ošabnim gospodom, ako ne sjioznajo ob pravem času nevarnost, katera jim preti in katero so sami ustvarili.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Jutri bodeta, kakor smo že naznanili, zopet dve slovenski predstavi. Popoludne bode zopet praznik za otroke, katerim je v prvi vrsti namenjena „S ne g u 1 č i c a". Pricetek popoludanski predstavi je ob 3. uri in pred-plačani sedeži ne veljajo za to predstavo Majhne otroke smejo roditelji vzeti seboj v sedeže, ako plačajo zi njih otroški biljeti — Zvečer pa ce predstavlja i T ki m in priljubljen Ohnetov igrokaz „Fu-žiuar", ki bode brez dvoma napolnil gledališče, ker se Ze uekaj let ni predstavljala t \ igra na slu veuskem odru. Prijatelji slovenske dramatike posebno vnanji rodoljubi imajo torej zopet izredno priliko, videti v jeduem poludnevu dve prav ime ni predstavi.
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) priredi v torek, dne 19. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnico društven večer, pri katerem se bode čitala razprava člana gosp. dra R Bežeka tičoča se § 1425. obč. dr/, zakouika. K obilni udeležbi vabi vse č. g. člane in prijatelje društva odbor.
— [Iz zdravniških k r o g o v.) Pri občnemu zboru društva zdravnikov na Kranjskem dne 14 t. ni., ki je bd muogošteviluo obiskan, izvolil se je dosedauji predsednik društva, c kr. vladni svetnik prof dr. A. V a lenta pl. Mirchthurn vsled njegov h velikih zaslug, ki si jih je pridobil v 32-ietuein svojem odboruiškem delovanju kot tajnik tn predsednik, po pred ogu primarija dr. E Šlaj-ni v r j a jednoglasno častnim predsednikom društva.   V odbor   so bili   izvoljeni:   dr. Fr. KeeB-
bacher, predsadnik; dr. E. Š laj mer, podpredsednik; dr. V. Gregorič, tajnik; dr. E Bock, knjižničar*, zobozdravnik A. Paichel, blagajnik.
— (Slovensko aka d. ferijalno društvo „Sava") priredi 10. prosinca I. 1894. ples v korist dijaškega podpornega društva .Ridogoj". Odbor opozarja čč. slovenske rodoljube in soaebno rodo-ljubkiuje, da pri tej priliki pokažejo ne samo svoje simpatije slovenskemu velikošoUtvu, ampak da z obilnim posetom dokažejo vsemu svetu, kako visoko mesto zavzema v slovenskem srcu društvo kakor je naš „R a dogo j". Odbor bode začetkom bodočega tedna začel razpošiljati vabila, v katerih bode podal natančneje podatke.
— (Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda) VII. tečaj, segajoč do konca meseca i u i u u letošnjega leta, je prišel ravnokar na svetlo iu prinaša na 164. straneh prav zanimiva poročila o delovanji prekoristue naše šolske družba Gotovo bode vsak prijatelj družbe in slovenskega šolstva z veseljem vzel v roko to družbino poročilo, ki mu podaje verno sliko družbinega napredka. Posebno lepo so se pomuožili darovi in zavzemajo izkazi .P i vi b kron", nabranih po raznih slovenskih časnikih prav odlično mesto ter so dokaz, kako živa je slovenska požrtvovalnost Im korist vrli naši šolski družbi Naj bi tako ostalo tudi za naprej ! Saj družbine potrebščine naraščajo vedno in zmagovala jih bodo le z vsestransko pomočjo slovenskih rodoljubov.
— (Uradniškega stavbinskega društva v Ljubljani) osnovalni zbor bode dne* 17. decembra ob 1fii uri popoldan v velikem letnem Balonu hiteli pri „MahČu". Dnevni red: 1. nagovor t. č pi ed^eduika ; 2 Poročilo pripravljalnega odbora ; 3. C tanje in posvetovanje o pravilih; 4. Volitev upravnega odbora.
— (Ljubljanskim trgovcem in obrtnikom ) Naša obrt in trgovina je veliko premalo razširjena po slovenski zemlji. Zakaj? Ker je premalo znana! In zakaj to? Odgovor: Ker trgovci in obrtniki premilo za to skrbijo! In vender bi zlasti naši rojaki ob mejah lahko veliko več blaga kupovali v L'ubijani nego se to godi! V ta namen pa morajo poznati Ljubljanske iinna naši trgovci in obrtniki bi morali poznati vse tiste rojake naše, ki ae ob mejah pečajo s trgovino in obrtnijo. V tem oziru pojde nadim trgovskim in obrtnim tvrdkam na roko .Kažipot po deželi goriški in gradiški", ki izide v „Gor;ški tiskarni" A. GabršČeka v Gorici. Poleg vseh možnih podatkov o državni, o avtonomni in o cerkveni upravi, o šolstvu itd. bodo oudi našteti v posamičnih županijah tudi vsi taki trgovci in obrtuiki, ki imajo volilno pravico za kupčijsko zbornico — „KaŽipot" sprejema pa tudi oglase. Naši Ljubljanski trgovci in obrtu ki naj ue zamude* te prilike, naznaniti tem potom prebivalstvu na Goriškem Hvojih podjetij.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 3. do 9. decembra. Novorojencev je bilo 28 (=45'76%0), umrlih 15 (=24 44 %„), mt'i njimi so umrli za jetiko 6, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bili so tujci 3 (=20%), iz zavodov 5 (=33%). Za iufekcijoznimi boleznimi so oboleli: za oslovskim (dušljivim) kašljem 3, za vratico 2.
— (Šišenske Čitalnice redni XIV. občni zbor) bode sv. Štefana dan, 26 t. m., po-poludne ob polu 3. uri. — „Vodnikovo besedo s plesom" priredi pa Šišenska čitalnica na svečnico, dno 2. februvarja p. I. pri Koslerji.
— (Obsojen kaplan.) — Iz Škofje Loke se nam poroča: Včeraj vršila se je pred tukajšnjim c. kr. okrajnim sodiščem kazenska obravnava o obtožbi gospoda Matije Ha f n e r j a, posestnika iz Dor-farjev, proti gospodu Franu Pokornu, kaplanu v Stari Loki zaradi razžaleuja na časti. Gospod kaplan Pokoro je že dlje časa mrzil in preganjal gospoda Matijo llifuerja, ker mu leta ni hotel dajati takozvane ovsene bire. — Kakor je namreč znano, gospodu kapelanu omenjena bira ali mala desetina niti ne gre, ker je bila že pred leti postavnim potem odpravljena. Ker pa goBpod kaplan Matiji Hafnerju ui mogel drugače do živega, skušal se je maščevati nad njim na ta način, da ga je pri vsaki najmanjši priliki javno in pred ljudmi, tako jedenkrat na pokopališči, dvakrat pri izpraševanji i t. d. na najgrši način sramotil in obrekoval-   Obdolžil je krivično
Dalje v prilogi. ~*«MI
Priloga ,,8»ov«Ma8keraw Narodu" St 288. dnć 16. decembra 1H93.
liat'jo Hafnerja, da ga je slednji za dojačo okradel, da nima prav nubene vere, da ne izkazuje časti svetemu obhajilu in da se je tudi njegov sin Janez zategadelj aam usmrtil, ker ni imel nobena vere. Tudi je psoval obtožitelja s psovkami tat, ravbar, goljuf. — Po zaslišanji prič pa se je izkazalo, da so vse kaplanove obdolžtve popolnem krivične in da so imele jedino le namen, obče spoštovanega posestnika in sedemdesetletnega starca, očeta več utrok kot brezverca stigmatizovati in tako ob čast in poštenje pripraviti. — Sodišče spoznalo je kaplana Frana Pokorna krivega prestopka zoper varnost rasti v smislu obtožbe ter ga obsodilo t plačilo globe v znesku 35 gld. eventuvalno na 7 doij zapora. — Obtožbo zastopal je Ljubljanski odvetnik g. dr. Fran Tekavčič.
— (Iz Kranja) poročata nam združena odbora moške in Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, da sta na od več stranij izraženo Željo tudi letos povzela inicijativo, da se članovi teh podružnic in sploh prijatelji te družbe oproste novoletnih vošil na ta način, da uplačajo za imenovano družbo po 1 krono. Vpisna pola leži v prodajaluici g. Ferd. Po lak a.
— (Podružnici c. kr. kmetijske družbe v Sodražici, ) ustanovnem te dni, pristopilo je takoj lepo število uamreč 38 udov. Predsednikom bil je voljen g. Primož Pakiž, deželni poslanec in posestnik v Zamoatecu: blagajnikom g. Jak. Lav-renčiČ, trgovec v Sodražici ; tajnikom poštar gosp. Fran Fajdiga, in v odbor g. Ivan Brente, župuik pri Sv. Gregorju, g. Matija Škulj, posestnik v Ž gmar-ceh in gosp. Matija Čampa, posestnik v Zamostecu Poučnemu govoru gosp. Pirca, tajnika c. kr. kmetijske družbe sledili so kmetje prav pazljivo, le žil, da mu je v ta uamem kmalu časa primanjkalo. Tudi tombola in pozneiša licitacija v prid podružnici obnesla se je prav dobro. Shoda počastilo je s svojo navzočnostjo več zi kmetski Btan vnetih gospodov iz Novevaei, dalje častita gospoda Fran Višnikar, c. kr. sodnik in deželni poslanec in Ignacij Gruntar, c kr. notar iz Ribnice, katerima gospodoma se je navdušeno napivalo. Hvala torej vsem.
— (Zdravstveno stanje.) V Postojiaskem okraji je hripa ponehala skoro popolnoma in so le še 3 bolniki. Zbolelo je vsega vkup v Postojni 33 oseb, v Prestranku 16 in v Slavini 2, mej njimi 27 otrok. Bolezen ni bila huda in ni umrl nobeden izmej zbolelih. — V osamljeno ležeči vasi Mač|i dol v Trebanjskem okraji ztolelo je v poslednjem času 27 oseb in so umrle 3. To število je gotovo izredno, ker vsa vas šteje le 02 prebivalcev. B-j i o i h je še 15 osob in se je storilo vse potrebno, da se zapreci bolezen.
— (Nemška nestrpnost.) Piše se nam iz Gradca: Graško dijaštvo sklenilo je bilo, prirediti pnfesorju fizijologije, Aleksandru Rolletu praz-nujočemu tridesetletnico svojega delovanja na tukajšnjem vseučilišči, veliko vsedijaško slavnost. Nem-, ški visokošolci pokazali so pri tej priliki svojo nestrpnost prav eklatantno. Sklenili so namreč, da prirede" to slavnost kot strogo nemško-nacijonalno demonstracijo, češ da to zahteva nemški značaj Gra-škega vseučilišča. Slovanski vseučiliščniki so vsled tega odrekli vsako sodelovanje in poslali dne 13. t, m. deputacijo peterih slovanskih dijakov, zastopajoči) tukajšnje slovensko, hrvatsko, srbsko, češko in poljHko dijaštvo h dru. Rolletu Zastopnik slovenskih dijakov stud. med. gosp. Kruš'Č čestital jo slavljencu v imenu slovanskega dijaštva in pojasnil, da se to le vsled nekolegijalnosti nemških vseučilišč-nikov ne udeleži slavnosti. Prof. Rdlettse je srčno zahvalil povdarjajoč, da je veda raejnarodua in da so njemu slovanski dijaki tako ljubi, kakor nemški, in želeč, naj bi vsak vseučiliščnik vedno moško zastopal Bvoio narodno idejo.
— (Št. Pavel v Savinjski dolini.) Tukajšnje bralno društvo priredi dne 26. decembra t. 1., to je na prazoik sv. Štefana ob 3. uri popo-ludne v gostilni g Šribarja svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Nov ii h m s k list na Koroškem) bode začel izhajati po novem letu v Celovcu vsak dan pod imenom „K ii r n t n e r -Z e i t u n g". Tiskal se bode v novi tiskarni družbe sv. Jožefa, katero so ustanovili nemški konservativci ali kakor se imenujejo ,,C h r i s t 1 i c h-S o c i a 1 e". Čudno se nam pač zdi, da v naznanilih in vabilih na naročbo ne nahajamo niti besedice o katoliških Slovencih koroških, kakor da bi jih niti ne bilo in tudi ne besedice o ravno-
pravnosti. Za danee konstatujemo le to, ker se nam ne zdi neopravičena bojazen, da nov list ne bi bil neprijazen Slovencem in da novo društvo ne bi s svojimi nemškimi knjigami preplavljalo slovenskih krajev. Pozor torej Slovenci in glejte, koga bodete podpirali a svojimi novci, če vas bodo vabili!
— (Goriške novice) Veliko pevsko društvo za Gorico in okolico je zagotovljeno. Posvetovalnega shoda se je udeležilo več gg. pevo-vodij in druzih rodoljubov iz Gorice in iz okolice. V odbor, ki naj sestavi pravila izvoljeni so: Gg. L a c i n a , Mrcina in K I a v ž a r. Ustanovni zbor se skliče takoj, ko bodo jiravila, gotova. Pevsko društvo bode imelo tudi svojo šolo, ki bode skrbela za p vski naraščaj in si osnuje svoj orkester. Novo društvo pozdravljamo z iskrenim veseljem, ker bodo lahko mnogo koristilo za razvoj narodnega življenja v Gorici in v okolici. — „K a ž i p ot" po deželi goriško-gradiškanski bode izšel po novem letu ter prinašal vsakovrstne potrebne podatke o različnih deželo Goriško zadevajo-čih stvareh. — Velika „B e s e d au ženske podružnico sv. Cirila in Metoda v prostorih Goriške čitalnice se je obnesla prav sijajno v vsakem oziru in se jes velezanimiv vzpored izvajal vseskozi z nenavadno točnostjo in so nastopile nekatere nove izborne pevske sile. Poseben biser vsega večera so bile krasne žive podobe. — Miklavžev večer Goriškega „Sokola" privabil je obilo občinstva, veliki in mali zabavali so se prav dobro in so posebno pohvalno sodelovali društveni tamburaši. — Pri pogrebu člana „Slov. bralnega in podpornega društva" g Josipa G y r e , šla je v sprovodu prvikrat slovenska društvena zastava po mestu. Pred zastavo je korakal načelnik Goriških redarjev z dvema žandarjema! — Božićnica „Sloginih" zavodov se bode vršila v nedeljo dne 17. t. m. v Goriški čitaluiški dvorani. — Mlada hranilnica in posojilnica v Cerknem posluje izborno in ima do-zdaj že 97 00O gld. prometa.
— (Razpisane službe.) Pri okrajnem sodišči v Št- Lenartu ua spodujem Štajerskem, eventuveloo pri kakem drugem okrajnem sodišči je izprazojeno mesto sodaega pristava. Prošnje do dne 30. t. m pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji — Pri okrajnem sodišči v Kranjski Gori je razpisano mesto uradnega sluge z letno plačo 250 gld , 25°/o aktivitetno prlklado in pravico do uradne obleke. Prošnje do dne 15. januvarja 1894. leta pri predsedstvu  deželnega sodišča v Ljubljani.
			
		Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! 1	
	i		
Razne vesti.			
* (Napaden urednik.) V Bjlemgradu napadel je neki odvetnik urednika vladi prijaznega lista „Odjek" in ga tako pretepel, da je napadeni urednik ostal skoro mrtev.
* (Tatvina kole kov.) V glavno zalogo ko-lekovih znamk v Solnogradu vlomil je v noči od 12 t. m. nezuan zlikovec in odnesel kolekovih znamk po 20 novč. do 2 gld. v skupni vrednosti 40.000 gld. in v gitovem denarji 27 goldinarjev.
* (V Solunu ni kuge.) Vest, katero je prvi priuesel „Pesti Napio", da je v Solunu kuga, se hvala Bogu, ai obistinila. Pač pa je res zbolelo tam v vojni bolnici v 6 dneh 24 osob in jih je umrlo 19, Konstatovalo se je pa, da so umrli za kolero, proti katere razširjevanju so se uporabila vsa sredHtva.
* (Zblazneli odgojitelj.) Odgojitelja sinov cesarja Vdjeima, učitelja Stephaua zadela je žalostmi usodo, da se mu le zmešal um. 7,i dlje časa se je opnzovalo, da bo 27 letni mož obnaša jako čudno. ViBoka čast, ki ga je doletela, ko je bil pozvan odgojiteljem cesarskih prinčev mu je menda zmedla um. Oče vzel je nesrečneža k Bebi na svoi dom.
* (Dinamitni atentat?) V Šemnicu prouzroči! je veliko brupa dogodek, ki se je pripetil v stanovanji tamošnjega notarja Volkoviča Mej pre mogom bila je precejšnja množiua dinamita, ki je eksplodiral v peči in poškodoval poslopje. Tudi notarjeva Roproga je bila ranjena. Jeli dinamit slučajno prišel mej premog ali pa ga je zlobna roka tja potožila, ni še dognano.
* (Prepovedano naseljevanje Židov v Egiptu.) Mmisterski predsednik Riaz-paša obvestil je guvernerja v Aleksandriji in oblistva druzih pristanišč v Egiptu, naj zabranijo, da se izkrcajo ruski židje, ki se hote naseliti v Egiptu in se iz Smirne podati ti«. Tudi Vali Smireoski se je obvestil o tej prepovedi.
* (Požar v žitnici.) Veliko skladišče žita v Antvrerpenu „Maison HanseattqueM zgorelo je te dni popolnoma. Poslopje zavzemalo je prostor kakih 80.000 kvadratnih metrov. Uničenega žita vrednost ceni se na 3 milijone, poslopja pa na 2 milijona. Ogenj je baje zanetila zlobna roka.
* (Kmetski nemiri v Siciliji.) Na raznih krajih v Siciliji se kaže velik nemir mej kmetskim prebivalstvom, ki se kar očitno upira oblastvom in se je že prelivala kri. V Partinicu in v Giar-dinelli, dveh malih trgov blizu Palerma bili so krvavi izgredi. V prvem kraji napadlo je kakih 500 oboroženih kmetov občinsko hišo in zmetalo vse skozi okna, kar ni bilo pribito. Orožniki in vojaki obkolili bo razgraialce in jih večinoma odvedli v zapor. V Giardinelli pa je tekla kri. Ljudstvo je zajelo dva orožnika, jeden pa je pobegnil in pripeljal vojake na pomoč. Ko je nekdo iz množice ustrelil na vojake, strelih so tudi vojaki dvakrat zapored. Množica se je razkropila na vse strani. Na boiišči obležalo je 10 mrtvih in blizu toliko je bilo teško ranjenih. Ko so odšli vojaki, umorila je besna množica občinskega Blugo in njegovo Ženo in nosila nju odrezani glavi po ulicah.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 16. decembra. V pravdi zoper list „Rinnovameiito* izreklo sodišče sinoči po 8. uri razsodbo. Bivši odgovorni urednik lista Marega je obsojen na pet dni j zapora in 15 gld. globe, tiskar marki Ob iz z i na sedem dnij zapora in 20 g d. globe, urednik Kusar pa na deset dnij zapora in 55 gld. globe.
Dunaj, 16. decembra. V večerni seji poslanske zbornice izrekel isterski italijanski posl. Bartol i vladi zaupanje pričakuje, da bo zaustavila Italijanom sovražno slovansko gibanje na Primorskem, katero je prejšnja vlada prouzročila. K ramaf govoril je zoper budgetni provizorij, vodja nacijonalcev dr. Steinvven-der pa je v imeni stranke izjavil, da hoče s koalicijo delovati, če puste klerikalci šolo v miru in če vlada n e u s t r e ž e s 1 o v e n s k i m tirjatvam. Ko sta še generalna govornika Sclnvarz in dr. Russ govorila, vzprejela je zbornica budgetni provizorij pri drugem in tretjem branji.
Budimpešta 16*. decembra. Državni zbor vzprejel predlogo, s katero se nalaga črnovojnikom dolžnost zglaševanja.
Berolm 16. decembra. Filozof profesor Michelet umrl.
Neapolj 16. decembra. PrevoŠčeki ustavili delo.    Policija zaprla  mnogo izgreiluikov.
Barcelona 16. decembra. Policija našla v predmestju Garcia dve bombi in prijela dotična anarhista, ki sta ju vrgla. Strah prebivalstva je velikansk.
Indianopolis 16. decembra. Most Čez Ohio blizu Louisvilla se je podrl. Do 78 osob ubitih.
Književnost.
— Slovenskonemški slovar. Izdan na treske rainega knezoškofa L ubljanskega Antona Alojzija VVolfr*. Uredil Maks Pleteršnik. Osmi sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1893. Str. 561 — G40. Pričujtči sešitek obseza slovarsko gradivo od besede „raedčeljusten" do besede „naj".
— .Slovanski Svet" ima v št. 23. sledečo vsebino: Sistem in strankarstvo; — Nova po-litiška situvacija in slovenski državni poslanci; — Baron Bach in nacijonalna avtonomija; — Iz Krče-vinskib potočnic; — Pesem; — Tajna ljubav; — Zakaj so ljudje živi? — Značaj narodnoga junaka u južnih S'ovjena; — Dve pomenljivi pismi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Zmes; — Književnost
— .Učiteljski Tovari š|" , glasilo ^Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v štev. 24. sledečo vsebino: Vabilo k občnemu zboru „Slov. učitelj, društva v Ljubljani"; — F. Srni ti k: Slovenska terminologij za ženska ročna dela; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— „ Po potnik", glasilo „Zaveže slovenskih učitebskih društev', ima v št. 23. sledečo vsebino^: H. Schreiner: Psihologični listi; — J. S : Okr. šolski nadzorniki; — Spomenica štajerske učiteljske zaveze; — J. Koprivnik: Šolski vrt; — Razstava učil v Mariboru; — Slovstvo; — Društveni vestnik; — Dopisi in druge vesti; — Raznoterosti.
_ PrnAnU . - MatoA.it
Poslano.
Ponudil sem se pri banki „Slaviji" v zavarovanje za večjo svoto. Banka odklonila je na podlagi  zdravniških  spričeval  mojo ponudbo. Ker
imajo avstrijske zavarovalnice med sabo pogodbo, da si morajo naznanjati odklonjene ponudnike, nisem mogel pričakovati, da bi me po odklonitvi „Slavijineja mogla v zavarovanje sprejeti knteiakoli iz njih. Zavaroval sem se torej gospodu Ledeniku na ljubo pri „EquitabIu".
Kmalu potem, ko sem to zavarovanje sklenil, dohajati so mi jela poročila, da gospod Ledenik zlorablja to okolnost pri svojem akvizičnem delovanju, slikajoč stvar tako, ko da bi jaz sam dajal prednost „Eouitablu" pred „Slavijo". Vsled tega nameraval sem vso zadevo pojasniti že lani v „Slov. Narodu" ; a gospod Ledenik me je prosil, naj tega ne storim ter mi je zastavil svojo moško besedo, da mojega zavarovanja ne bode več rabil za vabo.
A gospod Ledenik pozabil je svoje obljube. Došlo mi je namreč v poslednjem času dvoje poročil, da se pri svojem delovanji slej ko prej sklicuje na moje zavarovanje, ne da bi pojasnjeval, da me je „Slavija" odklonila. Prepuščajoč sodbo o takem ravnanji slovenskemu občinstvu samemu, izjavljam: da smatram banko „ Slavijo" in vsako drugo zavarovalnico, katera je podvržena popolnej kontroli naših državnih organov, za mnogo varnejšo, ko ameriške zavarovalnice, med katere spada tudi „Equitableu.
V Ljubljani, dne II. decembra 1893.
Ivan HrlToar,
Ktin"rnlni ZH8topnik banko .Slavije*
(Tiskano kot inserat.)
Čestokrat so se že čule pritožbe in se vlagale prošnje na slavni mestni magistrat, da bi slednji uravnal tržni red in tako odstranil mnoge nedostatke, ki se vrše na živinskem sejmu. Kajti to, kar se godi že nekaj časa sem na živinskem trgu v Ljubljani, presega vse meje in v nobeni drugi deželni stolici ni menda tega, da bi prevladovala privilegovana dvojica ali trojica kupcev vse svinjsko sejmišče. Ti kupci namreč skrbe za to, da bi javeljne kak klavec ali krčmar ne mogel kupiti kakega pre-Sička domače reje, kajti slednji izmed teh kupcev najine si kakih 10 ^pomagačev", ki se postavijo okrog dospelih voz in jih stražijo in branijo toliko časa trdovratno proti mesarjem in krčmarjem, dokler ne pride njihov šef in ne sklene kupčije.
Ko je tak6 vsa domača žival pokupljena, privedu dotični kupci svoje hrvatske in ogerske pujske na sejni, mesar ali krčmar pa, ki prej ni mogel in ne smel blizu, da bi kupil domačo rejo, prisiljen je torej poseči po teh — ako hore sploh svinjino prodajati — in iz tega sledi, da se dobiva na mesnem trgu le meso hrvatskih in ogrskih presičev, katero je v primeri z onim domačih pre.šičev trdo kakor usnje.
V interesu tukajšnjih konsumentov, kakor tudi v interesu tujcev, ki prihajajo k nam, bilo bi želeti, da se ta nedostatek čim preje odstrani.
Splošna želja je tudi, da bi na živinskem trgu pred 10. uro ne smeli kupovati vnaiiji, kajti tožbe o draginji v Ljubljani se pojavljajo dan na dan glasnejše. Menda hi bilo tudi prav, da se preloži svinjski trg na ono mesto, kjer bi moral po sklepu že davno biti, ne pa na zasobnem zemljišču, kakor je to baš sedaj.
Mesarji in krčmarji plačujejo obilo davka v mestno blagajno, pravico imajo torej tudi, da slavni magistrat v njihov prid (in vsled tega tudi v splošno korist!) kaj stori in izrekajo nado, da se gotovo najde mož, ki bo zagovarjal to povsem opravičeno zahtevo, sicer bi si ob priliki morali sami poiskati mož, ki se potegnejo za interese mesarjev in krčmarjev ljubljanskih.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev itd. (1224-2) v Ljubljani.
Franc I Vrlin/., načelnik.
Zadruga mesarjev v Ljubljani.
Jernej Cerne, načelnik.
Jos. Lonce  Ivan Skerjanec. Andrej Druško-vie.  Ignacij I »ruško vić.  J. Tosti.
Listnica uredništva
Gosp. dopisniku iz Celovca: VaS dopis morali smo odložiti do ponedeljka. Ostalo porabimo. — Gosp. S. P. v Ljubljani ?). V kratkem dobite odgovor. Ne zamerite, da se So ni zgodilo.
(Državna dobrodelna loterija.) Kakor v prejšnjih letih, bode tudi v tem letu velika dobrodelna loterija. Čisti nje dobiček pripada mej drugim: penzijskemu zavodu ogerskega narodnega gledališča, deželnemu društvu ogerskib gospodinj, podpornemu društvu za ozdravljene umobolne, Hudimpefitanskemu dru&tvu prijateljev omladine, fondu za kralj, ogerske siromašne uradnike, vdove in sirote, ki se ima osnovati, Marijo-Valerijski sirotišnici v KoloSu, ženski obrtni Soli v Nagv-Karolvu, (Szatmarska županija), penzijskemu fondu ogerskega društva za vpodabljajoče umetnosti,* hrvatsko-sfavonskemu korekcijskemu zavodu, ki se ima osnovati v Zagrebu itd. Plan igre je tak, da Sance prav dobre kažejo in iznaBa glavni dobiček 60.000 gld., in nadaljnji dobitki 100.000 gld. Srečke po 8 gld. se dobe v vseh državnih uradih in tabličnih trafikah. Žrebanje bode dne 28. decembra t. 1.
otev. 26.
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.554
V nedeljo, dne 17. decembra 1893.
Zuiiaaa vstopnina! l'redplačitnl eedeii ne velja|u sa to predstavo!
|C Začetek ob 3. uri popoludne.
1>t-ii^ll*i-i»t :
Snegulčica in škratje.
Čarobna igra z melodramom v petih dejanjih. Po pravljici nemSki spisal C. A. Gorner.   Slovenski deci priredil Frau Gostrin.   Režiser g. Ignacij Itorstnik.
Začetek točno ob 3. uri, konec ob 5. uri popoludne.
Blagajnica a« odpre ob ' ,3. nrl popoludne.
Stev. 27. Vstopnina navadna! Dr.pr.555.
VC Začetek ob 1 a8. uri zvečer.
F u ž i n a r.
(Le maitre de Forges. — Der Hiittenbesitzer.) Igrokaz v Štirih dejanjih. Francoski spisal Georgus Ohnet. Poslovenil V. K. Režiser g. Ig iscij Borštnik.
Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
XDra.:na.&ti<£aa© društvo.
Pri predstavah svira orkester slavnega pešpolka Leopold II. kralj Hulgijcuv St.
Blagajnica se odpre ob 7. nrl zvečer.
Prihodnja predstava bode v četrtek, dnč 21. decembra 1893.
Mi
*) /a vsublno tega sestavka je uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon volova.
Mi
„LJUBLJANSKI ZVON"
■ toji
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli so v Ljubljani:
14. decembra: Helena Ganrek, želriznHkeg* dostavljaču žena 76 et. Kolodvorska ulice St. 20. — Ivan Belič, posestnikov sin, 9 let. Dunajska cesta St. 10. — Helena Bukovič, gostija, 72 let. Poljanska cesta St. 39.
V dežel u i bolnici
11. decembra:  Franc Garbajs. kajžarjev sin, 13 let.
13. decembra: Franc Brezovar, go-tač, 70 let. — Luka Smrtnik, delavec, 45 let.
14. decembra: N. N. nepoznani mož, okoli 50 let star, Franc Jožefa cesta Sr. 1, ae je ustrelil.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-ikrina v mm.
«$ <u	7. ejqtraj	■ 42 6 ...	18° C	brezv.	obl.	
•O	2. popol.	746 3   T; BI.	4 6° C	si vzh.	obl.	OOOai.
iri »H	9.zvečer	749 6 sa.	0 4" C	brezv.	megla	
Srednja temperatura 2*3°, ca 8*4° nad normalom.
ZOuLrn-GLjsl^si "borza
dne 16 decembra t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 97 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97 ,
Avstrijska zlata renta....... 118 „
Avstrijska kronska renta 4°/e..... 96 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 93 „
Avutro-ogersko bančne delnice   .... 1005 _
Kreditne delnice......... 842 „
London vista.   .   .   ,....... 124 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 „
20 mark............ 12 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 „
Italijanski bankovci........ 44 „
C. kr. cekini........... 5 .
Dio 15. decembra t. l.
4' „ državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 145 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 194 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 129 m
Zemlj. obč. avstr. V ,°/0 zlati sast. listi   . 122 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 ,
Ljubljanske srečke........ 25 „
Rudollbve srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.,   , 152 „
Trsrotvav dmlt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . '274 „
Papirnati rubelj......... 1 „
kr.
40 20 15 45 40 95
90
91)
40
29
94»/
20
92
— kr. 50 . 75 .
50 50 25 60 50
Bridko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma Btara mati, sestra in taSča, gospa
Ana Tomie roj. Nadel
danes ob 3. uri popoludne, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 76. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v petek 16. t. m. ob 4. uri popoludne na mestnem pokopališči.
Svete maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Predraga rajnka se priporoča v pobožen spomin in molitev.
Novo Mesto dnč 13. decembra 1893.
Ivan Tomio, posestnik v Kostanjevici, Viljem Tomlo, trgovec v Trebnjem, sinova. Marija Terslner, Alojzija J uran, Leopoldlna Vidio, hčere. Elizabeta Radižl roj. Nadel, sestra. Anton Terslner, c k r. okr. narednik v pokoju, Florijan Jaran, c. Kr. poStni sprevodnik, Anton Vidlo, c. kr. okr. Bodnijski pristav, zeti. Antonija Tomlo, Terezlna Tomlo, .sina h i. Mnogi unuki ln unuktnje. (1244)
a
mM O
.2 -S 1 *
o >«S
m S.
> O
«8
.a a
•12 t
m s
o *
o •
•s 3
^ :d
*> -P. —
£ I
nijeitiljt kitne
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dllinl in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(5-9j       bolele in mej nosečnostjo. I.
Najholjia dijttdična in omieralna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
CJr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic.
Izvod iz voznega reda
velja-vnega ©d. 3l. olctolora, 1893.
Nastopno omenjonl prihajalni in oilhajalnl fiaii označeni so v »rtultijr^vropitkrm fn.ni. Srednjoevropski 6m je krajnemu času v Ljubljani za 9 minuti naprej.
Odhod ls LJubljane fjuž. kol).
Ob |S, uri S tnin. ]•<> nori osebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafoste, Lijubno, Dunaj, 6ea Selzthal ▼ Aussee, Iiohl, Ommi.1.-n, Solnograd, Lend-Oastein, Zeli na jezeru, 8teyr, Lino, liu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Kifer, Krancove vare, Karlova vare, Prago, I ir.i7.il.uii', Dunaj via Ametettan.
Oh 7. url 1m min. *JutmJ osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfuate, Ljubno, Duuaj, čoe Uelztlial v Sohiograd, Dunaj via Amstetten.
Oh 11. uri SO tnin. ih>)n>huln>- oaehni vlak v Trbii, Pontabel, Jloljak, Celovec, Kranr.onafaate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HiO tnin. )>u{>nlu,lnr oaebni vlak v Trbii, Beljak, Oeloveo, Holnograd, Lond-Oaatoin, Zeli na jezom, Inomost, Dregnio, Curih, Oeuavo, Pariz, Lina, lachl, lliulejevice, 1'Jzetij, Marijine Tare, Kger, Francovo vuro, Karlove vare, Prago, Draidano, Dunaj via Amstetten,
Prihod v LJubljano (jiiž. ^ol ).
Oh K. url Mi tnin. c/ittruf osebni vlak a Dunaja via Amstetten, Dmi-dan, Prage, Kraticovili varov, Karlovih vnrov, Ktfra, Marijinih varov, Planja, llmlojnvic, Solnograda, Lluca, Htovra, Isuhla, Omiiudona, Znlla na jezeru, Laiid-Oastelna, Djubuega, Iloljaka, Celovca, Fransonsfoste, Trbiia.
Ob 11. uri '47 min. tiapoludn« osobni vlak a Dunaja vta Amatetten, Draidau, Prago, Fraucovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, limlejevlo, ftolnograda, Isohla, Omuudena, Linoa, 8teyra, Pariza, Ooueve, Curilu., Ilregnlce, Zrl In na Jezeru, Lend-Oaatelua, lno-mosta, Ljubnega, Celovca, Poutabla, Trbiia.
Ob 4. uri Si:l tnin. pn/Kilmim- osebui vlak a Duuaja, Ljubnega, UolJaJca, Celovca, Vraiizenifeste, Pontabla, Trbiia.
Ob U. uri i!7 tnin. zrt rr,- osebni vlak a Dunaja, Ljubnegk, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod lz LJubljane (Jul. kol.).
Ob   O. *iri 'J Si tnin. mfutrnj     v Km o tj o. „   liS.    „   OO    „     „,,„1,,<!,,.■ „ n ,i    0.   „    IO    ,,    mv+rrr       n „
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob H. url tO tnin. zjutrnj       is Kočevja.
1.    „    01      „       {.it/utl ml lir  „ „
8.   ,,   40    ,,     tvreer        „ „
Odhod ls LJubljane (drl. kol).
Ob
7. uri IS tnin. zjutraj       v Kamnik. -     „    OS     „     jtopnltulnr „ „ O.     „     SO      -      irrrrr „ -
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   O. url SI tnin. ttjutmj       ia Kamnika.
„     11.    n     IS       „       ./<.).../14,1 nr    „ M
m    «    ,,   -'<>    „    «twrr ,, ,,
(12—273)
Koncipijenta
kateri ima vfiui državne izpite, viprcjme takoj !»«> novnii  Ivin od%etiilk na S|»<»dii)«>ui
NtaJerNkem. — Naslov pove upravuidtvo nSlo-venskega Naroda". ^122G—3)
Spreten.
zastopnik za Kranjsko
se išče za žganjarijo, ki je na dobrem glasu.
Ponudbe naj se pošiljajo pod »»lOOO" upravnifitvu
„Slov. Naroda". (1168—13)
V •vrho spečavanja poatavuo dovoljenib tir- } Žnvttlh in iiie*tnlli premijskih ureek se iščejo a^
izurjeni agentje »
proti visoki pr«vl«l 11. Ponudbe Rudolfu Moh m« P
r Vratlalavl (Breslau) pod sfro „«B. »014". (12.2-2)
Mala prodajaluica na prodaj!
V Hotiikl fari blizo Litije, jo lepa hi i a z malo prodajalnloo na prodaj.
Prodajalnica ima police in je urejena tako, da je je moči koj prevzeti, poleg nje so tri lepe sobe, klet, lep hlev in polje, katero ob hišo meji. Vse to odda se za 2OO0 gld.. — Pri prevzetji plačalo se bode 500 gld. nakrat, ostala svota v letnih obrokih. — Več izv6 se pri lastniku te hiše gosp. Ivanu "\Vnl<<»ni4r-fcfii. trgovca v Šniarmem pri Litiji. (1240—1)
Na najnovejši in najboljši način
ii tu«-1 ii «> (694—48'
j
In z»l>©v|a j
ustavlja brez vnukih bolečin ter opravlja plombo-van|a in vse lobn«  oper»vl Je, — odstranjuje ■oboe boleelne z nsmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Čevljarskega uiostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr.
i
Zobni zdravnik
D- roman jacobi
ustavlja po nnjuorejdl in najbolji«! metodi
umetne zobe in zobovja.
IMotiihlrn lu Izdlm zobe v narkozi (umetno spanje; brez bolečin. (118—23)
Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg št. 4.
1
za nesrečue žrtve samooskrumbo (onanije) in tajnih razpasnostij je izborno delo
1 )ra. Jr-t etau-ti
ćeSko izdanje po 80. iieiu&ki izdaji. S 27 podobami. Cena ~ gld. h. v. t'ita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo v Bako letu na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin B. F. Blerey v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsaki knjigarni. (291—40)
BAAaAeammeamamaaaaamaaaaeaea«
Vozni lističi y Sev. Ameriko j
(860—37) pri )
nizozemsko-ameriški | parobrodni družbi.
I Kolowratring 9 T\TTVT A T IV Weyringergas8e 7* XJ |J j\ XjLfJ ,
Izborna postrežba. Najnižje pasažirske cene.
!*«> i i k f-*u ilu /iiKtim j.
5
P
d
<D TJ 0
<D
>N
k
Z a  želod.© c.
(332—6B)
rJT i" 111 i o «3« y -j v
Cognac-grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Slasten I
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. ■   SIS Pošilja ae s obratno pošto. 1
Zet želodec.
štajersko slivovko, najfinejši vinski tropinovec in tropinsko žganje
prodaja (1163—13)
žganj arij a Rajiminda Wieser-ja
v llocjah pri JI »H bo m, Ntlreko.
<ii puškar
v It o r u v I j it Ii (JFerlnoli) nu lioroškcm
izdeluje in prodaja vsakovrstno uove puške iti revolverje ter vne loviike pripruv«*,  putroue ter drugo
etreljivo po najnižjih cenah. — luške so vse pre-»knseue na cen. kr. tikušavališči ter zaznamunovane /.
znamko tega zavoila (438—341
Za izbornost blaga jamči izdelovatolj. — Stare puftke popravljajo se cono. — Ceniki pošiljajo brezplačno.
Tinctcapsici compos.
(PAIN-EXPELlL.ER),
pripraveny v Riohtrove lekarni v Praze,
vseobecnfi znamj, bolesti utišujici domaoi lak k mazani, jest na sklade" ve vStiini lokaren, lahov po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovini treba se miti dobre na pozoru a pFijinouti jen lihve s oehran-nou z nam k on „ket vou" jakolto prave.      r}atr»dni sMrlateLitri:
llcktrovi lekima „1 zlatno Ivi" v Prtzi.
V jako živahnem trgu na Dolenjskem, prav blizu železniške postaje z jako obljudeno industrijelno okolico, s sedežem c. kr. okrajnega sodišča, c. kr. davkarije, c. kr. notarijata, hranilnice, se iz druzbinskih razlogov že 21 lat obstoječa in v dobrem stanu se nahajajoča       (1'206—3)
trgovina z mešanim blagom
ležeča na glavnem trgu tik župne cerkve pod jako ugod-n i mi pogoji takoj odda in ae more hoj prevzeti.
Več pove iz prijaznosti  upravništvo „Slov. Naroda".
Proti kaalju in katara, zlasti pri mali deci, proti zaslizenju, boleznim v vratu, želodcu in mehurju se najbolje priporoča
Koroški
rimski vrelec.
IM«jHiictjMiL ini.itiiv.itn voda( V zalogi pri M. E. Supan-u v LJubljani in pri
Fr. Dolenc-u v Kranju.
(196-42)
V najem se d& za več let
v Molju pri Borovnici. Posestvo jo pripravno tudi za gostilno, ker leži poleg ceste, pol ure od Železniške postaje. Pogodba se zamore skleniti pri posi'Stnici Hi»ri|i lftordtulk. Kurji« VHM hI. 4 V I.Jiibljuni.
11
o C-
LEICHTLOSLICHER CACAO
■ Auiiiicl.M •  1 k°- 200 ta S sen   ■ Nnhrbaft •
V tej h i si (1228—3)
v Kurji vasi pri Ljubljani se tujci po najnižji ceni prenočujejo.
Glasovita
radi svojega ličinka, odllko-vmum i.uli svojih zdravilnih lastiiostij h ĆtiMtiio diplomo in zliti o Mvctlujo na razstavi v Londonu in 1'im i/.ii, z slnto Nwliti|o v ItrU-m*lju in TuiiIhii.
Želodčna tinktura
le k u rja
G. PICCOLI-ja v Ljubljani
je vspešno
dietetično sredstvo,
katero krepča in zdravi že-lofi«*!-. kakor tudi oprotiiu
prebat uili or^iiiio% izborno pospešuje. (173-45) Tzdelovatclj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 86 ki*., po 55 steklt-nic (zaboj tehta f> ky) za B gld. 26 kr. — Poštnino plača
:
X
: j
t x
X X
vedno naročnik. Cena jedni steklenici 10 kr,
: : : : t :
♦♦♦♦
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
Najboljše in najceneje
kupuje ae
železo, železniiia, okove, cement itd.
Andrej Druškovicu
v Ljubljani nn jfCcMtiiciu tfr^ti>t. IO., Zalog-a nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag*, ledenic
(541—37)    po najnižji ceni.
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
2877
24
Da vBaka, če tudi le z vodo prirejena juha zadobi nenavadno dober ukus, v to zadostuje, če ji pridamo nekoliko kapel
zabele za J11 lic
Dobiva se pri I. Buzzolini Ju. — Prazne originalne steklenice po 46 kr. se na novo polnijo z Maggijevo zabelo za 85 kr., a steklenice po 80 kr. za 59 kr. (958)
AGGB
Najboljše voščilo sveta!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cen. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez gajicje (vitrijola) se lepo črno SVeti ter vzdržuje nanje trpežno. = Povsod v zalogi. (801-2O) Zaradi ponnrejnn j naj se pazi natanko na meje Ime
WV Fernolendt. ~mm
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
" (874—33)
le prltttao blago — ponuja po primerno ulabl eenl v posodah od 50 litrov vise
Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
\ ••,-;>—^
= Ustanovljeno leta. 1863. -
Nvetoviiozintii« (1021—8) so Batnoiy.de ane, nHgrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika raloga
vseli glasbil
KOhIIJ,   «.<lt«*r,   plAčMl,  okarln, nntnili harnmnlk, |.ti«-|ili orgljle itd. itd.,
švicarskih o čelnih orgij! c,
ki igrajo same od sebe in so nedoseine glede glasu, glaHoenl albumi, knkela itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko.
Podjetnik za gozdna dela
■ 20 parov konj ae liče. — Delo na Kranjskem za celo leto dnij zagotovljeno.   Ponndbe pod „C. 0>." na anončno ekspedicijo A. Hirschfeld v Trata. (1243—1)
Mej dobrimi stvarni najboljše
i«
kranjski
Mer iz planinskih zelišč
J. Klauer-ja
v Ljubljani.
Isti jo nedosežen gledč dobrote in blagodejno upliva na prebavne organe.       (1220—2)
Glasom analize sodnega kemika gosp. profesorja IV KnapitNcIl-a je ta kranjski liker iz planinskih ze išč popolnoma čist in brez vseh zdravju škodljivih tvarin.
(1281—2)
Prikladno
za božična darila.
Samo do 31. oln© decembra
ffSfT znatno znižanje cen. TjBfl
WV    -. .1   T. V   - ■ -   Ti-   T*   Nr" T\'-       »   Tl>    -r»   TVf •
Božična in novoletna darila.
Kot za darila prikladna kuj i ževns dela v elegiintueiu vesu priporočam :
Aškerčeve lmlade lu runisnee, 2 gld. — Bnnmbaeb-Fantefc : Zlatorog, 2 gld. — Cimpermanove pesmi, z rudečiui ohrezoui, l gld. 40 kr, z zlatim obrezom 1 gld 60 kr. — Ftitttek : Oo«lee. 1 gld. 80 kr. — 4>reicorelčeve poeaije, I. zvezek 2 gld., II. zvezek 1 trld. f>0 kr, — Jenko Ivan« Pesmi* 1 gld. 00 kr. — PMvllue l*h.Jkove ibrane Nplae, I. zvezek 1 gld. 50 kr. — Pes j »kove vijolice, 1 gld. 10 kr. — KhiImkovo pesmarico, 1 gld. — Prealrnove pesmi, 1 gld. 40 kr — Ktrltarjeve ■brane spise in Levstikove ibrsne upise, Želesnlkarjero pesuia* rico, 1 gld. 20 kr.
Za mladino priporočam ItnJIge m pndobaiul in povesti t Veeell otroel, 40 kr. — Naše tlomeč«* aivall, na karton prilepljeno, 70 kr. — Divje živali, isto tako, 70 kr. — Leporello, 9 ' kr. — Srce, 4 sešitke v jednem zvezku, v platno vezano, 1 gld. 20 kr. — Nnii.lt* povesti, štirje zvezki po 40 kr., in razne druge knjige s povestmi in pravljicami.
Koledarji za leto 1894:
Nkladnl, ntenskl, vpiMiil. podložni,  isbavnl^  žepni  in cvetlični koletlar. — Narodni kol.-dar, broširan 00 kr., vezan 1 gld.
Najuljudneje poživljam na ogled moje
(1-234—2)
božične razstave.
Z velespoštovanjem
J. Glontlni
Dobro, novo
slivo vko
prodaja po 47 goldinar J4»v  IOO litrov
Fr. UPi-ijntol j (1810-6)
v Tržišču  pri Mokronogu na Dolenjskem.
PodpiNanec priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu ohčinstvu
čebelno-voščene sveče
za rcrkev, procesije in pomrhe.
gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 4») leg težkih prav po ceni. — Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v Akatljah po 5 leg, a kg 50 in 60 kr., fikatlja .'10 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. — Dobiva se med v satovjl in pitaneo v škafih po 2<> -10 kg prav po (-.eni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja
raznovrstno medenino
na debelo in drobno.
/illo^-ll    ill    I I        .< 1 I i j I t
brinja in brinjevca ^32
liter 1 gl«l. 2<> kr., medeno /.^unj«' liter 1 k1*1., vse je lastni izdelek.
Kupujo tudi vsnk čas med v panjih, sodčkih   kakor tudi vosek m suho satovje
po kolikor mogoče viauki ceni.
Za obila naročila so toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
Oroslav Dolenec
svečar in lectar, trgovina z medom in voskom (1233—2j
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10.
IrimaJ. I.,
gerutrumno
i rs.
J. PSEEHOFER*
Kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice
imenovRnp, zasluzijo slednje ime po vsej pravici, ker je v resnici jako mnogo bolezuij, v kojih ro te krncflice zares izvrstno u6nkovale.
/»* mnogo deHetletij ao te kroglice sploSoo razširjene in )e malo obitelji, kjer bi  ne imeli vsaj malo zalogo tega izbornega domačega sredstvu.
Mnogi  zdravniki so piiporočevali in  pnpororuiejo te kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki naataneio vsled Nlal»e preltuve in vsled oUsi rnkcl|.
Od teh kroglic stane: 1 akatljlcit m 1R k ro^li<*ami 21 kr., 1 avlfck n ti Mltat-Ijioami  1 ^lil.      kr., če sh pošlje nefrsnkovano proti povzet u pa 1 IO kr.
se poprej vpoSli« denarni znesek, potem stane poštnine prosta poSiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 Ur, 0 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 0 gld. 20 kr.   (Manj ko jeden zvitek se ne more poAil|uti )
Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice"
zuhtevAti in na to nasiti,  da  ima nnpis na pokrovu  vsake škatljc^ na navodilu o uporabi stoječi ik-iIii m .1. l*M«'rli«»f4-r in s cer /. i-udcciiui črkami.
Balzam zoper ozeblino VZ"V^:T:
poštnine prosto pošiljatvijo 05 kr.
Sok od ozkega trpotca is8ielT.tourikrh8ttft)' Američansko mazilo zoper protin,
i lonček 1 gld. 20 kr.
Prašek zoper potne noge, ST r !
nine prosto pošiljatvijo 75 kr.
kr., s pošt-
Balzam zoper golšo,!
prosto pošiljatvijo 05 kr.
Angleški balzam,1 B"kr,.'ioa
Življenjska esenca (Praške kapljice),
1 Btekleuičica 22 kr.
Fijakerski prašek za prsi, h> t^l
po&tnine prosto pošiljatvij(» tiO kr.
Tannochinin - pomada najboljše sredatvo za
rast lasij, 1 puš ca 2 gld.
Univerzalni obliš ^>
pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A.   W. Itnl-ri.ii-H. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi s- vse v avstrijskih caanikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se poskrho vsi predmeti, katerih morda n* bi bilo v zalogi, na zahtevanJH točno in najceneje. — PoAlIfatve po poiitl izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
4V me preje vpoAI|e denar (najbolje n poNtno nakaaulco), poleni |e pont-nina inno|r<» eene|6a, iiefro pri poNllJat vali proti povzel Ju. (1164-i
20
Naznanilo o prevzetji.
Čast mi jo najiidmejft naznaniti n       obfttlMtva  in spoitovanim go-apoilmn gostom, da slih prevzel gostilniško prostore
••pivovarne Perles"
v Slonovih ulicah.
Prltadevsl si hodem z dobrimi pijačami, točno kuhinjo, ki jo
že od poprej na dobrem gl mu, in pazljivo postrežb.« ugitdiri vsem zahre-vam niuiih spoštovanih gOSČOV v teli da rih ter beležim, proseč bligonot-iifjjii p.iscta,
z veleMpostovanjeiu
1245—1)
Snmo        tli &l lo dni j!
Žrebanje že dne 28. decembra 1893
ogerske državne dobrodelne loterije.
Glavni dobitek GO.OOO gld.
|k*   "^"fe-U-pni d.o"bitl=i 1SO.OOO &1ĆL. **4J
Srečko po 2 gld. se dobe: pri loterijskem ravnatelj»tvn v Budjmpeiti (Budimpešta, Hauptzollamt, Halbstock), — pri vseh loterijskih, solnih In davčnih uradih, pri mnogih poštnih   uradih, pri „Merkorjn" na Dunaji  in ;>ri v vseh  mestih in zimtii' jfi h mestecih postavki m i j organih z« prodajanje srečk
B ti d i ni p e S l a , dne 1. avgusta 1898.
(ll<d»- 6)
Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo.
ID^^l'O'^'j^.n .n n /> .n. /t n■ ;rv    innOyn.-n. n n n n. rv ^
D"- VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK :
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil IVAN ŽELEZNIKAR.
!   Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zarnika. — Ura bije,  človeka  pa   ni! — Maščevanje   usode. — Razni   spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
-
Knjižica  je  jako   elegantno,   po   najnovejšem   uzorci   in res. krasno vezana. — Utisnena je na   sprednji strani  podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena j knjižici je   i  gld.,  s posto  5  kr. več.  — Dobiti je  v „NARODNI
Tiskarni" v Ljubljani.
Samo gld. 4.60
zimska suknja iz lodna
i* m o enega« «i«*Im*i««ku i<><Imu. ui Hkoro ui aio('i raztrgati« n top* lini. «l«-l>eliiu podNivoiu. po najitov«'|<ši modi. noliiliio in dobro AelaMtHfl /. ovratnikom /a savihatl in s stranskimi *epi z« roke, rujave in sive boje. je iiolinr\ene. Te suknje ho ruduvito cenene, ho prodajajo „<" masse" in naj ne '.imeii noben čitatelj tega oglasa * je naročiti. Kot mera naj s« r-asntnl objem pr.-oj in dolžina rokavov  — Tmli se pioda nekoliko tisoč parov
zimskih hlač za gospode
debelih, čvrstih, toplih, dobro delanih, po jako nizki ceni, sumo iS.-I O par.
PolUfa »i5 proti povzetju. — Naslov slo/e:
Apfel's Kleiclermagaziii, VVien, I., Fleischmarkt 12.
M—ll Iglll^——■IHIHI l'l III H I II II.,
Najboljše železo
prodaja
A. C. AHČIN
pri „zlati kosi"
v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (113—42)
rokodelce in poljedelstvo.
Za pile
In vodno za.gr©
kakor za
se garantira, da ho dobre.
Grobni križi,
šine za obloke, kuhinjska opirava it d.
b33
4
n9 '&>&<&<k9        Jjfr") -AmA)  *»S6<»lžA>-:.'t ^
-II
hi hj
g*   V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ^
.) sta izšla:
Stenski koledar Skladni kolei
za 1. 1894.
Cena 25 kr., po po>ti 28 kr.
za 1. 1894.
Cena 50 kr., po posti 55 kr.
---_—___
Koledarja  .se  dobivata  v „Narodni Tiskarni', pri
'a-A Zagorjan-u in uri druzih knjigotržcih. •' *
9*
A
Pristne ruske
gumijeve vrtine čevlje
prodaja v vsaki velikosti
J". S- s
v Ljubljani, na Starem trgu
(123 H— 1)
I » « MH > « Ha O ♦> KI * * KB * * '"M I ♦ ?
Tvrdka
Frana Detter-ja
v Ljoblj ;oi, na Starem trgi št. 1
priporoča, svoj h
šivalne stroje in slamoreznics,
Tu st; tudi ;>iud;i  |m» znižani Oeill Bamo nekoliko rabljena, tatov
in ognja varna (llMS—(*>i
večja blagajnica.
f] Kravate za gospode f
v posebnih novostih
I J. S. Benediktu v Ljubljani.
po prav nizkih cenah.
Priporočam vsake vrste y«*|i2i<* lire« StoltslaG ure m prav lopa me v. iiiliuloni. novr vi*slr, v«*i-i>.!<•<'. iiliiin«'. |ii'^liiiir. x.a-|M**f ItlfSe in vso, kar v tO stroko spada^
Pa še nekaj novega!
|1 --^r" Slučajno sera v Švici veliko blagn in po ceni kupil, t'»r jt^ bočom tuli |»o ceifti razprodati. ' Aj
Zi [irav obilen pos<>t se priporoča
Fran Čuden
preje  Slonove ulice,   zdaj 0-La<t7-J3.i trg* št. 25.       tiio7—8)
L. Luser-jev obliž za turiste.
iT,
Veliko
t>olovo in liilro upli-
vajoče  trt'datvo proti l-iii jtin «><'«'HUiia, /n l i mi nu pod-   >/Vv^ v
,'l;,,'ll',,,a1' '"  SZč^ s^lr (iiupni trdim y^Š$<!r,   *r pnsnalnin
l)i»i»kaui     v^N."^*. &rpiacm  je tut
kole. <'Klu,l v
^ y/^yglavni raipoiiljalnici:
»ali ™ \ \tr     i riBteii Mino, oo imata navod in
nblll varstveno Bhsinko in podpis.
^       L. Schwenk-a lekarna
ki j« tu zravon; torej naj ho iui/.i in zavrno vse manj vredne ponaredbe.
PrUtnefa imajo * i.jnii-ijani J. Bwoboda, ti. |)l. Trnkoc2y. (J. 1'ic-oli, L. (Jn-r-rl, v It n il»l lit \ •■ m S. pl. SladovlA, K. lliukii; v luiiiiilkii.l Mufnik; v 4'«-lovci A. Bgffer, VV. Tlinrin\viild, J. D iiiHh-clior; v lErt'/.iili A. Aicli-iuger; v Tricu (na K>>. roškem) C. Meiuior; v II« ln» U u !■' Sclml/, I »r. B. Kumu!'; v CH»rl«l O. 1!. 1'ontoni; v W«»1IV*-lni^ii A. Ilutli; v 14 n»-ii)i K Šavnlki v i c ■*«■ -K<»iil C. K Andriuti; v I «1 rij i  Josip VViirto; v
Baoovlliel A Roblek)
v ColJI J, Kuptcrdc'iniitl.
D/-/+^
Bensdorp-ov holandski kakao
izboren, *zčlt&*-v in xe<3_ilen se doToiTT-a,      vseh špecerijsl-zin in delikatesnih, trgovinah.
.917—14)
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
fS^W Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da Re zamore odreči ^ kvarnemu uživanju nemeSano ali z surogati mešane bobove kave Jin daje moć prirediti mnogo ■l«dnej«»') poleg tepa atlruvejtto in i« <m-j-o kavo. — KeprekoMi'nH kot  prlmcMvk  k n*»-vndul l»ot>»vl l.ail. (417 — 35)
Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike
Osobito ho jo ru vat i nluhih  po*neinoviin j. I1» i mi mi> pomoil — 1 , kile i »o 25 kr.
osnovalni zbor
uradniškega stavbinskega društva v Ljubljani
kateri hodu
dne 17. decembra 1893 ob 3va. uri popoludne
v velikem letnem salonu hotela ,,Pri Maiiču",
*y    1.   Nagovor t. č. predsednika ^   'J    Poročilu pripravlialttpgB mi r bora.
Dnevni red.:
3    OttanJH  'n posvetovanje o pi aviiih
1.   Volitev druUveiifgsi Vodstva.
M'i»st'htni itittilit .»•«' «#• i itltij 4i/«».
Priprtivljiilni otllior. r$$\
$oering~ovo milo
\%ssr o ^ovo sui
v najfineje izdelanih okusnih kartonih
ki sodržujejo
//O  S ImOMfifte
ter so prikladni kot jeden nujhasnovltej&ih, najbolj domačih in nafpviljubljenejilh pridevkov
božičnim darilom.
i*ovi*itiijđi ceste«
(Dokler taloga traja.)
- Uobiva se poVBOfl* —
Generalno zastopstvo:
(1217—
A. MOTSCH & Cie,, Dunaj, i, Lu£eck Nr. 3.
Naznanijo o otvoritvi.
Usojena at s tem najuljudneje nsansnjatt, da roui »tvoril tu v Izubijani
Pod Trančo št. 2, na oglu Hradetzkyjevega mostu,
trgovino s papirjem
pod tvrdku
H. WIcifinger.
Oh jednom najuljudneje poživljam p. n. obdtnttVO na ob-akavanjo mojo bogato založene
H^jS^T božične raastave 4
hHmi.....\   / u p«i, /        I.ii..^. uli i«- lit pis.uM-114- /iiu ni U f. |»Im»1ii11i in
KIhmImmiIIi niup. KOnfekelJalcegM i>npi - |« \ l.^tiali. k«>r«'t«poii-<l< i«nili  kuri,  vii li   pi-.iu-iusl.ili   in  letalcih  iHdi' lisciii.
Tudi prevzamem   nitroelli«   mi   t ■o t i m- iu in ngratlJNku  «l«-l .
Dolgoletna praksu s tem mostu, kakor tudi 7.veze a prvimi tovarniškimi h sumi mi oinogoou jejo, da IU norem slavno p- n. občinstvo vedno /. iiajnovij-eiin iu najboljem blagom po jako ni/.kili cenah postreči.
Prosefi prav mnogobrojnima poseta
1 velespoitovanjen
ZE3C. Mieiringer.
1500 odej (plaht) za konje
neznano debelih, močnih, toplib, čvrstih, ki jih skoro ni moči raztrgati. 19t> cm dolgih, 130 cm A'rokib, prevzetih od neko koiikuivne maso, so proda po Čudovito nizkih < Snah,
in sicer dajem od danes naprej, dokler je So kaj v zalogi: (1189_6)
1 pur = 12 komada 1. lco:m.3.ćL
konjskih odej (plaht) angleške odeje za izvoščike
teumosi vili,   z  ruznoharveno,  zelo  krasno     z rumenimi  kosmatinami in ra/.unhai veno horduio, za široko borduro, za
samo gld. 3.—■ samo gld. 3.—.
Te odeje, ki ho tudi lahko rabijo kot posteljno odeje, stalo so preje VSO ko dvakrat toliko. Ker jih je razmeroma lo malo v zalogi in kur naročila kar kupoma prihajajo, naj se vsak požuri z narodi lom ki želi kupiti dobro odejo po nizki coni. Naročila iavrsujejo ho lo proti povzetju ali pa če se prejo vpošlje denar iu naj su adresirajo :
JI orio AplV'1. Dunaj, 1., Flciscliiiiarkt l£.
Solidne, zložne, močne in čudovito cenene
•3
vsake vrstfl ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno ^*->-- pohištvo samo iz napo- jL^ jenega masivnega lesa
Josipa Verbie-a
v Bistri, pošta Borovnica.
(»45—88)
P. N.
Čast mi je najuljudneje naznaniti, da sem
„hotel Liebald" v Zagrebu
kateri je na najboljšem glasu, in ki leži blizu kralj, poštnega in brzo« javnega urada in centralnega kolodvora z: cLn. i m. 3_. cktolora t. 1. prevzel v lastno režije
Ker sem 30 sob, ki so namenjene za potovalcc, Z vsem koin-fortom oskrbel tako, kakor odgovarja novodobnim zahtevam, in ker si bodem vedno vestno prizadeval, pri strogo solidni postrežbi stiefti svojim gosto i. z najboljšimi, kar premorsta kuhinja in klet, smem se nadejati, da me bode cenjeno p. n  občinstvo prav pridno obiskavalo.
Mojim prijateljem  in znancem  na  Kranjskem,  ki me gotovo še niso pozabili, v vednost, da. sem več.  let v Ljubljani v kaziuski restavraciji in v hotelu „pri Malinu" stro^el kot vrhovni natakar. Z vclcspohtovanjem
(1241 — 1)
Dragotin Doljan
hotel ier.
2)YWWt
Zaradi proHoMt \ o v lastno hiAo
v Gradišče št. 9
ki ko ima vrAiti v nastopnem letu, razprodajah! bodeiu od danes naprej
sladčičarske in vse druge y to stroko spadajoče izdelke
W po znižani ceni.
Daljo bodem raz prod ijats
okiiisitc kis iM»>i«*ii;i di*eTesicta. I*«m-
|io<r.   Ntiill Ine.   mtlliiiov   in limonin s o IV.   Mploli  vse,   kur  nc  nalitijii v moji Ktilo^i.
/.a mnogobrojna naročila, koja izvršujem toćtio in vcutuo,
ao priporočam
I \ olcspo&tovanjoui
Jo»ii>in« {Sumi
V    I      »ll>ljJHli. (116^—9)
<
"O —t pa
OD
CJD
Lekar A. Hofmann, Klosterneubnrg pri Danaji, priooroča >..- mm.tr.■ Iit preskušano, bo lesti utesnjoču domače -sredstvo m M m.
\f> Vtr.
teč.
f,0 kr. »**
Mi prinašamo svoji
Božično razstavo
v Jako lepih losnib rezbarljah, Jerbaslh in mizicah za cvetlice, košaricah za ročno delo. V,-liku množino
igračk vsake vrste
muzikalnih stvarlj itd. itd. najbolje priporočamo pažnji občinstva
Z velespofitovanjem (1242;
Far-. Sfcanapf el
Kočevska domača obrt
na IZZo ngresnem trg-u -v „Ton ti stile".
OOOOOOOO
v Ljubljani, Slonove ulice
priporočata
Zimske gospodske obleke ud gld. 14.—
	„ 10-—
otroške	„ 4-—
vrhne suknje	n 15-—
Menčikove z pelerinom	„ 15;—
Sacco iz lodna	„ 8-—
Kožušne sacco (oposum)	„ 23—
Hlače	„ 3-50
Spalne suknje	„ 10—
Havelocke	„ 12-—
Dalje
veliko izber
gospojinskih in dekliških konfekcijah,
Velika zaloga 000-4)
mufov, boa, čepic za drsalce, ovratnikov itd.
Najboljše izdelano
perilo in kravate.
OOO
2SS
Primerim
božična in novoletna darila!
urar, Dunajska cesta, Ljubljana.
Priporoča svojo veliko zalogo vsake vrsto žepnih ar, zlatih, ■rebrnih, iz tule, Jekla in nlkla, kakor tu ti ar z nlhalom, stenskih ta
ur z budllnlkom samo dobre do najfinejSe kakovo t. po najnižjih cenah.
«S|>*'<'l|f»lltO to in novoMtl v žepnih arah, kakor tudi are % nlhalom, atenske uro in are z badllom tO vedno v zalogi.       (1244—1)
Popravki se izvršujejo riohro in solidno.
Ferd. Bilina & Kasch *
•v X-o"u-"b>lja,rii, "V JŽJidLovcflrclIa. "uillca,!^.
unata
veliko zalogo pristno ruskih
gumijevih vrhnih čevljev.
\ffkW iXai;jl>oJJAi proizvod, 7Mf
Zlasti priporočava svoje visoko, tople ln nopromočlji vo, pristno rusko
čevlje za sneg (krplje)
za gospe ln gospode. (1880—2)
Cene vsem čevljem so kolikor možno nizko nastavljene.
Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic
sn slei ko nrej nedosežen*' ter so najprl ljnhljenejie božično darilo otrokom, ki so čez tri leta stari. Tudi so cenej Se, DegO vsako drago darilo, kajti one trpijo mnogo let in Jih Je moči oelo po daljšem času popolnlti in povečati. Pristne
sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd.
reprece&tulejo Jedino igro, ki Je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo,
in katero vsak, ki jo potmi, iz prepričanja dalje priporočil. Kdor so se ni neznani! s tem sredstvom, da se otrok igrajo se prijetno Bebava, kuferi igri ukoro ni najti primere, naj si naroči čun hitreje ud podpisane firme novi bogato Uu-trovani oenlk in naj eita v njem natisne.na ume nju, ki bo iiredoo laskavu. — Pri kupo vHoji blsgovoli naj so Isrecno zahtevati:
Rlobterjeve  sldro-omarloe  s  kamenčki   za  gradnjo hl&lo
iKichlcr's Ank«t Steinliaiikusteii) in nuj ho odločno odkloni Vlaku omarica brei tovarniške /.nuiiike sidra: kdor to no stori, dobi labko posnetek, ki je nieiij vreden Pristne sldro-omarloe s kamenčki za gradnjo hislo se dobo
za cen in vifit ■V vseli- fine^illi.
3h ki., 70 kr., 80 kr. do £> gld. iu so v zalogi
••■.-••V:
IVovo! Richtcrjeve strpljivosti)« igre: Jajoe Kolumbovo, strelovod, tošl-telj v Jezi, preganjaleo muh ali trm, Pvthagoras itd, Novi zvezki »od rž njej u tudi voiessoimive Sadeče /.* dvojne Igre.   Cena i^ii 8& kr. Pristno
samo a aidrouil (1115 —11)
F. Ad. Ricliter & CieM
I. avstro ogorska c. iu kr. priv. tovarna ■idro-omuric s kamenčki za grajenje hišic.
I>iiho|,  1,   Nibelungoncasse 4,  KmloUlKdt,  Norimberi;,  OKeu,  It«......-
iliiin.  London K   t'., .\t>w-V«irk.
ITMAR-SVETILKE
za vsake vrste razsvetljevanja!
Namizne svetilke, viseče svetilke, lestenci, stenske svetilke,
svetilnice m laterne,
svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom.
Največja fabrikacija palilnikov.
Petrolejski palilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč.
(993-10)
R. DITMAR. c. in kr. priv. tovarna svetilk na Dunaji,
III., ErdbergBtrasse 23, 25, 27 in III., Schwalbengasse 2, S, 4.
Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami.
Od neke dajatve preostalih 8000 komadov tako imenovanih
za
konje
se zaradi prepletenih (ne povsem Čisto izvedenih) obrobkov za HiiiteHno nisko i-eiio 2 uld. .">•> kr. komad iu I gld« S8 kr. par razpiodajajo direktno poljedelcem, (1219—&)
Te debele plahte, ki so skrajno trpežne, bo so toide kakor kožuh kacih 140X190 cm. veliko (pokrijejo torej malone celega konja) s tremi Širokimi obrobi previđeni.
Ce se naroči več kot (i parov se pošlje poštnine prosto.
Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le, če so projo znesek vpo&lje ali pa proti poštnemu povzetju, naj so pošljejo generalnomu zastopniku „zjedinjenih tovarn volnenega blaga" S. Kuuuueua. Uuuaj 111/2 lliutere Zoll-aiiit*wlrn»si' :t.
ND. Za tisto, kar  komu  ugajalo me bi, t»t> xn%«eKii|«'ia. dobljeni znesek iiHzaj poslati.
Samo nekoliko izmej  mnogih  naročitoljev:
Zupan A. Kovan v Pod k raj u p. Col na Kranjskem piše: s prejetim blagom aem selo zadovoljen, prosim da mi pošljete še 6 plaht itd.
MENO
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (iUB-5)
50.000 kilo.
Dobiva se v vneh speoerijaklh, deli kat es-nih prodajalnlcah n. konditorijah.
fii
vi *Jf» i),
? * Za Božič in Novo leto
t?
priporoča po nizki ceni
vizitnice in vošilne karte
v navadni in najfinejši obliki
b „Narodna Tiskarna"
t v Ljubljani. Jg
»H^__
H'
novo izumljeni
prekomorski prašek
■*> ugonablja prav sigurno: <^-
Nourko, mol J o. stenice« l»olIn*. žoluirjc, miilic*. mr»vl|c, preAlćR«! |Hi<|r prilce, n|»i»|i vn xuž«ike.
ZHZZ Uobivu hc> pristen povsod tam, kjer ae nahnjajo Andelovi plakati. ZZZZIZ
Tovarna in razpošiljalnioa: (784—7)
T. ^.ITCSI-i, drogerija „pri črnem psu", v Iffnsova iilicn It. i:t.
I'risi ni prašek se dobiva v LJubljani pri Albina Sličar-Jl, Dunajska cesta st. i).
Universum!
Universum!
^1
Universum
novo popravljena lapcnjača, pri pravih Jagerjevih srajcah
zelo priiktičuo, kakor pri belih srajcah, prirejena spredaj. Cene:   male srednjo velike \erje
gld. 8*80      gl<l. 8*80      Riti. » »O      eo—»O kr. višjo. Dobiva se samo pri
Henriku Kendi
I_0 "u/blj a-n,3i.
(liro—3)
Glavna zaloga pristnega dr. Jagerjevega perila in izključno privilego-vanih normalnih jezdnih hlač za civilne osebe ter c. in kr. častnike.
Zapenja se spredaj!
Zapenja se spredaj!
IISZB
£epa bo Učna in novoletna darila
dobe se v trgovini
rx t o ti a       a g; o   j a n = »
Naročila z dežele se točno izvršujejo.
IkST "V I^3"CL"bl3si:n.I,      Zvezdi št. 7\ ~5t-41
Posebno se priporoča:
Vizitnice z obratno pošto.
Krasno vezane
zbrane spise:
Jurčičeve
1 1  zvezkov po 1 gld.
Levstikove
ncve/.ane lO ^1<1 ,">< i kr.
Stritarjeve
nevez. gld. 15*—, ve/., gld. 18*50
ali ^bl. 'J< 1 7<).
Vošnjakove
nevez, 7<> in r>* > kr., vez. gld. 1*20 in gld, i'—.
Pavline Fajkove
nevez. ^1<I    1—,  vez.  gld, l"50.
Za otroke!
Novo! Novo!
Mladini
xa kratek čas.
IVMii ee z lepimi koloriranimi podobami.
I ena 60 kr.
Živali v podobah
s slovenskimi nadpisi.
I lena 80 in 45 kr.
Za gospodičine in gospode!
Jako elegantni pisemski papir in zavitke v kartonih
od 3f) kr. do (> gld.
Albume za slike in
poezije. Spominske knjige
od 50 kr. do 13 gld. Najnovejše zelo krasne
slike na steklu.
Gospodičine In gospodje na deželi naroče naj z dopisnicami In posireleni bodo točno ln solidno.
Krasno vezane
VSe pesmi: isai
■•rcMlrnove
nevez. 80 kr., vez. gld.  1 ;jo ali gld.  t Ho.
nevez. gld.   120, vez. gld. 2—.
rliio V€»
nevez. Ho kr., vez. gld. 130.
4-1*«'«,«■•«•!«•«'% t»
I. nevez. gld. l'2o, vez. gld. 2-—,
II. nevez. ^ld. I*—, vez. gld. 160.
nevez. gld. 1—, vez. gld. 2'—. nevez. gld.   l*20, vez. gld. 2.—.
Stenske,  Skladne  (zrlo   lepe   slovensko,   kakeršnih do
sedaj ni bilo), žepne in druge koledarje. Narodni koledar.
Pisne podloge s koledarjem na pivnem papirju. Iz slik na kartonih sestavljene J3,slice-
Elegantne pisalne garniture in stojala,
v katera so urezani narodni pozdravi.
Vse pisarniške potrebščine.
/v/ manjših naročilih priračuna se poitnina* — Vrednosti vez J tfltl. so />oštnine proste.
ILJST ..CaSliiKliriiii flul !«•;••- priporoča  \ed\rdo\  AIImiiii — 12 samospevov s sprenilj e vanj eni glasovirja — po
1 gld. 50 kr., po posti 5 kr. več. — Razpošilja poverjenik Anion /iuoi,jim.
Izdajatelj in odgovorni us edink: Juh i p Ko II i.
LttHtniUK ID tiak . Narod ue Tiskarne".