OGLAŠAJTE V
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in
the oldest slovene daily
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 24, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 17
^cialist nasledil
Gaullu kot predsednik Francije
izpraznjeno mesto je ^svzel Guoin, predsednik Ustavodajne skupščine ^itt Co, začne obrat
kn^f t—'	— Po
dft fL,' ZBjcla francosko vla-po sporu s sociali-M komunisti odstopil gen. Gadk
80 oo francoske republike, voditelji komunistične, so-Gaullove kr-^inir	stranke danes
lika ^ ^ iijegovega nasled-
"il izv ^ predsednikom je predaj," ^^"^^istični vodja in
komunisti
Guoin.
so želeli, da bi de
le ustavodajne skupšči-
/cllz Gunin
Ko,
GauU, _
itrani^'	komunistične
^Ullov	minister v de
fali J,. ^ kabinetu, toda so mo-Biti^ k kandidaturo umak-iudske° roditelji krščanske fajo K f	katero domini-
bodo	. izjavili, da ne
pogojem vo-
Rari
^ačasjjo	Gaulla, se je
5e. '^^a-knil iz politične are-ttjegov ^ njegovi izjavi, da je "nepreklicen", pa
Thore2^°	zavzel Maurice
i '3i vtio J •^ova v, ' JG pripravljen % postati
bo
postati politično aktiven, l^jučii- °	zbornica za-
bi bil	oziroma, ako
predsednikom dir ljudstva.
h življenja Slovencev
S&o	— Michael Der-
' 29. decembra najden
fto
' Oogn ®^^"ovanju z zlomlje-tr ■ ^.''epeljan je bil v St. jg v East St. Louis, odbj ' jl^uarja podlegel po-^®Žel[ . ! JG samski in v tej k bil 7g sorodnikov. Star ^ in ustanovitelj tu-®13. (društva jednote leta
[^ciji	— Po težki ope-
t	bolnišnico St.
^ siiioy^^ ^^leznikar. Imel je ^ojni, od katerih Pa 5^ vrnila domov, eden
Sšnici ^	— V isti
C, zopet nahaja žena
®0go.
Italija na delu, da obdrži koloni je,T rst in Tirolsko; Nenni apelira na Britanijo
Zastopniki zavezniškega sveta zunanjih ministrov v Londonu začeli proučevati pogoje mirovne pogodbe za Italijo
LONDON, 22. januarja—Italijanski podpremier Piet-ro Nenni je včeraj časnikarjem povedal, da je predložil britskemu zunanjemu ministru Ernestu Bevinu apel, da se Italiji dovoli še nadalje upravljati vse kolonije z izjemo Etiopije in Dodekaneških otokov.
Zastopniki zavez, sveta zuna-*
njih ministrov so začeli proučevati zadevo italijanskih kolonij
vztrajala na zahtevi za zaupniš-' tvo nad Tripolitanijo, do čim izgleda, da je Bevin naklonjen italijanskemu stališču glede Trsta in Primorske.
Kar se tiče nove situacije, ki je nastala v Franciji z odstopom gen. De Gaulle-a, čutijo Italijani, da s spremembo nimajo ničesar izgubiti kajti de Gaulle je bil tisti, ki je v prvi vrsti zahteval, da mora Italija odstopiti Franciji obmejne gorske prela-
skupno z drugimi vprašanji, ki so v zvezi s pogoji italijanske mirovne pogodbe, katero se je začelo sestavljati. Na dopoldanski seji se je proučevala ogrom-na množina materijala, .ki je ostala od zadnje seje zunanjih ministrov, ki se je vršila v Londonu prošlo jesen.
Italijanski socijalisti zahtevajo Trst in Južno Tirolsko
Signor Nenni, ki v obstoječi italijanski vladi zastopa socialistično stranko, je poudaril, da so socijalisti proti zahtevi Rusije, da se nji izroči poverjeniš-tvo nad Tripolitanijo, in da socijalisti istotako zahtevajo, da Italija obdrži Trst in Južno Tirolsko.
Nenni je rekel, da je bila so-cijalistična stranka leta 1919 proti aneksi ji Južne Tirolske,
da pa se je položaj spremenil vsled velikih investicij in industrij, katere je zgradila tamkaj,
vsled česar so italijanski socijalisti proti temu, da bi se Južna Tirolska vrnila Avstriji.
Sovjetsko stališče glede kolonij bo najbrže odločilno
Kakor se razume, je Bevin dal Nenniju malo opogumljenja j ali komunistično aktivnost, glede kolonij v Afriki, kajti vse' rekel, da Italija želi, da bi Polja-odvisi od tega, če bo Rusija ki čim hitreje odšli iz Italije.
grški fašisti ubili 14 talcev
ATENE, 22. januarja. — Člani ekstremistične desničarske grupe, ki sestoji iz fanatičnih monarhistov^ so v gorah severno od Kala-mata umorili 14 talcev iz vrst grškega osvobodilnega gibanja. Monarhisti so se zabarikadirali v gorski [H)-stojanki.
Politični urad levičarske stranke je danes Angleže obtožil odgovornosti za "monarhistično - fašistični teror v Grčiji," rekoč, da so Angleži tisti, ki so monar-histe i n druge desničarje založili z orožjem.
Premier Irana položil resignacijo
TEHERAN, 22. januarja. — Ebrahim Hakimi je odstopil kot premier Irana. Informirani kro-igi so danes prerokovali, da bo njegovemu kabinetu sledil nov kabinet, ki utegne dobiti naklonjenost Sovjetske unije.
Načelnik iranske delegacije v I Londonu je v tej zvezi izjavil, da utegne Iran z ozirom na novi položaj umakniti protest, ki je bil vložen pri varnostnem svetu Združenih narodov, v katerem se je Rusijo dolžilo vmešavanja v provinci Azerbajdžan, in da bo nova iranska vlada začela direktna pogajanja z Rusijo.
Sicilijani hočejo proč od Italije
RIM. (O.N.A.) — Italijanska vlada je objavila uradno poročilo o bojih na Siciliji, v katerem pravi, da je bilo letalstvo "aktivno" v boju proti "bandi-tom" — to je, proti partizanom sicilijanskega s e p a ratističnega
pokreta. Uporniki so oblečeni ze pri vaseh Briga in Tenda na baje v khaki uniforme in jako
italijanski meji.
Gospodarska kriza je danes glavni problem Italije
Poglavitni Nennijev apel na zaveznike potom Nennija, kakor se je italijanski, podpremier sam izrazil, se je tikal ekonomske pomoči, zksti v obliki pšenice in premoga.
Italija ima danes 1,500,000
dobro oboroženi.
Poleg separatistov, ki zahtevajo popolno izločitev iz italijanske države, je na tem otoku tudi še pokret takozvanih "av-tonomistov", ki zahtevajo le popolno avtonomijo pod italijansko nadvlado.
Profesor Caronia, ravnatelj rimske univerze in prvak tega
PREJELI PAKETE
brezposelnih, toda ona ne more ' avtonomističnega pokreta, j e in ne bo poslala delavcev v j dejal, da vlada s tem, da avto-Francijo, Belgijo in Poljsko, ka-' nomistov noče priznati, le oja-kor omenjene dežele želijo, do- čuje gibanje separatistov.
kler se ne sklene mirovno pogodbo, je rekel Nenni, in dokler Italija ne dobi nazaj svoje suverenosti.
. Nenni je med drugim omenil,
da poljski vojaki v Italiji povzročajo incidente, kadarkoli kje vidijo kako rdečo zastavo
Mr. Anton Debelak, 893 E. 75 St., je dobil pismo od brata Janeza iz Dvorske vasi, št. 32, pošta Velike Lašče, da je dobil paket 12. decembra v najlepšem in I redu. Paket je bil poslan 23. oktobra potom August Kollandra.
i" je bila že več-^^'šnici ^ ^?^"išnici. — V tej p John	štiri mesece in
Nn	k Towerja, ve-
S je	. vojne. — Isto-
!!'^Vk ! Perse z Ely-j®
iv	' n^JVeč takih, ki so
%h;	ali
z Elyja; ona že

pa stalno odpu-
je bil Sto. u
Dne 4. decern-. Oft Zap ^ premogovniku t> star 49 let, doma kotar. Delte ' ki an "^Gd jamske vo-Btrli do smrti. Bil ^°ber
V
L{;j
zeiio
244
m posten taj-SNPJ. Tukaj

25
m šest otrok. SEJA PODR. 39
SANS
Odborniki S. N. Doma za : 1946
Snoči se je vršila izredna seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., v svrho konstituiranja odbornikov. Izvoljen je bil sledeči odbor: Janko N. Rogelj, predsednik; John Centa, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Leopold Kushlan blagajnik. — Nadzorni odbor: (5 direktorjev) John Pollock, Josephine Zakraj-šek, Andrew Turkman, Joseph Birk in Anton Zupan. — Gospodarski odbor: (5direktorjev) — Chas. Vrtovšnik, Krist Stokel, Frank Virant, Vinko Klemen-čič in Anthony Zakrajšek. Prosvetni odbor: Frank Oglar, Erazem Gorshe, Chas. Koman, Felix Strumbelj, Frank Plut, Fr. Cesnik in Andrej Tekavc. Seje direktorija se vršijo vsaki drugi torek v mesecu v starem poslopju SND. Za zastopnika podružnice št. '39 SANS sta bila izvoljena Jos. Birk in Anton Zupan.

Se	ob osmi uri
- Podnis"	^Gdna letna
št. 39 SANS v w	v Sloven-
C 5^"""	St.
društ	vse stare in
ROKOBORBA
Nocoj se bo zopet vršil zanimiv program v Centralni orožarni, ko se bodo razni roko-
Smrtna kosa
ANTON ZAKRAJŠEK
Kot smo že včeraj poročali, je v Glenville bolnišnici preminil Anton Zakrajšek, stanujoč na 1063 Addison Rd. Star je bil 52 let ter je bil doma iz Ponikve vasi pri Trebnjem na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Od leta 1927 do 1937 je bival v Ambridge, Pa. Tukaj zapušča žalujočo sestro Karolino Hočevar in nečakinji Victor!jo in Josephine, v starem kraju pa sestri Marijo in Jože-fo, ter brata Msgr. Victorja Zakrajšek v Nišu v Srbiji, in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob IL uri in Ijiato na Calvary pokopališče.
Vlada naznanila, da bo v soboto prevzela klavnice; stavkovni položaj v dvomu
Delavci AFL unije se bodo vrnili na delo, medtem ko CIO unija še ni naznanila svojega stališča
Iz Washingtona se poroča, da bo zvezna vlada v soboto prevzela velike klavnice v Chicagu in drugod, v katerih je od srede prošlega tedna na stavki okrog 265,000 delavcev. Poljedelski tajnik Anderson je snoči imenoval posebnega upravitelja, ki bo vodil klavniško industrijo pod vladno upravo.
*----
Vlada se je odločila za ta ko-rakj' da prepreči živilsko krizo po vdikih ^estih, ki je v teku teden stare stavke stopnjema naraščala in da se pride v okom črnemu trgu z mesom, ki se je pojavU, odkar so klavnice prenehale obratovati. Zvezne oblasti in uradniki OPA upajo, da
Mrs. Gertrude Bozich, 1268 E. 169 St., je prejela pismo od sestre Marije Petrovčič iz Zaklane, pošta Horjul pri Vrhniki, da je sprejela paket, ki ga je
borci spoprijeli za zmago. Glav- j Mrs. Bozich poslala v oktobru, na bitka bo med "Jumping Joe Pismo je bilo pisano 13. decem-Savoldi," ki je v Clevelandu do- bra. Obenem ima novico tudi za bro poznan, in "Whipper Billy brata Fajdiga in Lovrenc Za-Watson," britski čampion. Ta laznik, katere jima pošiljajo spopad bo toliko bolj pomem- njih domači. Ako to čitajo, so ben, ker zmagovalec bo imel prošeni, da se zglasijo na ome-priliko enkrat pozneje spopri- njenem naslovu.
jeti se z svetovnim čampijonom	-
politične razmere na italijanskega pore- j poljskem normalne.
pravijo časnikarji FRANKFURT. (O.N.A.) —
v svojem zadnjem z jugoslovanskim
NA OBISKU
V torek večer je prišla Mrs. Mary Johns iz Sheffield, Pa., za par dni na obisk k svoji hčeri in zetu Theresa in Robert Moore, 973 Addison Rd. Tu se nahaja tudi Mr. Paul Moore iz Shef-
^	___________fielda. Tukaj ostaneta nekaj
%	zastopnike, da dni, nakar se podasta v Lobar,
MiiQ Udeležijo, ker se > Pa., na obisk Mrs. Klun, ki je Za tekoče leto, I sestra Mrs. Johns. Dobrodošla!
in
Roberts Kawka iz Buffalo Frank Julian iz SaJema.
in
V rokoborbi, Frankom Sexton Savoldi je kla ter je spoprijemu
rokoborcem Fred Božičem, sled-njega premagal. Poleg tega spo-1V razgovorih s poljskimi žurna pada, se bodo tudi drugi spopri- i^sti tukaj in drugje na nem-jeli, kot Kay Bell iz Redmonda, ških tleh je izvedel vaš kores-Wash., in Fred Von Schacht, iz pondent, da je politično življe-Milwaukee, Wis.; Don Mclntyre	Poljskem čisto normal-
Jim "Goon" Henry, Bobby,no. Motijo pa ta mir in red le
sem in tja udarci nelegalnih uporniških tolp.
To nelegalno delovanje še živi radi podpore, katero uživa s
MATI ISCE SINOVA sti-ani propadle zamejne vlade
m različnih proti-ruskih skupin, Mrs. Terezija Obed, 438 La- ki žive pod okriljem ameriških fayette St., La Salle, 111., je pi- in angleških oblasti v Nemčiji, sala svojemu-bratu Štefanu šoš-.Omenjeni žurnalisti pripadajo tariču, 13806 Eaglesmere Ave., najrazličnejšim strujam, a se da je prejela pismo od doma, v, vsi skupaj strinjajo v tem, da katerem jo tudi prosi Mežnar-'je politično življenje današnje jeva mati iz vasi Babnopolje, Poljske popolnoma demokratič-pošta Stari trg pri Ložu, da bi no.
poizvedela, če še živita njena j v poljskem provizoričnem dva sinova Janez in Jakob Li- parlamentu v Varšavi je 6 po-povec, ki sta se najbrže svoje- glavitnih strank, od katerih sta časno nahajala v Barbertonu. I dve na desnici.
Kratke vesti
DVA UBITA v IZGREDIH V INDIJSKIH MESTIH
BOMBAJ, Indija, 23. januarja. — V indijskih mestih so na-cijonalisti danes vprizorili velike demonstracije in tekom izgredov sta bili ubiti najmanj dve osebi, mnogo pa je bilo ranjenih.
* * *
VELIKANSKA ZAHTEVA ZA KAISERJEV AVTO
NEW YORK, 23. januarja. — Na razstavo dveh avtomobilov, katere je razstavila Kaiser-Fra-zer Co. v hotelu Waldorf-Astoria, je bil včeraj silen naval ljudstva. Naročila za novi avto so kar poplavljala prodajalce. Na delu je bilo 50 prodajalcev, ki so bili neprestano oblegani od posetnikov, ki sb dajali naročila. Prvi dan je bilo sprejetih tisoč naročil in naval postaja čedalje večji.
se jim na ta način posreči obdržati mestni trg in cene pod kontrolo.
Samo ena tretjina delavcev se sigurno vrne na delo
Kar se tiče stavkarjev v klav-niški industriji, je sedaj gotovo edino to, da se bodo pod vladno upravo vrnili delavci, ki spadajo k AFL uniji. Ta unija, ki šteje okrog 70,000 mož, je izjavila, da bodo člani AFL šli na delo kot "dobri Amerikanci."
Ni pa še jasno, kakšno stališče bo z ozirom na novi položaj zavzela unija CIO, h kateri spadata več kot dve tretjini vseh klavniških delavcev. Vtis obstoji, da se bodo delavci CIO unije vrnili na delo le, ako jim vlada zagotovi, da bodo plačani v smislu svojih zahtev, oziroma ako bi jim unija izrecno velela, da gredo nazaj.
Železničarska stavka« v čikaš-kem okrožju preprečena
HIMEN
V soboto se bosta poročila Miss Julia Buchar, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Thomas Buchar, 18700 Mohawk Ave., ki je preje stanovala na Carry Ave., in Mr. Stanley Centa, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Centa, 1175 Addison Ad. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj, poročna slavnost se bo pa vršila zvečer v Hrvatskem narodnem domu, 6314 St. Clair Ave. Nevesta vodi lepotilni parlor na 6120 St. Clair Ave., ženin se je pa pred nedavnim vrnil, častno odpuščen iz armade, pri kateri je služil 30 mesecev, in od teh je 22 mesecev prebil na Pacifiku. Novoporočenca se bo-
včeraj je nekaj časa obstojala nevarnost, da bo navzlic vladnemu zaseženju klavnic nastala nova kriza v situaciji, ko so zagrozili s stavko železničar-ske unije na dveh progah, ki skrbijo za prevoz v čikaškem okrožju.
Zadnja poročila pa javljajo, da je bila stavka odložena. Ako bi bili železničarji na omenjenih progah odšli na stavko, bi bil ustavljen ves železniški promet, ki gre iz zapada proti vzhodu skozi Chicago.
Položaj v ostalih stavkah je nespremenjen. Glavni predsednik CIO unije električnih delavcev je včeraj izjavil, da dokler kpngres nekaj ne ukrene glede obstoječe davčne postave, ni misliti, da se bodo električne kor-poracije podale in priznale delavcem višje plače.
Ena sama velika električna korporacija lahko letos potroši 38 milijonov dolarjev za boj proti delavstvu, je rekel unijski predsednik, pa ne bo vsled te^a imela niti enega centa izgube, ker bo dobila davčna povračila
iz zvezne zakladnice.
#
Murray zahteva obrat tekom vojne zgrajenih jeklarn
Philip Murray, predsednik CIO unije jeklarskih delavcev, je včeraj apeliral na vlado, da izroči velike jeklarne, ki so bi-
Ako se to napravi, bo kriza, ki grozi ustaviti obrat v drugih industrijah, ker ne morejo dobiti jekla, rešena in delavci se bodo* ladevolje vrnili na delo z mezdnim poviškom 18 centov in pol na uro, ki ga je priporočal Truman.
Fairless zanikuje, da se hoče zlomiti unije'
Benjamin Fairless, predsednik United States Steel korpo-racije, ki govori v imenu vse jeklarske industrije, je imel snoči radijski govor, v katerem je smešil trditev delavstva, da se hoče zlomiti unije. Rekel j?, da ako bi imela industrija tak namen, bi gotovo ne ponujala delavcem najvišjo mezdo, ki so je bili še kdaj deležni.
Fairless je pozival zvezno vlado, da formulira "splošen mezdni program", ki bo sprejemljiv za industrijo in izjavil, da ni niti misliti, da bi jeklarske kor-poracije pristale na več kot 15 centov zvišanja, razen ako bi se jim dovolilo zvišati cene jeklu za več kot $4 pri toni.
Kar se unije tiče, je Murray že pred par dnevi javno izjavil, da bo unija vztrajala na priznanju mezde, katero je priporočal predsednik Truman in da se v tem pogledu sploh ne bo več spuščala v kaka pogajanja.
SWIFT COMPANY ZAČNE OBRAT
Clevelandska klavnica Swift Co. bo danes začela redno obratovati, ker je bil dosežen sporazum med unijo in upravo. Druge klavnice v Clevelandu sploh niso nikdar ustavile obrata. Cleveland torej v nobenem slučaju ne bo občutil resnega pomanjkanja mesa.
POBIRANJE ASESMENTOV
Društva, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo jutri večer pobirala asesmen-te.
Tajnica društva Euclid št. 29 SDZ bo pobirala asesment jutri večer, 25 januarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
sta podala na kratko potovanje le zgrajene med vojno z javnim in med tem časom bo lepotilni denarjem, podjetnikom, ki so parlor zaprt.	| pripravljeni sprejeti mezdni pro-
Mlademu paru želimo vse naj-' gram, katerega je podal pred-boljše v novem stanu!	jsednik Truman.
V NEW YORKU
Na obisku v New Yorku se nahajati Miss Agnes Jeric in Miss Marie Stefanic, ki ima z Miss Daniello Susel prostor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., kjer izdelujeti ženske obleke in suknje. Želimo jima obilo zabave in razvedrila.
PISMO IZ ROBNA
Mrs. Margaret Tomšič, 1273 E. 169 St., je prejela pismo od Jožefa Klaniar(?) iz Robna na Dolenjskem, katero pa ni namenjeno njej. Ako ima katera Margaret Tomšič poznane v Robnu, naj se zglasi na omenjenem naslovu ali pokliče KE 0272.
/
STUAN 2
ENAKOPRAVNOST '
2i. januarja,
A
TO
L ski okt I
gov Ijer mei
zve Šizi de, ne ne ene 1
sta net je ■ Je drž ter I
ri, sm liti
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven me§ta):
For One Year—(Za celo leto) ____________________________________
For Half Year—(Za pol leta)_______________________________
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Sinaha piše iz Kranja
For 3 Months—(Za 3 mesece)
.$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) _____________________
For Half Year—(Za pol leta) __________________!
For 3 Months—(Za 3 mesece) ____________________
$8.00 _ 4.50 . 2:75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)________________________
For Half Year—(Za pol leta) __________________________________
..$9.00 .. 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Kako se Slovenija dviga iz razvalin
Ko se je sovražnik umaknil iz Slovenije, je pustil za seboj brez števila slovenskih vasi in irgov popolnoma uničenih. Iz naslednjega poročila, ki je izšlo v "Slovenskem poročevalcu," je razvidno, s kako odločnostjo in pridnostjo so se prebivalci ene slovenske vasi, ki so preživeli strahote nacijske okupacije, lotili dela za obnovo in kako je iz ruševin v kratkem času vstala nova vas.
Slabo uro od porušenih Dražgoš leži na poti proti Kropi partizanska vas Jamnik. Doživela je isto usodo kakor Dražgoše.
Jamnik ima za seboj hude čase. Pozimi leta 1944, ko je najbolj pritiskal mraz, so se partizani zatekli v to majhno vasico pod Jelovco. Vse naokrog se raztezajo gozdovi in zdelo se je, da si bodo lahko v miru odpočili od dolgih pokretov. Toda Nemci so zvedeli zanje, zbrali 700. mož močno tolpo in navalili na spečo, nič hudega slutečo vas. Od vseh strani so prodirali, iz Selc, Krope, Rovt in Nemilj. Bila je ravno nedelja in je vladala zato v vasi še prav posebna brezskrbnost. Nenadoma so zadrdrale strojnice in Nemci so bili že v vasi. Partizani, katerih je bilo le majhno število, so se nekaj časa branili, a so se naposled morali umakniti, če niso hoteli, da jih Nemci obkolijo in pobijejo. Vaščani so se razbežali, da bi si rešili gola življenja. V vasi je začelo goreti in pijani Nemci so plenili hišo za hišo.
Vas je takrat izginila. Uničenih je bilo 9 kmetij z 18 stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji; pridelki, večina živine in vse poljsko orodje je zgorelo, česar pa ni uničil ogenj, to so odvlekli Nemci s seboj. Vaščani so se razkropili po svetu, fantje in možje so šli v partizane, mnogo so jih Nemci poslali v internacijo, ostali pa so se poskrili po sosednjih vaseh. Danes živi v Jamniku od 105 prebivalcev pred vojno le še 84.
Cim je bila Gorenjska osvobojena, so Jamničani začeli obnavljati domačo vas. Začeli so iz nič, saj niso imeli ne strehe, ne živine, ne poljskega orodja in ne gradbenega materiala. Stanovali so v zasilno pokritih hlevih, čistili pogorišča in zbirali gradivo. Garali so, pomagali drug drugemu in našli pomoč tudi v sosednjih vaseh. V jelovških gozdovih, ki so jim edini še ostali, so začeli sekati les in ga žagati na zadružni žagi, ki so jo spravili v obrat s pomočjo sosednje vasi Podbelice. Nekaj lesa so dobili tudi od uprave državne imovine. Tovarna za žeblje "Pire" iz Lipnice je darovala 400 kg žebljev v vrednosti 8000 dinarjev. Apno so Jamničani našli še v svojih starih apnenicah, opeko pa so si nabrali iz ruševin. Vse to gradivo so zvozili na potrebna mesta vaščani bližnjih vasi in tako prihranili Jamničanom več kakor 70,000 dinarjev stroškov.
Obnovitvena dela so napredovala spočetka le počasi, saj so bili v Jamniku doma le otroci in žene. Zato je bila pomoč, ki so jo nudili porušeni vasi kmetje iz sosednih vasi, še bolj dragocena. Pozneje so priskočili na pomoč še partizani in tesarji-strokovnjaki. Počasi so se vračali domov tudi interniranci, ki so z velikim navdušenjem prijeli za delo. Vedeli so, da delajo sedaj vendarle zase in da ima delo zopet svoj smisel. Danes je zasilna obnova Jamnika že dokončana. Ce bi hoteli v urah izraziti veliko delo, ki so ga ljudje storili, preden so odstranili ruševine in postavili nove hiše, bi dobili več kakor 50,000 delovnih ur. Postavljene so zopet vse kmetije, razen treh, ki jih bodo morali zaradi izravnave in razširitve ceste, ki teče skozi vas, podreti in postaviti drugje.	. #
Danes, ko Jamnik zopet stoji sredi gozdov pod Jalovcem, se marsikdo čudi, kje so ljudje vzeli-toliko moči, da so si upali na lastno pest začeti z obnovo porušenih kmetij. V začetku seveda je šlo delo le počasi od rok, tod,a če pogledamo vas danes, ko je že vse popravljeno, se moramo odkrito čuditi delu, ki so ga izvršile pridne roke našega ljudstva. Toda ni pridnost edini vzrok tako hitre obnove v Jamniku, pravi vzrok tiči v čutu vaščanov za skupnost. Skupno so živeli, trpeli in se borili, skupno so obnavljali. 7,Q v stari .Tiifrns1n\'iji, kn prnti 1 jiidskf^ oblasti ninn radc vi-
*0000<>0<>00"C>0000000C>00<C><C>00C>0000<>000001 pov©š, da so narodni izdajalci,
morilci nedolžnih ljudi, ki so za
okupatorjev denar morili in iz-	■
oooooooooooooooooooooooooooooooooocx ' dajali. Izženite od vas ie hujska-! Joseph Marn, 4535 W. 157 St., j No, in vendar je prišel
J	JI	.	..	I'če, ne dajte jim zavetja, izročite; Cleveland, O., je prejel dvoje pi-šitve vsega trpljenja. Za®!
^OrO VSTQ|Q| don S© OOIq • • • ^Or|© m o n IC g m • ,jih nam in naše ljudstvo jih bo scni od svojG slucihe Ivanke aprila pa je prišel sr6C^
i sodilo, kar so zaslužili.
I Marn, Jezersko, štev. 38, Kranj,, zdrav domov. Veselja vaJ
Mrs. Milka Pagoii - Kokal, • bijali do smrti; odrezali živemu i Ravno pred 14 dnevi smo po- v kateiem mu poroča, da je bil morem popisati. Bili
16016 Saranac Rd. Cleveland, O.,	glavo in jo nasadili na kol po- kopali moža od Tončke Jarčeve, j njegov sin Jože interniran v
je prejela izredno zanimivo pi-	leg njega; pretepali do smrii;! sestre od Lojzeta, ki so ga leta Nemčiji celih 38 mesecev v ne-
smo od svoje nečakinje Milene	električne razbeljene šivanke; 1944 na zverinski način umorili kem taborišču, kjer je tako
Pirkovič iz Spodnje Šiške pri	dajali za nohte; razbeljeno žele-1 domači izdajalci. Ona se mi zelo {shujšal, da je tehtal samo 48
iz sebe in on sam tudi, ni® verjeti, da je res doma, f mači zemlji, v svoji svol* domovini, katero je tako
Ljubljani, v katerem je z veli- zo dajali na noge na podplate in i smili, saj ima dva majhna otro- kg. Rešili so ga paketi, ki mu i in radi katere je toliko j
ko natančnostjo popisano grdo- še mnogo, mnogo lakih grozot, | ka, Joškota, star 6 let in Metko, j jih je pošiljala žena od doma. delstvo domačih izdajalcev, ki se ki Ti jih ne bi mogla naenkrat staro 4 leta. Tudi od Danice Jar-1 Pismi sta sledeče vsebine:
je pričelo z ljubljanskim škofom vse popisati.
Rozmanom, ki se je šel z gene-} "Vidiš, teta Milka, in to so ralom Rupnikom poklonit na j delali naši domači ljudje—izda-mejo prihajajočemu okupatorju, j jalci, s pomočjo okupatorja ter Čitajte to pismo in odprle se hoteli naše zavedne Slovence Vam bodo oči!	{prisiliti na izdajstvo naših do-
Spodnja Šiška—Ljubljana, {mačih ljudi. A tega niso napra-9 dec 194.5	so žrtvovali na muče-
ar^ , .	i	i niški način svoje življenje.
' Draga teta Milka!	i
Teta Milka, se en primer du-"Prejeli smo Tvoje pismo.,	ki se je v
čeve, (od tete Cilke hčerke) mo-i ža so ubili na isti način. Bila sta j oba zelo delavna in zavedna | Slovenca.	i
Jezersko-Kranj, 27. avgusta 1945. "Ljubi naš očka!
"Cilkin Ladko in Jaka sta be-j žala zadnji dan pred našo osvoboditvijo. Bala sta se dajati pra-,
vici odgovor. Slišati je, da stal^^P^nela. Veseli me
"Danes po štirih letih sva do-! bila zopet eno pismo od domačih I po katerih sva že toliko časa
da ste
"Sedaj dela pri Majdiču® va srečo svobode. Dela i®' sti, ker za obnovo domovi''' mo morali še precej dela'' se vse uredi. Lojze in tudi doma. Vaše pozdrav® ^ bova že izročila. Bosta p®?: vo tudi sama pisala. ^
"Sedaj se Vam pa še lepo zahvalim za Vaše
Hvala Ti zanj. Najprej Ti hočem	^
opisati življenje vseh Jugoslova-	lastnemu narodu. Ujeli so
nov v dobi okupacije. Že takoj	pripeljali preden j.
po razpadu stare Jugoslavije sta je prijel za puško ter rekel:
se našla narodna izdajalca Ijub-,.^^ p^t božjih ran, naj pade par-
Ijanski škof Rozman in bivši 5"" ijgan!'
goslovanski general Rupnik, ki	»
...	.	Mnogo ]e se takih primerov,
sta sla sprejeti okupatorja na „ , . , ,.v. . ,
1 Poglej, v bhzini Bleda so zazga-mejo.	,	v.
, . .v , ,	, li vas in vrgli v ogenj 28 zivih
Kmalu se je pričel knzev pot.	. .. . ^ ^ ,
... . .	^	ljudi, med njimi tudi otroke—
Italiiani in Nemci so zaceli s , .	,	„	,
1 ..	, .v ...	dojenčka, starega 3 mesece; de-
'požiganjem his, s pobijanjem ne-1, ^	^ _
J ,v	.	. r, khco staro 3 leta itd. Tu starost
dolžnih liudi m ropanjem. Pa-^	,	, ....
,	ni igrala vloge pri pobesnelih iz-
dali so talci od okupatorjevih;
pušk in domačih izdajalcev—pla-i
čancev. Padlo jih je naenkrat!	^ilka, poglej samo gro-
25, 60, 100 itd. Število se je ve-:^°^® rojstnega kraja Tvoje dno večalo in vedno več je bilo:""^™« ^arju. Meseca novem-
j bra 1943 leta se je na Barju na-
"Ustanovila se je Osvobodilna;	domačih izdajalcev.
Fronta in iz dneva v dan se je ^ier so na Kozlerjevem padale vrstilo število mož, žena, fantov,"*^« P°^	kopit: teh iz-
in deklet, ki so šli v hribe bo-; dajalcev. Kakšni so bili ti mrtve-rit se proti okupatorju. Teta Mil-'"? Vsi izmaličeni, z žico zrezani, ka, bili so ti ljudje brez orožja, ®	^	^ gr^hnih in
obleke, hrane itd. Priborili so si	= težkimi kamni priveza-
vse z golimi rokami in vzti^aj- ™	žrtev je samo
nostjo, zavedajoč se, da so samo	prostoru 351 in jim
bila tudi ona dva delno udeleže-j^dravl inzadovol^^	sem ga res zelo, zelo
ite n labili'
„a umora Tončkinega in Danit-i'", '»J"" P^^iveli drugače, kot vidimrda ie mislite »I
čMu vojno ; nega moža. Seveda teta Cilka to	I in da nas še niste poZi
okupatorjem proti svo-1 zanikuje, a resnica je, da sta bi-j aedaj Vam pa na kratko bom,	Vam nošilia VašaM
la udeležena tudi drugih areta.|«r»K kako je bilo yasi dru-^^ j^^ko, in Lica. ##
cij itd. Cilka še do danes ni iz-|^^^^' Jožeta so mi aretirali Nem-pregledala in upam, da bodo vsi! 1942 leta, 4. marca in skoti zanamci spregledali in začeli j j® ^ Nemčiji vsega sku-ceniti to, kar so nam naši he-'paj 38 mesecev^-Medtem ga ni
Slovani in nič drugega. Italijani , i« 25. novembra tega leta od
roji pridobili v času te vojne in j bilo nič domov. Pomislite, ata, kar so nam naši mučeniki pri-1 da je medtem res nekaj pretr-
bo pa še sam pisal in wal" sal življenje med okupac')*!'] zdravite Ano, Pavlo in o®' "Ivanka
dobili s svojo krvjo.
pel. Jaz sem letala in prosila,
"Naš Jaka se je oženil in ima i da ga niso ustrelili, ker tri me-
tri leta staro hčerko Alenčico. Je sila živa in luštna. Jože se še ni oženil in uči v Kranju. Malka je poročena in ima fantka, ki hodi v drugi razred v šolo, je star 8 let. Je zelo priden in nadarjen. Silno je navdušen za našega maršala Tita. Istotako tudi se-
sece je bil pripravljen za ustreliti. Živela sem v večnem strahu, kdaj bo na plakatu, da je ustreljen. Ko je šel pa po treh mesecih v Dachau, sem se pa tu-
jtjlii da prj
Drugo pismo se pa Jezersko-Kranj, 29. "Dragi oče in stari ata^
'Prejeli smo Vašo
pai vk: spi jih 2ai brzoj'^1 je,
Iskrena hvala! Odgovor

koj obratno oddala. V®
skrb, katero imate za
naS'
Vam iz srca zahvaljuj^®'

di zmerom tresla, kdaj ga bodo
sežgali. Pa hvalabogu, smrt mu gem Vam že pisala ni bila namenjena od Nemcev, i medtem časom boste * strica Špelca, ki je stara pet let'Eno leto sem mu mogla poslati! jgjj ^udi sem že nekolik" P in deklamira že vse pesmi od j samo denar, pozneje sem mu pa g^ia, kako smo preživeli našega Tita. Nista pa sama ta poslala vsak teden en paket. Do-:
dva navdušena, temveč prav vsi! bil je še pravočasno pomoč. Va-
'Prebili smo še kar sf
po ne ša
za ti br vs je
# ko
"Pri nas je bil ata 8 mesecev vjgal je še 48 kg., potem so mu : strahom in stradanjem, P*) Nemčiji, v času okupacije, na j paketi • toliko pomagali, da je preboli, samo da sHJ" j prisilnem delu, namesto v zapo-; ostal pri življenju.	|zdravju ostali. Glavno je'"';
ru. Janko je bil trikrat aretiran j "Doma jaz z otroci sem pa tu-' ge je Jože vrnil iz Dach®^'' in zaprt, pa je vendar, hvalabo- j trpela, da smo se skozi pre- ga tri leta in pol ni bil" J gu, ostal živ in zdrav. Je v služ- j ^jjj otroka sta me vedno spra- j Težke stvari je prebil v
pričeli z blokadami, to je, da ^"* spomenik za malo oddolži-, bi na posti m se se ni^ozenil. j ševala, kdaj bo atek prišel. Na i časom. Saj je hi¥o njcg"^
so
so pričeli pobirati može in fan-'te ter jih odpeljali v lagerje v Gonars, Renisco, Rab itd. Tu so Pane, ampak samo pokrite z ma-naši ljudje umirali od lakote. 1° zemlje povrhu, tako. da ko si Na Rabu je pokopališče Sloven- sel preko tega prostora, si stopil cev, kjer jih je okupator na zve-1 nanj in pod nogami začutil mrt-I rinski način mučil. Če je ubogi, veča pod seboj. Niso jih dali v
izmučeni in izstradani človek ril krste: zakopali so jih grše kot
'z rokami po zemlji in iskal črve, živali. Od svojcev ni smel nihče Ida bi se preživel, potem si lah- zraven.
ko predstavljaš grozote, ki smo "Vidiš teta Milka in ravno ti jih prestali.	zločinci, ki so na tako zverinski
j "Našli pa so se ljudje, ki so način pobijali in mučili naše Iju-I šli okupatorju v pomoč za j ude- di, so ušli pred pravico, ker so ; ževe groše. To so bili imenovani vedeli da se bliža čas maščeva-! "belčki,"—naši domači izdajalci, nja umorjenih žrtev, čas odgovo-' Največ med njimi je bilo duhov- ra za njihovo početje med oku-nikov in njihovih zapeljancev. pačijo. Čudim se, da so pri Vas : Hodili so z Italijani po hišah, še ljudje, ki tem zločincem ver-I kjer so vedeli, da so zavedni jamejo in ki še danes blatijo naš ljudje; so delali preiskave in slovenski narod in nočejo miro-aretirali v Imenu Kristusa!' vati. Teta Milka, to so izdajalski "Teta Milka, tudi našega Jan- plačanci, morilci, ki imajo vse te kota so prišli ravno o božiču žrtve in zločine na vesti. Eden 1942 leta aretirati 'V imenu Kri- izmed njih ni vreden da živi. stusa.' Če so ti izdajalci ujeli Zato, tet^ Milka, Bog ne daj, da kakega partizana, so ga najpreje bi karkoli dali za te izdajalce.
tev teh mučencev.	i Mama Zalka pa je v času; taka vprašanja sem jima res tez- ijenie na niti celo vojno- ^
'Vse te žrtve niso bile poko- j okupacije postala precej ner-i odgovarjala in vedno z nova Vam, da je tako uničen-^'
mučili tako, da so živemu pri ki so pobegnili. Vprašaj jih, za-
zavesti urezali v lice peterokra- kaj so bežali? Vsakemu izmed I ko zvezdo; s puškimi kopiti po- tel^ lahko mirne vesti v obraz
dele ljudske samoiniciative in so sovražno gledale, če se je I ljudstvo združevalo in si samo pomagalo, so Jamničani ' ustanovili svojo zadrugo. S pomočjo zadruge je vas kmalu dobila tudi svojo žago in celo svojo elektrarno. In prav ta ^ žaga, ki je med vojno ostala cela, je jamniškim kmetom največ pripomogla, da danes njihova vas zopet stoji. ' Med vojno je zadruga jamniških kmetov seveda izgubila vse svoje imetje. Toda vaščani niso izgubili zaupanja I v zadružništvo, kajti zavedajo se, da je danes dobilo za-' družništvo šele svoj pravi pomen. Kogar koli vprašaš, vsakdo ti pove, da je prav obnovitvena zadruga tista, ki je povezala napore vaščanov in omogočila tako hitro obnovo. Obnovitvena zadruga je tudi že dobila kredit, ki ji bo olajšal nadaljnje delo. Predvsem si bodo Jamničani s pomočjo obnovitvene zadruge lahko popravili in povečali staro žago, kajti predelava lesa je za njih glavni zaslužek. Plodovi, ki jih dajejo jamniške njivice, še daleč ne poplačajo truda, ki ga morajo kmetje vložiti v obdelovanje strmih, kameni-tih rebri. Zato bodo v bodoče Jamničani posvečali več skrbi sekanju in izvažanju jelovškega lesa, ki ga bodo žagali na zadružni žagi. Namesto poljedelstva pa se bodo pečali bolj
vozna in je shujšala 28 kg. Si daj je zelo suha. In zadnja jaz,;
mi je bil nož v moje čuteče srce. so ga čisto ubili. Trajal«

kc
vc k •ča fc d. Ij,
šr de oc
! ii
bom najbrže šla v službo na že-!la prva na volišče. (Pripomba: cej časa, da se F iij leznico. Oba z Jankotfem sva pre-' Mrs. Marija Pirnat, je dobro P'^isel zopet na red. ^ rasla mamo in ata. Jelovšek in' poznana mnogim Clevelandča- precej revmatizma v	.
ona sta tudi že umrla.	!nom, ker je živela tukaj in se | srce mu vedno nagaja,
"Te novice, vidiš, so v naši no- je malo pred vojno podala v vedno toži, da ga kaj vi Titovi Jugoslaviji. Zelo smo staro domovino in živela v Spod-' so dobrote, ki jih je " j^},j zadovoljni in srečni ter smo že,nji Šiški v Ljubljani.)— Dekla- borišču. Sedaj, ko jc precej obnovili tovarne, ki jih je^mirala je pesmico od Tita, ki se bo že počasi popravil. okupator popolnoma oropal in je sama naučila. Veselje nepo- še vse bolj težko, ko porušil, predno je odšel. Le su- pisno. Teta Milka, nismo pa po- urejeno. Upanje je,
rovin nam nekoliko primanjku- zabili ta dan naših narodnih he- kmalu uredilo.
je. Železnica je tudi skoraj ob-^rojev, naših talcev. Vsi mi, vsa "Dragi ata! Jaz VaS novljena. Saj je bil preje pro- naša mladina je izpolnila njiho- če nam morete kaj po® timet nemogoč, ker je bilo vse raz- ve zelje. Želje samo za TITA! gre kakšen paket. SeV® rušeno. S hrano smo tudi kar za- Zato pa ne verjemite tamkaj- za denar, vsaj vsaki
dovolj ni in nismo ves čas oku- šnjim pobeglim hujskačem, ki jev, ker tukaj se
dola*"
pacije dobili toliko, kot sedaj, hočejo oskruniti našo novo Ju- menja. Mi se nahajam®

fit«!
Pa tudi, če bi nam včasih kaj goslavijo, a se jim ne bo posre- dnevni stiski. Prosim * J primanjovalo, samo da smo svo-,cilo. Ne dajte jim zavetja, izže- j^j ^e zamerite, ker .»ij bodni. Čas prinese vse. Teta Mil-inite jih iz domovine ter jih izro- gujem. Upam, da me b"' ka, 11. november 1945 je bil i'iaš;čite nam, da jih bo ljudstvo so- zumeli.	,
narodni praznik, dan volitev. Ko' dilo.	"Tukaj nas je okupa.*'®^^,
bi ti videla, kako je bilo ljudstvo! "Tako, opisala sem življenje v uničil. Ko bi Vam mogl^ ! ^ navdušeno, vriskalo je od vese-,času okupacije in sedaj. Upam ygjati in popisati, bi Ija, na volišče so hodili s harmo-jda boš to pismo sprejela. Odpiši	jg nekaj stra^'^^y
niko, hiše vse okrašene s slika-,mi! Preberi ga drugim, da bodo,	ygg	nemšl«'j",;?
mi, zastavami in zelenjem.
I verjeli, kako je v dobi okupaci-i -
, , ščina po uradih in po = J "Še nikoli kaj takega. Ljud- je s pomočjo domačih izdajalcev^. ^ ^ gi^vg^ščino
stvo—vse za Tita. Volili smo de- pretrpel naš narod. Sprejmite!	yggelH' ^
mokratično, federativno Titovo vsi prav lepe pozdrave. Smrt fa-Jugoslavijo. Da bi Ti videla Pir-jšizmu, svoboda narodu!
natovo mamo, kako je privriska-	"Milena Pirkovič."
DVA HOOVERJA STA SE SREČALA PRI KOSILU
; ko govorimo in se svobo f ! tamo. Prokleta vojna, je čisto uničila.	. pjli
"Minka je bila v parti^ reva je dala življenje jf vino. Nemci so jo požgali. Vsi drugi smo^^, g/ di v Zalogu so vsi ' Minka je bila tako nes^^ ni dočakala zmage. Loj di lepo doma. Bil je tr' v taborišču na Koroškem^^jf
"Na kratko sem Vam pisala, da ne boste več ^ kaj je z nami. Prosim krat oproščenja, moji Pozdravite vse prav leP®' jj, f, Pavlo. Iskrene 'pozdrav® ljube od Ivanke, Jožeta j,
ta
Tukaj Vam pošiljam -morete poslati te knjigi J. Edgar Hoover (levo), načelnik ameriške FBI in biv- slovenski čačsopis, da z živinorejo in sadjarstvom. Vse te načrte pa nameravajo ši predsednik Herbert Hoover, se razgovarjata v New Yor- deli, kaj tam pišejo o uresničiti s pomočjo novoustanovljene zadruge.	jku, ravno pred nastopom zadnjega na radijskem omrežju,
Ko bo pa izbrisan zadnji spomin na opustošenje, ki ga ki bo govoril ameriški mladini glede povečanja Boy s Clubs je povzročila vojna, pa—tako pravijo Jamničani—bodo v Ameriki. Oba Hoover j a sta se prvotno udeležila konfe-, zgrndili nn pn^niku nad vasjo lep planinski dom.	'rcrlcc Boy's klubov na nekem kosilu.
'Ivanka
oglašajte v
"ENAKOPRAVN^

%
januarja, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
tone seliškar:
Dvoje vprašanj
^jubljanski dnevnik "Sloven-® J poročevalec" v četrtek 11.
0	tobra 19^^ objavlja sledeče:
0	smo se pred kratkim raz-§ovarjali s sovjetskim pisate-
, Gorbatovim, nam je dejal ®ed drugim:
Prepričan sem, da Sovjetska eza ne bi prenesla navala fa-'zma, če ne bi bilo Rdeče arma-t ' w	kolhozov, če bi
n! k'!° industrije—in če bi
1	o tako trdnega bratstva in notnosti sovjetskih narodov."
o so prav za prav zelo eno-preproste in že ie povedane, toda v njih sa Uganka sovjetske sile, ki
držfl/^ nemški naval za-ter ^ končno tudi zlomila
1	^^Posled pokončala.
ri	najdejo nekate-
sino	razumejo, zakaj
litični	v svoji po-
spreipii	pač nekako
y.	potrdili našo zmago,
Prav^	tudi razumeli, se
talr^ potrudijo. In ker je
vkliuA;	zmagali mi, se
Bpiio indelajo, jih J	do prihodnjih več-
je, ker i 1	^ojne se bo:
Poedini ° pač zlo, ki vsakega ne da K- ^ nianj prizadela »m ^ storili, da se na-da bi se ta vcG ne cwnsLjala, ti v g ker nočejo razume-'^''ižnost^^	politični brez-.
Vsaif d -	niora danes
je	Jugoslavi-
ko g| ^'asti pa v teh dneh, volitvami za
pituanto.
^olivec^"'^^ važnega? Vsak iittenik'u ^ vpisan v volivni čal Q ' novembra soodlo-fodoy ' bodočnosti vseh na-do ^'"goslavije. Te volitve bo-Ijaua	Poštenega držav-
šnega v	praznik, kakr-
doy gg %odovini naših naro-odločaio^ Ljudstvo samo bo Tetriu ° lastni usodi.
ravemu ljudstvu niso
tKSHSdG' IcaJti t:o
Poti_ p ^.	^dno odločeno, da s
^odi	je vodil in ga
^odni),	v in ljudski
kren	"Tito—nikdar več
%Ii Ig	^oda ljudem, ki so
%ahljiy^	mlačnežem in
ločei i	vsem tistim, ki
Gcga	® "politiko" nobe-
^ ^odovinn
?■ tistim K G z očali naklju-®dami J' ^ Gorbatovimi jih v začetku
napisali, odprli oči—zdaj, ko bomo vsak čas z ljudskim glasovanjem dokončno pokopali staro 'ii potrdili novo.
.Mi ti ljudje vedo, zakaj je propadla stara Jugoslavija? In to tako sramotno, kakor še ni propadla kaka država? Zato, ker ni imela armade, ki bi kljubovala navalu fašizma; zato, ker je bilo vodstvo te armade korupcijonaško, petokolonaško in izdajalsko; zato, ker so generali takoj stopili v službo sovražnika—v vrste narodnih izdajalcev Nediča, Paveliča, Mi-hajloviča in Rupnika.
Nadalje zato, ker je bilo gospodarstvo stare Jugoslavije zanemarjeno, industrija pa v rokah brezvestnih špekulantov, ki so že v miru podpirali sovražnika in bogateli na račun narodne izdaje—delavca in kmeta pa izkoriščali do zadnje kaplje krvi. Nadalje in zlasti zato, ker so politiki zasejali med narode Jugoslavije sovraštvo in neslogo. Sovražnik je imel zato lahak posel.
Temelji stare Jugoslavije so bili: nasilje nad ljudstvom, korupcija, špekulantstvo, peta kolona, glavnjača, izdajstvo, Sremska Mitrovica, žandar in policija.
In tem nekaternikom še drugo vprašanje! Zakaj smo mi, potem ko so nas zapustili skoraj vsi stari voditelji s kraljem in generali na čelu in potem, ko so skoraj vsi stari voditelji, ki so ostali doma:, prestopili na stran sovražnika in nam padli v hrbet —vendarle zmagali, čeprav smo započeli ta^ strašen neenak boj skoraj zares z golimi rokami?
Zdaj, tovariš, nam bodo prišle na pomač tiste preproste besede sovjetskega pisatelja Gor-batova. Uganka naše zmage tiči v jedru njegovih besed—če jih prenesemo na našo narodno osvobodilno borbo. Bodimo zato še mi tako preprosti kot so preproste njegove besede. Zmagali smo zato, ker smo si ustvarili partizansko armado, ker so bili z nami delavci in kmetje in trdno ter predano zaledje—in ker sta iz te naše borbe zrasli iz ."krvi rdeče mladih partizanov ..." bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije.
Le če tako potegneš zaključek o teh tako jasnih, vsakemu našemu pionirju razumljivih besedah, boš sprevidel, kako prav storiš, da se tudi ti pečaš s politiko današnjega časa. Ne
gre zato, da voliš, ker je to pač tvoja državljanska pravica, gre za to, da se na te volitve temeljito pripraviš.
Tudi mlačni, brezbrižni državljani stare Jugoslavije so mnogo pripomogli k njenemu prepadu. Zdaj pa, ko si vključen v novo, svobodno, ljudsko Jugoslavijo po zaslugi tistih velikih pridobitev, ki smo jih zgorej našteli, ti bo jasno, da je za nas vse, kar je bilo v stari Jugoslaviji, nesprejemljivo, ker je bilo gnilo, neljudsko in izdajalsko in da je zato tudi prava pot—pot novega, to se pravi nova ljudska, svobodna Jugoslavija, ki ji stoji na čelu maršal Tito.
V njem je vse zapopadeno: svoboda, junaštvo, čast in ponos, bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Nič zato, če si bil včasih napačno gledal na naše partizane. Saj zdaj si se že lahko prepričal, da so ti prinesli svobodo in zmago, da so pokopali staro—in da zidajo novo, lepšo, srečnejšo bodočnost. In ko se pripravljaš na volitve—na to pomisli!
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Sestra se je oglasila iz Oso;
HE ENJOYS PIPE . . . This two-year-old child, member of a family of gypsies from Pomerania, enjoys a pipeful. The pipe belongs to his mother.	^
Mr. Frank Stegu, stanujoč na 15018 Ridpath Ave., je prejel pismo od svoje sestre Ivane Stegu, katera mu sporoča razmere od doma v Požaru, Oso je 3, Ljubljana. Pismo se glasi:
"Dragi brat!
"Po dolgem času Vas lepo pozdravim, Tebe in Tvojo družino, enako tudi mama. Drugega pa ni. Upam, da ste še živi. Kako je s Teboj ? Ali kaj delaš in kaj ? Kako je z ženo, je še zdrava 7^ Kje so Tvoje hčere in kako se imajo? Kako ste se imeli ves tal čas, ko niste nič pisali ? Zmerom i smo mislili, zdaj pa zdaj bo prišel čas, da boste še enkrat pi-1 ' sali, če ste še kaj živi in če se i bomo še kdaj videli.
"Kako pa Tone, je še živ ? Jaz upam, da je še. Kako pa je z njim, ali se kaj vidite? Kaj pa on dela? Pa še Delorcov Franc, kako je ž njim? Rada bi zvedela od vseh, pa mi ni bilo mogoče. Sedaj pa upam, da mi v kratkem odpišeš, čimpreje mogoče. Mama ne vidijo, pa bi radi dobili kakšno pismo od Vas.
"Odkar Vam nisem nič pisala, nam je vse drugačno življenje. Izgubila sem tri brate in sestro Tono, kot žrtvi. Veliko smo trpeli hudega in slabega. Mama so še vendar živi in zdravi ostali. Izgubili so pa sinove in eno hčer. Ampak imajo še upanje do Vas. Jaz mislim, da je tri leta, od kar se je godilo. Vse kar delamo, delamo samo v solzah. Smo same -doma. Toda smo, hvalabogu še žive in zdrave.
"Leta 1942 je umrl Miha. Prišel je iz Italije domov. Ženo je pokopal v Rimu. Saj mislim, da veš, ker smo že prej pisali. Doma se ga je lotila jetika, je bil bolan eno leto. Medtem je tudi
počasi delal, tako se je sam pokvaril. Mi smo ga opozarjali, da naj se pazi. Pa ni nič pomagalo.
"Jakob je umrl 29. junija 1943. Pokopalo ga je vnetje možganske mrene, ni bilo nobene pomoči za ozdraviti. Ležal js šest dni nezavesten, potem je umrl, ta petnajsti dan, odkar je zbolel. Jakob ni bil velik, saj ga poznaš dobro, ampak je dosti pomagal doma. Delal je vse po svoji moči.
"Janez je pa pustil svoje življenje v borštih (gozdu). On si ni zaslužil, da bi ostal v gozdu in postal žrtev. Videl ni nobenega svojega pred seboj. Bil je ranjen v nogo. Bil je prenešen v drugi hrib. Lahko bi bil še ozdravil, ko je imel še močan glas. Culi so ga naši vaščani, pa ni bilo mogoče do njega. Lahko bi bil ostal, kot drugi na prvem mestu. Prišli so vojaki in so ga odnesli na drugo mesto in so ga končali s strelom v glavo. Mi smo ga iskali in smo ga našli ta sedmi dan. Pokopali smo ga pri Sv. Mihaelu. Veli-
KO ljudi se je zbralo na pogreb, ker on je res mučeniško smrt : imel, ko je ranjen šel na drugi t hrib, a njega so nosili, ko Kri-; stusa. On je šel sekat drva Toni Kruščevi, saj jo poznaš, žena od Jožeta Bastitovega, ki ima eno dobro hčer, mislila sta se oženiti, pa ji je iz uljudnosti šel po drva. On je bil jako priden in dober. Saj ni bilo zdravo hoditi iz hiše brez skrbi, zato ker se je dosti takih nesreč zgodilo. Sedaj smo pa vendar na miru, da nimamo več strahu.
P otrpel je dosti. Vojaštvu je dosti naredil. Po razpadu Italije je hodil domov en mesec. Potem je bil doma pet mesecev. Nam je bil dosti v pomoč pri hiši in je vse pomagal mami. Sedaj nimajo nobenega več za pomoč. Jože ima svojo družino in je tudi on pri vojakih. Pepa še dobro stoji, ima dva otroka. Tona pa je zapustila štiri otroke. Ona je bila bolana eno leto, je imela revmatizem in je umrla v maju 1945 leta. Sedaj končam to slabo pisanje, oprosti, ko tako slabo pišem. Bom drugič boljše. Prosim hiter odgovor.
Ivana Stegu štev. 28. Sv. Mihael pošta Št. Peter na Krasu
oglašajte v
'enakopravnosti"
SAMUEL R. SIEGEL
Zdravnik in kirurg — (Physician and Surgeon)
Sporoča, da je bil odpuščen iz aktivne službe v oboroženi sili in se je vrnil v privatno prakso.
Urad:
15335 Waterloo Rd., v Slov. del. domu
Ure; 2 do 4 razven ob sredah—7 do 8 razven ob sredah in sobotah
Telefon na uradu: IV 2119—na domu: YE 1114
Prihr
SVARILO!
Qnite premog! Ohranite forneze!
Obvarujte vaš Sornez!
9a morali nanovo cemeniirati vsakih pet let!
prihranite SI DENAR SEDAJ! prihranite SI POZNEJŠE SITNOSTI!
J ^Osebno 5-pointno prenovljenje
^	in sčistiti vlite kose in cev za dim.
pregled razdrtega grelnega sistema po kompe-^RŽenirju za gretje, skupno z lastnikom. ^GiAentirati in napraviti vse člene varne proti Vsg ^ posebnim cementom za forneze.
° izvršeno po izkušenih in kompetentnih meha-S, ''a forneze.
za pravilen način kurjenja vašega grelnega
NE
ki jg
'»ašft -	cona
Povpr
Za
■^ecne posluge
Preurfedbo
PAČ PA SAMO
*1495
DOKLER TRAJA TA POSEBNA PONUDBA!
!|>EAT lAKCS FURNACE CO.
^ Motto
3068
snd Pride—"Guaranteed Satisfactory Results"
116 Street	WA 9093
The May Co.'s Basement
Glejte! Velike vrednosti v
zahtevanem
Svetovno znana kakovost
"CANNON"BLAGU


i <
Caanon^^ turške brisače
Te so posebno žejne!
46e
I I
Fine kakovosti "Cannon" vse bele brisače—so posebno težke in vpivne. Mere 22x40. Omejitev 6 na odjemalca.




'Cannon" vse-bele težke majhne obrazne brisače
12c
Cannon "Cadet" rjuhe
72x108
1-64
81x108
1.80
Samo omejena zaloga teh finih pobeljenih "Cannon" rjuh—za katere ste povpraševali! V dveh zahtevanih merah; Žal: da vsled omejene zaloge, moramo omejiti le 2 rjuhi na odjemalca.
Fine kakovosti prevlake za vzglavnike, mere 45x36
40c
ŠKRAT
(t f
žal, ne sprejemamo poštnih ali telefonskih naročil. Nobenih se ne proda prodajalcem.
"Koliko Časa je bila zadnja kuharica z vami?"
"Ona sploh z nami nikdar ni bila, ker je bila vedno proti nam."
"Ali so hlače ednina ali množina?"
"Hlače so ednina pri vrhu in množina pri tleh."
Mali oglasi
Dve osebi
brez otrok, iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami; želi se do 1. ali 15. marca; v Clevelandu ali Coli linvifoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
Rada bi dobila
stanovanje s 4 ali 5 sobami, v okolici Waterloo Rd. ali E. 185 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče KE 0401.
PREMEMBA NA PLIN
NIČ SMETI—NIČ DELA Mi lahko popravimo ali nadomesU-mo kakršenkoli foniez na premog Brezplačen nasvet in proračun
Ohio Heating & Supply
Liberty 4800
Pošten fant
želi dobiti opremljeno sobo; ako mogoče s hrano. Na vzhodni strani mesta. Kdor ima za oddati, .naj pusti naslov v uradu tega lista.
Dohddek-donašajoče posestvo
Za 2 družini, 6-6 sob na Decker Ave. $93 dohodka mesečno. Cena $7800.
Za 2 družini, 5-4 sob, na E. 65 St. $4,500.
FOX REALTY 8411 Superior Ave. CEdar 6613 ali GA 6029
b. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. BE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrat ra^io aparatih
Zakonski par
brez otrok, oba zaposlena, želi dobiti v najem 4 sobe in kopalnico. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 7574.
Hiše naprodaj
E. 173 St., od Waterloo Rd.; 8 j sob za eno družino; 4-4 sobe; j garaža za en avto. Potrebuje ne-I kaj popravil. Cena $6,800. i Od E. 185 St., bungalow s 6 so-jbami, na 1. nadstropju; 3 spal-I nice; garaža za 2 avta. Se lab-! ko kmalu vselite. Cena $10,000.
Fitzjohn Realtors
; 778 E. 185 St.	IV 6988
Ob večerih KE 2164.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nah.aja na enem prostoru že' 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
V poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
24. Januarja,
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje )
Prekinil se je, ogledoval je stekleničice in opazil je, da je bila ena izmed njih vsekakor umita. Ko jo je dvignil, mu je ostala etiketa v loki.
V eni sekundi je zdaj spoznal, kar bi že mesece rad vedel. Takoj je zaprl omaro in šel v svojo sobo. Tam je skrbno preiskal stekleničico. V enem kotu etikete je ostalo še nekaj lepiva. Prilepil je papir na steklo. Odprl je predal svoje pisalne mize in zaklenil stekleničico vanj. Nato je počasi hodil po sobi sem in tja. Več kakor pol ure je bilo slišati rahle stopinje njegovih velikih klobučevinastih copat.
Skrival je svojo najdbo. Nihče, niti Tereza ni vedela, kaj mu je pomenila ta najdba. Zvečer ga je vprašala, če se je kaj pripetilo, da je tako vesel. Njeno trpeče srce je dobro vedelo, da je morda le njej na ljubo hlinil veselje.
"Zdaj imam v rokah pravo sredstvo za primer, da bi ga potreboval," je rekel, "čudovito bi te lahko branil."
"Mene branil?"
"Da, zakaj ne? Vsakemu bedaku bi lahko dokazal, da sem jaz očetomorilec."
Tereza se je pri teh besedah zdrznila. Rada bi ga pripravila do drugih misli.
"Le počakaj, da se rodi otrok," ga je mirila. "To bo spremenilo najino življenje in zaposlile te bodo druge misli. Ali si že premislil, kaj bova potem počela?"
Zmajal je z glavo.
"Povedala ti bom: Kakor hitro bo mogoče, bom odpotovala odtod. Dovolj mi je teh črnih, visečih pečin v dolini Arhe. Skoraj vsa moja sila se je obrabila v boju z mračno grožnjo teh kamnitih gmot!"
Gottfried je hotel spregovoriti, toda prehitela ga je:
"Vem, kaj hočeš reči. Vsako besedo vem. Oh! Ljudje se ne bodo brigali za to! Le nikar si ne beli glave zaradi ljudi. Nihče ne bo zameril bogati, mladi vdovi, če se odpelje s svojim otrokom od tod." Prekrižala je roki na temenu. "Sonca mi je treba!" Glas se ji je dvigal. "Sonca. Mnogo sonca, ki bo vse obsevalo! Sonce je tako mogočno, da lahko izbriše vse zoprne podobe v prirodi. Olepša celo, kar je grdega. In ti, Gottfried, ti boš šel z menoj v to novo pokrajino pod svetlim soncem. Ti moraš! Moraš! Živeti morava skupaj kot mož in žena. Vse najine knjige bova vzela s seboj — "
"In najine spomine!" jo je prekinil.
"Vzela bova vse, kar bova potrebovala in srečna bova, kolikor je le mogoče. In poiskala si bova ozdravljenja po teh zimah in njihovih neskončnih morah. Oj. Gottfried! Ko bi ti le vedel! Kaj misliš, da bi dejal tvoj oče, če bi naju zdaj videl? Najbrže bi naju imel za otročja bedaka, ker naju straši in hromi njegova odsotnost. Mislim, da ni bil tak človek, ki bi se povrnil in strašil kot duh in nama grozil ter grenil življenje iz maščevanja. Ko je še živel, je sprejemal večino stvari prav mirno in koncem koncev je bil dober človek. Ali misliš, da se. dober človek lahko kdaj po smrti spremeni v maščevalni nestvor? Stala sem poleg njegove krste. Strašno mi ga je bilo žal. Oh! pomilovala sem ga! Ne morem ti povedati, kaj sem občutila. Prosila sem ga, naj mi odpusti, in prepričana sem, da mi je odpustil. Kajti kadarkoli mislim nanj, vedno mislim nanj le prijazno. Nekaj strašnega sem mu prizadejala, toda niti enkrat se ni povrnil, da bi me ogrožal. V
svojem srcu sem prepričana, da mi je odpustil."
"Ali misliš, da se bojim očkovega duha?" je smehljaje vprašal.
"Ne, tako otročji nisi, toda bojiš se vsega sveta. Ker je svet vajen, da zahteva življenje za življenje. Bojiš se policije, bojiš se, da bi se življenje, ki ga zdaj živiva, nepričakovano končalo, ker bo policija posegla vanj."
Z sekundo je občutil poželje-nje, da bi jo zgrabil za grlo.
"Kaj pa se je zgodilo?" je vprašala prestrašeno.
"O nič!" je zaklical in spustil glavo v roki. "Spanje! Spanje! Blagoslovljeno krasno spanje!" Čudno mrmranje in hehetanje je prihajalo z njegovih ustnic.
"Saj vendar ne boš znorel!" Položila mu je roko na glavo.
"Znorel? Ne! Kaj pa misliš! V mislih uživam sončne žarke, ki si mi jih obljubila." Pridušeno se je zasmejal.
In Tereza je zdaj v nenadnem strahu spoznala, da je med njo in Gottfriedom zazijal nepremostljiv prepad. Pri srcu ji je bilo, ko da stoji na robu globokega brezdna.
Velika o d j u g a je pričela v marcu. Zdaj se je priroda resno lotila dela. Dan za dnem se je dvigalo sonce više nad dolino in topli južni vetrovi so pometali in tulili preko gorskih prelazov. Sneg se je tajal in se spreminjal v blato, na poljih so se pokazale prostrane močvare in tu pa tam je bilo slišati grozno grmenje plazov. Eden izmed teh plazov se je usul ne daleč od Gama. To je bil plaz sv. Fridoli-na, ki se je sesul skoraj vsako leto po istem žlebu. To leto je prišel okoh poldne. Najprej se je visoko oglasilo zamolklo tuljenje, ki je preplašilo ljudi, kateri niso vedeli, kaj pomeni. Nato je neprestano enakomerno grmelo in videti je bilo rahlo gmoto snega, ledu, grušča, dreves, skal in zemljo, ki se je plazila spočetka le počasi po strminah, nato pa je nenadoma silovite je naraščala in čedalje hitreje drsela ter rušila s seboj vse, dokler ni zdrvela rjoveč navzdol preko sten. V skalnati strugi Arne se je ustavila: Peklensko treskanje, oster sunek vetra, ki je kakor bič pometal po dolini in lahno brbotaje odvihral. Barva veselih voda Arne je bila zdaj kakor zmes trave, mleka in blata. Nenadoma so bušile ob tisoč in tisoč ton mrtve gmote, ki se je zvalila v re-
ko povprek in zaustavila njen urni tok.
(Dalje prihodnjič)
Urednikova pošta
Velikodušni dar za pomoč slari domovini
Dobro poznani rojak Mike Te-lich, prodajalec Sun Life Insurance Co. je daroval $100.00 za naše bedne rojake v stari domovini. Denar je izročil podružnici štev. 48 SANS. Ni se mu bilo mogoče udeležiti raznih priredb ob času gostovanja delegatov Rdečega križa Jugoslavije v Clevelandu, ker je bil prezaposlen. Mr. Telichu se v imenu dobrodelne akcije za stari kraj prav lepo zahvalimo ter želimo, da bi našel mnogo po-snemalcev. Malo je med nami ljudi, kateri bi hkrati prispevali takšno vsoto v tako blag namen.
Slovenski mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je prispeval še v decembru $10.00 za dobrodelni namen v stari kraj, kar pa je bilo pomotoma izpuščeno iz poročila. Prosim opro-ščenja.
^ J. P. Durn, tajnik.
Kroj
ac
izurjen na ženskih suknjah in suits. Stalno delo, kratke ure. 1420 E. 25 St., drugo nadstropje, PRospect 9479.
Za delavce
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop,, dnevno ri zven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.


'i ^ ^

Odmevi iz Slovanovega koncerta
Euclid, O. — Nedelje 20. januarja ne bom izlepa pozabil in Slovanovega koncerta ob priliki praznovanja 10-letnice obstanka zbora. Prilika mi je bila dana že večkrat, da sem posetil njih prireditve. Ampak tako me niso še nikdar prej presenetili, kakor sedaj. Pa ne samo mene, pač pa vse navzoče. Ponosno se čutim, da imajo v Beli Ljubljani tako izboren pevski zbor.
Njih glasovi so lepo doneli v skupnem nastopu ah v posameznih skupinah. Ti glasovi so človeka razveselili in vzbudili vse živce v. telesu, da smo se počutili, kot bi bili 18-letni.
V drugem dejanju je nastopil Kovač, ki je že naravno močan, po govorici mehak. Ko pa nastopi s svojim glasom, pa kar luči migljajo pod stropom. Temu je najbrže precej pripomoglo dejstvo, ko je imel ljubko in
nežno ženico poleg sebe. Vsi ostali so imeli lepe in močne glasove.
Opazoval sem tudi pevovodjo i in režiserja. Izbral sem raz njih obrazov, da so popolnoma zadovoljni s pevci in z njimi vred je bilo zadovoljno tudi vse navzoče občinstvo in vsi smo bili veseli. S prijateljskim pozdravom.
Eden navzočih.
Imigracijska in na-turalizacijska vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE; Nameravam se povrniti v mojo rojstno deželo Slovenijo na obisk enkrat prihodnje poletje. Ali bom imel težave pri' povrnitvi v to deželo? Nisem namreč še ameriški državljan, toda prišel sem semkaj postavnim potom, poleg te-
ga pa sem tudi dobil prvi papir pred dvema letoma.
ODGOVOR: Malokdaj se pripeti, da ima težave pri povrnitvi v Zed. države oseba, ki je bila postavno pripuščena v to deželo. Poskrbeti pa morate, da dobite potrebne listine za zope-ten vstop preden odidete na obisk v vašo staro domovino; napravite prošnjo za tako dovoljenje kakih šest tednov pred vašim odhodom. Lahka dobite potrebno tiskovino v to svrho — form 1-131 — in sicer dobite to tiskovino pri najbližjem imigracijskem in naturalizacij-skem ui'adu.
Dovoljenje za povrnitev v Zed. države (reentry permit) velja za dobo dvanajst mesecev ter ga je mogoče obnoviti za nadaljnih šest mesecev, včasih tudi za daljšo dobo. Pomniti pa je treba, da se naše našeljeniške postave razlikujejo z ozirom na odsotnost nedržavljana iz Zed. držav. Ako ste na primer odsotni
eno celo leto, tedaj to p' da je vaše bivanje v tej ® prekinjeno iz vidika posta" turalizacije — zaprositi toi^ morete za državljanski paP" kler niste — po svoji v to deželo — zopet biv* polnih pet let. Ako torej žavljan nima kakega P' vzroka za dolgotrajno nost, tedaj naj poskrbi, d ji svoj obisk na dobo šest secev, kajti, če odsotnost preko te dobe, je s teffl P njena nepretrgana doba nja v Zed. državah, kakor jo loča zakon naturalizacije^ drugih besedah povedano^ ša odsotnost nedržavlja"^ namerava postati državlj"' dežele, zavleče čas, v bi moral postati državljai' no je torej, da tekom Povili let bivanja v Ameriki p' nec ali prišeljenka ne odliki dežele za dalj kot šest cev.
will' i
/i 101-^
Ul t?!:
iwlil
I


liliilPSi:
eiiiiiiiiil


//'/A^i,' -i'f^ i'-- i .JhiIM^-^M
/'/,'/	/^'MimHanait
■ ^'v''. (:fm'3^mmh

!'nf«^v.:;
fL

m
, , :"viyT% -
r
f
vm&aWB
«10
#/##'
%
r#

w
m

m
1(^
(' r/i -
Peter, Peter, pumpkin-eater.
Had a wife and couldn't keep her; He put her in a pumpkin shell, And there he kept her very well!
Vsak dober mož
ima isto idejo!
KAKOR KARAKTER v zgoraj citirani pravljični pesmi, je danes nešteto dobrih mož v resničnem življenju, katerih prva ambicija je, da obdržijo svoje žene "prav dobro"!
To je vzrok, da toliko mož dela načrte za "ljubke domove" za njih žene . . . moderne, VSE-ELEKTRIČNE DOMOVE z številnimi udobnostmi in priložnostmi, katerih more preskrbeti le elektrika.
MODEREN VSE-ELEKTRIČNI DOM • • . najsibo, da je majhna koča ali velika hiša, v mestu ali na deželi . . . ohrani ženo in je v vedno veselje vsakemu članu v družini.
V	vašemu novemu vse-električnemu domu imate vi lahko vse-elek-trično kuhinjo in vse-električno pralnico, umetno prezračen je in mnogo drugih električnih pripomočkov, ki vam bodo služili neutrujeno, zvesto in poceni.
V	resnici, se bodo vaši električni pripomočki plačali sami zase naprej in naprej z delom, ki ga opravijo, in s časom ter denarjem, ki ga prihranijo.
PO NAŠIH NIZKIH PREDVOJNIH CENAH, je elektrika danes boljši nakup kot kdaj preje. V prošlih šestih letih so se stroški življenja zvišali 23 30 odstotkov, ampak povprečna cena vsake enote elektrike, ki jo oskrbi The Illuminating Company za domačo uporabo, seje znižala za 15 odstotkov. In več elektrike, ki jo porabite, tem manjša je njena povprečna cena na enoto.
HERO'S BROTHER JOINS AIR FORCE . . . Carl Bong, brother of the late Richard Bong, Poplar, Wis., is pictured checking in at army recruiting office, Milwaukee, where he enlisted in air corps. Maj. S. T. Holzman, in charge of the office, is shown at right. Young Bong, 19, warn sent to Fort Sheridan, to await assignment to some regular air force training camp. Like his late brother, he plans to become a star of the skies.
R V
U R