Poeamezna Številka RM 0,15
naratoankiilotc
Uprava Klagenlurt, Fostfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu f Naročnina (se plača naprej) mesečno г dostavo na dom RM 1,— (vKijučno KM 0,20 za doaađaloe) / Odjavo naroCbe
tega Uata za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno Ш le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 55.
Krainburg, 15. julija 1942.
ZasledoTanje sovražnika na široki fronti
Soijeli so bili pri Ršeun uničeni
V nedeljo je bilo 111 sovjetskih bombniliov sestrellenib - Novi angleški napadi so se v prostoru Ei Alamein izialovili
' Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. julija objavilo:
Na južnem odseku vzhodne fronte zasledujemo sovražnika na široki fronti. Močne zračne bojne sile so podpirale pre-gonske boje in razrušile v napadih podnevi
in ponoči več prehodov čez Don in Doneč. Na kavkaškem obrežju so bojna letala v no-vorosijskem pristanišču zadela v polno dva plavajoča doka z bombami težkega kalibra. Severno in severozapadno od Voroneša smo pri včerajšnjih sovražnikovih razbremenilnih napadih odstrelili 111 oklopnjakov.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je v prostoru jugozahodno dne 2, julija začeti obsežni napad nemšiiili čet, Id so jili učinliovito pWpiraie sltupine zračnega orožja, po predoru sitozi sestav sovražniliovih položajev dovedel po težkih gozdnih bojiih do obkolitve in uničenja več divizij strelcev in konjemkov ter ene brigade oklopnjakov. V tej enajstdnevni bitki smo pripeljali nad;
30.000 ujetnikov. Uplenili ali uničili smo: 218 oklopnjakov, 591 topov in 1301 strojnic in metalcev granat ter velike količine vsakovrstnega orožja in vojnega orodja. Nasprotnikove krvave izgube so težke. Število ujetnikov in plena še narašča.
Na fronti ob Wolchowu smo odbili močan sovražni napad na neko mostišče. Sovražnikova skupina sil, ki se je izkrcala na zapadnem bregu Wolchowa, bila uničena.
V	Finskem morskem zalivu so Iskalci min potopili neko sovjetsko podmornico.
Visoko na severu eo strmoglave! bombardirali pristaniške naprave v Rosti pri Murmanaku. Opazili so več požarov.
V	E g i p t u so bili v prostoru pri El Ala-meinu zavrnjeni ponovni britanski napadi, pH katerih je imel nasprotnik polno izgub.
Skupine nemškega in italijanskega orožja 80 nadaljevale s porušenji britanskih letalskih oporišč na Malti.
Na angleškem južnem obrežju so lahka bojna letala podnevi potopila neko britansko stražno ladjo v pristanu Brixham; povrh je bila z bombnim zadetkom težko poškodovana neka velika tovorna ladja.
Od aprila dalje Je kaznivo spolno občevanje med žldl- In arljskiml pripadniki protektorata. Največja kazen znaia 16 leta Ječe. Te dni je praško okrožno kazensko sodišče izreklo prvo sodbo po novem CeSkem zakonu za varstvo krvi
Podmornice so od 1. Julija uničile 225.900 brt
116.000 brl polopljenih \ illlanlika
Neprestano preganjanle sovražnika na vzhodu - Brezuspešni razbremenilni
napadi sovražnika
Oberkommando der Wehrmacht je 12. julija objavilo:
V	južnem odseku vzhodne fronte pritiskajo hitre skupine in mobilni oddelki pehotnih divizij v neprestanem preganjanju za umikajočim se sovražnikom. Krajevne odpore smo povsod zlomili.
V	Rostovu in v VQČ pristaniščih kav-kaškega obrežja smo bombardirali v vojni važne naprave. Sovražnikovi razbremenilni napadi severozapadno od Voroneša so tudi včeraj ostali brez uspeha. Ob sodelovanju z zračnim orožjem je bilo pri tem uničenih 63 sovražnih oklopnjakov.
V	prostoru severno in severnozapadno od O r e 1 a je sovražnik z močnejšimi silami pehote in oklopnjakov ponovil svoje napade. Z učinkovito podporo oklopnjakov smo jih odbili po hudih bojih.
Na fronti ob W o 1 C h o w u so ob visokih nasprotnikovih izgubah izpodleteli sovražnikovi napadi.
Sovjetsko zračno orožje je včeraj izgubilo 74 letal. Mi pogrešamo 6 lastnih letal.
V	Egiptu še trajajo hudi boji v položaju pri El Alameinu. Skupine bojnih in strmoglavnih letal so napadle z bombami težkega in najtežjega kalibra britanske položaje in motorizirane skupine sil. Prizadejale so sovražniku velike škodo. V zračnih bojih so nemški in italijanski letalci zbili 14 sovražnih letal na tla. Na M a 11 i so bila bombardirana oporišča britanskega zračnega orožja.
Ob angleškem južnem obrežju so lahka bojna letala potopila dva rušilca iz neke skupine sovražnih bojnih ladij. V pretekli noči je zračno orožje z bombami težkega kalibra bombardiralo v vojni važne cilje na angleškem vzhodnem obrežju.
V	južnem delu preliva St. Georg ite bila pri napadu na nek sovražni konvoj s
bombnim zadetkom poškodovana neka tovorna ladja.
Po brezuspešnem motilnem poletu nad mestom Flensburg v večernih urah včerajšnjega dne so prileteli v noči na nedeljo britanski bombniki v ozemlje D a n 1 i g a. Po razstrelnih in zažigalnih bombah so nastale stvarne škode in škode na poslopjih v stanovanjski četrti mesta Danzig. V neki porušeni bolhici je bilo ubitih mnogo otrok. Izmed napadajočih letal so bila štiri sestreljena.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice potopile v Atlantiku in ameriških obrežnih vodovjih
18 sovražnih ladij s 116.000 brt. Neka druga ladja 8 7.000 brt je bila poškodovana z bombnim zadetkom. Tri prevozne jadrnice je potopilo topništvo. S tem je nemško pod-momiško orožje od 1. julija potopilo 34 la. dij z 225.900 brt na bojiščih v Atlantiku, severnem Ledenem morju in Sedozemskem morju in zopet težko zadelo sovražni pro* met z novimi pošiljkami na vse fronte.
14 sovjetskih podmornic v Finskem morskem zalivu potopljenih
12 nadaljnjih bržkone uničenih
Helsinki, 14. julija. Od finske strani je bilo izdano sledeče posebno pročilo o vojskovanju na morju: Uradno objavljajo dne 9. julija: Tekom zadnjih dveh tednov je sovjetsko brodovje razvijalo posebno živahno delovanje v vzhodnem delu Finskega morskega zaliva. Sovražnik je ne glede na izgube še nadalje poskušal, prodreti s svojimi podmornicami v Vzhodno morje, vendar se je to posrečilo le nekaj edinicam. Finske in nemške pomorske sile ter nemško zračijo orožje so v dobi, o kateri se poroča, potopile vsega skupaj sedem podmornic, od teh Sest pomorske bojne sile, eno pa zračno orožje. Zelo verjetno je, da je bila potopljena še ena nadaljnja podmornica in da jih je bilo najmanj pet težko poškodovanih. Te številke ne vsebujejo zgub, ki sta jih prizadejala sovražniku nemško letalsko orožje in nemško obrežno topništvo. Do 8. julija je bilo torej v Finskem morskem zalivu potopljenih vsega skupaj 14 sovražnih podiii"ornic. H temu je prišteti še 12 verjetnih pritne-rov.
Nadaljnje potopitve pred Madagaskarjem
Rim, 14. julija. V Lorenzo Marque je do« spela nadaljnja skupina brodolomnih bro-darjev iz ladij, ki so bile med 7. in 8. julijem potopljene v cesti Mozambika. Po portugalskih navedbah gre za 4 ladje. Angleška poročevalska služba sama govori še o nekem petem parniku, grškem, ki plove v angleški službi, ki je bil te dni potopljen v vodah med vzhodno Afriko in Madagaskarjem.


Zavarovanje proge na delu Spotoma, da zavaruje progo za nove pošiljke.
itPK-Aufnaiuae; Krie^abericliter Fiedler, lUL,
Leto 2.
Tonažna vogna
Reichsminister dr. Goebbels
Sovražna stran trenutno na nobenem mestu ni tako ranljiva, kakor glede pomorskih transportov. Ze dolgo ne govori več o bahavih izjavah Churchilla in Roosevelta, da je nevarnost nemških podmornic dokončno odstranjena. Nasprotno: ta preuranjena prerokovanja so se umaknila prizadetemu molku, ki ga prekinja od časa do časa kak zaskrbljen glas v tem smislu, da je vojna s potapljanjem stopila v najbolj akuten in nevaren stadij ter da predstavlja kardinalno vprašanje angleško-ameriškega vojskovanja.
Prvič po septembru 1939 je ugotovil me-rodajen londonski list, da bo Anglija, ako se nič ne spremeni, lahko izgubila vojno. Cela vrsta ameriških listov si je edina v tem, da potopijo Nemci več ladij kot jih Angleži in Amerikanci lahko zgrade., medtem pa ne morejo uničiti toliko nemških podmornic kot jih Nemci na novo zgradijo To je zelo zmeren prikaz nevarnosti, v kateri se trenutno nahajajo anglosaksonske sile, zato je razumljivo, da zahteva sovražna javnost vedno bumejše, da jim povedo resnico o stanju tonažne vojne.
Mi smo za ta razvoj vedeli že prej. Ko je Mr. Churchill pred 15 meseci uradno izjavil, da ne bodo več objavljali števila in tonaže potopljenih ladij, in sicer iz ozirov na vojaško tajnost, smo vedeli, koliko je ura odbila. Argumentacija angleške admi-ralitete je bila le preveč prozorna. Kaj se že more prikrivati našim podmornicam, ki v večini primerov itak natančno vedo, kaj so potopile! Anglija more pred nami prikrivati le število in tonažo tistih ladij, ki jih je izgubila po učinku min in vsled višje sile.
S tem je stopila pomorska vojna za Anglijo in za Ameriko v štadij, ki ogroža njuno življenje. Angleški listi so nedavno po vsej pravici ugotovili, da tako zvano pomorsko gospostvo ni nikaka teorija, temveč praksa, ki jo je treba slehernega dne na novo dokazati. Tudi najmogočnejša mornarica ne koristi prav nič, ako ne more več izpolniti svoje naloge: vzdrževati življenjsko važnih pomorskih in transportnih poti za Anglijo. Anglija je namreč navezana na svobodo in varnost na morju.
Ko bo položaj v teku prihodnjih tednov in mesecev za sovražno stran še bolj kočljiv, pričakujemo še nadaljnjih propagandnih trikov Churchilla in Roosevelta. Ti triki naj bi anglosaksonskim narodom zmetali peska v oči in naj bi odvrnili njih pozornost od nevarnosti, ki jim tu preti. Prav gotovo bodo skušali osmešiti naše številke z blufi in fantastičnimi statistikami. Na to mož-^nost smo pripravljeni. Toda narodi v sovražnih državah bodo zahtevali polaganje računov. Njihove vlade pa tega ne morejo, ako istočasno ne priznajo smrtne nevarnosti. Tako jim ne preostane nič drugega kot bagateliziranje stvari.Dvomili bodo o pristnosti podlag naših računov in tako bodo skušali z demagogijo odvrniti debato na drug predmet. Pred očmi svetovne javnosti so preozko povezani s krivdo na tej vojni, da bi mogli priznati kak neuspeh na kakršnem koli področju. Do zadnje minute morajo torej čuvati svoj obraz, ako se nočejo podati v nevarnost, da jih lastni ogo-. ljufani narodi ne napodijo v vsej sramoti.
Ze 25. februarja lanskega leta je pisal list »Daily Mail«, da se zelo vara sleherni Anglež, ki misli, da zamore ameriška industrija ladij izravnati angleške ladijske izgube. To se je zgodilo v času, ko idmor-niška vojna še ni pokazala življenjskega ogrožanja sovražnih sil. Medtem so se razmere za Anglijo in za Ameriko bistveno po, slabšale. Potopljena tonaža je dosegla višino, ki prikazuje akutno nevarnost za sovražno plovbo. Izgube nemških podmornic pa ne odgovarjajo niti približno bahavim izjavam angleške in ameriške admiralitete.
Mi Se spričo različnih pogojev zavedamo nihajočih šans podmorniške vojne. Ako si predočimo majhno število mladih, za boj pripravljenih mož, ki morajo nositi breme ta уоја^ obenem pa tudi yoju(^ odločujoča
vrednote, ki so na sovražni strani v nevarnosti, si žela lahko predstavljamo, zakaj prav za prav gre. Redkokdaj v borbi narodov je tako majhno število ljudi igralo tako odločilno vlogo, kakor v tem primeru. Vsaka podmornica, ki gre iz naših luk na lov za sovražnimi ladjami, predstavlja genialno mojstrovino nemške graditeljske tehnike, posadke pa so prava izbira junaške mladine, ki se bori za svobodo našega naroda.
Javnost v Angliji in Ameriki niha trenutno med neoviranim optimizmom in najglobljim pesimizmom. Od časa do časa se vprašujejo vladinovski list, odkod neki da-lekosežni iluzionizem, ki napolnjuje anglosaksonske narode. Ti listi seveda nimajo korajže javno priznati, da so njihova zlagana in goljufiva poročila podala narodom popolnoma napačno sliko položaja. Nato protestirajo proti lahkomiselnosti, s katero opazuje anglosaksonski človek iz naroda vojno dogajanje. Ne povejo pa javnosti, zakaj taka lahkomiselnost nikakor ni na mestu. Tako se gibljejo v lastnem krogotoku brez prenehanja in nikdo ne ve, kako bo končal ta vražji ples.
Nam ne preostane nič drugega kot popolno izčrpanje vojnega potencijala in pooetrltev vojskovanja. Pri tem nas ne sme prav nič odvrniti od ravne poti. Sovražne baharije pa moramo jemati tako, kakršne bo. Vsako vojskovanje ima svoje naravne meje. Teh mej ne začrtujejo želje, nego dejstva. Vojna je že od nekdaj izpostavljena slučajnostim, na katere se je treba pripraviti kolikor mogoče. Najbolje vozi še tisti, ki opazuje položaj s treznim realizmom in ki se ne da motiti v svojih jasnih spoznanjih niti od nevšečnosti in ne srečnih okolnostl. Mi vemo prav natančno, kje stojimo in kara hočemo. Sovražna stran ne ve niti enega niti drugega. Zato bo v prihodnjih tednih in mesecih doživela zelo neljuba iznenadenja.
Dva tedna trajajoči boj za Don
Umču|oč sovjetski poraz
Okrog 90.000 ujetnikov, uplenjenih ali uničenih več kot 1000 oklopnjakov
In 1700 topov
/ROM o ČASA
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 11. julija objavilo:
Kakor je bilo že javljeno v posebnem poročilu, so nemške in zavezniške čete, ki jih Je zračno orožje odlično podpiralo, v teku napadnh operacij zapadno od Dona v času od 28. Junija do 9. julija uničujoče porazile sovražnika. Ko je bil dne 7. julija zavzet V o r o n e š, smo južno od njega dosegli Don v širini 350 km in pridobili več mostišč čez reko. Med to fronto ob Donu in prej ogroženima mestoma Charkowom in Kurskom, ki ležita sedaj 300 km zadi, ni več nobenega omembe vrednega sovražnika.
Po dosedanjih poročilih smo v teku teh bojev pripeljali 88.689 ujetnikov, uplenili ali uničili pa 1(Л)7 oklopnjakov in 1688 topov ter nepregledno množino vsakovrstnega vojnega orodja. 540 letal je bilo zbltih na tla. Številke ujetnikov in plena naraščajo stalno. V teh številkah ni všetih 390 oklopnjakov, ki so bili uničeni pri odvračanju sovražnikovih napadov v prostoru severno in severozapadno od Orel a. Sovražnika neumorno dalje preganjamo.
Zračno orožje je podnevi bombardiralo pristaniške naprave obkavkaškiobali inobAzovskemmofjuin nadaljevalo svoje uničujoče napade na umikajoče ae sovražne kolone, prehode čez reke in zveze za nove pošiljke.
Severno in severozapadno od Grela je sovražnik po visokih izgubah pretečenih dni napadel le s slabejšimi silami. Njegovi
Tudi zadn|i parniki konvoja so potopljeni
Zasledovanje na široki Ironli
Doslo] 390 sovjetskih oklopnjakov v prostoru pri Orelu uničenih - Amerlkanskl
toplomer laži
OWrkomando der Wcrmacht je dne 10. julija objavilo:
V južnem odseku vzhodne fronte nadaljujejo nemžkc in zavezniške čete na široki (tonti zasledovanj'e umikajočega sc sovražnika. Krajevni odpor je bil zlomljen. Po oklopnjaldh podprti nasprotnikovi razbremenilni napadi severno zapadno od Voro-neša so se zrušili ob visokih izgubah sovražnika. Močne skupine bojnih letal so podprle obrambo proti sovražnikovim razbremenilnim napadom in sc z velikim uspehom bojevale proti nazaj se valečim sovjetskim kolonam, ki so ob posameznih podrtih prehodih obtičale v velikih masah.
Severno in sevemozapadno od Orela je sovražnik z močnimi silami pehote in oklop«
njakov ponovil svoje napade, ki so bili za« vrnjeni po hudih bojih. Krajevni vdori so bili zajcaeni in s protieunki izipravljeni.
Število po UBpe&nem sodelovanju vojske in zračnega orožja v teh bojih uničenih oklopnjakov se je povišalo na 390.
V ozadju jugozapadino od RSeva so Iz« podleteli izpadi obkoljenih sovjetskih sil.
Lovci in protiletalsko topništvo so tekom včerajšnjega dne zbili 78 sovjetskih letal na tla; pet lastnih letal se ni vrnilo.
Bojna letala in podmornice so včeraj Se enkrat zajela in napadla ostanke angleško-amerikanskega konvoja v Ledenem morju. Od konvoja, ki je obstajal še iz treh pami-kov s tremi rušilci in dvema stražnima lad-(Nadaljevanje na 3. strani).
napadi 80 bili odbiti. Lastni protinapadi so bili uspešni.
V	prostoru južnozahodno od RSeva obkoljene sovražne sile so bile še bolj stisnjene skupaj. Njih odporna sila je v bistvu zlomljena. Po posameznih sovražnih skupinah poskušeni izpadi niso imeli uspeha.
Na fronti ob W o 1 h o w u so se deloma v ogorčenem boju na nož izjalovili sovjetski, po oklopnjakih podprti krajevni napadi. Posamezne vdore smo Izpravili s protisunkom in pri tem odstrelili devetnajst sovražnih oklopnjakov. Težko topništvo vojske je z dobrim uspehom obstreljevalo za vojno važne naprave v Leningradu.
V	Finskem morskem zalivu so skupine finske oborožene sile preprečile v dvodnevnih težkih bojih sovražni napad na otok Somen. Tega uspeha so deležne tudi lahke nemške pomorske bojne sile, ki so v topniški bitki pregnale sovjetske nosilce topništva in prevozne ladje, izkrcale udarne čete in napravile številne ujetnike.
Visoko na severu je zračno orožje bombardiralo položaje sovražne pehote in topništva na Fischerjevem poloto-k u.
V	Ledenem morju so bili z bombnimi zadetki uničeni dve sovražni trgovski ladji s skupno 13.000 brt, en rušilec in neka stražna ladja. Povrh je zračno orožje v ko-laškem zalivu potopilo neko sovražno trgovsko ladjo s 6000 brt.
Sovjetsko zračno orožje Je tekom včerajšnjega dneva izgubilo 94 letal; mi pogrešamo sedem lastnih letal.
V	Egiptu so v teku silni boji v prostoru pri E1 Alameinu. Odbiti so bili težki britanski napadi proti sredi in severnemu delu nemško-italijanske fronte, v južnem odseku so nemške in italijanske čete z nenadnim napadom vrgle sovražnika nazaj. Močne zračne bojne sile so podpirale operacije na celi fronti, napadle skladišča materiala in zbrane avtomobile ter sestrelile v zračnih bojih 33 britanskih letal.
Zračni napadi na otok.M a 11 o so povzročili ponovna Razdejanja. Spremljajoči lovci BO sestrelili dvanajst britanskih letal.
V	času od 27. junija do 9. julija je britansko zračno orožje zgubilo 223 letal; od teh so jih 27 odstrelile edinice nemške vojne mornarice. V istem razdobju smo v boju zoper Veliko Britanijo izgubili 54 lastnih letal.	_
Na' Ogrskem so dnevno koUCino kruha do nove žetve znižali od 200 gramov na 150 gramov. Količina za delavce pri težkem delu je ostala nespremenjena V gostilnah se daje samo po 35 gramov kruha na osebo In obrOk.
FlihrcT je Izrekel brzojavno svoje -fložalje turškemu državnemu predsedniku ladnUJu ob fflnrtl turškega ministrskega predsednika Reflik S a y d a m a. Iz Istega razloga je brzojavno »poročil sožalje vlade Relcha Relcha-mlnlster dee Auaw&rtlgea v. Rlbbentrop turSkemu zunanjemu ministru Saracogiuju.
Ob desetletnici prevzema vlade je FUhrer ministrskemu predsedniku in zunanjemiu ministru Portugalske Salazarju brzojavno prisrčno čestital.
FtUirer Je državnemu predsednika protekto-rata Bdhmen und Mfthren, dr. Hachi,, k njegovi 70. leitnld dne 12. Julija sporočil po Relchsminlstru in Chefu der Reichskanzlei dr. Lammersu evoje čestitke In lastnoročno pismo.
OMsk Italijanskega ministra za zunanjo tr-go\ino Rafaela Riccardla v Berlinu je bil t četrtek zaključen. Minister Riocardi je v petek predaval v Mtlnchenu, kjer so mu podelili častni doktorat milnchenske univerze, In ee je nato vrnil v Rim.
KoliSne izgubo mora angleško letalstvo v teh dneh vsled večje delavnosti utrpetl, poka-zuje pregled italijanekega zrakoplovnega ministrstva, po katerem so v preteklem tednu
v	prostoru Sredozemskega morja in Egipta sestrelili 193 sovražnih letal.
V	kitajski provinci Ceklang pred nekaj dne«
vi	začeta japonska ofenziva je na fronti če-kiang-Klangsi že hitro napredovala proti jugu. Po poročilih japonskega tlaka so japonske bojne sile v provinci Kiangsi obkolile in ugonobile 20.000 vojakov 58 čungklnSke armade.
V	radijskem predavanju je izjavil znani letalski konetrukter Major Seversky, da eervemoamerlška letala niso dorasla odgovarjajočim novim tipom letalstva sli trozveze. Poveljnik na Kitajskem zaposlenega sevemo-
I ameriškega letalatva je »ugotovil, da na pr. Japonca loveka letala trikratno prekašajo najnovejše Curtisove lovce.
Bojni položaj v se\-eml Afriki je označen trenutno z angleškimi napori, da z vso močjo odvrnejo nevarnost, ki preti dolini Nila. Auchlnleck je zato vse čete, ki jih je nabral v evojem bližnjevzhodnem poveljniškem območju, vrgel na fronto pri KI Alameinu.
Začetkom tfga tedna je na otokih Alefitih, ki 80 jih zasedli Japonci, prietal po ruSilcih in križarkah varovani večji konvoj. Vse edinice 60 dospele v svojih namembnih postajah popolnoma Intaktno in točno. Sovražnih napadov ni bilo.
Boljševlškl podmorski gusarji v Vzhodnem morju nadaljujejo svoje premišljene napade na švedsko trgovsko plovbo. V četrtek zvečer je bil znova potopljen v švedskih teritorialnih mejah stookholmskl pamlk »Margareta« (1050 brt.).
Kanadski i^odnjl dom je s 138 glasovi proti 54 glasovom odobril zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti.
Na intniiKii v Mifttni Himtnatfia. v Turčiji ja pristalo devet sbvjetsiklh boAbnih letal. *>o-sadka letal Je izjavila, da je pobegnila Iz sovjetske Unije v namenu, da zbeži na nevtralna tlik Stroji so bili zaseženi, posadka pa internirana.
Hrvatsko ministrstvo za pravosodje In pro-frveto je določilo, da se od 1. januarja 1943. naprej uporablja zopet stara p4sava in ne več fonetična. V pravopisnem priročniku, ki bo v kratkem izšel, dobijo te odredbe poseben Izraz v pogledu predrugačbe pravopisja.
VerliiK umi Druck NS-OflUverlaK iiiid Drupkcrel KHniten OmhH., Klmgenfiirt. — Vcrlmrnlmiter: Dr Krnil Hi'it.ifln. HaiiptefhHfflplter: Frlcdrich FTorvimnnn %||гуиЧ 'Rt \nynlpnnliqfp Mr 1
Mali slovar NSDAP
NSV = N itionalS :>zialistische V olkswohlfahrt
Naloge v splošnem
NSV (nacionalaocialistlčno narodno socialno skrbstvo) je po odredbi Flihrerja z dne 5. maja 1933. pristojna organizacija NSDAP za vsa vprašanja skrbstva in oskrbe. Njeno delovno polje obsega celokupno socialno skrbstvo in oskrbo, v kolikor ni dodeljena drugim organizacijam.
Delovno področje NSV izvira torej v prvi vrsti iz .pojma oekrbe. Za razlago tega pojma niso merodajni prejšni nazori, ampak nacionalsocialistični svetovni nazor. . Nacionalsocialistična oskrba je delo na liomškem narodu!
Nemški narod stoji v sredi nacionalsocia-lističnega svetovnega nazora. Oskrbovalno delo ne sme tega nemškega naroda obseči samo v njegovi celoti, ampak tudi v njegovih koreninah. Korenine skupnosti niao, kot pokažeta nacionalsocialistiSni dedni naek in zgodovinska izkušnja, pri posamezniku, ampak v družini. Nacional-socialistična oskrba je torej delo na di'užini in delo na skupnosti. , Nacionalsocialistična oskrba hoče odvrniti in pomagati, to je, hoče ravnotako potrebnost pomoči preprečiti; kot tudi pri na-stopivši potrebnosti pomoči pomagati. Delovanje NSV na.i praviloma tedaj ne na-s'	'i tjtrebnost pomoči ie tu.
OiiU	uupravlja ze.,vnaprej mož'
ne in spoznane vzroke bodoče potrebnosti pomoči; na primer: pomoč bodočijn materam in krepitev dojenčka, ne pa šele kas-
mejSa Eomoč ob eagtogW glaWH eJi bih
leznl mater in otroka. Preprečen je je boljše kot oskrba.
Potrebnost pomoči je zmerom podana, če nemški rojak ne more več izpolniti dolžnosti, ki jih ima napram družini in skupnosti ali sicer poitrebuje pomoči skupnosti. Primer: z otroci bogat družinski oče, četudi »dela; odpočitka potrebna mati.
Nacionalsocialistična oskrba skrbi načeloma samo za narodno polnovrednega človeka. Usmerjena je na narod kot celoto. Zato ne odloča o tem, koga je oskrbeti, interes posameznika, ampak interes narodne skupnosti.
Po naclonalsocialističnem nazoru se lahko poteguje za pomoč plemensko polno« vredni pred plemensko manjvrednim, z otro« bogati pred onim brez otrok In onim, ki ima malo otrok ;dedno bolnih pa NSV ne podpira, pijance in asocialne pa le v skrčenem obsegu.
Razmejitev nalog NSV ee pa ne poda samo iz določitev njenega delovanja, temveč poleg tega še iz delovnega kroga drugih nacionalsociallstlčnih organizacij, kot DAP, HJ, državne zveze onih s številnimi otroci Itd.
S temi organizacijami Je NSV sporazumno razmejila delovno področje. Tako Je na pr. 2 HJ, ki vodi nemško mladino, sklenjen dogovor, s katerim se Je dogovorilo skupno delovanje v oskrbi za mladoletne, ki eo vzgojno, gospodarsko in zdravstveno ogroženi. "
FUhrer hoče, da NSV vzgoji nemški narod za naclonalsociallstičnl nazor. Na podlagi pripadnosti k NSDAP je NSV dolžna, da na njej od Flihrerja odkazanem strokovnem polju uresniči nacionalsocial istično idejo in svoje delo postavi na mlšel vzgoje ga BdiCipnalsodalastični gyetoyni aasoct
NSV vzgaja k žrtvam, kajti s tem se jača spoznapje, da je celokupen narod odgovoren za usodo vsakega posameznega rojaka. S tem hoče vsakemu Nemcu naznaniti, da je tudi on narodno in moralično dolžan doprinesti žrtve za svoje rojake, Tu niso mišljene samo žrtve v denarju In blagu, temveč naj bo vsak rojak tudi pripravljen, da stavi en del svoje delovne moči in prostega časa kot Amtswalter ali pomočnik NSV na razpolago.
Dajatve NSV so vseskozi samo dopolnilne in naj ne oproste nosilcev državnega
skrbstva njihovih nalog.
«
Pomožna ustanova »Mutter und Kind«
Pomožna ustanova »Mutter und Kind« (mati In otrok) tvori središče celokupnega dela NSV. Nacionalsoclallzmu, ki dela na široki podlagi, posveča svojo posebno skrb mladini kot prihajajoči generaciji. Duševno in telesno vrsto te mladine določajo matere naroda, skrb za mater in otroka Je zadnja izpolnitev vseh političnih del za narod. Rev- * ne matere so dokaz političnega propada.
I.	Naloga pomožne ustanove je celokupna skrb za mater, posebno za bodoče matere, matere z obilo otroci, za vdovljene hi ločene matere in za samske matere, kot tudi za otroke vseh teh mater.
II.	To veliko nalogo naravno NSV ne more sama izpeljati.
Prvo pomoč dajo načeloma državna mesta: Wohlfatirtsamt, Jugendamt, Gesund-heltsamt (urad socialnega skrbstva, mladinski urad, zdravstveni urad).
Poleg Javnega socialnega skrbstva pride delo NSV, ki je večkrat Se važnejše. Njena pomožna ustanova »Mutter und Kind« tvori središče vseh skrbstvenih ukrepov za matere 1д QtiLoka. Ifhoče # tp goj&ožAO ustanosg
v z g 1 e d n o delovati, biti kažipot za vse delo na tem polju in stopnjevati dajatve javnega socialnega skrbstva.
III. Pomožna mesta so zasedena po častnih močeh, ki imajo človeška socialna izkustva. Posebno važno je njeno vzgojno delo.
Posvetovalnice dajejo* zdravstveno oskrbo materam in otrokom.
NS-Gememdeschwester (NS-občinska sestra) v NS-Gemeindeschwesterstation (postaja NS-občinskih sester) je stalna opazovalnica za stiske svojega krajevnega območja in so s tem važne sodelavke pomočne ustanove.
Pomožna ustanova »Mutter und Kind« daje najprej v interesu mater in otrok pomoč družinam. Družinska pomoč NSV ob) stoji v:
oskrbi stano/anj In pomoči za naselitev (na pr. dajatev prispevkov za ureditev stanovanj, podelitev postelj in oprave in selitvena pomoč, posredovanje NSV v najemnih sporih itd.).
podelitvi stvarnih dajatev (n. pr. prehranjevalna pomoč, podelitev oblek itd.).
Nadaljnja naloga pomožne ustanove »Mutter und Kind« je skrb za matere in dojenčke. Cilj te oskrbe je ohranitev in povečanje delovne moči mater. Najvažnejši ukrepi za dosego tega cilja so šolanje, in posvetovanje za bodoče matere, dalje prehranjevalna pomoč za matere in dojenčke. (Daje se 2—^ meseca pred porodom do 4 mesece po porodu na zdravniško odredbo.) Nadaljnji ukrep je posredovan ie gosnodinj-skih pomočnic za noseče žene. Lahko se da tudi dojnino In sprejem otroka v otroški dom, če so dani za to pogoji.
.(Dalje grihodnJlCJj _
Nemiko leialstro оргат! celo delo
Boljšeifiški slabiti slan Izbrisan
14.000 kg razbile vodstvo neke sovjetske armade - Prodor za nemške oklopnjake
in pehoto
РК. Lep nalog: Tokrat Je treba z nenad« nim napadom razbiti celokupen štabni Btan neke boljševiške armade. Medtem ko visoko nad nami lete skupine letal ena za drugo v vzhodni smeri, dnri letalo za letalom preko pristajališča v somrak. Zelo majhno plamte v nepretrgani vrsti izstrelki nemškega topništva. Nato. smo nad sovražnim ozemljem in slikovita zarja postane vir neveimoeti, iz katere zamorejo vsak čas napasti sovražni lovci. Štirje pari oči v vsakem letalu pazljivo preiskujejo ozračje. Gozdove, reke in vasi, ki leže navidezno mimo pod nami, preletimo. Še nekaj minut in že moramo videti vas, ki je naš cilj. Tukaj že odseva čmomodro reka, na kateri leži vas. Iz krova voditeljevega letala pride povelje, da letimo v velikem loku. Boljševiško protiletalsko totpništvo poskuša, da nas obstreljuje. Toda črni oblaki razstrelkov leže za nami, čeprav je višina nezaslišano pravilna.
Na cilju.
Sedaj vodja letal in krovni strelci ne pazijo več na boljševiško obrambo. Vso pozornost obrnejo cilju, ki leži sedaj sredi vasi na dolgo raztegnjen pod nami. Se en hiter pogled na cilj in nato so že vajene oči zagledale cilj. Na čelu oddelka je mladi Ritterkreuztrager Oberfeldwebel Henning, plavolasi mladenič Danziga, ki je s svojimi skoro štiristotimi poleti eden najboljših in najižkušenejših vodfij letal te skupine. Za njim zdrvi drugo in tretje letalo. Ze se spo« daj dvigajo velikanske črne dimne podota gob. Sedaj moramo biti takoj na vrsti. Mirno se sliši glas Leutnanta W: »pozor, navzdol!« Divje hitro drvi naše.letalo proti zemlji. V napetosti pričakujem trenutka, ko bodo padle bombe. Tedaj zdrve štiri težke bombe iz trupa. Ob enem ujame vodja letala svojo »Marijo« in ostro zavije na desno, tako da vidi prosto navzdol. Sredi temnih vsled vetra nekoliko razvlečenih oblakov prahu, zažare štirje požari. Sredi v cilj so zadele
tudi naše štiri bombe.
%•
Vedno novi požari zagore. Vedno večji je oblak prahu. Letala drugo za drugim spuščajo svoje bombe, da uničenje tam spodaj še spopolnijo. Kakor divje rožlja lahka protiletalska obramba. Razdiranja ne more več zadržati. Stan neke boljševiške armade je z železnim gumijem izbrisan. Ena cela bolj-ševiška armada je s 14.000 kg bombami našega letalstva oropana svojega vodstva, udarec ki ga bo naša napadajoča armada znala izrabitL
Pol ure nato zopet nad sovražnikom
Ko smo se ob povratku javili poveljniku, sta manjkali dve posadki. Vemo, da skoro ni upanja, da bi se vrnila. Pred očmi svojih tovarišev so bili sestreljeni. Vemo, da je težka žrtev, toda namen našega napada je 100 odstotno dosežen. Visok cilj zahteva visoke žrtve. To je hud moški vojni zakon, ki je našim možem v stokratnih napadih postal že samo ob sebi umeven. »Upam«, je rekel poveljnik predno je naznačil cilj drugega poleta, »da bomo vsaj nekaj sestreljenih tovarišev zopet videli«.
Pol ure nato smo zopet poleteli z nalo-
Ogroženo |e celokapno
USA se čutilo blokirane -
Bern, 14. julija. Ne le v Lomdomiu, am« pak tudi v Washingtonu so zaradi zadnjih ladijskih zgub, zlasti zaradi katastrofe konvoja pri Spitabergen, očitnovznemir-jeni. Ameriški tisk izjavlja, da ima v hipnih rAmerah poseben pomen konferenca, ki jo je imel Roosevelt s poveljnikom mornarice USA admiralom Kindom, šefom britanske mornariške komisije, admiralom Cunighanom in s svojim intimnim osebnim zaupnikom Harry jem Hopkinsom. Ob tej priliki je Roosevelt bržkone tudi vprvič poročal o uničenju ahgleško-amerikanskega
Problem pomoči za Moskvo
Qfenziva ва vzhodu ]e udarec za zavezniške dovoze
Stockholm 14. julija. 14 dnevno neumorno prodiranje zoper nekaj najbolj utajenih boljševiških postojank je dokončno pomedlo z iluzijami oslabitve nemške armade na vzhodni fronti. Boje se, da ne bi nadaljni nemški prodori na vzhodu onemogočili ame-rikanskih in angleških možnosti, da bi Sov-jetom dobavljali vojni material. Pri tem so odločilni krogi v Angliji spoznali, da tvori opaženo pomanjkanje vojnega materiala največji problem za Moskvo in Angleže.
Ameriške in angleške dobave niso mogle doslej odtehtati tega, kar so Sovjeti izgubili s svojim industrijskim ozemljem. Konvoji v Ledenem morju so v zadnjih mesecih brez dvoma utrpeli velike izgube in prevozi preko Irana še niso dospeli v nameravanem obsegu, ker prometne zveze tam še niso gotove. Vse to gomeni, da morejo ostati brez-■uspešni vsi napori zaveznikov, da bi Sov-jetom dobavili vojni" material.
»Journal de Geneve« opozarja v nekem
uvodniku na veliki strategični pomen mesta Voroneša, ki so ga zavzele nemške čete. To mesto leži na važni železniški progi med Moskvo in Roetovom in na progi, ki se odcepi na KuybiSev. Kar se tiče ruskega železniškega omrežja, je strategična važnost tega mesta večja, kot ona Rostova. Rostov zamore po padcu Voroneša vršiti promet z Moskvo samo po železnici drugega reda, katere zmogljivost je pa majhna.
Egipt se ne udeležuje vojne
Istanbul, 14. julija. Iz Kaira poročajo, da je Nahas Paša v neki tajni seji egiptovskega parlamenta poročal o splošnem položaju ia izjavil, da Egipet ne bo vstopil v vojno. Kralj Faruk tudi ne bo zapustil Egipta. V poročilu se še poroča, da je parlament pritrdil izjavam ministrskega predsednika.
Zasledovanje na Široki Ironll
(Nadaljevanje z 2, strani.)
}ama, eo bili potopljeni vsi trije par« n ik i, od teh dva po podmornicah.
^a6ni napadi na letalska oporišča na otoku M a 11 i so se podneVl in ponoči uspe« šno nadaljevali. V zračnih bojih je bilo brez lastnih izgub sestreljenih šest sovražnih lovskih letal.
Na južni angleški obali šolah* ka bojna letala v %odnjih jutranjih urah včerajšnjega dneva iz britaniflcega konvoja, ki so ga bili prej napadli nemški brzi Žolni, potopila neko trgovsko ladjo s 3000 brt te? neko večjo stražno ladjo in poškodovala ne« ko drugo trgovsko ladjo srednje velikosti.
V	RokavQkem prelivu je nek čoln pospravljač v noči na 10. julij po hudem boju iz bližine potonil nek britanski topniški brzi čoln, s tem da se je vanj zaril
V	Neimškem zalivu so spremna vozila in mornariško topništvo sestrelila tri britan« eka bojna letala.
Uničenje angleško.ameriikega velikega konvoja, y katerem so bili, kakor javlja Цашдода БогојШа obotožema eil^ coeUud
na dno morja še zadnji trije pamikd, je v USA povizročilo zelo втедш poročevanje. Iz Amerike prihajajoča poročila, ki si mo. čno nasprotujejo, poskušajo soglasno, v ko« iikor je paž mogoče, olepšati ta tejki poraz v Ledenem morju. Tako poroča poročevalna služba v New Yorku v četrtek popoldan:
»Konvoj je gotovo imel izgube, ampak večji del tranporta je doep^ na sovjetsko vojno torišče«.
Nekaj w pozneje je razširjal Cincinnati: »BAtamska admiraliteta pravi k nemški tr« ditvi, češ da je bdi v severnem Ledenem morju deloma rniičen večji konvoj, da je to poročilo 175 odstotno pretirano«.
Očitno je poročevalna služba Cincinna-tija po razširjenju tega poročila dobila ve« lik nos od ameriškega momari&ega mini« Btrsfcva, kajti že nekaj ur pozneje je morala, dasi je prej priznala saj del izgub, prevzeti in oznanjati kot pest debelo sovjetsko laž: »Sovjetski komunike pravi, da je konvoj nepoškodovan dospel v svojo sovjetsko lu« ko«.
S tem je živo srebro amerikanskega toplomera laiu K tem gjjioecu doeeglg ш>ј ки

gom, da oklopnjakom in pehoti prebijemo pot skogl sovražne postojanke.
Kriegsberichter: Bernhurd Praciik.
'čiščenje Srbile in Bosne
Od tolp organiziranih razbojnikov
Berlin, 14. julija. 8iWd komunisti, ki jih vodijo boljševiški agenti in ki so pojačani z razbitimi ostanki bivše jugoslovanske vojske, vodijo izza konca vojskovanja na Balkanu vojno tolp na lastno pest. Večina teh organiziranih tolp obstoja iz poklicnih obcestnih razbojnikov in postopačev, ki se skrivajo v težko dostopnih gorskih predelih dežele v samotnih skalnatih dolinah in jamah, od koder napadajo. Ropajoč, umorja-joč in požigajoč napadajo samotna naselja in oddaljene vasi ter hočejo prebivalstvo prisiliti, da se jim pridružijo. Zoper te zlo-črnce, ki se skrivajo pod nazivom »narodnjakov« vodijo že celo leto nemške, italijanske ii^ hrvatske čete z rastočim uspehom boj. Pri čiščenju rečnih ozemelj je udeležena tudi nemška in ogrska donavska floti-Ija. Po uničenju tolp v Srbiji je sedaj težišče skupnih bojev zopfer te tolpe v Sosni. Številne tolpe so bile že v svojih jamskih predelih zajete in uničene. Vzhodna Bosna je pomirjena. V zadnjih dneh so imele tolpe samo v zapadni Bosni 2000 mrtvih. Težko ozemlje, kjer je bilo tudi v normalnih časih tolovajstvo poznano, zahteva čiščenje po posameznih ozemljih, kar se vrŠi načrtno in uspešno,
vojskovanje zaveznikov
Roosevelt pod silo potopitev
velikega konvoja v Sovjetsko unijo 1д o učinku tega uničenja.
Dejstvo, da Argentinijo prav nič ne veseli, da bi dala ogrožati svoje lastne ladje v »morju smrti« pred vzhodnim obrežjem USA in da se je poprijela temu primernih ukrepov, občutijo v USA izrecno kot mučno. V merodajnih washingtonskih krogih smatrajo, da se je Argentinija, kakor poroča londonskemu listu »Times« njegov ondotni dopisnik, s svojim topoglednim zadržanjem »popolnoma podvrgla nemški blo-kadni politiki«. Merodajni washingtonski krogi morajo s tem sami priznati, da že občutijo uspešno delovanje nemških podmornic v ameriških vodovjih kot blokado.
Kako močno je angleška javnost razgibana glede na bližajočo se tajno debato v spodnji zbornici o vprašanju izgub ladij, ве vidi iz nadaljnjih komentarjev londonskega tiska. »Ki'iza tonažnega problema ogroža' celokupno vojskovanje zaveznikov«, vzklikne prepaden »Daily Express«. List hudo kritizira angleško politiko ladjedelstva, ki jo označuje kot nezadostno. Prav posebno se v londonskem tisku vznemirjajo zaradi potopitve treh trgovskih ladij v vodovjih med Madagaskarjem in afriškim obrežjem. »Daily Telegraph« razlđga, da tem podmornicam danes sploh ni več treba tajnih oporišč za izvedbo takšnih operacij. List s tem z&vrača v ameriških sen zacijskih poročilih vedno znova pojavljajoče se, z domišljijo okrašene sleparske Vesti o dozdevnih tajhih oporiščih japonskega ip nemškega podmor-niškega orožja.
yitatB ospodfarsfte novice
Po navedbah združenih Španskih tvomlc • sladkorja bo proizvodnja sladkorja v tem letu dosegla 150.000 ton. S tem je krita potreba v državi. Najpomembnejše podjetje, S. A. Bbro, bo samo pridobilo 51.000 ton sladkorja Iz »ladikorne pese in sladkornega trsta.
Na Švedskem so Se sedaj zsusegll večji del letine. Gre predvsem za peso za krme In sladkorno peso, grah, fižol, grahor, oves, rž, p6e-' nico in ječmen.
Prva 60-^lanska rtraplna srbske kmečke mladine je, povabljena po Reichsn&hrstandu, odpotovala v Nemčijo. Tukaj je bodo nastanili na kmetijah, da bodo za svojega Stirlme-sečnega bivanja spoznali nemiko kmetijstvo.
Odnoiajl nemSke zunanje trgovine g Ogreko in Romansko so bili predmet interne seje pgr-ekih In romunskih državnih odborov v oddelku zunanje trgovine gospodarske skupine vele- in zunemje trgovine. Predsednik ogrskega državnega odbora Otto Braun je poročal o ta/-časnem gospodarskem položaju Ogrske. Nato je govoril dr. Kari Janoveky o gospodarriilh prilikah na Romunskem In podrobno razmotri-val trgovino s poljedeMklmi pridelki, tranzitno trgovino in tačaeno stanje arizaranja.
Kot je angleSkl državni podsekretar za kolonije, HacmiUan pred kratkim v kolonialni razpravi v spodnjem domil ugotovil, so Angleži izgubili 90% svoje produkcije gumija. Preostali sta jim samo dve ozemlji, v katerih pridobivajo surovi gumi, to sta Ceylon in Afrika. Ceylon dobavlja le malo, Se manj pa Afrika, kot ugotavlja »Manchester Gvardian«. 4
Relchsmlnlsterlum fUr Sffeotllche Arbetten (državno ministrstvo za javna dčla) je odobrilo, da se slovaški inženirji Šolajo v stroki elektrifikacije železnic. Inženirji bodo v krat,
ksm finjeotesau 59%#% s кгмаајо,
Prvo zasliševanje po'uletju
na vzhodu,,ц
Topovi za naskok so prodrli do konca vasi. Pod pritiskom sledeče jim pehote se morajo boljševiki vdAti. Večji del je poginil, drugI so prišli v ujetništvo.
(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Kipper, Sch., M.)_
in v Me ver ni Afriki
Se med bitko, ko se še treba kriti, opra^ vijo možje zasliševanje britanskih ujetnikov — večinoma so pa ti izmed njihovih pomoinih narodov.
(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Koch, Atl., M.)



Generalieldmarschall Rommel pri opazovanjih operacijskega ozemlja v. severni Airiki.
(PK-Aufnahiner
Kriegsberichter Zwilling, Atl., M.Jl
Epidemija Ш v Angliji
Stockholm, 14. julija. Minister za. Skot« вко je v Spodnjeta domu sporočil, da je veliko ljudi zbolelo po prihodu nekega par-nika iz Bombaya na kozah. Štiri osebe sq že umrle. V 10 slučajih v Škotski in treh slučajih na Angleškem so ugotovili, da so oboleli prišli v direkten stik z okuženim par. nikom. Pri preko 20 obolelih se ni^ moglo ugotoviti, kje so bolezen nalezlL Medtem 8(1 giskfl AO.O.OQ ljudi pegili zoEejc Mm
Seite 4. — Nr. 55.
K A n A W Л N i: r: N ROTE
Sreda. 15. juHfa 1942.
Verfolgung des Feindes auf breiter Front
Sowjelische Divisionen bei Rschew vernichiel
Am Sonntag wurflen 111 Sowjctftomber abgecđiossen - Neue britlsflie Angrlfle im Raume von Е1 Alamein gesđieitert
Aus dem FUhrerhauptquartler, 13. Juli. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Siidabschnitt der Ostfront wird der Feind in breiter Front yerfolgt. Starke Luftstreitkriifte unterstutzten die Verfolgungs-kampfe und zerstorten in Tag- und Nacht-angriffen mehrers Ubergiinge uber Don und Donez. An der Kaukasuskuste erzielten Kampf-fliigzeuge Volltreffer schweren Kaliber: auf zwei Schwimmdock* im Hafen von Nowo-rossijsk. Nordlich und nordostlich Woronesch wurden bei den (eimdiichen Entlastungsangrif-fen am gestrigen Tage iii Sowjetpanzer ab-geschossen.
Wle durch SondcrmeMung bekanntgegeben, f&hrte der Im Raum sDdwestlich R s сћ e w am 2. Jull begonnene umfassende Angriff der deutschcn Truppcn, wirkungsvoll unterstiitzt durch Vcrbande der Luftwaffe, nadi Durchbruch durch das feindliche Stellunggsvstcm io schweren WaldkSmpfen zur EinschlieBung und Ver-nichtung mehrcrer Schiltzen- und Kavallcrie-Divisionen sowie einer Panzcrbrigade. In dieser clftagigen Schlacht Wurden iiber
30.000 Gefangene elngebracht, , 218 Panzer,
591 Geschiitze and 1301 Masdiincn-gewehre und Granatwerfer sowie groBe Mengen an Waffen und Krlegs-ger&t aller Art erbeutet oder vehiichtet. Die blutigen Verluste des Gegners sind schwer. Die Gefangenen- und Bcutezahlen wadisen црсћ an. An der Wolchow-Front wurde ein
starker feindlich^r Angriff gegen einen Briik-kenkopf abgeschlagen. Eine auf dem West-ufer des Wolchow gelandete feindliclie Krafte-gruppe wurde vernichtet. Im finnischen Meer-busen vcrsenklen Minensuchboote ein sowje-tisches Unterseeboot. Im hohen Norden bom-bardierten Sturzkampfflugzeuge die Hafenan-lagen von Rosta bei Murmansk. Mehrere Brands wurden beobachtet.
InAgypten wurden erneute britisclie An-
griffe im Raum von El-Alamein verlustreicli abgewiesen.
Vcrbande der deutschen und italienischen Luftwaffe setzten die Zerstorungen britischer Flugstutzpunkte auf Malta fort,
An der englischen Siidkiiste versenkten leicTite Kampfflugzeuge bei Tage im Hafen Brixham einen britischen Bewacher; nuBerdem wurde ein groBes Frachtschiff durch Bomben-treffer schwer beschadigt.
England m UiuiMs
Londoner Presse lorđert Bcrlciiterstattung - Cripps befiirwortet Gehelmdebatle
oseh. Bern, 14. Jull. Der groCe deutsche Seesieg fst nicht sonderlich beg'eistcrt Uber den BeschluS der Kegierung, die Debatte Uber die Schiffsfragen wiederum streng liinter versclilossenen Turen abzuhalten. Die englisdie Čffentllchkeit war auf Freltag fordern mehr Čffentlichkelt fiber den Seokrieg. „News Chronicle" Verlangt eine all-gemeine Darsteilung der Lage. Eine solche Auf-kliirung wUrde schiidlidie Gcrudite zcrstorcn und eine offcntliche Behandlung vorbereitet worden und die E n 11S u s ch u n g ist letzt offensiđit-dazu verhelfen konnen, der Offentlichkeft zur Erriđitung newer Fronten Richtung zu gcben. „Daily Herald" fordert ebenfalls eine offentliche Debatte, ob und wann die zweite Front kommen konne, wie die Versorgung der Sowjets vor slch gehe und wie England die elgene Versorgung zu gestalten habe. Dies alios hange vom Kampf
die alte Forderung nach melir Eiitllchkelt und besserer Unterrlchtung des Volkes aufrechtzu-erhalten, anderseits aber der Kegierung keine Schwierigkeiten bel Hirer Geheimnlstuerci zu machen, zumal durchgeslckert 1st, da6 es Im Kablnett selbst zu heftlgen Auselnandersetzun-
Die melsten Londoner Morgenblatter vom gen In dieser Frage kam, die erst bei einer Nachtsitzung vom Mittwoch zum Donnerstag ent-sdileden wurde.
Cripps madite geltend, daB die Regleruhg den EntsdiluG nadi iangen und relflidicn tiberlegun-gen gefafit habe. Die Regierung wolle unan-genehme Tatsadien keineswegs verbergen und habe audi keine Furdit. die Sdiwierigkeiten etwa nidi t iiberwtnden zu кбппеп, die gewifi ernst, aber nidit unbezwinglidi seien. Er selbst sel iiberzeugt, dafi nadi Abhaltung der Geheim-debatte jedermann iiberzeugt sein werde, wie
2ur See ab. „Daily Mail" meint, Irgend etwas ^Jvoiilbegrtlndet dieser BesdiluG sel. — Wiederum = lidi sehr grow.	-	- - - - - --	~
miisse gesdiehen, urn dem Publikum den Inten-slven Ernst der Lage vor Augen zu fiihren.
Insgesamt 1st , die Haltung der BlStter un'ein-heitlich und wldersprudisvoll. Sie eudien zwar
Apotawa 6?
IN EINER STADT AM ASOWSCHEN MEER
-PK. . . Wodienlang waren wlr nun echon durdj ukralnleches Land gcfahren. Auf endlostn StraSen Immer nadi Ostcn. In rlesljen langgczoseocn Wei-lcn:war HUgel auf HUgcl gefolgt. Zwlsoien Ihnen verbargen sidi iingstlldi die in wirrcn Haufen zu-sammenstchenden Hauser der Ortsdiaften, von dencn wlr nle wufiten, ob sic nun grofie DSrfcr oder klelne Stadte waren. Tag fUr Tag immer dasselbc, kcin Punkt, auf dcm da# Auge hafteiv bleiben konnte, kcin Wald, der die Grcnzenlosigkeit dieser Land-sdiaft eindSmmern moditc. Da* glitzemde WelB der sdineebededctcn Fliidien ermtidete una, aber dcnnaih hatte audi diese Unendlldikeit fur una Ihre Rcize und der Sonnenuntergang Inmitten dieser Landsdiaft mit seincn praditvollen Farbcn und Strahlen war uns tcdrsmal ein Erlebnle.
Nun war dies allcs hintor uns geblieben und wir hattfcc das erste Ziel unscrer Pahft, die Stadt M. am Asowsdien Meer, erreicht. Es war siodduiikel, ale wir In die Stadt einfuhren. Nur der Freundlich-kelt eine« Landaeri war es zu danken, daB wir ver-hšItnismiiBlg rasdi tur Ortskommandantur gelangten. wo wlr uns ein Quartier tuwelsen Иебеп. Apotawa b7 stand auf dem Zettel, den uns der l(pteroffl;ler doit in die Hand drildcte. Er zelgte una norh das Haus auf elnem groScn Stadtplan und besdirieb uns, den Weg dorthln, aber es dauerte dodi einlge Zelt, ebe wir oilt vlelen Fragen und nadi langem Heriini-stclpem die zum Hafen fUhrende StraBe und dxnn audi das Haus errelditen.
r.rwartungsvoll klopften wlr an. Wlr waren redit« sdiaffen milde, batten wlr dodi an dlesem Tage ttber h under t Kilometer zurtldgelegt, und das wolUe im russiedien Winter etwas helfien. Eillge S.hrilte husditen zur TOr. „Wer da?" „Dentsdi# Soldaten", antworteten wir, „Quartier." Dl# TOr ging auf end heraus trat ein {unges und, wit wir gleldi feslstell-ten,' hUbsdies MKdel, angetan mlt einem geblumten Sdilafrodt. „HIer schon .Quartier, hler deutscher Offlzler", sagte sie und ladite uns mil Ihren welBen Ziihnen an. „aber morgen hler frel." Wlr konnten hler also «rst morgen einzlehcn. SoIIten wlr nodi elnmal zur Ortskommandantur? Das Mlddien half uns aus unserer Not und glng mlt uns belden zu ihrer Nadibarin, die una nadi Ittngeretn Verhandeln — sle hatte n&mlldi nur Platz fUr einen — auf-nahm.
Am nSdisten Tag verabsdiicdeten wlr uns nnd zogen In das andere Quartier am. Dl* Wohnung be-stand aus einem clenden kleinen Lodi, genannt Kiidie, einem Zimmer und einer Kammer, in der zwel Betten standen, die filr uns bestimmt waren. ,.Offl* zicrsquartier", hatte stolz das lunge MKddien von gestern erklSrt, der man ea Ubrigens sofort ansah, dafi sie geme selbstSndlg handclte. Ihr Vater sei Arzt gewcsen. aber sdion vor einigen Jahren gestor-bcn. Nun lebe sle mit ihrer Mutter und dem kleinen Bruder hier In M.
Wtthrend wlr uns In der Kammer wohnlldi eln-riditeten, ertQnte plbtzlldi Musik. Ganz wunderbar. Das war dodi kcin Rundfunkaeparat oder Platton-spieler. Das war dodi ein Klavler. Wlr stflrzten hinaus In das andere Zimmer. Tatsldilidi, ganz redita in der Edte, von unf vorher gar nlcht bemerkt, stand ein Piano, vor dem letzt unsere Klelne *a& und splelte. 1.111 Marlen. Sdienk mlr delo Hen usw>, lanter dcu sdie Schlagerlieder und deutsdie Mirsdii. Alles ohne Noten, frel nadi dem GehSr. Sle babe alle - dlese Lleder von den deutmdien Soldaten, die hler im Quartier gelegcn selen, gelemt, erz&hlt# sU imd deutete dab el anf einen Bllderrahmen, der yoU
von Llditblldem etedtte, frlsche frfihHche deutsche Soldatengcsichter. Sle zelgte uns aucb noch andere Bildcr, (Inige vop ihrem Vater, daan Familienbllder au8 der Zeit vor dem Weltkricg. die Personen dareuf in der damffllgcn stelfen felcrllchcn Kleldung. Ich muBte unwillkUrlidi mcincn Blick von den Bildern weg auf mcine klelne Wirtin richten. Welch ein Gcgcnsatz! Wor mir stand das Miidchcn In elnem wohl selbstgeniihtcn Schlafrock aus dem billigen sowjetlschcn Elnhcjtsstoff, der am Hals einen Strel« fen nicht mehr ganz sauberer WSsdhe freillefi, die I'Ufie atcdtten In schlcfgetretencn Hausschuhen und dl* Striimpfe waren unordentllch und verzogcn. Doch sle Bchlcn dies alles nidit zu bemerken. Als spKtcr Ihre Mutter kam, konnte Ich In den Zilgen dieser Frau sofort erkennen, dafi sle zwelfellos viel Schwerea mltgemadit, aber auch bessere Tage ge-sehen hatte. Das Klavler stammte wohl noch aus dieser Zelt.
Obwohl die Nassć an der Dccke des Zimmer* groGe Flccken bildete, der. Fufiboden von den MSusen zernagt war nnd der Vcrputz an vlelen Stolien von der Mauer flel, waren die Wohnunged In dem Vorderhaus der Apotawa 67 scheinbar noch die bevorzugteren, Daa Haus selbst war ein Zlegek bau mlt reldigegllederter Stlrnselto, Es t rug die Zahl 1904, Aber so wie innen machte fs auch auGen einen vollkoramen vernachlassigtcn Elndruck.
Angeslchts dieser Trostloslgkelt' driingte slch uns Immer winder die Frage auf. ob dcnn das, die Er-rungenschaftcn der bolschewistlschen Revolution wKren, die vor elnem Vlertellahrhundert versudit httte, die Vergangenhelt In elnem Blutmeer ohne-gleichen tu erstlcken und einen neuen Lebensstll zu schaffen. Keine* von belden 1st dem Bolschewismus
eine Andeutung darauf, dafi Churchill nur un angenehme Tatsadien mltzuteilen haben werde, die eine offentliche Behandlung keineswegs ver> tragen.
Nach Meldungen bub London ist der plStzllche EntschluB zur Geheimhaltung der Sdiiff^hrts-debatte im Unterhaus auf das direkte. Ein^reifen Churchllls zurlickzuflihren. Churchill habe die Befilrchtung — so wird angedeutet —, dafi eine ungeschminkte EnthUIlung der erschreckenden Schlffsverluste eine nlederschmettemde Wirkung auf die engllsche Offetitllchkeit haben werde. Ferner heifit es, daB Churchill slch energisdi jeder Forderung nach Wiederaufnahme der Ver-offentilchung von Versenkungsziffern wldersetzen werde, wenn auch eventueil zur Beruhigung der OrrentHchkeit „gewlsse Zahlen" aus def Gehelm-debatte den Zeitungen zugangllch gemadit warden wUrdcn.
gelungen. Denn die alte Vergangenhelt, sie lebt noch irgendwie in den verfallenen Hausem, die der Bol-sdiiwismus nicht imstande war zu erhalten. sie lebt in den zusammcngewfirfelten Nebcin, die heute noch den Hauarat fast aller Wohnungen bllden, sle lebt schlieBllch In den then Famlllenblldem, die |etzt immer mehr hervorgezogcn und betruchtct werdcn. Und wo bleibt der ncue Lebensstll des Bolschewismus? Armut und Elend 1st es, was wlr hler vor-finden, das die Menscheo ertragen aus Gewohnheit, well sie nichts Bessercs mehr kennen.
Gemessen an dlesen wenigen Fragen, sdheinen uns die verlogenen Phrasen des bolschewistischen Systems eine elnslge blutlge Ironle zu sein. Nur die Men-schen des weitcn Osten.s slnd in der Lage, Ље un-erhorten Widersprflche dieses Systems zu ertragen. ja noch dafiir zu kampfen. Wir sind trotz der netten Aufnahme, die wir bei der Famllle In der Apotawa 67 gefundcn batten, doch froh, als unsere Fahrt am nichaten Morgen wleder welter geht. Alles in dieser Stadt. mlt Ausnahme elnes riesigen In-dustrlewerkes, in dem Tag und Nadit gearbeitet wird, scheint trostlos und verftllen zu sein. In den Dgrfern der ukrainlschen Landschtft 1st es doch noch anders. Da hat der Bauer seine Stube frisch gekalkt, die sorgsam verstedcten Ikone wleder an ihren alten Flats gehangt und im Qbrlgen sein Lebcn so fort-gefUhrt, wie es ihm der ewige Krelslauf der Natur, mlt der er untrennbar verbunden 1st, vorsdireibt.
ItlfKriegsbericMer Richard M. Allesch
Hsikles Thema uor dem Unterhaus
SđiIIIahrt$debatte in einer Qehelmsltznng - SAwere EnttSusdinng In London
rd. Stockholm, 14. Juli. Die engllsche Presse Uber den stark gesldierten ensllsch-amerikani-schen Geleltzug zwischen Spltzbergen und dem Nordkap hat die engllsche Offentllchkelt im Zusammenhang mlt den zurUckllegenden grofien SchifTsverlusten .derart beunruhigt, dafi Churchill gezwungen war, dem Unterhaus eine Debatte ttber die Scblffahrtsfragen zuzugestehen. Eine Mittellung der englischen AdmlrslltSt Uber die bisher grSfite Geleltzugkatastrophe steht noch tmmer aui.
Die Schiffahrtsdebatte wird, wie Cripps Im Unterhaus bekanntgab. dieser Tage In einer Geheimsltzung durchgeftthrt werden. Cripps erkltlrt, das Problem sei so heikel, daB es unmoglldi In alter Offentllchkelt behandelt werden konnte. Das brltlsche Volk versuchte Cripps mlt der MBgHchkelt einer inhaltllch be-schrKnkten NlttelluHg der Regierung zu ver> trSsten. Sdion letzt wurde aber zu verstehen gegeben, dafi cine derartige Mittellung keine Zahlenangaben enthalten wird. Sie dUrfte slch wohl wie gewohpt auf die Erklirung beschrKn-ken, dafi neue Mafinahmen zur MInderuns der Sdiiffsverluste gefunden wurden. Solche feler-lidien - ErklSrungen waren In Washington schon vor xwei Monaten cu bBren. Inzwischen aber konnten die Amerlkaner nlcht anders, mis ein weiteres Sufierst beangsttgendee Anhalten der Schiffeverluste einzugestehen.
Die AnkCndigung đer Schiffahrtsdebatte hinter verschlossenen TUren 1st das klftgllche Eode hochgespannter Erwartungen auf eine wirkliche oifene Darlegung der Schi^srfiumfrage, die zur Beschwlchtlgung der englischen und tur Beeln-flussung der neutralen Offentllchkelt »vate-matisch verbreltet worden war. Noch am Donnerstag abend erschlenen In Schweden die neue-sten Berlchte aus London mlt einer groGen Ober-In der Atlantlkschladit", Es eel bestimmt, daS schrlft: „Offene Unterhausdebatte Uber die K rise die Parlamentsdebatte Uber die verbiindeten Schlffsverluste Bffentlich durchgeftthrt werden solle. Die Regierung habe dies angeslchts der Erkenntnis, daG die offentllchkelt Uber den Ernst der Lage informlert werden mUsse, beschlossen. Es wurde In Londoner parlamentarischen Krel-sen angekOndlgt, daB Churchill wahrschelnlich selbst eu dlesem Thema sprechen werde. Es wurde allerdings darauf vorbereitet, daG vieles ungesagt bleiben mtisse, um den FeInd nicht etwa ..Informatlonen" zu geben, eine Ausdrucks-welse. die hinrelchende RUcksdilUsse auf den wahren Stand der Dingo gesuttet.
Der Bedarf an Tonnage fflr den Transport von Truppen und Waffen zu den verschledenen Fronten sei noch immer ununterbrochen im Wacheen. Trotz der ErhBhung der Schlffsproduk-tlon sei die Zahl der U-Bool-Opl'er offensichtlich R 0 ch i m m e K g I б G e r als die der Neubauten.
I Agypten im britisdien Wirtsdiaftsreidi
I Der Vorm'itrsch des Feldmarschalls Rommel I in Agypten lenkt den Blick auf dieses von I der Natur so reichgesegnste Land am unt«-1 ren Nil und stellt die Frage in den Vorder-I grund, welches Schicksal das Land inner-I halb der britischen Wirtschaftsgemeinschaft I gehabt hat. Die neutrale Pr.ssse wulite von I ernsten Ernahrungsschwierigkeiten zu be-I richten, deren Behebung mit dem Ein-I schrumpfen des englischen SchHisraumea I immer schwieriger wurde.
I Die Londoner Regierung hat das nur no-I minell selbstandige, in Wirklichkeit aber I vom englischen Residenten in Kairo regierte I Konigreich zu einer Monokultur der Baum-I woIIe gezwungen, damit die englischen I BaumwoUspinnsroien unter alien Umstan-I den ihren Rohstoilbedari decken konnten. E So wurden weite Flachen am Vnterlaul und I im Delta des Nils von Reis und Tabak auf I BaumwoIIe umgestellt. Die Folge davon 1 war, dali Agypten einen groRen Teil des iiir I die Ernahrung der rund 17 Millionen Ein-I wohner eriorderlichen Cetreides einfUhren I muSte. Aut der anderen Seite bedeutete jede I Storung aui dem internationalen Baum-= wollmarkt — etwa durch eine iiberdurch-= schnittliche Ernte in den Vereinigten Staa-1 ten von Amerika — eine ernste Krisen-I geiahr, da mehr als 90% der gesamten I agyptischen Bevolkerung unmittelbar und I niittelbar ihren Lebensunterhalt aus der I Baumwolls gewinnen.
I Im Kriege hat sich das wirtschahUche 1 Schicksal des Landes unerireulich gestal-I tet — zunachst einmal verstandlicherweise I durch die immer starkere Einbeziehung in I die. Kampfzone. Kaum weniger schwer 1 wurde Agypten durch die sich standig ver-I sch'iriende Blockade getroiien. Zwar hatte I England dem Vasallenstaate die Abnahme I der gesamten Baumwdllernte versprochen; I in Wirklichkeit aber konnte die BaumwoIIe I nicht abtransportiert werden und die Preise I reiohten nicht einmal aus, um die Erzsu-I gungskosten zu decken. So kam es dazu — I da auch die Kohlenbelieferung Agyptens I aussetzte — daB groBe Posten BaumwoIIe I mit Kohleiistaub vermischt und unter Lo-I komotivkessel verheizt wurden.
I Die agyptische Regierung hat sich be-= miiht, die BaumwoUkuItm mugunaten dam
I Getreideanbaues einzuschranksn. Sie hat = jede sich bietende Gelegenheit benutzt, um g aus nahen Getreideiiberschulilandern — 5 vornehmlich Kleinasien — Brotgetreide ein-I zutiihren, Zu diesem Zweck wurden auch die I kleinsten Kiistensegler geschartert. Durch I die dringende Nachirage nach Schiffsraum I wurden dfe Frachtsatze auf das Vielfache I ihres Vorkriegsstandes hinauigetrieben. Da I auch die Tiirkei mit ihrem Cetreide haus-I halten mufl, floB diese Zufuhr nicht beson-I ders reichlich. Der deutsch-italienische Vor-I marsch droht eine weitere Verschariung 1 der Ern'ahrungslage in Agypten herbei-i zufiihren. Die Briten pflegen, wie sie bei I Andalsnes, Diinkirchen und Saloniki be-I wiesen haben, auf ihren RuckzugeA alle I Vorrate zu vernichten, die sie nicht selbst I mitfUhren und die dem Gegner niitzen kon-1 nen. Sie nehmen dabei nicht die geringste I Rucksicht auf die Versorgung der ein-I gessenen Bewohnerschaft. (imiiiiiiiiimiiiiimiiniiimmiiiimniiiiiitiiiiimitimiiiniiiimmiiiiimiii
Die engllsch - amerlkanlsche Gesamterzeusung werde auf 912.000 Brt monatlich geschtltzt. Aber auf der anderen Seite sei in den U^A berelts von amtllcher Stella angedeutet worden, daB die Versenkungen g r б G e r seien als die Neubauten. Die Beute der U-Boote mUsse also ungefahr um eine Million Brt. herum monatlich llegen, was durch amerlkanlsche Aneaben be-statigt werde, wonach die Verluste groBer selen als ie im vorlgen Weltkrieg.
Der engllsche Nachrlchtendlenst gibt In einem kurzen Kommentar zu der Mittellung Uber die Gehelmsitzung offen zu, dafi weite Kreise Uber die Geheimhaltung der Tonnageverluste mlBver-gnUgt sein wUrden. Allgemein sel eine end-gUltlge Unterrlchtung erhofft worden. Aber wie кЗппе die Debatte offeiitlich erfolgen, wenn sie Nutzen haben solle? Das besagt erneut: Churchill sleht slch nicht in der Lage, die nStlgen LUgen fUr eine dffentliche Behandlung beizu-bringen. Nicht einmal Churchill und Cripps wagen mehr, die eigenen noch so zurechtgeloge-ncn Zahlen der Offentllchkelt prelszugeben,
Weitere IranziJsIsAe Insel geraubt
hw. Stockholm, 13. Juli. In Fortsetzung ihres Kampfes. gegen Frankrelcb haben die EnglSnder, wie London offlzlell meldet, die franzBslsAe Insel M a Y e 11 e • aus der Komorengruppe nordwestlid Madagaskar besetzt. Der engllschf Nadirichtendlcast bemerkt zur Begriindunj! daB dies* MaBoabm* not-wendig geworden tei zur S'cherune der Seetransporte um das Kap — sowohl aach dei Sow)«tuaioD wie nad] Indlen. In der letzten Zelt aekn tapanlsdie U-Boote In dlesen GewSssem anfgetreteni drel HandelsBcliiffe der Verbiindeten seien ihnen zum Opfer gefallen.

Aus dem Hreiie Radmannsdorf
ABUng. (šolanje Frauenachafta.) V posvetovalnici NS-Prauenschaft Deutsche* Frauenwerk v ABllngu so se zbrale iz celega okrožja Radmannsdorf Ortsabteilungsleiterln-nen za narodno In hlfeno gtwpodarstvo в svojimi pamoCnlcanU k praktičnemu šolanju. Kredeabtellungslelterln za narodno in hišno go-epodarstvo. Glantschnig je vodila razgovor o delu In je pokazala, kako se sok iz sadja odtegne s pomočjo pare, za kar so se 4ene zelo zanimale. Tudi drugo vkuhavanje domaČih jagod 8 samo malo sladkorja se je predvajalo. Voditeljica posvetovalnice je nato pokazala sodobno in okusno pripravo zelanjadnlh jedil. Novo pridobljeno znanje bo prišlo prav posebno pri obdarovanju vojakov.
ABUng. (Prometna nezgoda.) Te dni ee je po glavni ceetl iz'jauerburga na ABllng' pripeljal z motorjem Stanislaus D. Prt bol-nlSnid Afillng je Sel po svoji pravi strani ce-
Veakega sprehajalca v gozdu dolžnost je: ne kaditil
Ogenj je sovražnik gozda, za to ne kadi v £02)dul
Gozdni požari uničijo važne surovine!
ete upokojenec Franz P. lis ABllnga. Iz Še nepojasnjenega razloga nI vozač več obvladal motorja in zadel a precejšnjo silo v upokojenca In ga vrgel na cesto. Tudi voeaC je padel. P. M je pri padcu zlomil levo roko, ee odrgnil nad desnim očesom la dobil več odrgnin In poškodb po telesu. Sprejeli #o ga v bolnišnico v Aflllngu. Vozač se je le malo poškodoval, stroj pa pokvaril.
Wochelner-Feletrltz. (Uspešni tečaj materinske službe. V WocheIner-Fel-Btritzu je Deutsches Frauenwerk v oddelku materinske službe zaključilo prvi šivalni tečaj. Kot gosta sta prlftla Krelefrauenschafts-lelterln Goritschnlg In Ortagruppenlelter W e m e n b a C h. Pri zaključnem slavju je voditeljica tečaja Oda B u s c h rasloSlIa ženam naloge, ki jih Ima Deutsches Frauenwerk v oddelku materinske službe, nakar so bila Izročena potrdila. Nato se je vršil ogled v kratkem času Izdelanega perila In obleke. Ženam so prikazale, da se z nekaj spretnosti In z dobro voljo da še vedno s pridom uporabiti star material. S ponosom so žene lahko pokazal* naravnost vzorno zakrpane komade perila.
St. Martin bel Uttai. (Slovo učitelja.) Pred kratkim se je poslovil Pg. Melnecke, ki je bil kot učitelj premeščen v Oberkšmten. V kratkem čaeu svojega tukajšnjega bivanja je etorll prebivalstvu veliko dobrega. Tudi za Ortsgruppe Je bil zelo tnarljiv sodelavec.
№qIi Stain
stem, (Zanimivo večerno šolan jej Pred kratkim je bilo v Stelnhatisu po Orti-gruppenlelterju Strasserju prirejeno večerno šolanje za Amtslelterje Ortagruppe in AmtBlelterje KKmtner Volkebtmda. Vodja Šolanja Stranner je govoril o >rael in eve-tovnem naboru«, kar je poeluSalce zelo zanimalo.
Steln. (SlovoOrganleationBlelter-
j a.) Te dni se je poslovil preizkušeni Organl-eatlonlelter Krelsleitunge Steln, Pg. L a d-s t fi. 11 e r, da se posveti tej nalogi v svojem domačem okrožju St. Vedt an der Glan. Pg. lAdstatter Bi je v okrožju Steln kot ustanovitelj NBDAPrOrtsgnippe Steln pridobil velike zasluge. Vsak, kdor koli ga je poznal tudi
kot Človeka, bo obžaloval njegov odhod. Na tem mestu mu izrekamo za njegovo požrtvovalno delo ponovno zahvalo.
St. Martin pri Uttai, (ICO novih članov KVB.) Zadnjo nedeljo so slovesno izročili članske lakaznlce KVB 150 novim članom. Po za-
obljubi so prejeli novi člani knjižice in znake KVB.
St. Martin pri Uttai. (Stenske deske
KVB.) Kot v drugih Ortsgruppah je tudi v Llttai KVB na več prometnih mestih razobesil stenske deske. Tudi Frauenschaft je zelo delavna. V Juniju je bilo veliko uspešnih zborovanj in pevskih vaj, nadalje eo žene In dekleta zbrale čez SO svilenih ovratnih rut za vojake.
Aus dem Hreise Hralnburg
Krainburgf. (TovarlSkl večer vodilnih mož stranke, države 1и oborožene sile.) Pred kratkim se ja v Kratn-burgn vršil tovariškl večer, na katerega je povabU Kreieleiter K u e s številne zastopnike stranke, države in oborožene -sile. V' svojem pozdravnem nagovoru je Krelsleiter poudaril dobre odnose, ki obstoje med strankinimi službenimi mesti in službenimi mesti oborožene Bile. Tovariškl večeri, ki se vrSe v Kraln-burgu od časa do časa in ki imajo namen, da ee vodilni možje stranke, države in oborožene Bile tUdI izven službe pobliže spoznajo, bodo Bliužili temu, da se zagotovi enotnost v upravi zasedenih ozemelj.
OsslitK. (Nem Ski tečaji.) NemSkl tečaj je zaključen. Tečaji za laike eo bodo vršili v prihodnjih dneh. Nadaljnja obvestila o tem bodo na oznanlLni deekl Ortsgruppe Sa-voden.
AfiUng. (Kuharski tečaj.) NS-Frauen-schaft OrUgruppe je Izvedla kuharakl tečaj pod vodstvom Kreiaabteilungslelterln za narodno in hišno gospodarstvo v Savoden In Tre-bia, katerega se je udeležilo 26 žen in deklet.
Krelsleiter Ku8 pri ranlencih
Oskrba vojakov v OaUonfeleu lu Kralnburgu.
Pred nekaj dnevi ве je vršila v bolnišnici GaiienfelB oekrba ranjencev, ki «e je je udeležil Krelsleiter Kusa. Krelsleiter, ki ga je spremljal Krelaamtelelter NSV K m e 111 s c h, je oblaka! vsakega ranjenca, ga vprafal, kako se počuti, in vaakemu izročil Ijudomil dar. Ranjeno! BO bill tega obiska zelo veaell.
Tudi v ^ Kralnburgu je NSV-Kreleamtalel-tung, kaikor vsak mesec, zopet postregla stot-niji okrevajočih vojakov. Vojake ao obdarovali z IJudomildml darovi.. TI' ao pa zapeli pesmi in, ker Izhajajo vojaki Iz raznih krajev, ao se razvrstili v skupine In tako je prišlo do pravcatega pevskega tekmovanla. Nek vojak je vmes prednašal nekaj okroglih, ki so pričal« o njegovi nadarjenost! za komiko.
Ta oskrba se je razvila v tovarUki večer, ki
je potekal nad vse lepo in prisrčno. Iz žarefilh obrazov vojakov je bilo razbrati, da ao bil! zelo hvaležni za te vesele ure.
Kralnburg-Wart. (Žene pridno delajo,) Ortefrauenschaft Kra:nburg-Wart je skupno podnevi Ш ponoči predelala za prihodnjo zimo skupno 1100 kg borovnic. Neprecenljivo delo je to, saj bodo s tem veliko bolnišnic v prihodnji zimi razbremenili, kar se tiče kompota, soka itd. Sedaj predelujejo za isti namen stotine kilogramov žene iz Safnitz, Zwiechenwaseern, Laak in St. VVeit.
Zanpanje 60 stranke
Govorilni večeri pri Ortsgruppenlelterju Kr^nburga.
OrtsgTuppenlelter Kralnburga-meata Pg. Koch ima tri večere v tednu splošno dostopne govorilne ure, v katerih sprejema Želje in različne prošnje prebivalstva iz okrožja Kraln-burg. Iz vseh slojev prebivalstva pride na te večere veliko ljudi iz Krainburga, da od Hoheltatrttgerja stranke dobe pojasnila, svete in pomoč.
Sem pridejo mladeniči, ki bi radi Imeli delo v Rclchu, drugi se zopet prijavljajo h Ktlmtner Volksbundu in prosijo za izatavitev članeke izkaznice, neka družina pa potrebuje nujno stanovanja. Marsikateri bi rad svoje sorodnike v Relchu obiskal In prosi za priporočilo za izstavitev prepustnice. Za zaupanje, ki ga ima za sodelovanje voljno prebivalstvo Oberkralna v strankina službena mesta, je dokaz okolnoet, da mnogi prosijo Ortagruppenlelterja za »vet in pomoč v njihovih zasebnih zadevah.
Ortagruppenlelter sprejema različne ртоЛтје In Želje in, kjer Je potrebno, stranka zaprosi državne oblasti za pomoč in sodelovanje. V mnogih primerih poseže vmes in pomaga atran-. ka aama. Ce ao potrebne podpore, se jih napoti na NSV. Vsi ti prosltelji pomoči zapuste pisarno Ortsgruppenlelterja z zavestjo, da jim bo pomagano, da se stranka za nje zavzema In da, imajo lahko zaupanje do strankinih Ио-heitstriigeTjev.
Od sladkornega Irsla do sladkorne pese
Tudi sladkor Ima svolo zgodovino
Kot VBS druga naAa najvažnejša hranila, ima tudi eladkor precejšnjo etaroet in dolgo menjajočo se zgodovino. Ker je bil pri njegovem razvoju — od redke BladSčice v srednjem veku do ljudskega hranila sedanjega časa — pri tem zelo močno udeležen nek Nemec, ko je prekomorski sladkorni trst nadomestil z domačo sladkorno peso, je zgodovina sladkorja obenem tu^i slava Nemškega raziskovalnega in podjetniškega duha.
V svojem rojstnem kraju Indiji je bil sladkorni trst Že od nekdaj poznan. 2e vojaki Aleluiandra Velikega so občudovali v Indiji sladkorni trst, ki »brez čebel daje
med«. Iz Indije ee Je sladkor razSiril po celem svetu. Preko Kitajske, Perzije, Egipta in arabske države je končno prišel v Evropo. Tukaj BO ga najprej smatrali za redko slad&čico ali kot zdravilo. Sele z odkritjem in naseljenjem Amerike In z velikimi novimi nasadi sladkornega trsta v zahodni Indiji, Mehiki, Peruju In Braziliji so prišle večje sladkorne množine v Evropo, tako da sladkorja ni uporabljal samo imovi-tejSi razred. Nov pomemben oddelek sladkorja se pa pričenja v 18. stoletju, ko je berlinski kemik Markgraf prišel na misel, da preišče domače rastline v pogledu sladkorne vsebine. Leta 1747. je priobčil svo-
ja opazovanja, toda šele njegov učenec in naslednik v uradu kot vodja kemičnega laboratorija pruske akademije Kari Achard je delal v večjem obsegu na pridelovanju sladkorja iz domače pese. Gojil je posebno sladkorja bogato sladkorno peso in je nato prejel leta 1799. od kralja privilegij za tu-zemsko pridelovanje sladkorja. Leta 1801. je ustanovil prvo sladkorno tovarno v Schlesiji. Ko je prišel prvi pesni sladkor v promet, so mu angleške tvrdke s sladkorjem iz trsta ponujale visoke vsote, če ustavi svojo proizvodnjo. Čeprav nemški raziskovalec ni postal bogat s svojim podjetjem, ni sprejel angleških ponudb.
Nekaj let nato je mlada industrija iz sladkorne pese našla velikega podpornika v osebi Napoleona. Vsled kontinentalne zapore je francoski cesar ustanovil v Franciji lastne tovarne za pridelovanje sladkorja iz sladkorne pese, ki so obratovale še dalje tudi potem, ko so začeli po lotu 1815. zopet uvažati sladkor iz sladkornega trsta Iz prekomonklh dežel. Kljub temu pa bi bil kmalu trstni sladkor izpodrinil pesni sladkor, če se ne bi bilo nemškemu kmetu von Kwedlingu, ki se je pečal s pridelovanjem sladkorno pese, posrečilo, da je dvignil z dolgoletnim ^oljšanjem sladkorno vsebino sladkorne pese od prvotnih 5% do 20%. Poleg tega se je pa posrečilo zopet Nemcu, da je postopek proizvodnje bistveno zboljšal. Sele sedaj je zamogol pesni sladkor uspešno tekmovati s trstnim sladkorjem. Posledica tega je bil splošni padec sladkornih cen, kar je zopet i ovečalo uporabo sladkorja v revnejših ljudskih plasteh.
V kasnejšem času so nastajale vedno nove sladkorne tovarne v Evropi, vedno veČ sladkorne pese se je sadilo, tako, da je Evropa danes v srečnem položaju, da je popolnoma neodvisna od prekomorskega trst-nega sladkorja. I., ne na vse zadnje je to zasluga dela nemških raziskovalce» in uspehov nemških kmetov!
Koristna glasba Ko je nekoč v Leipzlger mestnem gledališču Arthur Nikisch imel skušnjo orkestra, je nenadolna odložil taktirko in se obrnil vprašaje na fagotista: »Vi še niste zajtr-kovali, kaj ne?«
»9e ne«, je začudeno odgovoril vprašanji'^ »Toda od kod to veste?
»Ker polovico not pogoltnete«, je jezno odgovoril Nikisch.
V telefonski govorilnici »No, slišite, sedaj že-držite pol ure slušalko v roki, ne da bi zinili eno samo besedo!« »Samo trenutek! sedaj imam ravno živahno razpravljanje s svojo ženo.«
r" Oipi.Opt^ker
€. JIronfuO \
Ml##*« I uri.
аапапомпгаце is
MoslotI proko шјј ovir
10 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Pozneje ne govorijo veliko več o njih. Tem manj, čim več so storili.
In vendar morajo oboji neprestano pripravljati in iskati in skrbeti in osvoboditi in zbh-ati in tratiti in graditi in preudar-jati in ustvarjati in podarjati.
To je pa zelo častno. Morda tako kakor za reštelja življenja, ki rešenega tiho odda na obrežju in se potem brez imena zgubi med množico.
Le samozavest pri tem ne sme trpeti, ker ta je pogoj vsakega uspeha.
Ce torej obstoja med starši in pionirji tako močno občestvo, kdkor je to bil slučaj na Cesti na brod, pač skoraj ni nobene razlike med domom in bojiščem; eni se bojujejo doma, drugi pa pač zunaj. Podoba je taka, kot da je tesališče mestnega zidarskega mojstra poslalo en del svojih ljudi na zunanje delo. Ko je delo končano, pridejo nazaj in se pripremijo za novo delo.
Cesta na brod je glede tega -.lika celega naroda.
Narod je poslal en del svojega moštva na Poljsko, da tam napravi red.
Napravil bo red. Na ta ali oni način.
Nato se moštvo vrne in sklene opraviti drugo delo.
Da tudi tam napravi red.
r 'рЧЈго.
Iz lažjega nastane težje.
Vedno se lično in solidno zida od spodaj navzgor, kakor je to bilu navada pri mestnemu zidarskemu mojstru Wesenbergu.
nereda, ki je vanj zašla njegova zemlja, ne smejo stavbeniki iii pionirji dolgo stati zraven in gledati, ampak si morajo zavihati rokave, pljuniti v roke in iti na delo.
Nobena mati se ne pritožuje dolgo zbog nereda v kuhinji, ampak si priveže predpasnik okrog telesa, ruto na glavo In vzame metlo v roko.
Noben oče ne poeluša dalje čaea nepotrebnega sitnarjenja, ampak seže za omaro in el vzame trstovec.
Narodi starši, pionirji eo si vedno edini v tem, kadar je treba nastopiti proti hudobnemu in prismojenemu svetu.
To imajo od tega, ker so vsi naravno zrasli,
Ko so pisma pionirjev dospela v Cesto na brod, so šli drug k drugemu in si brali to, kar so smatrali, da je treba naznaniti.
Konzul je bral v kontoarju svojemu pro-kuristu, kaj je bil pisal Heinz, govoril z vratarjem, ki je tudi imel sina pri pionirjih, pripovedoval kočijažem o Činih pionirjev, zajtrkoval v mestu in poučeval svojega starega krčmarja o dogodkih na fronti, našel tam stare dobre prijatelje, ter jim razlagal delo in boj pionirjev.
Hauptman brez vsake službe je imel sledeče jutro opravka v mestu in ni opustil napeljevati pogovor na to, kar mu je pisal njegov sin Hans. Naletel je да majorja, ki je tudi bil brez vsake službe in se opiral na palico, kar je dobil v Flandemu. Oba stara vojaka nista mogla kaj, da ne bi najprej dalj časa postala v pomenku na ulici in se, ko jima je to postalo težavno, usedla v najbližnji lokal ter ae pomenkovala o pionirjih. Stari srci iz tisoč bojev in bitk sta
sta sama zraven. Kakor da bi se brez njunega pristanka in navodila ne mogli nikjer vojskovati.
Gospa Wesenbergova Je našla gospo višjega nadzornika Finka in ji pripovedovala o pismih svojih nioSkih. Ko je bila s tem gotova, Je naletela na gospo Henkejevo, ki je tudi imela sina zunaj pri pionirjih.
Obe dami sta v okrepčevalnici pili skupaj vsaka skodelico kave in si pripovedovali o fronti, preden sta prišli na nakaznice za obleke in živila. Nato sta se morali ločiti, ker je vsaka morala upravljati veliko hišo. Toda zunaj se je goepej Wesenbergovi namerila gospa Bielova, kateri je prva mimogrede pripovedovala o svojih moških. Tudi gospa živinozdravnika dra. Steffena je zvedela, kaj se je primerilo tam zunaj.
Pisma pionirjev so naredila trden most med domovino in fronto, ker si je vsak, ki ki je bil iz njih kaj zvedel, sedaj lahko ustvaril jasno sliko.
Na nekega inladega moža so pisma pionirjev čudno učinkovala, bil je to Johann Hein-rich Sonntag mlajši.
Dve rojstni imeni pomenita vedno obveznost, kakor to često nahajamo v literaturi in pri starih trgovskih hišah; v vsakem primeru pa jo je treba šele izpolniti. Mlad mož, ki ni nič drugega kot »mlajši«, je vsekakor že nekaj več, ker govori zanj predvsem mladost in potem izročilo. Toda svojo lastno moškost in delo mora potem šele dokazatL
On ne bi bil mogel pisati takega pionirskega pisma, ker še ni bil prav ničesar doživel razven nekaj malega dela v trgovski pisarni, veliko plesov in nekaterih potovanj.
Toda še nobenega boja ali bitke. . Se nobenega petnega, skela^ ako. м це ok-
rajno na prireditve strelskega društva v streljamici.
Tudi še ni doživel nobenega dekleta, ka-korSno je v resnici.
Zlata mladost belih narodov je mehka in gladka. Denar kontoarja žvenketa po žepih, toda kotali se preveč in napravi človeka plitvega, čeprav spretnega.
Mladi angleški teleban z rokami v hlačnih žepih s skrivljenim hrbtom, ki mu kosti še niso pravilno raztegnjene in zravnane v posamičnem korakanju in prijemu, baranta s celim svetom, pa se ne bo mogel držati: revni tlačeni a zdravi narodi se bodo dvignili drug za drugim in se osvobodili. On se da v boju zastopati po žolnirjih in podložnih narodih. To ga bo stalo glavo in mošnjo.
»Zlata mladina« belih narodov je zrela za muzej; kakor je mlada, se je že postarala.
Svet si vzgaja nov tip mladeničev. Moral se je odločiti v to, ker bi bil sicer propadel.
Johann Heinrich mlajši je stal med dvema ognjema, ko je čital pisma pionirjev. Njegovo delo tukaj v trgoeki pisarni ni bilo tako znamenito, da ga ne bi mogel opraviti tudi kdo drugi.
Ko je zvečer prišel skupaj z Wesenbergo-vima dekletoma in slišal o pismih bratov in očeta, je kot edini navzoči poskušal polastiti se bojišča, ki ga še ni osvojil.
Dekleti sta ga zavrnili.
Odsotni eo stali pred njima kot orjaki, kot živi in prav hlizu.
Navzoči lih ni odtehtal.
Ta ni bil med pionirji.
V pismu pisana beseda je tehtala veliko težje od blebetanja površnega govorjenja.
XDalje grihodBjjiČ}.
Angleški interes na kolenu Alrike
Gambia in Siera Leone - Pomembnost na angleški vojni karti
Prejšnji zrakoplovni minister, ILord Swinton, je bil imenovan za stalnega zastopnika londonskega-vojnega kabineta za angleške kolonije v zahodni Afriki, pri čemer je obdržal položaj kabinetnega ministra. Lord Swinton, ki ima sedež v zahodni Afriki, naj bi izvedel tam iste naloge, kakor angleški minister za srednji vzhod. Imenovanje je značilno za rastoči pomen, ki ga pripisujejo v Londonu afriškemu kontinentu kot zadnjemu ozemlju za umik im-perijske strategije. »Dayli Mail« piše pod naslovom: »Zakaj zapadna Afrika?« da je bilo ozemlje Gvineje doslej pepelčica angleške kolonialne politike. Zaradi vojne da je pa postalo koleno Afrike za Anglijo naj-, večjega pomena, češ da leži najbližje Ameriki, da pa je tudi vsled izgube surovin* skih virov v vzhodni Aziji danes pomembne važnosti na angleškem vojnem zemljevidu, da je zakladnica, iz katere lahko Anglija pridobiva za svojo proizvodnjo tako zelo potrebne surovine.
Angleška zahodna Afrika obsega kolonije Nigerijo, Zlato obalo. Sierra Leone in Gambio. Nigerija, ki meri 900.000 km" je, trikrat tako velika kot Velika Britanija z Irsko vred in ima okoli 20 milijonov prebivalcev. Kolonija ima razmeroma dobre železniške in cestne zveze. Matični državi je dajala obilno olja od palm, ašanti orehov, živalskih kož in kakaa. Kar se tiče Zlate obale sta do leta 1850. imeli tam Danska in Nizozemska svoje trgovske naselbine in postojanke; od njih so jih Angleži polagoma odkupili za mal denar. Danes je Zlata obala ena izmed najvažnejših ozemelj za pridobivanje kakaa. Kolonija proizvaja letno za 3 do 4 milijone funt-šterlin-gov zlata. Tam so odkrili tudi mangansko rudo in pred nekaj leti tudi ležišča bauksita.
Sierra I^eone in angleška Gambia imata nenavadno zgodovino. Leta 1772. je namreč lord- (višji) sodnik v Londonu razsodil, da na angleških tleh ni priznano suženjstvo in da vsak suženj zadobi eo ipso (sam od sebe) svojo svobodo, kakor hitro stopi na angleška tla. S to razsodbo je naenkrat postalo okrog 15.000 črncev, ki so'jih takl-at pripeljali v Anglijo kot sužnje, prostih mož. Njhče ni vedel, kaj naj sedaj z njimi po-črib, dokler se niso končno po nasvetu nekoliko človekoljubov in z njih pomočjo odločili, da jih pošljejo zopet na afriške obale. Pripravili so veliko jadrnico in več sto teh svobodnih sužnjev in kakih sto belih pocestnih vlačug, ki so jih pobrali pijane po londonskih ulicah, so poslali s to ladjo v Sierra Leone. Drugi prevozi so sledili. Zadnji prevoz je bil'leta 1817. z 1200 črnimi vojalci iz zapadne Indije z njihovimi ženami. Kolonizatorični uspehi so bili malenkostni, kot se je pričakovalo, toda trgovina v Sierra Leone se je razvijala ugodno. V Afriko vAiivši se črnci se niso hoteli posvetiti kmetijstvu. Bili so okuženi z zapad-no kulturo in so smatrali obdelovanje zemlje za pod njih častjo, temveč so se posvetili rajši trgovini, so sedeli po pisarnah in poiskali služb pri vladi.
Plemena črncev iz zapadne Afrike so prevzela tudi posledice prve svetovne vojne in je tudi do njih prišla vest o pravici samo-
odločitve narodov. Slišali so tudi moskovski evangelij, čeprav ga niso razumeli in se je tudi tam kmalu pokazalo močno gibanje za svobodo in samoupravo. Severno ameriški črnci v mestnem delu Harlena so poslali v. zapadno Afriko agente, ki so postavili načelno zahtevo »Afrika Afrikan-cem«. Leta 1920. je zboroval v Aceri na Zlati obali takozvani »Vseafriški narodni kongres«, ki je zahteval popolno samoupravo in demokratični sistem po ameriškem vzorcu. Odposlali so celo delegacijo k ženevski zvezi, da tam zastopajo to zahtevo.
Toda Anglija Je to demokratsko črnsko delegacijo sprejela zelo nemilostno, v hodnikih zvezne palače so govorili o »prekletih črncih«, ki zastopajo samo peščico črnih advokatov in duhovniko' iz mest in razven črne barve nimajo z rodovi zapadne Afrike ničesar skupnega, Vseafriški narodni kongres v Aceri je bil kmalu zopet pozabljen, čeprav tendence, ki so prišle na kongresu do izraza, še zmerom tie pod površjem. Naloga, ki so jo lordu Swintonu v zapadni Afriki naložili, ni lahka, vsekakor mu pa vsled rastočih potopitev ladij in pomanjkanja ladij ne bo uspelo, da se preskrbljuje Anglija z manjkajočimi surovinami iz zapadno afriških kolonij.
To ie Kavkaz /
(E. pl. Ungem-Stemberg)
TrSje narodi pod boljšeiriško oblastjo
Kavkaz nazi^ajo v Orientu goro jezikov radi pisane raznoličanosti njegovega prebi« valstva. Rusija si je kavkaško ozemlje, ki je v svojih starodavnih mejah prilično tako veliko kot Francija, polagoma prisvojila. Najprej se je vsidrala v Tranakavkazu kon« cem 18. stoletja, kjer tamošnji domači vla» dar ji Georgije Perzijcem in Turkom niso bili kos. Rusi so z dvema zmagoslavnima vojnama zoper Perzijo razširili transkav-
kaSko posest do Kaspiškega morja. Leta 1825. so Turkom odvzeli vzhodno obalo, Cmega morja, leta 1778 pa važno luko ob Črnem morju. Podjarmljenje hrabrih gorskih narodov je zahtevalo akoro pol sto« ietja in je bilo šele leta 1864 izvedeno.
Gospodarsko težišče kavkaškega ozemlja leži na severu pogorja in na njegovem skrajnem vzhodnem koncu na Kasipiškem morju. Tam je ozemlje Bakuja, ki je bogato


■.<■ -if.' & i
Med Donecom in Donom Za kratko dobo varuje vojake pogosto žitno polje, da jih ne vidi sovražnik. Kljub temu ne zanemarjajo med pohodom opazovanja pokrajine.
(PK-Aufnahme: Kriegsberichter Gehrmann, HH., M).



Ш
S o v j e t o m za petami...
Zopet je pogorela in upepeljena neka vas. Nemška pehota nemudoma pritiska za sovražnikom, mimo gorečih in tlečih ruševin hiš,
(PfC-Aufnahme: Kriegsberichter Leher, Atl., M.)'
kamenega olja. Druga ležišča kamenega olja se nahajajo pri Grozniju na severnem pobočju Kavkaza. Severno pred pogorjem ležeče pustinje spadajo večinoma k rodovitnemu ozemlju črne prsti.
Transkavkazija je važnejša v političnem pogleHu. Tu bivajo trije narodi; Georgijci z več plemeni, Armenci — ti oboji so kri« stjani — in k mohamedanskim turškim na« rodom pripadajoči aserbejdžanattči — Turki, KavkaSki Armenci so ostanki armen^ega naroda. Duhovno in versko središče Armen« cev, patriarhija Ečiiiiadzin je že od početka bila na ruskem ozemlju v bližini današnjega armenskega glavnega mesta Erivana. Geor« gijci so ravno tako kot Armenci zelo star narod, ki "SO se Rusom zelo neprostovoljno in samo s tem namenom podvrgli, da so re« šUi krščansko vero. Njih glavno mesto je Tiflis. Turki, Id prebivajo v vzhodnem delu Transkavkaza v Aserbejdžanu, so prišli tja za časa velikega turškega preseljevanja v srednjem veku. Ti so zelo sorodni Turkom iz Turčije, se zelo zavedajo kavkaške skup-nosjt#, tEdto da ве v prvi vrsti štejejo za Kavkazce.
Moskovska politika je že v caristični dobi bila usmerjena v to, da vsako lastno življe« nje zatro ter je odpor zoper politiko poru« senja bil in je v Kavkazu pri vseh njegovih narodih enako močan.
Neposredno po ruski revoluciji iz leta 1917 so izrabili kavkaški narodi priložnost, da se ločijo iz moskovske države in razglase svojo samostojno državnost. Armenko in georgijsko državo sta antanta in zveza na« rodov priznala in sta ti državi imeli tudi Zastopstva v inozemstvu, ta na pr. v Ber« linu in Parizu. Glavno mesto Aserbejdžana


Sestreljena sovjetska letala —
sedaj star material Skoraj vsak dan javlja poročilo OKW veliko število sestreljenih sovjetskih letal. Ostanke takih na tla zbitih sovražnih letal odvažajo tukaj v tovornih vozovih; uporabili jih bodo kot star material.	•
(?K-Aufnahmer
Kriegsberichter Maltry, Sch., M.)'
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren! 25
Фш1&ек meih&di&eJt itnd pzakUMk
89. STUNDE
Wichtig® Worter in gebrauchlichen Satz« verbindungen.
1.	In einem Anfall von Sinnesverwimmg schlug er seinen Bruder nieder.
2.	Der Wanderbursche wurde von einem bosen Hund angefallen.
3.	Aller Anfang ist schwer.
4.	Was sollen wir mm anfang^.
5.	Sprechen Sie schon gut Deutsch? Nein ich bin noch AnfSmger.
g. Die Anfangsbuchstaben derHauptwRr« ter werden immer groS geschrieben.
7.	Sie mUssen diese Apfel schnell ver-kochen, denn sie fiind schon angefatilt.
8.	Wie lang dauert ea, bis Sie mir einen BUc'-^ifltasten anfertlgen?
9.. Geben Sie mir einen Tropfen Wasser, ich mochte meine Zumge anfeuchten.
10.	Die Soldaten wurden durch das Bel« spiel ihres Fiihrera zu neuen Taten angef^ert.
11,	Ich flehe Sie an, mir die Wahrheit tra Bagen.
gg. Dieser Chef stellt an eeiue AngestelU Ш тошсЈша! gsu hoW
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20;
21.
22.
23,
24.
Ich mSchte nur anfragen, ob medn G«» euch bereits erledigt ist.
Dieses Wacha fUMt sich ganz welch an. Der AnfUhrer der Baade wurde nach kurzem Kamipf erschossen. ^
Ich bitte Sie, mein Glaa voll anzufUUen. Er iat wieder zu spat gekommen, an-geblich hat er den Zug versaumt. Ihre Antwort einem Vopgeeetzten ge« geniiber war beetimmt nicht ange-bracht.
Herr Maier ging wieder einmal an-geheitert von seinem Stammtisch nach Hause.
Der AngeWagte wurde zum Tod ver« urtedlt, well er einer staatsfeimdlichen Organisation angehorte.
Lassen Sie doch die Tiire nicht angel-weit offćn, ea zieht fUrchterlich. Ich werde mir diese Angelegexiheit an-gelegen sein laesen.
E)r ging jeden Tag mit einer wunder« schSnen Angel angeln, aber er brachte selten einen Fiech nach Hause.
Dieser alte Angeber hat die Ehre einee tadelloeen Menschen in ujnverschamtei:
Sie Bind wirklich zu angstlich; wer soli Ihnen hier etwas anhiiben.
26.	Sie haben zuviel an, ziehen Sie wenig« stems den Pullover aus.
27.	Er stellte seine Vermiutungen fast immer ohne Anhaltspunkte an.
28.	Dieses Lastauto fahrtmit 2 Anhangem.
29.	Der Kommunismus hat in der Welt immer weniger AnhSnger.
30.	Das anhanglichste Tier let der Hund,
Worter
Anfall (m) — napad *
anfalien (jemanden) — napasti (koga) anfangen — začeti anfertigen — narediti, izgotoviti anfeuchten — namočiti anfeuem — osrčiti, izpodbuditi anflehen — zaprositi, ponKno prositi anfragen — vprašati, povprašati anfiihlen — potipati, čutiti Anfiihrer (m) — vodnik anfiillen — naliti, politi angeblich — baje,
Angeber (m) — ovaduh angefault — nagnit angeheitert — pijan angehoren — pripasti
anhaben (Kleid!) — nositi, na sebi imeti (obleko)
anhaben (jemanden etwas) — moči komu kaj
Anhaltspunkt (m) — opora, oporišče« Anhanger (m) — priklopni voz anhanglich — privržen, vdan Gesuch (s) — prošnja Sinnesverwimmg (w) — zblodnjava, čutna
zmešnjava staatsfeindlich — protidržaven Stammtisch (m) — stalno omizje unversch&mt — nesramen verkochen (etwas) — prekuhati nekaj Wanderbursche — popotnik, popotni rokodelec
Redewendungen
was sollen wir anfangen — kaj naj začnemo?
an jemanden Anforderungen stellen — terjati od koga kaj angebracht sein (am Platze sein) — umesten biti
die Tiir angelweit off en lassen — duri na
stežaj odprte pustiti sich etwas angelegen sein lassen prizadevati si
Vermutungen anstellen — domnevati Der Stoff fiihlt sich weich an >— blago Ja iSwWti mehko.
Baku so Istočasno zasedli Angleži, ki so ho« teli imeti pod svojo kontrolo ondotno k a« вашо olje. Po odhodu Angležev, ki se niso mogli tam obdržati, so moskovski boljševi« ki poslali močne vojaške oddelke, da Trana-kavkaz ponovno a silo podjarmijo. Kav-kaške sile niso zmogle, da bi branile naro« dno svobodo, ter so leta 1920. boljševiki zavzeli Baku; olje naj bi bilo zavarovano za sovjetsko moč. Leto nato sta bili zavzeti državi Georgija in Armenija. Vse tri tran. Bkavkaške republike — tudi ^erbejdžan je bil kot republika organiziran, — so morale pristopiti kot sovjetske repuljlike v USSR. Notranji odipor zoper sovjetski režim je enako velik pri Georgijcih, Armencih in turških narodih. Ponovno so splamteli po« skusi upora, katere je pa Mokva krvavo za« duSila. V Sovjetski uniji je težko kje na« rodno sovraštvo zoper Moskvo tako veliko kot v Transkavkavzu.
Aserbejdžanski Turki so pridni poljedel« ti in živinorejci, Georgija in Armenija pa sta stari kulturni deželi, z dolgo menjajočo se, večkrat žalostno zgodovino, na katere slavne epizode so prebivalci ponosni in prav nikjer se v teh goratih, z vinom in sadjem bogatih ozemljih ne najde niti najmanjše podlage za komunistično kolektivizacijo. Boljševizem občutijo tukaj kot smrtonosno nasilje.
Vsekq,kor se je Moskva trudila, da obdrži za vsako ceno posest kavkaškega ozemlja. Poleg kamenega olja v Bakuju in Grozniju leže velike vrednosti v znanih ležiščih manganove rude, na Ciaturiju v zapadni Ge-orgiji, katera ruda s 50 do 55 odstotki mangana velja kot najbogatejša na zemlji. Manj
pomembna so najdišča georgijskega premoga. Armenija ima velika ležišča bakrene rude, katere pridobivanje je možno še zelo povečati. Tobačni in čajni nasadi — slednji v toplem obalnem podnebju v bližini Črnega morja — dajejo dobre pridelke. Severno kavkaške pustinje so pripravne za sejanje pšenice ki so v donosu enako vredne Ukrajini, ter se tata nahaja tudi močna ukrajinska naselbina. Visokogorje prečkata dve pokrajinsko znameniti umetno napravljeni
cesti, Grozninska od severa na jug in Osoti-niška od vzhoda na zahod. Železnica preko pogorja še ni izpeljana, ampak ga obide vzhodno v velikem loku. Transkavkaško železniško omrežje ima priključek na Turško preko Karsa v Erzerum in Ankaro. Priključek v Iran je še dosedaj samo nekaj dalje od Tebrisa in manjka še nekaj sto kilometrov za zvezo s Teheranom, ker je iranska vlada iz razumljivih razlogov zavlačevala gradbo železnice.
AH že veste?
MaLo zrcalo sodobne in minule presvete in civtinacije
Sl*CCft j Hans Lerdi
Da, sedaj je tudi ta dan minul. V sobah so povsod stale cvetlice na mizah, na oknih, v vsakem oglju je še plaval svečani odsev včerajšnjega dne. Pa vseeno je bilo tako samotno. Oče Eberhard je pa sedel mnogo tišje kot sicer, to nedeljo v kvojem kotu. Tudi njegove žene se skoro ni slišalo. Nazadnje pa oče Eberhard le ni več zdržal in ušel v kuhinjo. Tu je videl svojo ženo sedeti v oglju... Gre k njej. »Ne bodi žalostna, mati, tako je na svetu. Najprej vzgojimo de-klipo, nakar pride mlad mož in jo odpelje iz hiše.. .< Mati dvigne glavo: »Sedaj sva čisto sama. VeS, oče, ko je najstarejši šel po svetu, sem Se zmerom imela drugega dečka. Da, ko je pa še ta odšel, mi je še zmerom ostal Wenier. In ko nekega dne tudi tega ni več bilo tu, smo imeli vendar še našega goliča, našo Brigitto... In sedaj je pa bila včeraj svatba .. .<
»Ali ni bila lepa, svatba,« je tiho vprašal oče Eberhard. — »L6pa je bila«, je mati
larnjmo si/ofe domače žii/ali
Kolika pri konjili, napenjanje pri goveda
Letošnja i'zredno dolga zima, ki je imela za posledico zapoznelo pomlad, je zmešala račune večini živinorejcev. 2e v aprilu je nastopilo splošno pomanjkanje krme, ki se je v maju še stopnjevalo. Kmetje so komaj čakali trenutka, ko so lahko spet nabrusili kose ali pa pognali živino na pašo.
Pri naših kmetovalcih sicer ukoreninjena previdnost pri prehajanju od stare krme na novo, je letos popustila, deloma pač tudi po sili razmer.
Posledice premale previdnosti pri krmljenju pa so se že v teh kratkih dneh, odkar so začeli naši gospodarji krmiti s svežo krmo, pokazale na tako očiten način, da ne moremo molče mimo: Vsak dan tekajo nešteti kmetje okoli živinozdravnikov, izkušenih sosedov živinorejcev, pa tudi okoli raznih padarjev in babic s prošnjo za pomoč, »ker kravo napenja« ali pa ker »konja grize«.
V največ primerih je pomoč prepozna, v mnogih tudi nepravilna, zato je letošnjo pomlad poginilo že mnogo goved, morda še več pa konj — vse zaradi premale previdnosti pri krmljenju!
Da bi obvarovali naše živinorejce nadaljnjih nesreč, objavljamo danes nekaj pojasnil, iz kakih vzrokov se omenjeni dve nenadni bolezni pojavita, kako se ju varujemo in kako nam je ravnati ob primerih, če se pojavita.
1. Kolika. (Die Kolik.)
Kolika napada predvsem konje, redkokdaj tudi govejo živino. Ni rečeno, da je vzrok koliki ali »grizenju« konja vselej krma, marveč nastane lahko tudi kot posledica prehlajenja prebavil vsled napajanja s prehladno vodo, vsled ležanja na mokrem ali mrzlem (n.'pr. betonskem) ležišču, če stoji razgret in nepokrit na vetru, vsled glist itd.
Največkrat pa — lahko bi rekli: skoraj vedno — dobi konj koliko zaradi nepazljivosti pri krmljenju. Bodisi da dobi konj preveč žita: koruze, ječmena, in se nato napije, bodisi, da smo ga krmili s slabo ali sprijeno krmo — največkrat pa zato, ker je dobil sparjeno, to riti več svežo, niti dovolj suho krmo. Iz takega vzroka nastala kolika je največkrat smrtonosna za konja, ker mu poči zradi nakopičene in napenjajoče se krme želodec. Razen tega pa vsebuje ne dovolj suho novo seno tudi posebne, za živalska prebavila strupene snovi, s katerimi se žival zastrupi, tako da nastopi poleg kolike istočasno tudi zastrupljen je.
Zaradi tega nujno opozarjamo vse živinorejce: Ne krmite mokro pokošene, nato pa ovenele krme, posebno ne detelje, svojim konjem, niti jim ne dajajte sveže posušenega sena, ker se sicer izpostavljate nevarnosti, da vam konji obolijo ali celo poginejo.
Kdor nima več starega sena, naj krmi konjem raje svežo zeleno travo, lahko tudi ћекај gomešauQ џ svežo deteljo, pi:edysem.
ne premlado lucerno, obenem pa naj kupi par meterskih etotov slame, ter te vsako jutro vrže nekaj konjem, da se odteščajo!
Novega sena pa, niti travniškega, niti de-teljnega, ne smemo krmiti, dokler ni dodobra uležano, to je vsaj mesec dni staro. Skrben konjerejec pa konjem ne krmi manj kot tri mesece starega sena!
Kdor bo tako konje krmil, se mu kolike pri konjih ni treba bati, ako jih bo varoval tudi pred drugimi vzroki, ki koliko povzročajo in ki smo jih zgoraj našteli.
Omenjamo pa, da imajo razni konji različno občutljiva prebavila, zato nekaterega konja »za vsak nič grize« in je treba pri krmljenju takih konj posebne previdnosti.
Kolike je mnogo vrst, ker je to prav za prav tudi samo skupen izraz za nerednost v prebavilih, ki pa izvira iz različnih vzrokov in ima tudi različne posledice.
(Dalje prihodnjič)
nagnila glavo, »in Brigittin mož je tudi prijazen dečko. Toda, veš, oče, pri vsem tem vrvežu in obiskih smo pa čisto pozabili, da je sedaj tudi Brigitta nepreklicno odšla z doma.., Danes šele čutim, kako prazno je okoli nas postalo.« — »Prazno?« je vpra-šal oče Eberhard in je svečano zmajeval z glavo. »Prazno ni. Pojdi z menoj!«
Prijel je svojo ženo pod pazduho in jo peljal v najmanjšo sobo. »Tu so naši otroci odrasli... Se še spominjaš, ko je prišel najstarejši, kako je nato enkrat imel mrzlico... In nato se je rodil drugi. Takrat je bil najstarejši že dve leti btar... Nato je pr'išel tretji... Najstarejši je bil takrat štiri leta star... Ali se še spominjaš, kako je nekoč Karolu skril v posteljo žabo?« Mati se je morala smejati. — Da, in tu je naša Brigitta takrat bolna ležala. Koliko noči sem presedela ob njeni postelji...« — »Pa je vendar zopet ozdravela... In sedaj ... je mlada žena«, je počasi pristavil oče Eberhard. — »Kje sta neki sedaj v tem trenutku, sedaj, prav v tem trenutku?« je vprašala mati. »Kje drugod neki, kot v svojem gnezdu«, se je smejal oče. »Da tam začneta, kjer sva midva stara včeraj jenjala. Pri njih gre sedaj vse znova... Otroci bodo prišli, jih bodo vzgojili in nato bodo izleteli, ko bodo leta preminula, kot mladi ptiči iz gnezda. In izleteti bodo iz gnezda morali, tako hoče življenje...
»Samo midva stara«, je rekla mati počasi, »nimava nič drugega kot spomine...« — »Ne, mati«, je hitro povzel oče Eberhard. »Midva imava čez leta vprv^č zopet naju sama... Midva sva zopet sama, veš, kot takrat po najini lastni svatbi... Za-čneva zopet staro, srečno skupno življenje, ki je postalo z najinimi spomini in najini-mo odsotnimi otroci le še bogatejše... Samemu sebi se zdim kot star ženin... In ti, mlada nevesta... Ali nimaš sedaj nič, kot takrat samo mene... In ali nimam jaz samo tebe...« Pri tem se je srečna naslonila mati na prsi očeta Eberharda... In bilo je res, kot bi ju zopet blesk včerajšnje svatbe zagrnil in ni hotel in ni hotel obledeti..,
Iz vseh krajev sveta
Ko se Je nek mladi poročni par po poroki v NeuteicHu hotel peljati z vozom v drug kraj, eo se konji splaSlli. Mladi par Je bliskovito skočil z voza. Voznik, ki tega ni opazil In ki Je kmalu pomiril konja, je nemoteno nadaljeval vožnjo, šele, ko Je prišel na namembni kraj, Je videl, da Je peljal samo prtljago. Poročni par istega dne nI mogel priti na svoj dlj In Je moral spotoma prebiti poročno noč v nekem malem mestecu.
V	občini Obereuhl v okrožju Hersfeld so tesarskega mojstra Gliema na njegov 75. rojstni dan pokopali skupno z njegovo soprogo. Po njegovi smrti Je namreč dan nato kap z«/-dela njegovo ženo.
V	Schareowu je sentčjl par že v tretjič gnezdil v neki črpalki, vsled česar je bila popolnoma zabasana. Na žalost so morali gnezdo razdreti.
Bedko odkritje je napravil v Schleuslgen nek rojak, čigar radlo-aparat nI več deloval in Je včasih dajal značilne cvlleče glasove. Ko Je odprl govorllnlk na zadnji itranl. Je iz nJega skočila miš. Ko so natančno preiskali aparat, so dobiU v nJem celo mišje gnezdo.
Z ozirom na nevarnosti, katere groze mladini, ki Je brez nadzorstva na cesti, In radi pomanjkanja pravih otroških Igrišč, je uprava mesta Hllden v Rhelnlandu sklenila, da da na razpolago za nekaj ur dnevno dve največji športni igrišči za otroSka igrišča. V tem času bodo na otroke pazile v častni službi stoječe nadzorovalne osebe.
Delavec v opekami, Johann Krlstyn v Alt-etadtu pri Ogrskem Hradišču Ima samo eno strast: prlrodoznanstvo in je postal vnet zbiralec hroščev, metuljev, rastlin in mlneralij. Njegova zbirka metuljev obsega 600 komadov, zbirke, hroščev In žuželk pa 1000 komadov In zelo obsežni In skrbno popisani herbarlj obsega nad 1600 rastlin Iz srednje Evrope, kakor tudi iz Francije In balkanskih dežel, kjer Je bil Krlstyn veliko let na delu. Razen tega ima še zbirko 800 raznih mlneralij in obsežno pri-rodoslovno tnjlžnlco, obsegajoč več sto knjig v nemškem, čeAkem In francoskem jeziku.
Leta 1903. bo bile prve veslačloe v wUrtem-bergiškem mestecu Waldsee kaznovane z dvema Relchamarkama, češ da se Je nad njih športom zgražala javnost. Takrat so bile gotovo bolj QUeCene kot dauee.
Znane BO nam tekme med kolesarji ta Jahači, avtomobili 1д železnicami, toda nekaj po-eetmega Je tekmovalno plavanje med človekom In morskim levom. To se Je zgodilo radi »tave, ki Jo je sklenil nemški plavač na dolge proge Otto Kemmerich. Trdil Je, da lahko dalje plava In — zmagal Je! En dan, eno noč In <e en dan sta plavala oba, v prihodnji noči Je pa morski lev popustil. Kemmerich Je pa plaval še nekaj ur dalje in je postavil s 46 urami nov trajnostni rekord v plavanju.
Znanstveno posebnost javljajo z neke kmetije v Schleswig-Holeteinu. Tam Je legla raca v nekem približno 6 metrov visokem srebrnem topolu. Dosedaj še niso opazili, da bi race na drevesih legle.
Kokoši včasih vse kljujejo, kar Jim pride pod kljun. Nek gojltelj kokoši Je v Schleswlg-Holstelnu našel v želodcu petelina nekaj pfe-nlSklh kovancev. Denarna grabežljivost Je pa petelinu najbrže povzročala nekaj želodčnih težav.
V neki B^vemo-moravskl vasi Je neka žena v šestih letih rodila 9 sinov. 6 od teh so se v enem letu rotMll štirje, namreč dvakrat dvojčki, prvič v januarju, drugič v decembru. Štirje dečki so umrli.
Fanatično prlsostvovanje Južnbameričanov prt nogometnih tekmah Je včasih zelo temperamentno. Na vseh igriščih morajo zato igri-Sče ločiti z visoko in močno žično mrežo, Vča-elh pa celo to ne zadostuje, da se divjajoča množica pomiri. Zato uporabljajo namreč plin za solzenje proti gledalcem, je se ne morejo pomiriti. V Igralni dobi 1939 so v Urugvaju morali Škrat uporabiti ta postopek.
Interusantno je odkritje Japon^ega starino-Blovca Adachl Masaekija v vasi Kamldo. Gre za kip Matere Božje z detetom, ki sta Jo varovala dva lesena predala, ki sta tudi oba izrezljana s predstavljanjem Sv. Treh kraljev. Vrednost tega izdelka kot historičnega dokumenta Je brez dvoma Se večja kot njegova umetniška dragocenost. Da se je ta kip nahajal v tej vaei, Je gotovo v »vessl z dogodki 17. stoletja. Leta 1673 go se kristjani uprli In se polastili gradu Simabuta. Bill so pa premagani in pregnani V razne kraje dežele. Neka krlstjanska skupina je najbrže vzela Marijin kip seboj in ga ekrlla pred zaeledova-ХЦф.
Ali je vrečar (kenguru) navezan samo na avstralsko podnebje?
Nikakor ne. Za poskus so ga gojili v pokrajini Rhein in v Lausitz, kjer se je izvrstno obnesel, škodoval je pa poljem, vsled česar so ga zopet zatrlL
Katera država Ima najdaljše meje? Japonska. To dejstvo izvira iz nen^adno velike razčlenjenosti te otoške države.
Kako dolgo živi borova iglica na drevesu? Do deset let.
Kdaj so izumili računarske znake + fai —t
V	petnajstem stoletju. Najdemo jih prvič v Wichmannovi računici (1489). So nemška iznajda, kajti še v 16. stoletju so uporabljali italijanski in francoski učenjaki sicer običajne znake p (plus) in m (minus),
V	čem se razlikuje žival od rastline? Rastlina je vsako živo bitje, ki ustvarja
svoje telo iz neorganskih snovi (mineralnih snovi zemlje, zraka ali vode). Tega ne zmore nobena žival.
Pri kateri živali ni gibljiva spodnja, temveč zgornja čeljust?
Pri krokodilih.
Piš6e daje serum zoper pegasti legar Nemškemu Asid-Serum-Institutu v War-schau je uspelo, da je pridobil novo cepivo Iz kokošjih jajc za pobijanje pegastega le-garja. Postopek vzgaja kulture pegastega legarja v vališčih, ki se odvzamejo iz rume-njakovih vrečič piščanca. Iz tega dobljeno cepivo je popolnoma enakovredno onemu, ki se je pridobival doslej iz uši, •'
Z roko pisan časopis
Eden izmed zadnjih časopisov, ki so bili pisani še z roko, ker takrat še niso poznali tehnike razmnoževanja, je bil »Gnmdbacher Anzeiger«, ki je izhajal nazadnje 1868, leta kot z roko pisani tednik. Izdajatelj je bil' Christian Spindler po poklicu učitelj. Naklada njegovega časopisa je znašala 17 komadov in izdajatelj, ki je bil hkrati glavni urednik in proizvajalec, je vsako številko 17 krat prepisal z gosjim peresom.
Na Japonskem je veliko drugače Marsikatere šege in navade se na Japonskem izvršujejo ravno nasprotno kot pri nas. Tako n. pr. pri gradnji hiš, ki so v deželi vzhajajočega sonca zelo lahko Izgrajene. Japonci postavijo najprej tla in strehe, potem šele stene okoli. Ravno tako nosi hiša streho na podpornih stebrih, še preden so stene napolnjene. Da berejo Japonci v nasprotni smeri kot mi, je znano. Oni začenjajo na zadnji strani in berejo vrste od spodaj navzgor in od desne na levo. Pri pisanju je stvar ista. Datum postavijo spodaj in sicer najprej leto, potem mesec in nato dan. Ce se podpišejo, pišejo najprej rodbinsko ime in za njim rojstno ime, Ako je gost v hiši, dobi seveda častni sedež poleg gospodarja in sicer na njegovi levi stnmi ne na desni. Pri vstopu skozi vrata gre vedno mož naprej.
En gram kačjega strupa Od raznih vrst kačjega strupa, ki ga danes mnogo uporabljajo v zdravilstvu, je strup kobre eden najhujših. En sam gram tega strupa zadostuje, da se usmrti 160 ljudi. Tudi v evropskih deželah so kače, po-naj več-nestrupene, zelo razširjene. Edina evropska dežela, v kateri ni niti ene kače, je Irska.
]¥aše anekdote
Moder odgovor Nek vladar iz jutrove dežele, ki je bil zelo ponosen in gizdav, je nekoč vprašal svoje dvorjane, kdo je večji, on ali njegov oče. Dvorjani so presenečeni molčali, kajti vedeli so, da bi pomenil napačen odgovor smrt. Končno je odgovoril star, izkušen dvorjan; »Tvoj oče je bil večji, o kralj vseh. kraljev, kajti čeprav se ti s svojim častivrednim očetom v vsakem oziru lahko primer jaS, te vendar prekaša v eni točki: on ima večjega sina, kot ga Ti nikdar ne boi imel.« Vladar je bil zelo zadovoljen z odgovorom in je predrznega lizuna visoko od-Ukoval	I
SESLLs-SSSLSi
KARAWANKFN BOTE
Sreda, 15. julija ЈУ42.
OBERSCHULE FtiR JUIVGEIV Ш KRIIIVBURG
Krainburg, Gallenfelser StraRe (friiher Staatsreaisymnasium Kralnburg)
AUFNAHMEPROFUNGEN ; 1. Klasse:
Mittwoch, 26. August, 1942, 8 Uhr,
Hehere Klassen; Donnerstag, 27. Aug. 1942, 8 TJhr.
Anmeldungen sind schriftlich bia zum 8, August 1942 einzu« bringen.
Dem Geeuche sind beizufiigem
1.	Das letzte Schulzeugnis.
2.	Der Nachweis der arischen Ab-stammung.
3.	Der Nachweis der Staatsange-horigkeit (Heimatschein).
4.	Das Impfzeugnis.
Aufnahmebedingungen; Кбгрег« liche und geistige Gesundheit, ele. mentare Beherrachung der Grund-rechniuigsarten.
Die Direktion.
SPREJEMNI IZPITI: 1. razred:
Sreda, 26. avgusta 1942 ob 8. uri.
Višji razredi:
Četrtek, 27. avgusta 1942 ob 8. uri.
Prijave je vložiti pismeno do 8. avgusta 1942.
Prošnji je priložiti:
1.	Zadnje šolsko spričevalo.
2.	Dokaz o arijskem pokolenju.
3.	Dokaz o državljanstvu (domov-niča).
4.	Spričevalo o cejiljenju.
Sprejemni pogoji: Telesno in duševno zdravje, osnovno obvlada« nje nemščine, obvladanje osnovnih pojmov računstva.
Ravnateljstvo.
I
TJnjrechtm&aiger Bezug von liebensmlttelkarten.
Der Fabrikarbelter Anton M e-e C h e k In Neumarktl, Radetzky-etraHe 11, Oberkraln, hat wissentllch imd mit Vorbedacht fUr 13 Karten-perioden die Lebensmlttelkarten fUr seinen Sohn Stanko M e s c h e k und auBerdem die 3. Reichskledderkarte und die Rauicherkontrollkarte beaso-gen, obwohl dleser Sohn schon seit dem Jahre 1938 in Halt geeetzt ist. Wegen dieses Vergehens wurde ge-gen den Schuldlgen, der auBerdem schon vorbestraft 1st, elne Frelhelts-etrafe von sochs Monaten Arreet verfUgt.
Der Landrat des Krelsea Radmanoadorf: Dr. Hinteregger.
Neupravičeno prejemanje člvUeldh nakaznic
Tovarniški delavec Anton M e-e C h e k v Neumarktiu, Radetzsky-gasse 11, Ober&rain, je vedoma In hote prejemal za 13 nakaznićnih razdobij živiWke nakaznice za svojega stei Stanka Meschkain poleg tega tretjo državno nakaznico za obleko, čeprav Je ta sin že od leta 1938 v zaporu. Radi tega prestopka je bil ta krivec, ki Je poleg tega že pred-kaznovan, kaznovan z odtegnitvijo svobode na в mesecev zapora.
Der Landrat des Kreises Radmannsdorf: Dr. Hlnteregger.
RAKKO
Manufaktur- und Galan-
teriewarenhandlung
NEUMARKTL
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klsgenfurl
El
Službo dobi
(■o.vpodinla dobi takoj dobro mesto pri samcu. Dopisi Paul Mayr. Krain-burg, Badgas. c 15
BELEUCHTUNGSKORPER
Insiallatjonen von
F. Czernowsky
:lektromelstet -KlaQeniurl
Frizerko,
dobro moč in brivskega pomočnika, mlajšo moč, iščem. — Nastop takoj ali po dogovoru. — Ogrizek, Friseur, Zwisdien-wassern. 192S—I
Slolerja za tovorni avto-mobil na pogon lesnim plinom, 6'/2 ton, Bussing, samo prvovrstno rnoč za takoj ižčc Hans Uhlsdhmied, Sagewerk Villach, St. Johannstr. 23

Inscrirajte v naScm lisin!
Uffllimi
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
litem za takojšen vstop ali za kasneje zmožnega ključavničarja za mojo po-pravljelnico poljedelskih strojev, ki je prost. Vprašanja naj se naslovijo na Herman Riedel St. Salvator, Karnten.
rfenec za pekovsko obrt se' takoj sprejme. - Naslov:
Anton Tepina Badierei,Wart 118 b. Krainburg.
rošine znamke
Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rabljene Poštnine pro ste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briidcl - Karnten, Postfadi.
Kupim
LiMnsll rmni IM
bukov, hrastov, je senov, iavorov, jel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traningei Klagenhirt, Vol kermarkter StraKe Bahnubersetzung.
Očala
, vseh vrst in ludi po Receptu, dobite pri
Johann Sdilcbnig
Oplik- Ihrfll / Domsdiale
Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Hnns TrS' niniier. Klagenturt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
(iIIIn (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 m Karawanken Bote, Klagenfun
Mali loluqral.ski apnral po možnosti LFICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod -7 na Karawanken Bote, Klagenturt
Nekaj sto kubičnih meirov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu.
prodam
Automatski biljard za gostilno — do-Dro ohranjen — prodam, za i ;o'—' RM. Kovatsdi Io> sef, Gasthaus, Rat« tendorf — Laak/Z.
Dopisi
Želim se poročiti takoj z vdovo ali gospodično, staro od 10-40 lit, brez otrok, s stalnim zaslužkom. Dopisi s sliko uravi lista Karawanken Bote, Klagenfurt pod Šifro 1945-21
Ne preudjrjajte veliko — naročite „Mali oglas"!
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfur'
Ја1иишп
N E
GESCIIIRR PORZELLAN HOLZ WARE u M A R K T L
ItalienKontinyenI 1942
' Ital.-Einfuhrlizenzbesitzer fiir Sdinitt-, Bau- und Rundholz sucht ausfuhrbe-rcchtigtc Liefer ant en.
Zuschriften unter „Nr. 1599" an
ALA. Klagenlnri, Ailer Plalz I
BRGDER бкшШе	Lederwaren-Erzeugung Domtdiaf« Lelb^dier Straže 55
	0 b • r k f i 1 n
Elnige lOOKublkmeterFlchten
echnlttholz,
trockene Ware, 0.—IV. Klasse Oder sagefallend kauft gegen sofortlge Kaase. ErwUnscht w&re VersandmSgllchkelt mehrerer V/aggoas von elner Verladestation. Bezugschelne vorhanden.
HANS TBANINOER Klagenfurt, VClkermarkter Str.
BahnUbersetzung
Sudwi^ ЈКашж
AKTIENGESELLSCHAFT	DOHSCHAkE
PAPIER- UND PAPPENFABRIK
(^oHoUck - Sohn
KOLITSCHOU BEI DOMSCHALE
Sammelt
Zbirajte
Altpapier! slar papir!
Wir kanfen jede Mengel Kopnjemo vsako množino!
hdus
^Cauf^i
LOIHARWEBBt'LinAI
S P E Z E R E I MANUFAKTUR GALANTERIE SCHUHi)i;AREN GESCH RR, PAPISR BUCHHANDLUNG
Prompte und solide Bedienung
Im дгођеп Im kleinen
NEUMARKTL OBERKRAIN
Kadar hooefe kaj kupiti, dali v na-	. ^
jem ali v zakup, ako hočefe kaj menjati ali se celo poročiti, povsod je
»I4AII €CILA\S«
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
- P" vsem fem je pa lako poceni.
Vsaka beseda slane 6 Rpf In detelo llskana 12 Rpf. Prislojblna za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer pri:
NS.'Gauverlag Karnfen, Klagenfurt, Bismarckring 13 NS--Gauverlag Karnten, Zwelgverlag Krainburg, Veldesersir. 6