Kranjsko • Störend Katoliška Jakute <117 St Clair At*. CLEVELAND. ^ *0 Tslopbone: BMuam/g^^ Največji alovenaki^^V nik v Združenih. drža^T a ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America je prva in najstairejia slovenska bratska podporna «'ganizaeij* 9 Ameriki Posluje že 40. leto geslo k. a. K. j. ji: 'Vse za vero, dom in narodi" OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entcrcde as Second Claas Matter Post Office at Cleveland. Ohio. Under the Act of Aoffvst 84th, 1912. Accepted for Mailing at Special Rate of Postage Provided for in SeSetlon 1108, Art of October 3r d. 1917. Aothorised on May fid. 1911 ---— ■ —----,- / CLEVELAND. O., 18. JULIJA (JULY), 1933 LETO (VOLUME) XH. VESTI IZ CLEVELANDA VLADA DOLOČILA PLACE! RAZNE KRATKE VESTI VESTI IZ JUGOSLAVIJE POLLETNO ZBOROVANJE CELOTNEGA GL. ODBORA Z ozirom na mojo že dvakratno uradno objavo glede bližajočega se polletnega zborovanja glavnega odbora naznanjam danes še sledeče: Vsled važnih zadev, ki imajo priti na dnevni red na prihodnjem polletnem zborovanju, se ima po določbi brata glavnega predsednika tega zborovanja udeležiti ves glavni odbor K. S. K. Jednote. Zborovanje se prične v četrtek, dne 27. julija, ob 9. uri dopoldne. Josip Zalar, gl. tajnik. —V Los Angeles, Calif, je nedavno odvetnik Clarence Clayton v prepiru ustrelil svojega brata Williama, nakar se je javil policiji. sv. Pavla na E. 40 St;., nakar se bo vršila povorka v Gordon park, tam pa do University Circle in po Euclid Ave. v sredino mesta. Zvečer se bo program nadaljeval v plesni dvorani Public avditorija. Kot se poroča, bo sodelovalo 20 hrvatskih društev. Predsednik pripravljalnega odbora je Mr. Daniel Stakich. ■—— ZAPISNIK Lig« ohijskih društev, spada jo»-čih pod okrilje K. S. K. Jednote, vrtečega se dne 25. junija ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani na St. Clair AveM Cleveland, Ohio. Predsednik odpre sejo z molitvijo in zbranim nagovorom na navzoče, pojasnuje, zakaj je bila sklicana današnja seja. . ... o. j. ... » r\j t : prošnjo, da bi jih tudi Minne-Sledi čitanje odbora. Odsotni J » * . 1 e* at n l/n '/ «?/v»n «vAHt\molo ir rvi»/\a kar zbornica vzame na znanje. Glede sklepa seje v Tower, Minn., zaradi "Endowment" zavarovanja poroča brat Martin Shukle, da zavarovalninaki urad tega ne dovoli; pač se da lahko napraviti "Accumulating" zavarovalnino, ki je skoro enaka oni, drugi. Zbornica vzame to poročilo na znanje. Nato prečita tajnik brat John J. Sterle pismo in affidavit, ki mu je bilo poslano od Ohijske Lige, tikajoče se transakcije nekaterih bondov, ob enem s sotska Zveza podpirala v prošnji na zavarovalninski oddelek so sledeči: prva podpredsednica1 Helena Mally druga podpred-' IHinoiB „ preiskav0 Jed. sedmca Mary Polutnik, ter bla- ..... . , .. . » nntinih l/miiv in Ht^iimn rt*QVl_ notinih knjig in drugih transakcij. Po daljši debati se sklene, da se izroči dokumente, poslane po Ohijski Ligi predsed- sedaj v vroči letni dobi nekoliko izleta v prosto naravo na sveži «rak, zatorej pridite vsi na znane Grossove prostore v Home-wood, kjer vam bo naše društvo postreglo z vsem, karkoli si boste poželeli. Kalifornijske kapljice in pristnega ječmenov-ca ter na ražnju pečenih jancev bo na razpolago in vse po znižani ceni, sedanjim časom primerno. Zatorej pridite vsi, da vam ne bo pozneje žal. Društvo bo preskrbelo vsega in za vse dovolj, da bo v resnici vsak šel s piknika zadovoljen domov. Za našo mladino bomo imeli • dobrega godbenika Fred J. Troppeja na razpolago, kateri bo s svojo iz-borno in čarovno godbo vsa mlada in stara ter plesaželjna srca spravil v najboljše razpolo- niku nadzornega odbora bratu ženje. in če potrebno, da dobi izveden- Društvo sv. Petar i Pavao, broj ce v pomoč, in v slučaju nereda, naj ima predsednik nadzornega odbora pravico sklicati celoku- gajnik Josip Grdina. Na izpraznjeno mesto podpredsednice imenuje brat predsednik sobra-ta George Panchurja, zastopni- ^ted^č^aji' 169 ' ik zad Martin Shukle, da si Prepi-j Torej na veselo svidenje v ne-nie seie Sordet^otlitan 8 še' in da se P°°blasti Vzorni deljo, dne 23. julija na pikniku, Sledijo poročila društvenih ^' * strogo preišče vse ob- vam kliče ..Društveni odbor. „ . dolžitve na svoji polletni seji, - zastopnikov in zastopnic. Dru- x___H, štva, ki so bila zastopana, so sledeča: št. 101, 110, 111, 169. 172, 191, 193, 213 in 226. Društva št. 85 in 150 so se opravičila zaradi važnih zadržkov. Sledi poročilo tajnice o zadnji prireditvi o dohodkih in iz datkih vsako podrobno. Skupnih dohodkov je bilo $437.91, izdatkov $130.41, preostanek ...... , x , , * , - «307 50 Plačalo se je iz iste društvih« kl 80 Plačala ,etno Sva tri društva KSKJ posluju \' / . . , članarino in o stanju Zvezine njl ptnil pH svote se za najemnino dvorane ,. na c,ma, ra. rej $299.94. katera svota se bo raz HI |H HI ■■ delila na vsa društva enako, ka- se sk|ene- da se bo vršlla P™ 20; avgusta na dobro poznatim štela, jih je 64, Etna, Pa. Vabilo na izlet ili piknik Daje se članstvu do znanja, pen odbor. Sklene se, naj se da če a€ obdržati piknik, koje-krivce te afere in ako se doka- ga prireduju tri društva i si-* že kaj nerednosti, strogo kaz- cer naše društvo sv. Petar i nuje prizadete. Pavao odsjek 64, društvo sv. Nato poda poročilo blagajni- Barbare, odsjek 128 i društvo čarka sestra Mary Smolich o Majke Božje Lurske odsjek 246. kladati, ker je sam na rezervni listi. Toliko v blagohotno pojasnijo. V tej naselbini imo vsi hudo prizadeti. Ker smo progresivni premogarji na štrajku že 16 mesecev; toda upamo, da bo isti kmalu končan in da se bomo zopet veseli vrnili na zaže-ljeno delo. S sobratskim pozdravom, ' Anton Kužnik, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111. Tem potom naznanjam članicam našega društva, da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v četrtek večer, dne 20. julija ob pol osmi uri, v navadnih prostorih. Dolžnost vsake članice je, da se udeleži seje. Posebno važno pa je, da vsaka pove svoje mnenje na seji, ne pa takoj po seji na vogalu, kjer tamkaj nima nobenega pomena, kakor zdražbe se delajo. Torej na svidenje v četrtek večer. Sestrski pozdrav, Pauline Kobal, tajnica. Društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. Članice našega društva se prav vljudno vabi na piknik, katerega bomo priredile v nedeljo, 30. julija na Hopocan Gar-dem Na veselo svidenje! zadostno število. Do sedaj se jih je prijavilo nekaj, pa so se še izjavile, da rajši vidijo, da se še počaka z objavo imen za nekaj časa. Ce je še katera, ki bi jo zanimalo iti v kontest, ima še priložnost se zglasiti najsibo pri meni ali pa pri sestri predsednici Heleni Mally na 1105 E. 63d St. Sestre, kadar bodo prišle kon-testatinje do vas s tiketi, sprejmite jih in pojdite jim na roke. Če vam je le mogoče, kupite od njih, ki se žrtvujejo, da gredo okoli in to v prid društvene blagajne. Vsak izmed nas zna, da ni luštno hoditi okoli s tiketi v teh časih, torej ne naprav-ljajmo njihovo delo še bolj grenko. Če vam je nemogoče kaj kupiti, jim to z lepo besedo povejte, pa bo vse dobro. Eni drugi na roke, pa bo šlo. Upam, da v kratkem bom pa lahko podala imena kontestan-tinj in potem pa tudi seznam prodanih tiketov od tedna do tedna. Sosestrski pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. 21241 Miller Ave., Telefon: KEnmore 0728-W. prosirilp da se prihodnje seje prav gotovo v večjem številu udeležite. Na prihodnji seji bomo imeli več važnih točk za rešiti. Najbolj važna točka bo, kakor je gotovo vsem znano, da bo naše društvo praznovalo letos 10-letnico svojega obstanka. Ker čas hitro beži, in če hočemo to slavnost obhajati s kako prireditvijo, je potrebno od nas vseh, da pridemo skupaj in ukrenemo vse potrebno. Nikar se ne izgovarjajte, da se tudi brez vas lahko vse uredi in napravi. Ne, dragi mi bratje in sestre! Pri takih zadevah moramo biti vsi zraven; delati moramo vsi skupaj, kakor da bi bil samo eden, šele potem lahko pričakujemo zaželjenega uspeha in vsestransko zadovoljnost. če tega ne storite, vas bom kar suspendal, kajti v društveni blagajni ni več denarja, s katerim bi zakladali, a iz banke pa ne moremo nič dobiti. Zato naj v slučaju suspendacije vsak sebi pripiše krivdo, ne pa meni. Se enkrat vara poročam sklep naše seje, da se je določilo na isti kazen za one, ki ne prihajajo na sejo. Gotovo ni lepo da se mora članom nalagati kazen zaradi tega. Dosti vas je takih, ki sploh ne delate, pa bi prišli vsaj enkrat v dveh mesecih na sejo. Če že sedaj zanemarjate mesečne seje, kaj bo šele potem, ko boste začeli zopet redno delati? Tedaj bosta prišla na sejo morda samo predsednik in tajnik? Naj vam te moje dobrohoteče Torej ne pozabite priti na pri- vrstice zadostujejo, po katerih hodnjo sejo našega društva! Mesečne prispevke za društvo pobiram na seji in vsako zadnjo nedeljo pred 25. v mesecu. Ako pa pride nedelja na 25. v mesecu, pobiram isti dan in sicer v cerkveni dvorani v navadnih se izvolite v bodoče ravnati. S sobratskim pozdravom, Ludwig Cernela, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Poziv na sejo LISTNICA UREDNIŠTVA Članica društva »t. 59, Eve-lath, Minn.—Vašega poslanega društvenih prostorih po prvi sv. dopisa, oziroma naznanila, ne maši ob osmih zjutraj. moremo in ne smemo pri naj- Nadalje vas prosim, dragi mi boljši vojji priobčiti, ker se z bratje in sestre, kateremu je le ^tim ne dela nikake rek'ame za našo K. S. K<. Jednoto. Ne moremo se ozirati nanj, tudi če mogoče, da bi svoje društvene in Jednotine prispevke plačal pravočasno, to je pred 25. v me- st€ ga Vposlala kot članica dru-Tem potom se poživlja član- 8ecu- Ako 80 asesmenti plačani štva št. 59 naše Jednote. Na tem mestu se hočem tudi 8tvo našega društva, da se pol- Pravočasno, je s tem prihranje- Ce hočete objavljati kake zahvaliti za "Surprise party," noštevilno udeležite polletne se- ne2a veliko dela in stroškov, stvari o oni organizaciji, se mo- Wlt Ot UUJ v> llllllllv/ VI » v/l , | *| - ------------------- « . . . . I — nekaj drugih potrebščin, to- bla*ajne' kar se vzame na zna" Stoga bračo i sestre, dužnosti katero »o priredile naše članice je, ki se bo vršila v četrtek, dne katere imamo prav po nepotreb- rate p0služiti kakega samostoj-j je preostanek na banki nje' J€ naša* da pohrlimo na ovaj ;in moje prijateljice za moj 20. julija v navadnih zboroval- nem- ToreJ vas 8e enkrat pro- neg^ ajj p0vsem neodvisnega 99 94 katera svota se bo raz- Glede Prihodnje seje Zveze, piknik, koji če se obdržavati na rojstni dan. Ko sem svečke njh prostorih. sirn- kateremu je le mogoče, naj ijstai kajti nobeno drugo glasi- bilo na "keku' . prostorih. Polletna seja je zelo važnega P^ča svoj asesment pravočasno, iG kake podporne organizacije tera so pomagala pri omenjeni nedelj0 v mesecu septembru t. mjestu Locust Grove, nedaleko 10x5+4. Cake pa je spekla Mrs. pomena za članstvo; zaradi tega Pred 25- v mesecu, da vas ne bo Vam ne bo hotelo vaših stvari prireditvi na en ali drugi način. 1 Predana so bila mesta od grada Etne. Samo jest pet Rataj. je dolžnost slehernega člana in Potreba potem opominjati, kar priobčevati. Tajnica vpraša, od kje je prišla Chisholm in Eveleth. Na gla- minut hoda. A taj vam je pro- Mene so tako lepo izpeljale, članice, da se iste udeleži, kajti ie Jako neljubo in sitno zame —. .. .. am-unin lu hlln ri^ln^ann sla ao Jnk»» nnonot \t__ n_____i. 'iL__:*!_ 1.____: i . .' . , ,,„.,, j Tnrpi na «1'iHpnip rltlP 13 UViril. omenjena notica v Glasilo radi sovanju Je bi,° določeno, da se stor, držim, svima dobro poznat bo vršila prihodnja seja na Zato je dužnost, da bez razlike denarja v razdelitev, kajti ona je ni dala? Svota, katera je namenjena društvom v razdelitev, se nahaja zmrznjena, kadar se bo otajala, bo razdeljena. Ostali odborniki nimajo po-, sebnega poročila. Evelethu. budemo svi prisutni na ovome Nato sledi volitev uradnikov pikniku, staro i mlado, pošto za prihodnje leto. Izvoljeni so se radi za korist i napredak bili sledeči: Louis Govže, pred- naših blagajna. Mrs. Rupert 'je prišla k meni, podani vam bodo polletni dohod- ToreJ na svidenje dne 13. avgu- MATI SOBRATA PANCHUR- ako bom spekla cake za na se- ki in stroški, kot tudi poročilo sta na sej» vsi» brez izjeme! S sobratskim pozdravom, Frank Hreščak. tajnik, Naše društvene seje so žal jo. Jaz jo vprašam, kaj da bo? društvenih uradnikov o pretek-Ali bomo imele kaj novih kan-jiem polletnem poslovanju. didatinj? Rekla mi je, da bomo imele samo malo lunča; Mrs. čezdalje manj obiskane. Kaj je sednik; Mary Košmerl, pod- Ova tri odsjeka spadajuča h Šemrov je pa prinesla kavo. temu vzrok, je odgovor zelo la-predsednica; John J. Sterle, taj- KSKJ prvi puta rade zajednički JA UMRLA Sobrat George Panchur, večletni tajnik društva sv. Jožefa 19961 Hawthorne Ave. «t. 169 v Clevelandu (Collin- woodu), Ohio, je prejel te dni žaltjstno vest iz stare domovine, da mu je dne 25. junija tega le- Društvo sv. Ane, št. 218. Calumet, Mich. Cenjene sestre! Znano vam ta v vasi Olševek pri Kamniku ica mu do- Predložene in sprejete so bi- bor informirao od ovih tri dru- ževale, češ, da bodo še malo po- pak tudi za napredek društva. , po navadi, tako bomo imele tu- rem ilich poroča le sledeče resolucije: štva, onda je brača i sestre va- čakale. Ko pridem doli po stop- Brez mesečnih sej bi vsako dru- di letos spoved na dan 25. juli- soproga, štiri sinove in eno 1. Vsem članom, ki znižajo ša dužnost, da bez razlike pohr- nicah, pa zakričijo "Surprise!" štvo imelo zelo kratko življe- ja popoldne in zvečer, in na dan hčer, v Clevelandu (Collinwoo- _________________MU Ko mine seja, sem jaz silila z hek: malomarnost in zanikr- Sobrat ^John Zulich prosi za n.ik; Helen Yurchich» zapisnika- piknik u tolikoma godinaraa ob- onim kekom v spodnje prostore, nost čianstva. Društvene seje besedo, ki želi poročati o njego-.rica; Mary Smolich, blagajni- stanka ovih društva. Pa kada predno žene ne odidejo domov.L> zelo važnega pomena, in to je. da imamo vsako leto na dan umrla ljubljena mati Emilija vem delovanju od zadnje seje ¿arka- ;Rmo došli do ^^ da se od~ Mene s6 ** članice kar zadr- ne samo v'fcoHst ^članstva, am- sv. Ane skupno spoved. Kakor Pančur v starosti 73 let. V sta- do današnje. Zbornica mu do- . Predložene in sprejete so bi- bor informirao od ovih tri dru- ževale, češ, da bodo še malo po- pak tudi za napredek društva, j po navadi, tako bomo imele tu- rem kraju zapušča žalujočega voli. Sobrat John Zulich poroča obširno. Njegovo poročilo se z veseljem sprejme, ker je v korist članstva in KSKJ. Stavljen predlog in podpiran, da se na prihodnje zborovanje pokliče vsa društva, katera zborujejo v državi Ohio pod imenom KSKJ. Soglasno sprejeto. Prihodnja seja se vrši v Bar-bertonu, O.; dan in čas bo v Glasilu K. S. K. Jednote naznanjen, in društva bodo še posebej uradnim potom obveščena, ker bo to zelo važna seja za vse članstvo KSKJ. Ker je bil ves dnevni red izčrpan, brat predsednik zaključi zavarovalnino, naj bi se odpu- limo na ovaj zajednički piknik, Takrat me je pa kar zona prele- nje, pa naj bi bili društveni stilo plačilo 50 centov za novi da pokažemo jedan drugome tela, ko sem zagledala mize ob- uradniki še tako delavni. Več certifikat. bratsku i sestrinsku ljubav, da ložene, da so se kar šibile od skupnosti nam je potrebno, in 2.—Da naj bi se znižalo ob- još nije prestala medu nama vsakojakih dobrot; žena je pa največ iste bi članstvo poka-restno mero članom, ki vzamejo Mi držimo da svakoga od nas bilo toliko okoli miz. kakor zalo s tem, da bi se udeleževalo posojilo od Jednote na najnižjo bračo i sestre veseli, da se je-mero, dovoljeno po postavi dr- danput u godini sastanemo u žave Illinois. svečk na keku. Torej naj prejmejo za to ne- društvenih sej. Dalje tudi sporočam članstvu, prijetnem hladu, i da se malo pričakovano prireditev prisrčno da bo imelo naše društvo svoj 3.—Da naj bi se opustilo par razveselimo, i naša suha grla zahvalo sledeče: w letni piknik v nedeljo, dne 13. asesmentov v mladinskem od- namočimo sa dobrom kapljicom Mrs. Rupert, Mrs. Šemrov, avgusta na znanih Pintarjevih d^11- današnjeg piča. Pa zato se mo- Mrs. Zeleznikar, Mrs. Ozbolt, prostorih, E. 260th St., Euclid, 4.—Da naj se gleda pri ku- ¿e gVaki član i članica, da se Mrs. Skerl, Mrs. Znidaršič, Mrs.¡Ohio. sv. Ane, 26. julija prejmemo du) pa sina Georga in eno hčer skupno sv. obhajilo med osmo Mary, poročeno Trlep. sv. mašo. Zatorej ste drage se- Kakor vsako leto, tako se je stre prošene, da se 1007+ ude- stara Pančurjeva mamica tudi ležite. Ko bomo prejele sv. za- letos podala za binkoštne praz-kramente, se s tem izkažemo, nike na znano božjo pot na Rada nismo samo po imenu člani- kovnik pri Ljubljani, kajti že-ce društva sv. Ane, ampak da niča je bila globoko verna. Ker jo v resnici tudi častimo kakor je bilo pa letos v tem času boli patrono in mater vseh mater in hladno vreme, se je navedenka našega društva s tem, da prej- prehladila, kar je bilo usodno memo skupno sv. zakramente, zanjo. Po dvatedenski bolezni Ponovno ste prošene, udeleži- Je previdena s s.v. zakramenti povanju bondov, da ne bo f i- žrtvuj u jedan put u godini za Theresa Šega, Mrs. Anna Kal- Naši društveni pikniki so se nančni odbor kupil bondov od korist i napredak naših blagaj- čič, Mrs. Lavtar, Mrs. Čič, Mrs. več let zaporedoma vršili na te se vse skupne sv. spovedi in mirno v Gospodu zaspala, družb, ki nimajo licence v drža- na. Ulaz na vratima jest samo Frances Zupec, Mrs. Frances Močilnikarjevih prostorih; ker pridite k sv. maši na dan sv. vi, v kateri se bondi prodajajo, 25 centi. Imeti čemo kolikor Ujčič, Mrs. Penko, Mrs. Berton- je pa ta farma precej oddalje- Ane, dne 26. julija. sejo z molitvijo ob 4:30, in pro- in da. bi moral nadzorni odbor nam je poznato izvrsnu glasbu, cel, Mrs. Garbor, Mrs. Smrdel, | na, posebno za one, ki nimajo si navzoče, da se gotovo udele- kuPČijo potrditi. s kojom če se zadovoljiti jako Mrs. Otoničar, Mrs. Mary Spe- svojih vozil, zaradi tega smo si žijo prihodnje seje v Barberto- Sklenjeno je bilo tudi, da naj dobro naša mladež. Držimo, da lič, Mrs. Trenta. Mrs. Troha, letos preskrbeli boljši in bolj nu, O., kjer bodo zelo presene- zaPisnikar priobči zapisnik vseh čemo i mi, stari vrlo dobro biti Mrs. Frances Petrič, Mrs. Pri- ugoden prostor tako, da bo lah- Zvezinih sej od sedaj naprej v | zadovoljni. stov, Mrs. Žagar, Anna Dormiš, ko vsem ustreženo. Još do toga vremena če se Mrs. Devjak, Mrs. Zupec, Mrs. Že danes apeliram na član- S sosestrskim pozdravom, Mary Mervich, tajnica. čeni. Josip Lekšan, predsednik; John Gabrenja, zapisnikar. Glasilu Jednote. Značilno pri tem je, ko se je Pančurjeva mati vračala z božje poti, je svojim sopotnicam vedno pripovedovala, da bo kmalu umrla, in se jim priporočala, da naj jo pridejo kropit, da jo vidijo, kako lepa bo na Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O. Tem potom se obračam do mrtvaškem odru. Želela je ved- ZAPISNIK seje Zveze minnesotskih društev KSKJ, vršeče se dne 2. ju Ker je bil dnevni red s tem malo bolje i radne prilike po- Belčič, Mrs. Lukežič, Mrs. Mi- stvo, da na gori omenjeni dac|Vas bratje in sestre in naj se no da bi umr,a v dobi- ko cve" izčrpan, zaključi predsednik se-; ukreniti, pa čemo moči svi bez helčič, Mrs. Rataj, Mrs. Lintol, ;ne boste šli kam drugam, tem- oglasim v prvi točki kot tainik tejo rože' in želJa se i» Je sPoJ- ir» aK natl uv! nnnnliino ____1 • i i i . , • i . * C___ T7l______cu____ if___ v l w _ . . ' - _ •? jo ob peti uri popoldne Louis Govze, zapisnikar. -o- razlike da dodemo, bilo to mu- Mrs. Frances Stopar, Mrs. Lek- več da se za gotovo udeležite društva. Ni sicer najlepše m 11 iIa' ¡ško ili žensko. Ix lf- —5— - •• - ~ — Na 20. avgusta san, Mrs. Smith, Mrs. Katherine našega piknika. Pridite med mene, da se moram toliko t¿- Mirno počivaj blaga ženica v onda bračo i Spetič, Mrs. Margareth Petrič, svoje sóbrate in sestre, da se dito za vas. Hudo mi je da r°jstni grudi! Prizadetim naše «**• nlratMn v« rt ! \f VCJ A I/Mffí ín V I 1 rvrvrt ^Mrt T Tn ____i. __1____A 1 ___ • • .1 _ * lol/imn/t lija, 1933 ob dveh popoldne v DrUŠtv® sestre, pohrlimo svi skupa na Mrs. Alojzija Zupec, Mrs. Us- zopet enkrat skupaj snidemo menda naše društvo obstoji na mestni dvorani v Gilbertu, Minn. "" °a ....... ' "" ** 1 ga, št. 29. Joliet, 111. --Vabilo na piknik Predsednik Zveze brat Louis Vsem jolietskim, rockdelskim Lushin otvori sejo z molitvijo, ter iz bližnje okolice bratskim Nato sledi čitanje imen uradni- društvom in vsemu cenjenemu kov Zveze, navzoči so: Louis občinstvu v javnost. Lushin, predsednik; Mary Koš- Prihodnjo nedeljo, dne 23. ju-merl, podpredsednica; John J. lija priredi naše društvo piknik Sterle, tajnik; Mary Smolich, na Grosso vem prostoru v Home-blagajničarka; odsoten John wood. Zatorej vljudno vabimo Bayuk, zapisnikar. Ker zapisni- vsa jolietska in rockdelska dru-kar ni navzoč, pozove predsed« štva in društva iz bližnjih na-nik brata Louis Govže, da pre- seibin, ter vse ostale Slovence ovaj piknik zajednički, da se nik, Mrs. Doles, Mrs. Jennie ter bolj osebno spoznamo kot najslabši podlagi med vsemi malo razveselimo i prijetnog, Lavtar, Mrs. Jennie Troha, Mrs. ena velika podporna družina. Jednotinimi društvi. Zato ome- V " * v" 1 Geiner, Mrs. Lipavec, Mrs. AnaiPiknik obeta biti zelo zanimiv;! iskreno sožalje. hlada naužijemo I nim to v Glasilu, da bi vsak iz Sa bratskim pozdravom osta- Kuharski, Mrs. Mary Palčič, to pa zaradi tega, ker se bo na med naših članov in članic pre-jemo svima skupa zahvalni: Mrs. Helena Šega, Mrs. Krašo- istem vršila zelo zanimiva bitka čital te vrstice od Stanko Skrbin, i vec, Mrs. Kumše, Mrs. Grbec, med dekleti (članicami našega; štva, kako pridno i ERA JE PODLAGA NARODNEGA VELIČJA Governer ameriške države našega dru- Oklahoma je imel nedavno go-in ponosno je vor pred 600 vodilnimi osebami tajnik odsjeka broj 64.;Mrs. Hiti, Mrs. Goleč, Mrs. Udo- društva), kajti one bodo pokar članstvo tega društva, da jih iz vseh panog javnega življenja. Mama ^ <»le našim fantom, kako se pra- mora tajnik vedno lepo prositi, V njegovem govoru se je Tako inlnrt II /1 n M < «M ^ ^ ^ „ JJ J Marija Janekovič, tajnica odsjeka broj 128. Anna Brozanié, jvič, Mrs. Gabrovšek. Anna Brunski, predsednica. tajnica odsjeka broj 246.! Društvo Marije Magdalene, št. ku prihodnjič. vilno udari žogo in naredi "home run." Več o tem pikni- t 162, Cleveland, O. vzame ta posel. in brate Hrvate ter vse prijate- Ker vsled odsotnosti zapisni- lje našega društva, od blizu in karja ni zapisnika na razpolago, daleč, da se udeležite našega pojasni tajnik John J. Sterle na piknika. Posebno pa vabimo vse kratko glavne točke seje Zveze, člane in članice našega društva ki se je vršila dne 23. oktobra, na piknik, pripeljite vse svoje 1932 v Tower, Minn., kar zbor- znance in prijatelje seboj, vsi niča vzame na znanje. ste dobrodošli, kajti čim več nas Zastopnike so poslala sledeča bo, bolje se bomo zabavali v ve-društva: št. 16, 59, 72, 93, 131, liki družbi. V prosti naravi, v 135, 156, 164, 196 in 198. senci pod košatimi drevesi bo- Nato sledijo poročila uradni- mo imeli vsakovrstnega razve-kov Zveze glede njih delovanja, drila na razpolago; vsak si želi Društvo sv. Barbare, št. 74, Springfield, 111. S tem naznanjam sklep zad-i v torek 25. v mesecu, od 6. do nje seje, da od zdaj naprej se j 8. ure zvečer v stari šolski dvo-ne bo več za nobenega člana! rani sv. Vida. Prošene in opo-plačevalo asesmenta iz društve- i zor jene so vse tiste, ki še niso Za danes vas ponovno pro- Tem potom naznanjam člani- sim, da se gotovo vsi brez izje-cam, da bom pobirala asesment me udeležite seje jutri zvečer. Sobratski pozdrav, George Panchur, tajnik. ne blagajne, ker blagajna je že do kraja izčrpana. Kateri ne bo plačal asesmenta do 24. vsaki mesec, bo suspendiran iz društva in Jednote. Kateri bo tako prizadet, temu se ni treba potem na tajnika jeziti, ker tajnik ne more za nobenega za- Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. poravnale svojega asesmenta, da to storijo 25., ker drugače se bom morala ravnati po pravilih. Kar se tiče popularnega kon-testa, sem se morala zakasniti z objavo imen prijavljenih, vzrok ta, da se jih ni prijavilo'kakor da vas javno opozorim in naj pridejo na sejo. In na sejo zavzemal za verske šole. Rekel jih pride samo pol ducata (6) je: "Moramo imeti verske šole. članov in štiri (4) članice; to Vera je podlaga narodnega ve-so vsi, ki prihajajo redno vsak ličja. Vera je vir ljubezni do mesec, vsi drugi pa zanemarja- domovine, poštenosti, nravnosti. seJe. Zgodovina izpričuje, da narod Zato vas ponovno na to opo- brez vere ne more obstati ter minjam, če se ne boste bolj potrjuje, da je brezbožnost naj-redno in številno udeleževali globlji vzrok propada kakšnega mesečnih sej, potem je najbo- velikega naroda. Ne bi se nam lje, da iste sploh opustimo in bilo treba bati sedanje svetovne Vse člane in članice našega si s tem lahko vsak mesec pri- krize, če bi bili bolj verni. Če društva se prosi, da bi se v več- hranimo rent od dvorane. bi imeli samo državne brezver- jem številu udeleževali, naših Nadalje opominjam one, ki ske šole, bi naše ljudstvo za-sej. Zadnja dva meseca so bile zaostajate z asesmentom, da padlo brezboštvu, ki iz njega ni naše društvene-seje tako slabo * " " obiskane, da ne morem drugače, če, naj se pa zglasi pri meni;'homa, marveč za vsako državo. dolg poravnate do 25. v mesecu; rešitve." Pomenljive besede, ki kateremu pa to sploh ni mogo- veljajo ne samo za državo Okla- JOLIETSKE NOVICE Joliet. III.—Več ljudi iz Joli-eta se je udeležilo predstave v Chicagu, dne 2. julija, katero | ^%pr,red,la slovenska umetni- j Frančiška Šaleškega, št 29 ka petja m čudodelstva, g. An- KSKJ, dne 23. julija v Gross ton Subelj operni pevec in g. in McGowan hosti/ Društvi John J. Grdina, čarovnik. Ude- predsednik Martin Težak, ki je ZCIJ1Z i ^ "«vduše- svoječasno prejel zlato kladivo njem odobravali predstavo obeh za svoje neumorno delo za našo TI Z' u S; Raym°nd J' Jednoto nam zagotavlja, da bo-Griina, hčerka glavnega tajnika mo dobro postreženi. On je KSKJ, Josip Zalarja, je sodelo- namreč mojster, kadar se gre vala pri predstavi g. Online, za pečenje janjcev na ražnju. kateri je njen tast (father-in-, Torej ne zamudite priti na ta law). Upamo, da bomo v krat- piknik. In 30. julija bo društvo kem zopet imeli priliko videti sv. Družine imelo velik piknik in slišati take izvrstne umetni- na lepem in prijaznem prostoru ke,_ . 0ak Qrove, nad sosedno vasico —Med priznanimi najboljšimi Rockdale. Prireditve tega dru žogometnimi skupinami (teams) štva so vedno dobro obiskane, v Jolietu in okolici so naši ker se ljudem dopadejo in pri-KSK.J in DSD igralci in poseb- čakuje se, da bo tudi letos ne-no impozantno je videti, kadar kaj izrednega. Dne 13. avgusta imajo tekme med seboj, kakor pa priredi društvo sv. Petra in so že dvakrat letos imeli, ko 18 Pavla, št. 66 JSKJ v Von Esch čvrstih slovenskih fantov poka- farmi na Plainfield Rd. Ob že javnosti svoje zmožnosti v istem času se bo proslavljala tem popularnem ameriškem 35-letnica ustanovitve JSKJ. športu. Starši so lahko ponosni Društveni odbor se že sedaj na svoje sinove-igralce. Kar marljivo pripravlja, da bo dovolj naprej fantje, vsi vam želimo zabave kakoršna se ljudem naj- —Iz urada Zveae Slovenskih da. Naj mu velja Riharjeva pe-društev se poroča, da bodo priredila piknike in zabave tri naša društva, namreč društvo sv. najboljše uspehe. bolj dopade. Ne pozabite se —Naš dobri faran, sobrat udeležiti ta dan s svojimi prija-John Mutz st., 1411 Nicholson telji in znanci. St.. se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa, kjer je pred par dnevi prestal drugo težko operacijo. Njegovi mnogi prijatelji se pridružujejo želji njegove ljubljene družine, da se kmalu vrne domov zdrav in vesel. —Velika skrb je sedaj od- —Prostori brata Anton Ne-manicha na N. Chicago St., kjer se je prej delalo pop Joliet Slovénie Bottling Co.,. se sedaj spreminjajo v postajo za Illinois State Highway Police. Ker imamo več poslopij praznih, ka- ,. * i .. T . .. tere lastujejo Slovenci, upamo, pravljena oskrbniku Jednotme- , _ * . ... , A? . , trot-t - da se razmere toliko zboljšajo, ga doma KSKJ, našemu obče- A w , , , . . , . da bo vse kmalu napolnjeno, znanemu in izvrstnemu dopisniku, bratu Mihaelu Hochevar-ju. ker pripravljeni so potrebni —Pri naši fari ta teden imamo zunanjo veselico ali "fair" „ , , „ . . .. .. za korist cerkvene blagajne in shower bath prostori v kleti „. , - . , .... T . .. , H ... udeležba faranov in drugih lju-Jednotinega doma za lokalne m L. je a ne ^ obiskajoce zogometne igralce yeHka kakor w u w de nase K. S. K. Jednote. Zelo , , , .. , .... _ , , . . . . lavske razmere bile boljši. Toda hvalevredno je njegovo zanima- - • , . . ,, i - i • j• , boljši časi, katere nam že dol- manje za nase mlajše ljudi, ker__«k«*-i ... • . . . ... , ... _ go obetajo, se res približujejo, od njega, ki je starejsi mož, , „ . ,. . .. . . .... . , .... . ... ker več ljudi, med njimi tudi ki ni nikdar imel prilike baviti , ..__. , . ... _____ji___: dosti naših rojakov, je bilo poklicanih nazaj na delo v razne tovarne. —Dne 20. junija se je izvršil sem: Kratki so dnevi na svetu za nas, urno nam zgine . odločeni čas. Blagor jim kteri v Gospodu zaspe, v slavi-nebeški se tam prebude. John L. Zivetz Jr. o San Francisco, Cal.—"Mal položi dar dortiu na altar!—Kdor daruje in žrtvuje kaj za svoj narod, žrtvuje samemu sebi." Tako se je glasil klic v naši stari domovini, klic za probujo slovenskega naroda iz stoletnega spanja. . Tukaj v deželi svobode, še bolj potrebujemo izobrazbe in navdušenja za našo življensko pot, kajti tujci smo, kamorkoli se ozremo. Tukaj na pacifični obali imamo klub "Slovenija," ki nosi ime naše lepe domovine. Ta klub orje ledino med našimi pri- kem, nagrad in zabave, pa tudi vedno kaj posebnega. Za letošnji piknik je organizacija napravila pogodbo z WTMJ Ar-tist Bureouom, na tukajšnji Journal radio postaji, za nastop in igranje na pikniku slovitega Heinieja in njegovih 11 Grenadirjev, kateri dnevno proizvajajo programe na imenovani postaji, nastopajo po raznih gledališčih in vsakovrstnih prireditvah med Amerikanci in ni fantaziji, ko moja duša plava po neskončnosti v lepi harmoniji, a se zopet' znajde v realnosti, tako mi je sedaj, po prazniku naše pesmi. Bratje in sestre pevci, jaz sem bil zadovoljen z vami in vašem izvajanjem, verujte mi in hvala! Tako mislim, da tudi tisoči, ki so poslušali vas. Bratje in sestre, pritisnili ste pečat v zgodovinsko knjigo umeriških Slovencev, pečat, ki sestoji iz piknika naj živahnejšo in neprisiljeno zabavo. Piknik se vrši v nedeljo, 30 julija, v znanem Gazvoda parku, na Highway 36 (old Loom is Rd.) in S. 43d St. Vstopnice se prodajajo po 25 centov za osebo in se bo na nje oddalo tudi več denarnih nagrad. Vsem, ki poznajo Heinieja in njegove Grenadirje do sedaj samo po radiu, se s tem nudi najugodnejša prilika ga tudi oseb-seljenci na kulturnem in na iz- no spozhati na slovenskem pik-obraževalnem polju. Ne samo niku. Vabljeni so Slovenci od v svojem krogu, ampak tudi v blizu in daleč. drugorodci. 2e samo to garan-lsamih bratskih '" požrtvovalnih tira vsakemu posetniku tega src. Hvala vam za šopek! Hva drugih krogih si je naš klub Slovenija" pridobil že tako j spoštovanje, da danes nas Slovence na pacifični obali stari j Pripravljalni odbor. PRAZNIK NASE PESMI Lorain, O.—V nedeljo dopol Amerikanci priznavajo kot kul- dne 9. julija, so busi od tukaj turen in samostojen narod. Da- odpeljali pevce in pevke ter siravno je glede politike nepri- podporne člane društva Naš stranski, ali v svoji sredi ima Dom. Drugi posetniki iz naše člane, ki častno sosijo ime Slo- naselbine so se odpeljali pozneje, vencev pred širšo ameriško jav- Ko smo dospeli na prostor, kjer nost; to so klubovi žogoigralci se je vršil veličastni koncert, je (baseball team). Naš klub ima bila zbrana številna množica tudi svojo telovadnico, ki je ljudstva. Vreme je bilo lepo vedno na razpolago, naši, tu ro- Vsled vedno prihajajočih trum jeni mladini. Čitalnica drama- ljudstva, se je moral program tičnega in izobraževalnega klu- nekoliko zakasniti. Nato so se ba Slovenia je ena največjih začeli pevci in pevke zbirati na la vam tovariši pevovodje in pi-anistinji, ki ste mi stali zvesto ob strani do zadnjega pri težki nalogi, ki ste mi jo izročili. Vi ste tvorili moje ude, s katerimi sem razpolagal jaz. Čast vam pred celim svetom! Pokazali ste narodu, da je pesem vam sveta in nič drugega. Hvala vrhovnemu odboru in ostalim aktivnim in podpornim članom, ki so vršili to ogromno delo. Hvala našim časopisom, ki so tako požrtvovalno oglašali ta praznik in pomen istega. Priznamo, da kultura in časopisi so nerazdružljivo potrebni eden drugemu in nam. Hvala odboru "Naš Dom," ki je bil ves čas pridno na delu, da se tudi od naše strani čim bolj proslavi, ta dan. Hvala za šopek. Hvala pevcem in pevkam ter lorainskim rojakom, ki so stopali z nami, Hvala vsem tisočerim, ki so posetili praznik naše pesmi. . Louis Seme. o- V od pomoč posestnikom malih hia ■:illllliiliiiillii:» misijonski Skop IRENEJ FRIDERIK BARAGA Spisal DR. FRANC JAKLIČ ............................................................................ . Novi škof je na mah prekrižal vse Baragove načrte glede novega misijona ob Gornjem jezeru. Potreboval ga je v novi V Grand Riveru je živelo o-krog 900 poganov, katerih jezik je Baraga že skoraj dodobra obvladal. Če bi se med njimi škofiji, ki je bila skoro brez ustanovil misijon, bi bilo v tem duhovnikov. dobro preskrbljeno tudi za njih Baraga je pa zdaj naslovil no- severnejše katoliške rojake, ki vo prošnjo nanj: da mu dovoli, so redno prihajali čez zimo v vrniti se v Grand River in usta- njih ozemlje; poganski zimo- noviti stalen misijon. Kakšni nagibi so Barago privedli do te prošnje ? v za- se s takimi telovadbami kakor-šne ima dandanes naša mladina. Znano je, da Mr. Hochevar dela in se zanima za vsako koristno stvar. Čast in hvala nje- pomemben dogodek, na kateremu in tudi vsem. kateri so po- ga smo dolgo čakali, namreč magali pri tem delu. —Naš dobroznani oficijelno je bil odprt "Lakes rojak in to-the-Gulf Waterway." Eno brat Frank Vranichar je pred,Po enem se bistvujejo želje tu-kratkim pustil službo v uradu, kajšnjih prebivalcev. Naše me-kjer je bU zaposlen več nego sto je nekaj nad sto let staro 15 let in odprl svojo lastno pi- i" naraslo je iz male vasice v sarno v Will County Bank cvetoče mesto v 70,000 prebi-Bldg., kjer obratuje z vsemi za- valci in sedež je okraja Will, varovalninskimi in drugimi po- Premagalo je mnogo težkoč in sli. Reprezentacijo je prevzel izborilo si je mesto na desni za najmočnejše ameriške kom- strani napredka in prosperitete. panije in zavaruje poslopja, hi- Velika važna reč, katero nam še, pohištvo, avtomobile, itd. še manjka, je lep most na Ruby Izdelal je že mnogo kupnih pre- St. Za dobavo istega so se zapisov, pogodb, testamentov, po- vzeli Zveza Neodvisnih trgov-oblastil, nabavil abstrakte za cev, kakor tudi Zveza Sloven-posestva, in dela vse druge no- skih društev in Slovenski poli-tarske posle. Mnogi so rekli, da tični klub, okraj Will. Z grad-bi mnogo rajši ž njim posiova- bo začnejo v kratkem času. Doli prej, ako bi imel svoj uradJsti širši bo,'nego je bil prejšnji Torej, sedaj je priložnost. Pri- most, katerega so podrli pred čakuje se, da bodo vsi njegovi več meseci. Sitno je res za na-dosedanji klijenti nadalje osta- še otroke in odrasle, ko morajo li ž njim in ga priporočam vsem dlje hoditi, ko ni tega mostu, Slovanom. Brat Vranichar je in veseli bomo, ko bo gotov, dovršil svojo šolsko izobrazbo v —Poletna vročina in suša le-naši slovenski farni šoli sv. Jo- tos je skoraj uničila vrte in gre-žefa, in od našega župnika, Rev. de posebno pri nas na hribu Plevnika je prejel diplomo leta kjer stanujejo Slovenci, toda 1917. Pred štirimi leti je bil dobili smo nekaj dežja. Hvala poročen s hčerjo znane Anton Bogi}, ki je vse precej oživel, Terlepove družine in je oče tako da zopet gledamo z zado-dveh malih nadebudnih otrok. *oljstvom na sadove našega Ker se vedno drži gesla "Svoji truda. Veliko število naših brez-k svojim," je dal pred enim in poselnih rojakov obdeluje grede tostran skalnatega gorovja (Rocky Mountains). Smelo lahko trdim, da se lahko meri tudi z večjimi naselbinami na vzhodu. Članarina kluba Slovenia je tako malenkostna, da mu je nemogoče vzdrževati svoje veliko pripravljeni tribunal. Med tem Zakon, ki ga je kongres sprejel v odpomoč hipotekam na stanovanjskih hišah, takozvani I uprYka - Korporaci hišnim lastnikom, ki so dregi in ne morejo zadoščati svojim obvezam ali ki jim preti odpoved (foreclosure). Posojila se omejujejo na hiše, v katerih stanujejo štiri ali manj družin in ki jih cenitelj korpo-racije ne ceni na več kot $20,-000 vrednosti. Le one hipoteke prihajajo v poštev za odpomoč, ki so bile vpisane do 13. junija, 1933. Posojila v obliki bondov in malega zneska v gotovini - se morejo dajati do 80 odstotkov sedanje vrednosti hiše, nikoli pa več kot $14,000. Hišni lastnik potem lahko smatra, da dolguje hipoteko vladi in ima 15 let časa za odplačila ob petodstotnih obrestih. Za posojilo, ki bi znašalo 80% cenilne vrednosti hiše, je potrebna privolitev hipotečnega je ¡topil na pripravljeni"^oštor|:Home Mort^e Relief Act« PrHr * ga.Vprašala' da"H jeu v°" je siopii na pripravljeni prostor j ^^ ro51fo„ ,ljan sprejeti v zameno za hipo- predsednik pripravljalnega odbora, Mr. Mihael I. Lah in pozdravil navzoče občinstvo. Pred teko bonde vladne korporacije, nese rešitev mnogim tisočim lastnikom malih hiš, ki jim pre-,, . . Iti javna dražba vsled odpovedi kl Jamčijo stir.odstotne obresti 7.1» IX Ipt Mnor/v^o i o nam ro." Ha valci bi se pa ondi seznanjali s krščanstvom in ga zanašali s seboj proti severu. V Grand Riveru je živelo že precej belo-kožcev, zlasti trgovcev, in je bilo pričakovati še večjega dotoka belih; zato je bilo treba te priseljence, ki so bili s svojimi družinami vred versko silno zanemarjeni, pridobiti zopet za vero in poštenje, da bi ne bili v tolik kvar Indijancem. Tudi se je bilo bati živahnejšega miši j onstva protestantov, ki so v naselbini že imeli svojo cerkev. Baraga je dobil od škofa privoljenje in je takoj začel z delom, da preda svoj dotedanji misijon v Arbre Crocheu v kar najbolj urejenem stanju drugim rokam. * V Arbre Croche so mu došli bogati darovi iz Ljubljane, 1100 gold. denarja in velik zaboj nabožnih predmetov. Sredi ogromnega dela je v dneh 18. do 29. julija sestavljal zahvalno pismo sestri Amaliji, katera mu je do teh darov največ pripomogla. "Ah, moja preljuba Amalija! Kakšen dar! Še svoj živ dan hipoteke. Predsednik RooseveltI2* 18 let Mogoče je namreč, da nisem imel kaj tako lepega in stavil je začetnika te ideje za . . „ ... „ .upnik ne mara zameniti hipote-1 dragocenega, zlasti 6 Langusor Irrm^orf in frla vnorro nflvnv,vlir, Je POOpiSai ia ZaKOn UK pred, _ ... TT , , , , I ... ,,, _ .. ,_____... koncert in glavnega pevovodjo. „ Mr. Louis Semeta. Kmalu na!8V°Jim iz Washingto- ke z bondi. V takih slučajih, Ivih slik. Z gotovostjo lahko re-ako je mortgage za manj ko 401 čem, da nisem v Združenih dr- --- ------------------------- — j.» n„ nnAitniilfj i^lpf Nnv" o aRU Jc >>>ui ik«kc ¿a iiianj ku u» msnii v iiui uz.rum ui- delo. Njegovi glavni dohodki sojto se je začulo akorde iz klavir- ^ V' j .mT" odstotkov cenilne vrednosti, mo- žavah nikoli videl kaj lepšega ____' kon ustanavlja posojilno družbo „ _ _ — ...... plesne veselice in igre, katere i ja, pri katerem je sedela Miss kon "stanavlJa Posojilno --—|re Home Loan Corporation v se od časa do časa prireja. Vera Milavec. Pevovodja je(2a ni3ne J^®sJ^lke \Ho®e posameznih slučajih dajati po-Tako bo označeni klub zopet dvignil roke, grobna tišina je|^wners Loan Corporation), ka- sojilo y gotovem denarju za iz_ priredil plesno veselico (Hard zavladala; nato pa zadoni krep- te™\ pno1tna r£a Je' 'da Jpre~ bris hipoteke. Obrestna mera tirne dance) v nedeljo, dne 6. ko "Mogočno se dvigajo našeprecl odpovedi hipotek (fore-l^ takih posojilih v gotovini bo avgusta zvečer. Ples bo v sta- gore." Potem so se vrstile peSJclosures), v kolikor je o mogo- g odgtotkov> &u ^¿^ ravnQ rih oblekah; namreč, bolj ko bo mi ena za drugo, ena lepša od če> , la VIadna P0S0Jlln;ca b0 tako v 15 letih, kateri imel zašito obleko, bolj druge. Človek bi kar naprej po-^*a 'razpo,ago . *laynico Posojila M morej0 dajati tubo občudovan v imenu kluba slušal milodoneče petje. Nemo- !" T^onnn-di na hiše, ki so brez hipoteke, Slovenia. goče mi je opisati, kako velike- ^znice (bonde) do $2,000,000,- j tQ od ^ vrednosti Torej vljudno vabim vse dra- ga pomena je bil ta dan. Pevci; Ako tak hišni lastnik ne more ge Jugoslovane iz mesta in oko- so nam dali lep vzgled, da je V; V "starih dobrih časih" pred j dobiti posojila od privatne druž- lice, pridite in posetite nas ome- slogi moč. Lep je bil tudi pri- sedanjo industrijalno krizo je be, more zaprositi za posojilo v njeni večer. Na veselo svidenje zor, ko so pevovodji od vseh skoraj vsaka družina v Združe- gotovini od vladne korporacije, v Slovenskem domu na 2101 sodelujočih zborov se skupno nih državah hrepenela po lastni ak0 je svrha posojila plačilo ke." Mnuinnon Ci MIAnm i.n/mn _________i__________r_ i Viiii/ii Panl/a Tdrirnvolnn Hrili. J___i____ ________a • _ i___1 Bil sem baš v Mackinacu, ko sem prejel (10. julija) ta zaboj. Pokazal sem te čudovito lepe slike več gospodom, ki so že veliko potovali in veliko videli, pa so priznali, da te slike prekosijo vse, kar se more v tej deželi lepega videti. Ne morem Ti izraziti svoje hvaležnosti. Razen vsakdanjega spomina, ki ga za vse svoje misijonske dobrotnike darujem pri sv. maši, bom še tudi zanaprej maševal za svoje še živeče in že umrle dobrotni- Mariposa St., kličem vsem sku- razgovarjali, brez zavisti na ča- hišici. Banke, zavarovalne druž- j davkov, asesmentov in potreb paj! John G. Anzick. stihlepnšstr, sami stopili med be in stavbene zadruge so pod- „j^ popravkov pevce in sami peli Med koncertom sta bila izro- jevale za gradnjo malih stano-čena pevovodju Mr. Louis Se-jvanjskih hiš. Ljudsko štetje od Nato je moral pismo zaradi dela prekiniti in 29. julija je povabljeni, da se vpišejo v no- Dom, enega mu je pa izročila v j nih državah nekaj čez 29,900,-voustanovljeni mladinski odde- imenu skupnih pevskih zborov 000 družin. Izmed teh je nič lek zbora pri sv. Štefanu. Raz- mala, srčkana Kovačičeva de-ume se, da so enako povabljeni klica. Števiifia množica ljudstva, pirale to gibanje in rade poso- Hišni lastnik, čigar hipoteko nadaljeval: Pravi; da'ji 'piše, je vlada prevzela, bi v navad- kakor tudi Le0poldinski družbi, nem slučaju plačeval približno,ponajveč v ponočnih urah, katere si odtrga od svojega že itak kratkega spanja. Svoj novi misijon, kamor se bo pod jesen in enako dobrodošli vsi ti mladi, brez razlike, iz katerega dela broječa okrog 7,000 je bila ve-Slovenije so prišli njihovi star- selo razpoložena. Po koncertu ši. Čutimo namreč, da bi ne bi- se je razvila prosta zabava in pol leta postaviti hišo za svojo družino na Center St. med Slo- na zemlji, ki jim je bila darovana v svrho pomoči in velika venci. Dobro poznan je v našel- škoda bi bila njim, ako ne bi bini po svojem delu med našimi bilo pridelkov za nabrati v je-Ijudmi in na društvenem polju, | sem. in zaradi tega je priljubljen ter —V tem dopisu je omenjeno ima popolno zaupanje naših lju- delovanje naših društev, razne di. Svojim klijentom je vedno j prireditve in predstave itd. To pošteno postregel. Vemo, da bo nam pokliče nazaj v spomin bla tako deloval tudi za naprej, in! gopokojnega sobrata John Fi mu želimo največji uspeh. —Naš slovenski stražnik ali policaj brat Frank Skul se je vrnil na delo, od katerega je bil zadržan dva meseca vsled bolezni. Kakor slišimo, imajo brata Skula radi, ker se zelo spodobno obnaša na svojem delu. jaka, ki je umrl baš pred šestimi leti in za katerega je bila zadnjo nedeljo v naši cerkvi oznanjena sv. maša, obletnica. Dolgo ne bo pozabljen v naši naselbini kot dober oče svoji družini in zaradi svojega dela za društva in za povzdigo naro- OBVES^TILO STARŠEM MLADIH PEVCEV IN PEVK Chicago, 111.— Fantje in de- metu dva krasna šopka cvetlic, leta 1930 pokazuje, kako se je i0sem dolarjev na mesec za vsa-kleta, ki so letos ali zadnjih par enega mu je izročil predsednik hišno lastništvo razvilo. V apri- j^h tisoč dolarjev dolga. Last-let dokončali osnovno šolo, so našega pevskega društva Naš lu, leta 1930 je milo v Združe- ki ima mortgage za $5,000, bi plačeval po $40 na mesec na obrestih in amortizaciji in po 15 letih bi bila hipoteka izbrisana. Treba pa si je zapomniti, da se taka odpomoč dovoljuje le v nujnih slučajih. Vsak slučaj se posebej preiskuje. Drugovrstne hipoteke (second mortgages), kakor tudi prve hipoteke, ki se smatrajo pretirane napram vrednosti hiše, so izključene po zakonu. Novi zakon ne ustanavlja splošnega moratorija za plačila, ali, kadarkoli vladna korporaci ja prevzame obstoječo hipoteko, lahko odvezuje lastnika od plačil na glavnico za dobo treh let. Obresti in davke je pa treba plačati. Home Owners' Loan Corporation ima svoj glavni urad v Washingtonu. Podružnice bodo ustanovljene širom dežele. Seveda bo vzelo nekoliko časa, dokler vsa stvar pride v pravilni tok in korporacija začne delovati. Med tem je predsednik Roosevelt pozval vse hipotekar-ske upnike, naj prenehajo odpovedati hipoteke in razposesto-vati hišne lastnike, dokler se jim ne ponudi prilika za odpomoč v zmislu novega zakona. lo ne pravično ne primerno za naše mlajše delati lokalnih razlik, ki so jih bili starejši navajeni. Novi mladinski oddelek se bo čez poletno dobo pripravljal za samostojni koncertni nastop v začetku jeseni. Sami mladi skupaj, cvet fare naše. Naj se priglasijo takoj pri podpisanem. Vaje dva večera naveden od pol osmih do devetih. Več ko jih bo, boljše bo. Ivan Račič. POSEBNOST NA LETOŠNJEM P IK N I k U SLOVENSKEGA DOMA V MILWAUKEE, WIS. Milwaukee, Wis.—Ze več let je v navadi, da so pikniki organizacije Slovenski Dom v Milwaukee najbplj obiskani in so največja atrakcija letne pikni-ške sezone v naselbini. Vodstvo se je do sedaj vedno potrudilo, da je biMian Domovega piknika dan veselja in sreče za otroke in tudi odrasle. Dovolj iger, te- prijateljsko srečavanje, ki je trajalo dolgo časa. Ob priliki koncerta so se snemale tudi slike, katere bodo gotovo v najkrajšem času na razpolago. Pozno zvečer smo se poslovili od prijaznih posetnikov in se odpeljali proti domu, poživljeni od blagodjeno uplivajočega užitka. V dolžnost si štejem, da se prav lepo zahvalim vsem, ki so nas sprejeli tako bratsko in prisrčno postregli. Ne bomo pozabili neprecenljive gostoljubnosti, ki ste jo nam izkazali. Hvala vam ponovno!1 Pozdrav vsem skupaj ih na svidenje na prihodnjem enakem koncertu! Louis Balant, publicijski odbornik. SKUPNI NASTOPI Lorain, O.—Kakor po lepih sanjah, ki so zbežale, predno se je dan zazaril. Kakor po prijet- manj ko 14,000,000 ali 46.8% živelo v svoji lastni hiši. Ljudsko štetje je tudi razodelo pomembno dejstvo, da so tujerodne družine prednjačile, kar se tiče hišnega lastništva. Bilo je namreč 5,736,491 družin, katerih poglavar je bil tujerodec, in izmed teh je kar 2,968,707 družin ali 51.8% stanovalo v svoji lastni hiši. Potem je prišla kriza s svojo dolgo dobo nezaposlenosti. Hišnim lastnikom je bilo čim dalj težje plačevati davke na hišo in obresti na hipoteke. In kar je bilo- še hujše, banke .in druge posojilne družbe, same v potrebi gotovega denarja, so začele čim dalje več odpovedati hipoteke in odrekati obnovitev zapadlih posojil Ena hiša za drugo je šla na boben in mnogo ljudi, ki so bili vložili v hišo svoje prihranke dolgega življenja, je zgubilo vse. Glavna naloga Home Owners Loan korporacije bo v tem, da zamenja hipoteke proti zadolž-nicam (bondom) korporacije in da dovoljuje nove hipoteke. Zakon namerava pomagati le onim odpravil, priporoča njej in njenim otročičem v molitev. Pismo je važno tudi zaradi njegovih rodbinskih odnošajev. Pravi namreč: "Izredno me je presenetila vest, da se je najina sestra Antonija odločila, priti v Ameriko. Kjer višje koristi govorijo, tam morajo srčna čustva molčati. Težko mi je, zelo težko, imeti svojo srčno ljubljeno sestro tako daleč. Toda ker mi tukaj za moj misijon ni prav nič potrebna, marveč bi mi bila še v breme, moram svoja čustva zatreti in zadevo odložiti. Če bi bil hotel taka čustva poslušati, bi sploh ne bil prišel v misijon. Rajši vidim, da se vam zdim trd in neobčutljiv, kot pa da bi nase jemal odgovornost pred Bogom, ako bi ravnal proti svoji vesti." Resne, svetniške besede! Antonija se ni imela kam deti in se je hotela umekniti k bratu. Baraga je pa živel le še za Boga in za duše in ni hotel, da bi ga družinske vezi ovirale. Za domače je bil že itak več ko dovolj storil, saj jim je bil vse dal. (Dalje prihodnjič.) t ^nf WtètoO K.1 & J, J&Y Um 1938 "GLASILO 1 S. K. JEDNOTr Uhaja mk tank Katnlitte Jednote ▼ Zdrutenih drtavih Uredntttro In upnvntttro 8117 et Clair Avmn CLEVELAND, OHIO Naročnina: ...........$0.14 Za n«£iane ..................,......._.....,. ..........8.« Za Inozemstvo..................................................................................... "*—*"•" '"".......fT^^J OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BT THE ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. P. A. In the interest of the Order iMued every To—day OFFICE: 8117 8t Clair Avenue Telefon: HEndereon SS12 CLEVELAND, OHIO Terms of Subscription: ..................................$0.84 mmmÍU,.,-. M, il «0 Foreign Countries....—.........................— ....... ............................ .................................18.00 <^^>83 častnikov armado in mornarica in višjih uradnikov odbora te razstave. Ponosni smo lahko in veseli ker smo se kot ameriški Jugoslovani udeležili te gigantske svetovne razstave, ki bo dolgo časa ostala v našem spomina ter služila tudi poznejšim generacijam kot vodilna lač in inspiracija." o--- Barra in zdravje ZANIMIV GOVOR 0 AMERIŠKIH JUGOSLOVANIH Dne 2. julija, ko se je na svetovni razstavi v Chicagu vršil Jugoslovanski dan, je imel Mr. John R. Palandech tozadevni slavnostni govor v angleščini. Ker smatramo vsebino tega govora za pravilno, izbrano in umestno, navajamo s tem označeni govor v slovenskem prevodu, kakor sledi : "Gospe in gospodje! Kot načelnik Jugoslovanskega odbora za to prireditev si štejem v dolžnost, da pozdravim cenjene goste in posetnike, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo na ta pomembni spominski dan. Čast mi je pozdraviti osobito one, ki niso "iz tega mesta in države in v imenu našega uglednega governerja Njega Ekscelence Hon. Henry Homerja in v imenu našega zaslužnega župana Hon. Edward J. Kelleya. "V ponos in veliko zadoščenje si lahko štejemo, da je naš ameriški jugoslovanski narod novejše imigracije prispeval svoj del k napredku in prosperiteti Amerike v veliko večji meri kakor pa bi nam to njegove številke označevale. "če se oziram na prve zgodovinske dneve naše nove domovine, že vidim jugoslovanske pijonirje na slabih stezah in potih, vodečih do neobdelanega polja tam na zapadu, severu in jugu, ki so iskali boljše ugodnosti ali prilike in bolj rodovitne zemlje za naseljevanje. Že davno nazaj, leta 1830, torej pred več kot sto leti, so bili tukaj raziskovalci, misijonarji in pijonirji jugoslovanskega pokolenja. Tem je prednjačil škof Friderik Baraga, veliki slovenski apostol vere, ki je skoro 40 let misijonaril in bil tudi eden izmed prvih učiteljev ter dobrotnikov ameriških Indijancev, škof Baraga je bil vreden naslednik Father Mar-quetta in drugih misijonarjev, ki so pred njim živeli. "V dobi, ko je bil pokrit voz najbolj popularen način tran-sportacije v deželi, najdemo naše krepke dede, ko so bili na potu za obljubljenim bogastvom tamkaj na zapadu. Mnogo rfaših ljudi je bilo v znani kavalkadi leta 1849 in nekaj let kmalu zatem, iskajoči mineralije in rudo, najdemo one naše ljudi, ki so pomagali graditi železnice, kopati rove in rudnike, obdelovati farme in graditi velike industrije, ki so tej deželi pripomogle, da ima vodilni in najbolj uspešen narod na svetu. "V tej generaciji smo bili srečni, da imamo inspiracije in genije: velike znanstvenike, izumitelje, inženirje, umetnike in izobražence, ki so se s svojimi deli in imeni tukaj proslavili in ki so pospešili tudi priznanje in slavo za naš jugoslovanski narod. Imena Nikola Tesla, Michael I. Pupin, Henry L. Suzzalo, Ivan Mestrovič in še mnogo drugih, nam dajejo lepe zglede kaj je Jugoslavija prispevala k tej razstavi stoletnega napredka. "Vendar naši prispevki niso bili samo v prid umetnosti in znanosti. Mi smo tudi z nepopisno vdanostjo, domoljubjem in najvišjimi žrtvami delovali za ameriške ideale ter principe demokracije s tem, da smo branili in slavili zastavo naše nove domovine. "V uspešni borbi za edinost (unijo naroda), v našem konfliktu s âpanijo, v vojni z Mehiko, in končno v svetovni vojni je tekla tudi naša kri na mnogih bojiščih, in naši vojaki so tudi pripomogli k številnim zmagam. Za to so nam jasen dokaz naši junaki, katere smo dali ameriški armadi in mornarici. Kapitan Louis Cukela, častnik mornarice, rodom Jugoslovan, ima dve častni kongresni kolajni; to posebno odlikovanje in to čast je dosegla samo še neka druga oseba v Združenih državah Jack Alex Mandusich in najnovejši John Mestrovich sta tudi prejela kongresne kolajne in vsa druga najvišja odlikovanja tekom svetovne vojne podeljene po ameriški vladi in vsaki drugi vladi zaveznikov. Ti slučaji so nam donesli velik sloves in častno ime. štiri kongresne kolajne so bile podeljene naši skupini za junaško službovanje v svetovni vojni, na kar bi moral biti naš narod gotovo zelo ponosen. "K tem uspehom moramo še prišteti kreposti in lepe značaje naših mož in žena, katere danes tu zastopamo; tudi to je priznanja vredno. Jaz sem ponosen, da govorim v vašem imenu. "Naša zgodovina je bogata junaških činov, ki nam dajejo lepe zglede značajev in hrabrosti, kakoršne je težko najti v analih modernih časov. Tudi sedanja generacija Američanov jugoslovanskega pokolenja zasluži veliko priznanja za izpopolnitev in izvrševanje jugoslovanskih idealov in njih narodnih tradicij. V zdrževanju njih materinega jezika, zgodovine, kulture in šeg je lep prispevek, ki govori le dobro o njih narodnem ponosu ter priča o njih visokih moralnih načelih. Vse to kaže globoko spoštovanje in priznanje v prilog kreposti in do zgodovinskih krajev njih rojstne domovine. Tako ljudstvo, oziroina jugoslovanski narod je zaslužil lep prostor pod soncem. Ti so vredni časti in spoštovanja od njih sosedov, tako tudi občudovanja cd strani vseh svetovnih narodov. "Skupina naroda, katero mi predstavljamo je taka, ki tvori najboljše Američane. Priznanje zato gre njih staršem, ki so sc izselili v to našo veliko deželo, ali novo domovino, ker so vedno izkazovali korajžo in ambicijo potem ko so zapustili svoje rojstne kraje, ko so prestali hude nevihte na morju na svojem potovanju proti neznani tuji deželi, da si ondi zasigurajo boljšo bodočnost. K skupini ameriških državljanov tujega pokolenja se mora prištevati tudi Jugoslovana kot važen del. Vsled njegove previdnosti, jakosti in zmožnosti je ta narod k tej veličastni razstavi tudi doprinesel svoj del. Zato gre za dosego tako lepega uspeha priznanje naši skupini v navzočnosti odličnih gostov, zastopnikov zvezne, državne in mestne vlade, dalje Zakaj je naša kri rdeča Barvasti naočniki so izvrstno zaščitno sredstvo zoper premočno svetlobo, zlasti na bleščečem se snegu, a malokomu bo znano, da imajo lahko tudi zdravilne vplive. Po opazovanjih nekega zdravnika se je stanje mladega človeka s trdovratnim krčem vratnih mišic zelo izboljšalo, ko je pričel nositi temnozelene naočnike. Tudi rumeni in temno-modri naočniki so učinkovaii dobro, rdeči pa prav nič. Sicer pa ve zdravniška zna nost že precej časa, da imajo barve in barvila svoj določeni vpliv na razne bolezni. Ta vpliv barvil so spoznali po ovinkih. Bakteriologija uporablja razna barvila, po katerih postanejo bakterije pod mikroskopom vidnejše. Pri tem so opazili da barvane bakterije močno zaostajajo v rasti in to je raziskovalce napotilo do tega, da so začeli preizkuševati učinek raznih barvil na bolezni. Metilensko modrilo, ki ga uporabljajo za barvanje bombaža, je na primer izvrstno sredstvo zoper revmatična obolenja, proti ranam itd., akridinska barvila ščitijo človeka pred okužen ji. S tripaflavinom pobijajo na primer bakterije vraničnega prisada, kolere, hripe in drugih epidemij. To barvilo se da uporabiti v podobi masaže rane ali v obliki injekcije v krvni obtok. Z izaminskim modrilom so dosegli nekaj uspeha celo proti rakastim obolenjem, in sicer v primerih, ko še niso uporabili obsevanja. Škrlatno rdečilo se uporablja kot mazilo zoper očesne bolezni, a priporočljivejši je v tem pogledu pelidrol, ki pobarva obenem tudi pacientove kože. Vzroke za zdravilni učinek barvil še ne poznamo. Morda spodbujajo naravno obrambno sposobnost organizma. V nekem oziru pa je barva naravnost neobhodno potrebna za življenje. Zakaj je na primer kri rdeča? To je v zvezi s tem, da prodirajo v globino organizma samo dolgovalovni rdeči žarki. Toplote teh žarkov organizma ne bi vzdržal, če bi jih krvno rdečilo, hemoglobin, ne odbijalo. Po znanem zakonu, da se nam vidi kakšna snov v barvi, ki jo odbija, mora biti kri pač rdeča. Krvno rdečilo pa oskrbuje naš organizem obenem s kisikom, brez katerega bi tudi ne mogli živeti. hite na klic vladarja starca klavnico. Na obzorju pa se je nevihta razbesnila in razpatila ter zasegla že zadnji kotiček zemlje s svojo grozoto. Tudi črna dolina je zatrepetala. Si-kajoča pošast ni prizanašala, udarjala je s svojim groznim repom in rušila še to malo človeške morale v nič. Pred rudniškim konzumom se je tria nepregledna množica in se drenja-la za košček kruha, preklinjala in besnela, se palila v srdu do besnosti, do vse strasti onemogle duše. Berje: ta trnjeva pot, polna ponižanja in sramote, do najnižje stopnje kulturnega človeštva. Kdo bi pozabil to Golgoto, ki se je ukoreninila v preproste duše! Ce pride tujec v to dolino črnih saj in bo opazil nad cesto na Vodah nizko stavbo z visokim dimnikom. "Ciglano" imenovano, ne bo imel pojma, kaj vse se je tu godilo v letih svetovnega klanja, koliko trpljenja, sramote in bičanja zatiralcev je moral prestati bedni narod. Dolgih pet let trajajoče ponižanje se je bližalo koncu, tesni člen vklepajočih verig je popuščal, krivci so se že plašno ozirali na vse strani, kajti na obzorju je oblak večne groze postajal vedno bolj zagoneten, da se nekje odprejo zatvornice in da voda znova poplavi grešni svet. In prišlo je: Znova je zatrepetala dolina črnega prahu, a to je bila pesem svobode. Zasijalo je motno novembrsko sonce *in odbijalo zbite žarke nad ?lanino. Novo življenje, nova doba—le Krist na Klečici sameva kakor poprej in žalostno zre nad črnimi revirji . . . -o- Ivan Zupaa: POVRATEK V DOMOVINO so našli tudi po drugih koncih Srednje Evrope, zlasti pa v žarah, ki so vsebovale ostanke sežganih mrličev. Svojim mrtvecem so ljudje v tistih časir polagali k sežiganju tudi po nekaj njihove običajne jedi in med temi jedmi se zelo često pojavljajo ostanki—lešnikov. Našli so pa tudi ostanke belega kruha, ki se je v ognjeni plasti, zavarovan pred bakterijami, ohranil do današnjega dne. Bel kruh posebno pa lešniki- so spadali v tedanjih časih po vsej priliki med bistvene sestavine človeške hrane. Umetnost, kako se kruh peče, pa so naši prednamci poznali že v kameni dobi. Naj poznejše v železni dobi so morali rediti že domače živali, vsaj krave in mleko je spadalo med njihove vsakdanje jedi. -o- FRANCOSKI UČENJAK O PRI-RODNIH LEPOTAH JUGOSLAVIJE tranje dihanje vrši s pomočjo tega dragocenega soka, in to tem bolje, čira večja je njegova povrUna. Ker pa je množina krvi v telesu prilično majhna, si pomaga narava na zanimiv način. Prevažanje kisika po telesu in odvažanje porabljenih snovi se vrši z rdečimi krvnimi telesci, ki so v bistvu sila majhne, neznansko tenke ploščice. V telesu je kakšnih 25 bilijonov teh ploščic, ki ima vsaka površino 15 stotisočink kvadratnega milimetra. Navzlic tej neznatni po-vršinici posameznega krvnega telesca znaša tedaj skupna površina vseh 25 bilijonov telesc kakšnih 4,000 kvadratnih metrov ali površino 25 štirinad stropnih hiš—česar si gotovo nihče ne bi predstavljal. S razmeroma velikansko površino krvi narava z lahkoto zmaguje svoje delo v človeškem organiz mu, česar ne bi zmogla nobena še tako fina mehanika človeških rok. Po dolgih letih domotožja vasico rojstno vidim spet-- "Pozdravljena!" ti prvič kličem, odkar sem krenil v tuji svet. Tam leta sem prestajal huda, pretakal večkrat sem solze; izdelan sem—in zdaj na starost domov me gnalo je srce. V tujini videl sem krasote različnih krajev, mest, vasi; med vsemi pač najlepša—draga si rojstna mi vasica ti! Herman Kuhar: DOLINA ČRNEGA DEMANTA Tam pesmi razne in jezike med narodi sem čul tedaj; a pesem naša, govorica, me vlekla k tebi je nazaj. Leta 1914 se je razlegal strašen, pretresljiv krik groze po dolini črnega demanta. Bližala se je črna pošast, strašna in ostudna hkratu. Njen mogočni dih je prodiral po zamazanih kolonijah in se izgubljal od črnih saj zakajeni Doberni. Zaječalo je drevje kakor stoki ranjencev od Retja tja do Planine. Nekje daleč se je oglasil votel grom razbesnele nevihte, ki se je, stokajoč in bliskajoč razgrinjala nad vsem bednim svetom. Kakor strela je treščilo v to črno dolino suženjstva, bede in trpljenja. Vojna! Vojna! Vojna! Ostrmeli so starci, zaplakale matere,' zajokale ljubice. Kakor iskra smodnika je sinila v te žive skelete morilna misel, a samo za trenutek. Zamazane in žulja-ve roke, vajene trdega dela, so popustile, od raztresenih delavskih kolonij do postaje se je vila nepregledna množica žena, starcev in otrok, vsi z vprašanjem na bledih ustnih o nečem neznanem, strašnem: Zakaj ? Kako? Zapustili so podzemske rove, že naložene vozičke s črnim de-mantom—premogom—in sedaj Še neka želja me iskrena dovedla je, da spet sem tu: V domači grudi bom počival, deležen večnega miru. ——o- KAJ SO JEDLI EVROPEJCI PRED 3,000 LETI V bližini Solnograda so našli ostanke predmetov za vsakdanjo rabo, ki izvirajo najmanj iz osmega ali devetega stoletja pred našim štetjem. Ko so na tem kraju odkrili pradavno ognjišče, so dobili v njem čepinje iz rdečkasto rjave gline, a na vbokli strani čepinj črno rjavo ogljeno maso. Izdelati so morali nove načine, da so to malenkostno maso lahko analizirali, potem se je izkazala, da predstavlja ostanke izpraznjenega in pozneje izog Ijenega mleka. Našli so Dne 4. maja je šef francoske arheološke misije v Albaniji Leon Ray v kinematografski dvorani francoskega avtokluba na trgu Concorde imel predava nje o Jugoslaviji kot turistični državi. Predavanje so ilustrirale projekcije fotografij, ki jih je napravil Leon Ray sam na avtomobilskem potovanju po Sloveniji, Hrvatski, Bosni Hercegovini, Boki Kotorski, Čr ni gori, Budvi, Ulčinju in nazaj ob obali jugoslovanskega Pri morja. Okusno izbrani posnet ki in predavanje samo. so na pravili zelo odličen vtis na pol no dvorano pariških članov francoskega avtomobilskega klu ba. Predavatelj je z razumeva njem in toploto govoril o pri rodnih lepotah Slovenije, o za nimivostih zagrebškega etnografskega muzeja, o čudovitih nošah v okolici Petrinje, o pisa ni Bosni, čudežni Hercegovini itd. i Posebno je pohvalil gostoljubnost Jugoslovanov in njiho vo ljubezen do Francije. "Sreče sem," je končal Ray svoje predavanje, "da se mi je ponudilo priložnost, da vam na kratko popišem lepote prijateljske Jugoslavije. Še srečnejši bom, če se bo kdo izmed prisotnih gospodov hotel osebno prepričati o točnosti mojih pohval turističnih lepot Jugoslavije." Splošno odobravanje in ploskanje je sprejelo te besede predavatelja ki se mu je nato predsednik kluba V icomte de Rohane prisrčno zahvalil za njegovo predavanje in mu v imenu kluba izročil Čaetni dar. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spala j kovic ki se je udeležil tega predavanja skupno z vojaškim delegatom generalom Nenadovičem, svetnikom poslaništva Gincar-Mar-kovičem in še nekaterimi dru gimi člani jugoslovanskega poslaništva, se je zahvalil Leonu Rayu za njegovo zanimivo in toplo predavanje. PROTIVERSKE ZNAMKE "Osservatore Romano" je poročal o poskusu ruske vlade, da t>i uvedla nove znamke s proti-verskimi slikami brezbožne propagande v promet. Hkrati pa opozarja na protestno zborovanje kluba filatelistov (nabiralcev znamki v Bruslju, kjer so se filatelisti uprli temu, da bi se uvedle take znamke v pro-celo met» Prav kakor so se Združe-kapljice tega sesirjenega mleka, |ne države uiyle proti španskim ki jo je bila ogljena vrhnja tovrstnim znamkam (katere je OD DELAVCA DO UMET NIKA Najslavnejši pevci so zače njali svojo slavno pot kot na vadni telesni delavci. V mlado sti ni nihče slutil, da bo posta velik mož, saj ni imel nikakih šol za seboj. Pomislimo samo na slovitega italijanskega teno rista Caruso, ki je bil v svoji mladosti zidarski pomočnik, a ga je neki glasbeni profesor "odkril." Bilo mu je takrat 22 let, a v 30. letu je umrl. Njegov angleški impresarij je postal večkratni milijonar, a Caruso sam je zapustil svoji hčerki 10 milijonov lir, a poleg tega dobiva približno toliko letno za gramofonske plošče, na katerih poje Caruso svoje pesmi. — ša Ijapin je bil nekoč nosač na obali Neve v Petrogradu. Pro (esor petrograjske glasbene akademije, Jerov, se je nekoč sprehajal po predmetju ruske prestole in slišal iz krčme prelep bariton pijanega delavca Jerov je vzel v šolo šaljapina— in nekdanji obalni nosač ne po je danes izpod 2,000 dolarjev na večer. --—o- SMEŠNI CE Na železniški postaji Turist:' "Ali'bo prihodnji br-zoviak kmalu tukaj?" Uradnik: "Mislim da, kajti pes vlakovodje že koraka sem po progi." Ubogi oče . . . Hčerka: "Mati, dajte mi dežni plašč iz omare, da stopim na pošto po pisma." Mati: "V tem, zares pasjem vremenu bi ti ne svetovala hoditi sedaj, ker preveč dežuje. Reci očetu, da naj gre on na pošto." Premeten poštar Neki poštar v državi Virgi-nia je za vse svoje nastavljence nabil v uradu sledeče naznanilo: "Kdor hoče doma ostati vsled zobobola, glavobola, prehlada itd., mora to meni najkasneje do 10. ure dopoldne naznaniti pred vsako večjo žogo-metno igro." -o- Z možem pa tako-le ravnaj ,.. plast ohranila do naših dni. Razen tega so ugotovili v ma- nameravala republika uvesti). Imenovarfi kongres je apeliral mi znamkami. si škrobova zrnca, zdrobljena.na vse. države in poštne oblasti, ječmenova zrna, lupine. Škrat-.da naJ uničijo pošiljke s taki ka, ti pradavni naseljenci Srednje Evrope so si bili na tem kraju skuhali primitivno ječmenovo kašo in iz tega sledi, da so poznali že pridelovanje ječmena. Podobne ostanke iz iste dobe KOLIKO KRVI VSEBUJE ČLOVEŠKO TELO? Narava potrebuje za vzdrževanje Človeškega organisma silovito površino krvi, ker se no- Zakon je v nekem oziru kakor uesna celica, v kateri živita zakonca v neposredni bližini in se gledata neposredno, brez razdalje. Tu je vse človeško vidno v vseh podrobnostih in odbija ali vsaj utruja, tudi proti volji. O tem si ravno neveste, odnosno mlade žene navadno niso na jasnem-^-domišljajo si, da so za moža kakor čisto zlato, ki je v vseh svojih delcih in oblikah enako dragoceno. Za te žene prinaša neki velemestni polume-sečnik sto prijaznih nasvetov, ki ne vsebujejo vse modrosti, a nekaj pa le. Navajamo jih nekaj, njih število si bistra ženska glava brez težave sama izpolni. i Obleci se vsak dan vsaj za spoznanje drugače; če drugega ne, zamenjaj ovratnik, zaveži pisan trak, vtakni za pas cvetlico ali deni za vrat priprost nakit, da ti le pristoja. Nikoli ne nosi doma stvari, ki se ti zde preslabe za ulico. Ne hodi v copatah, vsaj ne, kadar je mož doma. Že k zajtrku pridi umita in počesana, sveža in negovana. Ne izpiraj si ust pred možem. Bodi vedra in ljubezniva nasproti njemu. Ne začenjaj pogovora z možem, dokler se ni umil, obril in opravil; pri tem opravilu hoče biti mož zbran in nemoten. Razen tega tudi živahni možje zjutraj navadno niso zgovorni. Tudi za zajutrek čedno pogrni in pripravi mizo in postavi vse potrebno v dosegljivo bližino. Ne moti moža, kadar čita. Navadi se poslušati, kadar ti kaj pripoveduje, čeprav se ti zdi morda nezanimivo. Ne sili v moža z vprašanji, če noče govoriti, in navadi se, da kdaj tudi molče preneseš, če nimaš prav. Ce opaziš njegove najljubše navade in želje, jim strezi, a brez glasne samohvale. Nauči se kuhati! Ne kuhaj samo zanj, marveč za "vaju." Nikar mu ne omrazi njegovih najljubših jedi. Ne godrnjaj tolikd! Bodi vedno za 25 odstotkov veselej-ša, kakor bi prav za prav mogla biti in kazi se pred njim ravno tako vedro in prijazno, kakor če si v tuji družbi. Nauči se, da bo mogel mož najti na tebi vedno kaj novega, da se mu odkriješ vedno od drugih strani ; tako ostaneš zanj vedno zanimiva. Kupi mu včasi kaj mičnega, a podobno misli včasih tudi nase. Daj mu priliko, da se bo mogel semtertja čutiti popolnoma svobodnega nevezanega, a prav to pravico pridrži tudi sebi. Ce sta prava človeka, tega ne bosta zlorabila, marveč se z neskaljenim veseljem vračala drug k drugemu. Ce ima mož kako posebno veselje: da zbira znamke, igra tennis, se ukvarja z radiem ali s čimerkoli drugim—potem mu tega ne zagrenjuj, marveč mu idi še na roke. Najbolje je, da imaš potem tudi ti kako svoje posebno veselje ali opravilo. Tako se stvari poravnavajo in imata vedno o čem govoriti, kar aju zanima. Nikdar in tudi v prepiru ne očitaj možu, kaj si zanj storila, mu "prinesla" ali žrtvovala. Bodi čim redkeje bolna. Ne obsuj moža takoj, ko pride domov, z vsakdanjimi skrbmi in neprijetnostmo. Počakaj, da si oddihne in se naje; potem mu mirno povej, kar ti je na srcu. Skušaj, da bo kosilo in večer-vedno o pravem času pripravljena. Skrbi, da bo moževa najljubša srajca vedno oprana in zlika-da bo njegova obleka v redu, brez madežev. Imej vedno v zalogi par gumbov za srajco in trakov za čevlje, da ne bo kdaj zaradi takih malenkosti nepotrebne zadrege in razburjenja. Ce hočeš pri možu kaj doseči, potrkaj na njegov ponos ali njegovo nečimurnost. Ne sili moža, da bi občeval z vso tvojo žlahto, vsemi trajnimi prijateljicami in znanci. Ne jezi se nad moževo žlahto —tvoja prav gotovo ni prav nič boljša. To bi bilo torej nekaj nasvetov za žene, ki se pa dotikajo le površja vsakdanjega življenja; za pravo srečo v zakonu je treba seveda tudi še in predvsem globljih vrednot, in vrhu tega dveh: ne samo žena, marveč tudi mož mora po najboljši vednosti in volji služiti zakonskemu občestvu. —A. S. â ja L S. L tatapcrtrana T Joiletu, JOLEBT, XLZi. ' tajnika: Joliet MM *5S3? SB?«? oVÄffat11 dgp^djçm..^ mart toctsy^t0 Olvml jSZNIKA m „ * OMCÜ® 8t, Jouet. HL loo« n. fitifcago et, juh m •10 W. Ghleaco 8t, JoUet, HL ___louis vodja: R»V. JOHN__ VAonü adramik: DR. M. P StÏÏK a u__i____ . «»UfiORNI ODBOR: FRANK LOKAR. 401T feteMff Alf CWCM°' OSOROS BRINCX, TIO Joom St, hAth üln, ^ aoKWok"^ SA»¿ » ! ¿nn sami. mu umi m. rmSiiaa «toomb o. rtoma*. «o b¿335t»£ ............ i* JOB» EMU». BOX°»¿ ¡¿»T* ÄÄ^rÄMT*111 m. m&'S. <¿? « • * * • » * *. ÄS» tttajote W Jednote, naj se poüljajo na SïïSîE. JOeiP ZA^AR. 1004 N. Chicago 8t, Jdliet, Sf dort* fí^íS«^ ta iS» p. na OLA8ILO K. R K. JKDNOTR, 01 IT 8t Clair Are., Cleveland, a n.. Hursta ogorčeno. "Oh!" je vzkliknila, "in vi ste mogli to verjeti—vi ste mogli priti sem, da—da . . ,** Vsa se je tresla. "To ste mogli narediti vi—ste zmogli to?" Hurst jo je pogledal in si želel, da bi bil na mestu mrtev. "Nisem mogel drugače," je s težavo zamrmral. "Nisem hotel priti. Ali moral sem se pokoriti generalovemu povelju. "Toda vi ste verjeli! Verjeli ste, da je Dick zmožen take podlosti. Niste rekli generalu, da je popolnoma izključeno, da bi mogel Dick kdajkoli storiti kaj takšnega!" "Vse bi dal, če bi mogel biti o tem prepričan!" je vzkliknil obupano. "Toda—če že moram reči—dokazi so bili uničujoči." "In kakšni so ti dokazi?" Hurst se je obrnil na Owena. Za božjo voljo, jaz tega ne vzdržim več. Ali naroči svoji ženi, da nas zapusti, ali pa pustim, da gre vse naprej svojo pot." Owen ga je mirno pogledal. Jaz sem bil že enkrat rad spo- EUen Warndorf: Čutna zadeva ¿e "To je vendar grozno, zaklical Owen. ""Toda general je vendar tudi v spanju imel okoli vratu verižico s ključi. Sam mi je to povedal." "O tem ni treba, da bi podrobneje razpravljali," je dejal mrko Hurst. "Vemo vse. General naju je poslal sem, da uredimo zadevo brez vsakega Javnega škandala." "O kaj pa vendar govoriš?" ga je pogledal Owen, ne da bi kaj razumel. "Ti veš to čisto dobro," je dejal Hurst. "Igre je konec, Owen. Pusti komedijo. Imamo vse dokaze." Owen je zijal. "Vi imate vse dokaze?—Kakšne dokaze?" "Več ko dovolj, da te lahko damo obsoditi pred vojnim sodiščem. Owen, umazana je ta zadeva. Zaradi časti armade, zaradi tvoje rodbine, pa nočemo napraviti nobenega škandala Ponujamo ti izhod iz zagate. Zahtevamo lastnoročno napisno priznanje in dajem ti častno besedo, da ne bo razven genera la nihče bral tega priznanja— in potem—" položil je revolver na mizo, "te pustiva s tem tukaj samega. Lahko tako narediš, ko da si čistil revolver." Owen je odskočil in strmel v revolver, nato pa nenadoma čisto preplašen oba ofocirja: "Vi le mislite . . ." je mrmral. Hurst je potisnil revolver bliže. "To, kar sem dejal." Njegove besede so bile jasne in razločne kljub vsej suhosti ust. "In nihče, niti Kitty ne bo nič slutil." Nehote je izgovoril njeno ime. "Vsa zadeva bo pokopana—obenem s teboj." Owen je divje porinil revolver od sebe in skočil pokonci! "Ali ste znoreli?" je kričal. "Saj ste čisto znoreli! Takoj moram govoriti z generalom." Hurst mu je zastavil pot. "Prišla sva na generalovo povelje. Pričakuje naju s tvojim priznanjem v pol ure. Deset minut je že minilo." Nato je potegnil iz žepa uro. Cisto zbegan je strmel vanj Owen in se pričel tresti. Bil je ravno tako bled, ko oba njegova tovariša. "Vidva sta ali znorela, ali pa je vse skupaj smrtna zarota proti meni. Zakaj bi eden od vaju tako delal, bi razumel, čeprav nisem smatral, da bi bil zmožen takšne podlosti." Hurst se je stresel, kakor da bi ga kdo z bičem udaril. "Ne govori o tem, ker baš vsled tega bi raje dal pol življenja, kakor pa da sem tu. Toda izpolnjujem samo povelje. In to mi ne otežuj! Ali boš napisal priznanje?" ' - ' "Niti ne mislim na to! Ne vem prav nič. Ce misli kdo, da me sme obtožiti, naj pride sem in mi pove v obraz." Sullivan je tedaj prvič posegel v razgovor. "Owen," je dejal, "ti veš, da pomeni to vojno sodišče in da nimaš nobenega upanja, da bi se pred njim za te stvar dobro končala." OWen je besnel. "Zadosti," je zaklical. "Idita! Oba! In prosim vaju, da se srečamo v navzočnosti generala." Sullivan je skomignil z rameni in se obrnil na Hursta. Ce vztraja Owen na vojnem sodišču, potem sva pač brez moči. Storila sva svojo dolžnost in »vesel bom, če bova opravila vso stvar s poročilom generala." Hotel je oditi, toda Hurst ga je zadržal. Ne!" je dejal in stisnil pesti. Tu ostaneš, dokler nisva izvršila povelja. Owen, preprečiti hočemo vsak škandal. Za voljo tvoje stare šole, za voljo armade in za voljo tvoje žene—bodi mož in priznaj. Pred vojnim sodiščem nimaš niti najmanjšega upanja. In če te tudi ne bi morali ustreliti vsled bogzna kakšnega slučaja, bi bila vendar sramota težja od smrti za tebe in tudi za—Kitty!" Zvonek smeh je zadonel. Trije možje so se prestrašeno spogledali. "Dick, moj dragi, ušla sem. Že sem tu." Srečen smeh je sledil tem besedam in na pragu se je pokazala Kitty. Da, Joe, to je lepo od vas, da ste nas prišli obiskat." Hurst se je obrnil proč, fcer je bil zanj pogled neznosen. Kitty je stopila bližje in šele sedaj opazila Sullivana, ki se je obrnil in se delal, ko da opazuje neko sliko na steni. Nerodno se je priklonil. Mlada žena je začudeno pogledala po vrsti- vse tri može. "Kaj se je zgodilo?" je zaklicala. "Naravnost strašno izgledate vsi trije." Nihče ni odgovoril. "Joe, kaj se je zgodilo? Zakaj ste vi in major Sullivan tu?" In ker je molčal in se ogibal njenemu pogledu, je zagrabila svojega može za roko in dejala: "Dick, povej mi vendar ti!" Owen je skomignil z rameni in se pomenljivo nasmehnil Hur8tu. "Moja draga," je dejal, "vse kaže, da je bil ukraden važen tajni načrt in kakor pravijo sem jaz—ne vem zakaj, sumljiv, da sem to storil. Major Hurst in major Sullivan sta prišla sem z ljubeznivim predlogom, da napišem priznanje in se potem ustrelim." Hurst je škripal z zobmi. Ta neverjeten figar! Owen je nadaljeval: "Ce tega ne storim, pridem pred vojno sodišče." Kitty je divjala in pogledala domišljija. Hurst, ne ostanem več tu, ker ne trpim, da bi gospa Owen na moj račun pripovedovala bajke, da reši svojega moža. Grem k generalu, da mu poročam, da se Owen brani napisati priznanje." "Ne," je dejala Kitty in se postavila pred vrata. "Malo boste morali že še počakati." Potem se je obrnila na Hursta. "Recimo, prosim, samo recimo, da je bil major Sullivan od vas treh tisti, ki je dal odposlati brzojavko, potem je vendar verjetno, da ima recepis še pri sebi. Ali ga naj pustimo oditi in mu dati s tem možnost, da recepis uniči, s čemur je izgubljen morda edini dokaz Dickove nedolžnosti?" "Nesmisel," je dejal Sullivan. "To je vendar blazna trditev. Prosim, da me že pustite oditi." Kitty se za njegove besede sploh ni zmenila, temveč je pogledala ostro Hursta. "Joe," je dejal mirno. "Joe, prosim vas, preiščite majorja Sullivana, predno zapusti sobo." Hurst se je obotavljal. Bilo znal vaše dragocene dokaze. Po- je nemogoče. Niti misliti si ni vej nama jih!" Besedo za besedo je nato ponovil Hurst vse, kar je govoril general pred eno uro. Niti enega dokaza ni zamolčal. Kitty ga je pretrgala: "Nekdo je morda ukradel Dickov aparat in ga potem prinesel zopet nazaj." Hurst je odkimal in pričel pripovedovati o telegramu, o pismu, ki mu je sledilo in o neu-tajljivem dejstvu, da je bilo oboje napisano na Owenovem stroju. Ko je končal Hurst svoje poročilo, se je vrgel Owen v stol, si pokril z rokami obraz in zdi- mogel. Nihče, ki se je čutil krivega, ne bi mogel prevzeti takšne naloge. Hurst se je zaničeval, da je sploh trenutek mogel misliti na takšno možnost. "Gospa Owen, kar zahtevate, je nezaslišano. Sullivan in jaz sva bila leta dolgo na isti šoli. Cisto nemogoče si je tudi samo misliti, da bi mogel narediti kaj takšnega. Vi se motite." "Ali mi irioreš dati kakšno pojasnilo?" Kletev je bila edin odgovor. -Hurst se je obrnil h Kitty "Prosim vas, da nas pustite same," je dejal zopet Čisto miren in z izbrano vljudnostjo. "Dick in jaz bova poskrbela za konec." Ko so bili sami, so kratek čas molčali vsi trije možje Končno je Hurst pretrgal molk Sullivan, imel sem čast, da sem služil pod tvojim očetom Zaradi njega ti dajem isto možnost, ki jo je hotel dati general Owenu." Pokazal je na pisalno mizo. "Vsedi se in napiši. Potem te bova z Owenom spremila domov." Sullivan je vanj zijal, ko da ne razumel smisla besedi. Njegov obraz je bil prepaden, peno je imel okoli usten. Ko pa je videl nezlomljivi resnost v sivih Hurstovih očeh in ko je pričel polagoma razumevati, je šel z opotekajočimi se koraki k pisalni mizi in padel v stol. so o smrtni nesreči obvestili sina, truplo pa so prepeljali v mrtvašnico pokopališča na Savi, kjer je bilo tudi pokopano. Vso okolico je prenunila žalostna usoda starega moža, ki Iz Bele Krajine. Radovški gospod župnik ima pri čebelah srečo. Dobil je te dni roj, ki je tehtal pet kilogramov in 33 de-kagramov. Pač redek slučaj. Nekateri Čebelarji so kljub sla- se je zatekel v krog domačih, bemu vremenu še kar pohvalijo da bi tam preživel ostanek svo- in so pričeli točiti med. Le ško-jega življenja, od »katerega pa da, da je zimsko stradanje marše je moral ločiti na tako tragi- sikak panj uničilo. — Trta je čen način. letos kasna. Deževje jo ovira v * * * razvoju. Tudi cvetje trt, ki se Postaja Kamnik-mesto ima začne po stari navadi na Vido-samo enojni tir, zato se mora vo, je letos zaostalo. Prevelika vsakokrat vlak vrniti na glavno vlaga je nevarna za trtne bo-tamniško postajo, da tam za- lezni. Bog daj skoraj sonca!— menja lokomotivo, ki potem zo- Nedavni vihar je porušil starodavno lipo pri Treh farah. — Pred tedni se je udrla nad Ra-dovico cesta. Tam so začeli kopati in zasledili so vodo. Stari pomnijo, da je bil tam nekdaj studenec. Ce bi bilo dovolj vo- pet potisne vagone na postajo Kamnik mesto. Ko se je nedavno dopoldanski vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 10:06 vračal po potnike iz spodnje postaje na zgornjo, je na spodnji zapriški General je še sedel za svojo pisalno mizo in spuščal goste oblake iz pipe, ko je vstopil Hurst. In Sullivan?" je vprašal general. Hurst je položil popisan papir na mizo in pokazal s tresočimi prsti na podpis. General je gledal papir in dal pipo v drug konec ust. Natp je dejal: "Bil sem skoraj prepričan, da je bil on krivec, toda vse je ka- poti pri Naradovi hiši povozil de, bi si Radovica lahko oskrbe-76-letnega mestnega siromaka la vodovod, saj leži studenec Janeza Rapeta. ki ga vsi Kam- dovolj visoko. — Na Vidošičih ničani poznajo pod imenom je umrl Marko Slobodnik. V Kraljiček." Vlakovodja, ki je življenju je veliko poskusil in stal na hodniku službenega vo- marsikaj znal. Bil je ključar za, ga je opazil, kako se brez- cerkve v Vidošičih skrbno približuje progi. Zakli-j Anton Zupančič iz Straže-Št. cal mu je iz daljave kakih 20 Rupert na Dolenjskem je preho-metrov, naj se ustavi, toda mo. dil pot iz Slovenije v Belgrad . ni 8hsal svarila niti piska- peš v 11 dneh. Nosil je s seboj nja m ropotanja lokomative, nahrbtnik, težak 23 kilogramov, ker je bil popolnoma gluh Via-. Pot je bila dolga 560 ki,ome_ kovodja je takoj videl, da bo trov. g^j je ,en y prehod gluhega starčka preko stolici. tira končal nesrečno. Skočil je par metrov pred potjo iz Zaščita države. V Šoštanju službe- sta se dne 13 junjja zagovarja- hoval: "Moj Bog! To je groz-jdal je Sullivana no !" Ne motim se," je odgovorila zalo na Owena. In menda smo odločno. "Joe, dokazi proti mo- se naučili na francoskih boji-jemu Dicku so tudi nezadostni, ščih,, da ni mogoče nezavzem-Potrebuje prijatelja — nujno. | ljivih kritij osvojiti s čelnim Danes ste mi to obljubili, ali ne napadom." mislite obljube držati?" Hurst ga je gledal ko v sa- Hurst je težko sopel. Pogle- njah. "Mislili ste, da je bil on?" -veselega, ra- General je skomignil z rame- dostnega Sullivana. ki je stal ni. 'Edene od obeh je bil. Vedel Kitty je napeto poslušala. :begen pred Kitty Ali ga naj ta_ _______ Ali so to vsi dokazi?" je vpra- ko razžali zaradi moža, ki je bil sem, da Owen ne bo podpisal, šala. Hurst je prikimal: brez dvoma kriv? Ta mož, ki če ni bil kriv in zato sem po- m bi ga moral le sovražiti? Ki je slal še vas, da bi se vse v redu žahbog več ko dovolj, da prepri- bi, Kittyn m Koren je bi, obgojen na siajama zeio počasi, ker je pro- 2o dni zapora in 500 dinarjev ga precej vzpeta. Kljub tvega- denarne kazni gmon je bfl nemu poizkusu pa vlakovodja ni oproščen, mogel več rešiti starčka, ki je bil že sredi tira. Vagon ga je Ker sta razžalila Sokola, sta podrl po tleh, da je padel preko sta,a te dni pred novomeškim gornje tračnice in kolo ga je sodiščem g. Franc Ambrožič, preko trebuha prerezalo na dvo- župnik na Turjaku, in g. Anton je. Ko se je vlak takoj nato Torkar, kaplan pri Sv. Križu ustavil, je bil nesrečni Janez Pri Kostanjevici. Prvi je bil ob-Rape že mrtev. Vlak ga je po- sojen na 1,000 dinarjev globe, tegnil le kake štiri metre na- J° mora plačati v enem me-prej od ceste, obležal pa je rav- secu, sicer bo moral za 17 cfni v no pri kilometrtskem kamnu zapor. Drugi obtoženec je bil 22.9. Pogled na razmesarjeno obsojen na denarno kazen 600 in okrvavljeno truplo ob progi dinarjev, pogojno za dve leti. je bil grozen. Na kraj nesreče Za novega magislratnega rav-je takoj prišla komisija, nato natelja v Ljubljani je imenovan pa je vlak odpeljal proti Ljub- nadsvetnik Franc Jančigar, Ijani. Zvest otrokov varuh. Anton SMRT DVEH STARČKOV POP VLAKOM lo pa je potrdilo neke brzojavke na Northwestern Bank v Londonu, oddane od Johna Smitha. Tega imena nisem poznala in zato sem vprašala črnca, če išče gospoda Smitha, *0 ne/ je dejal ta, 'iščem majorja Sullivana.' In zato sem ga poslala na stanovanje majorja Sullivana." "To je laž!" je kričal Sullivan besen. "Zabita in navadna lož." "Mirno, Sullivan," je dejal Hurst. "Ne pozabi, da govoriš merjen udarec ga je vrgel na tla. Predno je prišel k sebi, je klečal Hurst na njem in mu z mrzlično naglico preiskoval žepe. Potegnil je listnico iz žepa in jo dal Kitty. Zagrabila jo je in zletela k oknu. S tresočimi prsti je pregledala listnico in nakrat zakričala: "Tu—tu je!" Hurst je vstal, vzel samokres, ki je še vedno ležal na mizi in ga nameril na Sullivana. "Owen, primi, prosim revolver in glej, je nadaljevala'da ta človek ne pobegne." Vzel je oba papirja, ki mu smo ! z damo'.' "Isti večer, Kitty brez obotavljanja, zvedeti, da je major Sullivan jih je izročila Kitty, ustrelil nekega domačina, ki je| Eno je bil recepis telegrama baje skušal pri njem vlomiti." na Northwestern Bank, drugo To je res," je dejal Sullivan ! je imelo podpis "John Smith." osorno, "zalotil, sem ga ravno v hipu, ko se je hotel zmuzniti skozi okno. Vse drugo pa je Obrnil se je k Sullivanu, ki je med tem vstal in težko sopeč stal čisto obupan. Na železniški progi med Litijo in Savo v bližini banovinske-ga veleposestva Pejuoviče, je storil žalostno smrt; 74-letni užitkar Anton Judež. Starec je v zadnjih letih živel pri znancih v vasi Renke v Zasavju, pred dnevi pa ga je vzel k sebi njegov sin, ki domuje kot železniški uslužbenec v čuvajnici št. 595 pri vasi Ponoviče. Stari mož se je pri domačih in v novih okolici počutil prav srečnega. Njegov sin je imel ono noč obhodno službo in je korakal že ob prvi zori mimo doma. Tam so mu povedali, da je oče vstal že na vse zgodaj ter se podal kosit na bližnji travnik. Ko je prišel sin do travnika, ki leži tik ob progi, je še prigovarjal pridnemu starčku, naj pusti težko delo in naj gre rajši domov k zajtrku. Sin je krenil naprej po svojem službenem poslu, oče pa se je odpravljal proti domu. Starec je takoj, ko je prišel na progo, slišal ropotanje vlaka iz ljubljanske smeri ter se umaknil na drugo stran proge. Tedaj pa je drvel od Zidanega mosta jutranji dijaški vlak, ki se z ljubljanskim srečava med Savo in Litijo. Starca, ki se je umikal prvemu vlaku, je od daleč sicer opazil strojevodja drugega vlaka ter dajal znake 3 sireno in začel istočasno tudi zavirati vlak. Bilo pa je že prepozno. Ko se je vlak ustavil, je bil nesrečni starček že zmrvljen pod strojem. Železniški organi - esreča 76-letnega mestnega Lavrič iz Črnomlja je šel s ta-siromaka je tem bolj tragična, stom in sinčkom na travnik ob-ker je bil ta povsod znan kot račat mrvp. Spremljal ga je pes priden in vesten delavec, ki je volčjak. Tast in Lavrič sta ob-prej delal rip več kamniških go- racala mrvo, sinček se je pa ne-spodarjih. Tudi v siromašnici koliko na strani igral s psom. je e švedno opravljal lažja dela. Pes je začel močno lajati in Bil je zelo majhne postave, po- grebsti zemljo, z gobcem je polnoma gluh in je navadno zgrabil za neko stvar in jo vrgel vedno govoril sam s seboj. Ob Pr°Č- Sinček pa je začel vpiti: Času nesreče se je vračal iz goz- "Ata, kača/ ata, kača!" Na da nad Zapricami, kjer je na- otrokovo vpitje in lajanje psa bral cel šop cvetočega kresnica- Je prihitel Lavrič z vilami in ja, da z njim zvečer okrasi sobo posrečilo se mu je ubiti—gada. v čast sv. Janezu Krstniku— V tem slučaju je bil pes res svojemu patronu, kakor je to zvest otrokov čuvaj. stara navada. Revež gotovo ni slutil, da je šel po cvetj god, ampak za pogreb. -o- Dna za davke. Na željo ne za kmetijskih in gospodarskih posestnikov je koroška deželna vlada odredila, da se zamore VESTI IZ JUGOSLAVIJE davčne "ostanke plačati tudi v __drvah. Skupno namerava prevze- (Nadaljevanje iz 1. ttrani) 3<690 kubičnih metrov buko- Za sporazum med katoliško in vih in i'410 borovih drv, ki mo- pravoslavno cerkvijo se zavzema list Srba dr. Laze Markoviča L'Esprit de Belgrade." Prvi korak od rajo biti suha in cepljena. -o- —V Palmi na Španskem je že strani pravoslavnih od 5- JuniJa L zaprtih pet naj bi bil izenačenje koledarja, Američanov ker so javno na ce-katoliška Cerkev pa naj bi do- sti napadli nekega stražnika, volila uporabo slovanskega jezi- Aretiranci so hoteli položiti viška v cerkvenem bogoslužju, kar 3° varščino ali bond, toda obla-je s pravkar izdanim sloven- sti iste*a ne sprejmejo, ker skim obrednikom v največji me ri že izvršeno dejstvo. _ Španija nima take postave. Za prizadete se je že zavzel ameri- Duhovniške vesti. Nameščen ški Poslanik Bowers, toda zaje bil dne 14. junija na župnijo man. Št. Rupert ondotni kaplan Peter —Dunajski dnevnik "Tag-Flajnik. Za profesorja na ško- blatt" je prinesel nedavno zani-fijskt gimnaziji v Št. Vidu nad mivo vest, da je sedanji nem-Ljubljano je imenovan Maks ški kancler Adolf Hitler, ki tako Miklavčič. Izbrana sta za žup- sovraži in preganja Žide, sam na upravitelja Janez Jenko, židovskega pokolenja. — Leta kaplan v Dobrepoljah za Rob 1800-1831 je v Polni na Češkem in Franc Cemažar, župni upra-| živelo več Hitlerjev. Med temi vitelj v Opatjem selu pri Goro- leti se je eden izmed teh Hit-ci, za Trboje. Upokojena sta lerjev preselil v Avstrijo in se Janez Jalen, katehet na državni dal krstiti. Potomec te družine osnovni šoli v Mostah pri Ljub- je sedanji nemški kancler, ki Ijani in Franc Košir, župnik na bo prestopil iz katoliške cerkve Ježici pri Ljubljani. v luteransko. M02EVA OBHAJILNA PROŠNJA Kristus, moj Bog, blagoslovi me, da ostanem mož volje in dela! Blagoslovi me, da bom mogel vršiti svojo sčetovsko dolžnost, posvečujoč večjo skrb dušnemu kot telesnemu blagru otrok! Blagoslovi me, da bom vedno moje zgleden družinski oče! Blagoslovi mojo ženo! Blagoslovi otroke! Težko je breme življenja, naloženo mojim ramam. Poln skrbi za svojce, kličem k Tebi, o Gospod! Blagoslovi vse, ki sem jim vzdrževa-telj! Blagoslovi moje delo, ki ga opravljam zanje. V težkih časih prosim Tvoje pomoči, o Gospod! Ne zavrzi me po svojem velikem usmiljenju! -o- r O mati, moja mati Ob posvečen ju češkega nadškofa Stojana je prišla k njemu dolga vrsta častilcev. Ko je nadškof videl ljubezen, s katero so zrli vanj desetisoči ta dan v Olomucu in stotisoči v celi državi in še daleč onkraj mej, se jim je zahvaljeval. Zahvaljeval se je tako prisrčno, kakor je samo on znal. Naenkrat pa je postal ves resen, rekoč: "Vi vsi se danes veselite in od mene toliko, toliko pričakujete. Toliko se mi zahvaljujete. In veste, komu se imate prav za prav zahvaliti? Moji materi! Ta dobra, sveta duša! Ko bi bila zdajle med vami, kako bi se veselila. Toda že dolgo je tega, kar sem jo položil v zemljo. Danes gleda z nebeških višav doli in se raduje z vami in z menoj. Ko bi nje ne bilo, bi danes ne bil to, kar sem. O mati, moja miti!" i In v njegovih očeh so se prikazale solze. -o- Zelo potreben zakon Nizozemski parlament je sprejel zakon, ki določa hude kazni za bogokletstvo. Zakon je stopil v veljavo in je kaznovan s 100 ho-landakimi goldinarji vsakdo, ki z besedo ali podobo žali versko čuvstvo, javno in vidno zapiše besede ali napravi podobe, ki žalijo versko čuvstvo. Za predlog so glasovale vse stranke, razen socialistov in komunistov. Tudi drugim državam bi podoben zakon ne bil v škodo. Razstava kaže uspeh Chieago, IU.—Število posetni-kov na svetovni razstavi je prekoračilo štiri milijone. Do 100,-000 jih pride v prostore vsak dan; ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je to število še znatno večje. Kakor se je izračunalo, potroši vsak obiskovalec povprečno po $1.11 na razstavi, poleg splošne vstopnine, ki je 50 centov. Skupno, kar so posetniki do zdaj pustili denarja na razstavi, znaša okrog šest in pol milijona dolarjev. ——o- Deset milijard v zaprtih bankah frashington, D. C.—Številke, ki jih je objavil finančni de-parment, kažejo, da je v bankah, ki niso odprle vrat po razglasitvi bančnega praznika "zmrznjena" vsota $10,000,000,-000. Tri četrtine tega denarja je last ljudi, ki se nahajajo v veliki potrebi, a ne morejo dobiti denarja od bankirjev. -o- Šolstvo t Jugoslaviji Nobene nevarnosti Kmet: "Naša < železnica je najvarnejša v vsej državi. Železniška nesreča, da bi dva vlaka skupaj trčila, je pri nas izključena." Gost: "Kako to?" Kmet: "Ker Imamo samo en vlak." -o- Oče odpre in zakliče na vrt: "Kaj pa delaš, hčerka?" Hčerka: "Na luno gledam, papa." "Torej ji pa kar reci, naj takoj pobere svoj bicikelj in jo odkuri domov." -o- Dobro mu je odgovoril Postaran stric svojemu nečaku: "Dal sem se zavarovati za $10,000 v tvojo korist; .ali hočeš še kaj drugega od mene?" Nečak: "Dajte mi na ta račun $1,000." o- Med zakonskima On: "Si že čula lepo prjslo-vico, da roka, ki giblje zibelko, vlada ves svet?" Ona: "Semkaj prisedi, pa vladaj ti za nekaj časa svet, kajti jaz imam od zibanja jte utrujene roke." -o- —Nedaleč od obrežja države North Carolina je dne 15. julija nastal ogenj na tovornem parniku "Petrol," naloženem z 1488 tonami surovega petroleja iz Port Arthur, Texas. Pred-no se je parnik potopil, se je še k sreči rešilo 34 mož posadke, toda kapitan F. L. Sears je ostal na svojem mestu in izginil s parnikom vred v valovih. —V Chicagu se je vršil minuli teden konkurenčni boj med lastniki taksijev. Tako se je lahko posetnik svetovne razstave s taksijem peljal eno miljo daleč za 10 centov, dve milji za 20. 5 milj za 50. in 10 milj za en dolar. —Zvezna vlada namerava izdati novo postavno določbo glede plač višjih uradnikov železniških družb. Dognalo se je, da dobivajo predsedniki nekaterih železnic večjo plačo kakor pa sam predsednik Združenih držav, nad $100,000 letno. Nova plača teh uradnikov bo znatno znižana. ZA STARI KRAJ POTOVANJE: C« atc namenjeni ▼ atari kraj. j« Vaiem interesu, da ae poaluiite te naj. atarejie in lanesljire domače trrdke. Pilite po V oni rod a cenami kart vae važne linije in parnik«! CENE ZA DENARNE POŠILJKE: 9 8.25 100 16.00 200 23.75 300 Ur 81.60 400 Lir 39.60 600 Lir 78.60 1000 Lir 166.00 2000 Lir Pri večjih zneakih sorazmeren popast. Ker ae cene aedaj hitro menjajo, ao navedene cene podvriene apremembi, gori ali doli. Poiiijamo tudi v dolarjih. Vae poiiljke naalovite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1360 Sacoad Av.„ New York, N. Y. Za < S.00 ISO Din Za Za 6.00 220 Din Za Za 10.00 4«S Din Za Za 10.60 500 Din Za Za 20.00 f 50 Din Za Za 21.00 1000 Din Za Za 50.00 2400 Din Za Tekom desetih let je šolstvo v Jugoslaviji pokazalo razveseljiv napredek. Leta 1919 je bilo v Jugoslaviji 5,869 osnovnih, meščanskih in srednjih šol. Leta 1929 pa je bilo vseh šol v državi 11,524, kar pomeni sto odstotkov prirastka. Leta 1919 je bilo 14,343 učiteljev vseh vrst, leta 1929 pa jih je bilo 34,-100. Učencev na vseh tedanjih šolah je bilo leto po nastanku Jugoslavije 722,475, deset let pozneje pa 1,311,128. V SLOVENIJO «m aolačao južna črta 4m Genove ali Trata Najhitrejša ekapreana pro ca 4* Slovenije in Sredozemsko Veliki, krasni parniki REX......................22. julija Con!« di SAVOIA ....S, avfuata Direktne telesni* ke svesa ia Genov«. Nai aaatopnik bo potnika pričakoval pri prihoda parni ka ter jih bo apremljai in uredil da aa bodo vosill na najboljšem ekapreenem «vlaka do Slovenija. Direktna vaSnJa Sa Trata i VULCAN IA........julija SATURNU _________12, avgusta Druse plovbe» ROMA ---------------J». avgusta AUGUSTUS ---------7. oktobra AUGUSTUS .................i», aov. Najlepše prikladno« U ia adob-.nos ti. Ia borna kaki VpraSaJte borna kakteja. Mm pojaanAa pri aašlfc arentov ali » pisarni ITALIAN LINE aa IAOO Cheater Ara^ —Načelnik vojaškega oddelka McSwain in kongresnik Hill iz Alabame nameravata predložiti predsedniku Rooseveltu svoj načrt, da naj da vlada Združenih držav zgraditi 900 novih vojaških zrakoplovov, kar bi znašalo okrog $12,000,000. -—o- Italijanski letalci dospeli v Chieago Chieago, IU., 15. julija.—Danes ob pol šestih zvečer so dospeli italijanski letalci pod poveljstvom generala Balbo-a, ,v Chieago. Iz Italije je odletelo 25 letal, v Chieago pa jih je prispelo 24; eno se je ponesrečilo, ko je pristalo v Amsterdamu. Ljudstvo je priredilo letalcem sijajen sprejem, in letalce je pričakovalo v Chicagi nad milijon ljudi. Rim, 16. julija.—V Rimu se je vršila nocoj o polnoči sijajna bakljada na čast letalcem, ki so srečno dovršili svoj polet v Chieago. Novica o srečnem pristan ju italijanske zračne flote v Chicagu, se je izvedela v Rimu malo pred i>olnočjo, ker je tolikšna razlika v času med Ri- mom in Chicagom. Papež je brzojavil čikaškemu kardinalu Mundeleinu, naj slednji v njegovem imenu podeli letalcem papežev blagoslov. -o- Mirovni pakt podpisan Rim, Italija, 15. julija.—Danes je bil v tem mestu podpisan i mirovni pakt med Italijo, Anglijo, Francijo in Nemčijo, veljaven za 10 let. Na podlagi te mirovne pogodbe se ne bo vršila' v Evropi v prihodnjih desetih! letih nobena vojna. Idejo za izvršitev navedenega pakta je sprožil Mussolini. -O-r- PROŠNJA Neko društvo v Clevelandu nas je naprosilo, da bi mu pripomogli dobiti 50 Jednotinih pravil. Ker menda istih nimajo več v glavnem uradu, zaradi tega prosimo ona krajevna društva, ki imajo morda še kaj Jednotinih pravil na razpolago, ali odveč, da nam iste dopošljejo po parcel pošti, za kar jim bomo zelo hvaležni. Radi bi namreč ugodili prošnji onega društva, ki pravila nujno rabi. Uredništvo Glasila. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tukaj v Ameriki in v starem kraju prežalostno \est, da nam je smrt za vedno ugrabila našega nepozabnega soproga in očeta. ANDREW BIZJAK kateri je umrl 2. junija ob 6. uri popoldne v St. Joseph bolnišnici. Milwaukee. Wis. Pogreb pokojnega se Je vršil dne 5. Junija s peto sv. mašo. pri kateri je bilo navzočega Številno ljudstva Zato nas veže dolžnost, da se vsem lepo zahvalimo. »Hvala lepa Rev. Bürbach-u za darovano sv. mašo zadušnico in tudi vsem ttetim, ki ste nas tolažili in pomagali pred pogrebom in pri pogrebu. Lepa hvala društvom sv. Jožefa, ki. 103 K. S. K. J., in Naprednost Slovencev, št. 3 J. P. Z. S., ter Na-rpdna Slovenska Zapadna Jed no ta, katerih član je bil pokojni vfcč let Hvala lepa mojemu bratu Anton Riblch, njegovi soprogi, mojim sestram in njih soprogom. Mr. in Mrs. Prank Bo-yance, Mr. in Mrs. Joseph Pauček in Mrs. Mary Zore. ko ste nas tolažili in nam pomagali v teh bridkih urah. Posebna hvala bratu mojega pokojnega soproga Prank Bizjaku iz Chicaga in polbratu John Kastelic iz Water town, Wis. Nadalje se prav lepo zahvaljujemo za darovane krasne vence in cvetlice ter za naročene sv. maše. Vence so darovali sledeči: dr. sv. Jožefa, št. 103, K. S. K. J., dr. Naprednost Slovencev. št. 3. J. P. Z. S. Narodna Slovenska Zapadna Jednota. Slovenska Ženska Zveza, št. 17, Mr. in Mrs. Joseph Pauček, Mr. in Mre. Anton Riblch, Mrs. Mary Zore, Mrs. Prank Riblch. Mr. in Mrs. John Kastelic iz Watertown. Mr. Prank Bizjak, Employees of West Allis Fuel & Supply Co.. Marquette University Chorus, Zeta Phi Delta Sorority, Weinstein & For man. N. S V. U. St. 5, Mr. in Mrs. Prank Boyance, Mr. Anton Bevez, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. John Turek, Mre. Fina, Mr. in Mrs. L. Potočar, Mr. in Mrs. A. Gazvoda, Mr. J. Tlsel, Mr. M. Leskcvar, Mr. in Mrs. Frank Kragel, Mr. in Mrs. Frank Udovich, Mr. Jchn Baboéek, Mr. Prank Carbonic, Mr. in Mrs. Joe Er-menc, Mr. in Mrs. A. Krese, Mr. in Mrs. John Dragan, Mr. in Mrs. Nick Lucas, Mr. in Mrs. Paul Lucas, Mr. in Mrs. John Spo-lar. Mr. in Mrs. Frank Ermenc, Mr. Vid Z agar, Mr. in Mrs. Jos. Kitak, Mr. Lee Sagemuller, Mr. in Mrs. J. Kovaclch, Mr. in Mrs. John Kastelic iz Milwaukee, Mr. in Mrs. Matt Pu gel, Mr. in Mrs. John Terskan, Mr. in Mrs. Radovicevich, Mr. in Mrs. Anton Kralj, Mr. Arthur Vander Heyden, Mr. Joseph Totnshe. Mrs. Joseph Walte, Mr. in Mrs. Frank Može, Mrs. Jos. Komar. Mr. John Kobe, Mr. in Mrs. Wenzel Kozmuth, Mr. in Mrs. Matt Stiglitz, Mrs. M. Henderson, Mr. in Mrs. Anton Kostanjevec, Mr. in Mrs. L. Loncarich, Mrs. Josephine Schlttsar, Mr. in Mrs. Lcuis Miklich, Mr. Joe Drager, Suban's Flower Shop. Za sv. maše so darovali sledeči: dr. Marija Pomoč Kristjanov St. 165. K. S. K. J., Mr. in Mrs. Frank Boyance, Mr. in Mrs John Petrich, Mr. John Tisel, Mr. in Mrs Marcus Bodovlnac, Mr in Mrs. Anton RecelJ. Mr. in Mrs. John Kovacek, Mr. in Mrs. A. Škrjanc, Mr. in Mrs. Frank Skok, Mr. in Mrs. Matt Kästelte, Mr. in Mrs. John Rozman, Mr. in Mrs. Frank Repovš, Mrs. Mary Sebanz, Mr. in Mrs. Louis Sekula, Mrs. Mary Planlnšek, Mr. in Mrs. Everett Vander Heyden, Mr. Anthony Mickic. Hvala lepa tudi pogrebniku Mr. Frank Ermencu, za lepo urejeni sprevod. Iskrena hvala vsem, kl ste dali svoje avtomobile in ste vozili pri pogrebu. Ôe enkrat lepa hvala vsem, kateri so nam kaj pomagali na eden ali drugi način, ter onim, ki so pokojnika obiskali in kropili na mrtvaškem odru. Ako smo pomotoma Izpustili kako ime prosimo, da nam oprostite, ker jim gre favno tako prisrčna zahvala. Ti pa, ljubi soprog in oče, spavaj mirno; zopet se bomo enkrat vsi združili s Teboj, tamkaj nad zvezdami. Sel .si od nas kemaj star 53 let k Mariji, Tvoji nebeški materi. Tukaj si nas ve? zapustil. Kako je vse prazno, kako vse tiho, ko Te ne vidimo več in no slišimo Tvoje besede. Naj Ti bo večni mtr in počitek, nam pa ostanejo nepozabni in dragi spomini na Te. Solza pada še nešteta, < tužno bije nam srce, • smrt nam vzela že očeta mi za vedno je moža. Dragi mož in ljubi oče! Več ne čuje Tvoj s® glas; v rakev so Te položili, in odnesli proč od nas. Dragi mož in ljubi oče pro6i Ti Boga za nas: da bi enkrat—če mogoče združil nas trobente glas. Žalujoči ostali: Mrs. Rose Biajak. soproga; Anna In Mary, hčere; Frank BUJak, brat. ZANIMIV slovenski \ dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo "Ameriška Domovina" kl izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti is cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti za šalo in za pouk Naročite se. Naročnina po Ameriki le $6.50 za celo leto. Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo. Ameriška Domovina . 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O, Ako hočete zvedeti za naslov kakega vašega sorodnika, znanca in prijate-lja; Ako imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo; Ako hočete da bo vaša trgovina, aH podjetje še bolj napredovalo, OGLAŠAJTE v največjem slovenskem tedniku "GLASILU" Skupno število stalnih naročnikov sedaj znaša 18,000. Vprašajte ali pišite glede cene na: Glasilo ReS. K. Jednote 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio i STOLI ZA REVSTAVRACIJE Dobil sem iz Jugoslavije večje število lepo delanih STOLOV iz vpognjenega orehovega in mahogany lesa, s pletenimi in ravnimi sedeži in jih prodajam po zelo nizkih cenah; kdor se zanima, naj piše na: A. SKULJ, 72-23—65th Place, Brooklyn. N. Y. West Allis, Wis., pieseca Julija 1933. V JUGOSLAVIJO mk* Him na hitrem ekspresnem parniku ILE DE FRANCE 28. julija, 19. avgusta, 5. septembra PARIŠ 11. avgnsta, 9. septembra CHAMPLAIN 5. avgusta, 24. avgusta Nizke cene na vse kraje Jugoslavije Za p*ja*alla ia »Mm listo vprm-•ajto iti« poooblaiiM« ifiiU Sreaeh, J&te M PUBLIC SQU ARE, CLEVELAND. O. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da nas Je nenadoma. ter nepričakovane smrti, v lepi mladeniški dobi za vedno zapustil naš ljubljeni sin in dragi brat Rudolph F. Pullman Preminul Je dne 18. junija t. 1. tragične smrti. Rojen Je bil v Jolietu 22. marca 1914., torej ob času smrti star šele 19 let. 2 meseca in 26 dni. Pogreb se je vršil dne 22. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa v Jolietu, 111., od tam pa na farno pokopališče sv. Jožefa Dolžnost nas veže. da se zahvalimo vsem. ki so nas tolažili in nam stali ob strani v tej težki in bridki uri. Posebna zahvala č. g. župniku Rev. John Plevniku in Rev. Matthias J. Hiti in Rev. George J. Kuzma za opravljeno slovesno sv. mašo zadušnico in spremstvo na pokopališče Dalje se zahvalimo za duhovne vence (naročen? sv. maše): društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. K. S. K. J.. De La Salle Alumni. Mr. in Mrs. Pred E. Korevec družina, Mr. in Mrs. Frank Russ Sr. družina, Mr. in Mrs. Frank Pullman. Mr. in Mrs. PKer Vcrdnik družina. Anna Marie Kallai. Mr. in Mrs. Fred Rigoni. Ml in Mrs. Anton Korevec, Mr. in Mrs. John Rožlch družina. QdT in Mrs. Albin Juričich družina, Mrs. Catherine Vidmar družina. Mr. in Mrs. Frank Stimar družina. Mr. in Mrs. Joseph Pe-rush družina. Mr. in Mrs. Anton Muhich družina. Mr. in Mrs. Frank Kunich, Mr. in Mrs. G. Kolar družina. Mrs. Elizabeth Ambrož, Mr. in Mrs. Victor Felix, Mr. in Mrs. Anton Russ družina. Mr. in Mrs. Jacob Popek, Mrs. Agnes Levandowski družina, Mr. in Mrs. Joseph Kaynish družina, Mrs. Mary Vrančur Sr., Mr. in Mrs. Frank Levstik družina Mr. Oswald Ambrož. The White Store Employees Ass n., Hie Nine O'clock Bridge Club, in Ho-gans Athletic Club. Dalje se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetlic s katerimi so okrasili njegov mrtvaški oder: Mr. in Mrs. Fred E. Korevec družina, Mr. in Mrs. Frank Gregorich družiAa. Mrs. Jean Težak in sinovi. Mr. in Mrs. Math Ramuta družina, Mr. in Mrs. Joseph Koynirh družina. Mr. Charles Koleto, Anna Marie Kal-lar, Mr. J. J. Cohen. Posebno zahvalo smo dolžni izrfči tudi društvu sv. Frančiška Šaleškega, kamor je ranjki spadal, ter članstvu društva za izkazano ljubezen in naklonjenost, kateri so hodili tri večrra kropit in molit k mrtvaškemu odru za vččni mir in pokoj duše ranjkega in ga spremili v velikem številu na zadnji poti na pokopališče. Najlepšo zahvalo smo dolžni vsem prijateljem in prijateljicam in vsem. ki so ga prišli kropit in za njega molit ob njegovi krsti, na mrtvaškem odru, ter se udeležili pogreba. Kaj-prisrčneja zahvala tudi vsem onim. ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Radi bi navedli njih imena, pa jih je preveliko število; zato naj velja prisrčna hvala obenem za vse skupaj. Zahvaljujemo se tudi pofrebnikoma Težak in Janco za lepo ureditev mrtvaškega odra in za lepo urejen pogreb. Še enkrat se najiskreneje zahvaljujemo vsem skupaj, ki so nam bili v kakoršnokoli pomoč v težkem času žalojti ob smrti našega ljubljenega sina oziroma brata. Tebi. prerano umrli ljubljeni sin in brat. želimo v raju večni mir in pokoj. Spominjali se Te bomo. dokler se zopet ne snidemo s Teboj tam, kjer ni več ločitve. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Oj usoda ti življenje nam prehitro zagreniš, radost v srčno nam trpljenje vsrm naenkrat spremeniš. Kruta smrt te odvzela je na tragičen način — v tvoji res najlepši dobi mlade niških let si moral zapustiti ta svet. Junij mesec rož cvetočih in duh- V p-obu tihem truplo Tvoje, tečih , vse prerano že trohni. Ah čemu dragi si nam vzel za- Duša naj tam v svetem raju klad se raduje večne dni! Dneve srečne in vesele nam spremenil v tugo in žalovanje, jad. Ljubi sin in dragi bratec. S Bi le Boga za nas: bi enkrat — če mogoč? združil nas trobente glas. Žalujoči ostali: John in Anna Puli man. starši; Jcseph. brat; Sophie. omožena Korevec. sestra; Fred E. Korevec. svak. Joliet. Illinois. 6. julija 1933. Frank Gaspersich ki je umrl 19. julija 1932. Dragi mož, preljubi oče. Eno leto, dolga doba h grobu spet smo sem prišli, v večnost že potekla Je; Solze nanj rosijo vroče, toda solza še nešteta truplo Tvoje kjer trohni. vsem hudo greni srce. Ni minilo nam še dneva, ni minilo še noči brez spominov na Te, kar Te več med nami ni. V dobi tega žalovanja misli nam nazaj hite, srečno skup ko smo živeli, toda zdaj grob krije Te. V spominu nam ostaneš vedno, ljubi oče in dragi soprog, v upanju, da nas bo zopet združil enkrat skupaj ljubi Bog. Žalujoči ostali: Frances Gaspcratch, soproga; Frank mL, sin; Bernice in Dorothy, hčere; Joliet, Illinois, dne 10. julija 1933. Kay PAGE 91X7 St. (Mr Ave., Cleveland, Ohio Jugoslavs Contribute to America's Progress ADDRESS Bj John R. Palandech, Delivered on Jugoslav Day, World's Fair, July 2 Ladies and Gentlemen: As chairman of the Jugoslav World's Fair Committee, I am privileged to welcome the > guests and visitors who are honoring us with their presence on this auspicious and memorable occasion. To those from out of » the city and state, I have the honor to welcome you on behalf of our illustrious governor, His excellency, Henry Horner, and on behalf of our distinguished mayor, the Hon. Edward J. Kelly. It is our pride and great satisfaction that, while the Jugoslav people are of the newer immigration, they have contributed their share to America's progress and prosperity in far greater measure than what their numbers would indicate. When I reflect on the early days of our country's history, I visualize Jugoslavs pioneering their way over the rugged trails to the undeveloped fields of the West, North and South, in search of better opportunities and more fertile land on which to settle. As far back as 1830. more than a hundred years ago, there were explorers, missionaries and pioneers of Jugoslav descent, led by Bishop Frederick Baraga, the great Slovenian apostle of the faith, who was for nearly forty years a missionary and one of the early teachers and benefactors of the American Indians. He was a worthy successor to Father Marquette and other missionaries who preceded him. In the period when the covered wagon was the most popular mode of transportation, we find our sturdy forefathers making their way to the promising riches of the West. There were many of them in the cavalcade of 1849 and the years immediately following, who prospected for minerals and ore, participated in the construction of railroads, the digging of mines, cultivating of farms and building the huge industries that have made this country the leading and the most prosperous nation in the world. In this generation we have been fortunate to have the inspiration and genius of great scientists, inventors, engineers, artists and educators who have made enviable names for themselves and brought credit and glory to our people. The names of Nikola Tesla, Michael I. Pu-pin, Henry L. Suzzalo, Ivan Mestrovic and many others stand as the pre-eminent examples of Jugoslavia's contribution to A Century of Progress. However, our contribution is not only to the arts and the sciences. We have given irryneas-urably in loyalty, patriotism and in supreme sacrifices for the American ideals and principle of democracy in defending and glorifying our flag and our country. In the successful struggle for the union of the nation, in our conflict with Spain, in the Mexican fray and finally in the World WTar, our blood was shed on many a battlefield, and our soldiers have contributed to many victories. The best evidence of that is the heroes we have given to the American army and navy. In Captain Louis Cukela we have a Marine Medals of Honor, a privilege enjoyed by only one other per son in the United States. Jake Alex Mandusich and the late John Mestrovich, who also merited the Congressional Medal and all the highest decorations conferred in the World War, by the American and every al lied government, have brought us outstanding fame and renown. Four Congressional Medals have been bestowed in our group for distinguished service in the World War, which is indeed an honor for our people to be proud of. These achievements are greatly supplemented by the fine character of manhood and womanhood that we have represented-here, which is highly commendable, and I am proud of the privilege to speak in your behalf. While our history is rich with heroic deeds, confirmed by examples of character and fortitude, seldom equalled in the annals of modern times, the present generation of Americans of Jugoslav extraction deserves great credit for its emulations of Jugoslav ideals and the presentation of their national traditions. The maintenance of their language, history, culture and costumes is a fine attribute and speaks well of their national pride and testifies to their high moral standards. It typifies the deep reverence and appreciation of the virtues and historic landmarks of their mother country. Such a people and the Jugoslav nation have earned a place in the sun. They are worthy of honor and respect from their neighbors, and merit the admiration of the nations of the world. It is such a group as we represent that makes the best of American citizenry. It behooves those, therefore, whose parents immigrated to this great country of ours to emulate the courage and ambition which they displayed when they left their firesides and weathered the storms of the seas and the uncertainty of a strange land to pave the way for a greater future for them. American citizens of foreign extraction, of which the Jugoslavs are an integral part, through their foresight, stamina and ability have done their share to design and build this magnificent exposition. Much credit is due to our group for its success and the presence here of the representatives of the federal, state and municipal governments, the army and the navy, and the high officials of A Century of Progress is evidence of recognition. It is a privilege for us to participate as Jugoslav Americans in this gigantic centennial celebration, which will long live in our memories and serve as a guiding light and inspiration for generations to come. —-o- KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Bnnfch, chairman, 2027 W. 22d PL. Chicago, 111. Pauline Treves, 1229 Lincoln St., North Chicago, UL Josephine Ramuta, 1808 N. Center St, Joliet, 11L John J. Kordiah, 328 How-ard St, fKitK*»!-», Mb... Anton Grdina Jr., 1083 E. 62d St, Cleveland, O. F. J. Sonic, 222 87th St, Pittsburgh, Pn. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St, Milwaukee, Wis. THE POWER OF WORDS Laughter immortal by the tokens it sends officer with two Congressional back from beyond the grave. And Thai's All? Fullback (looking at semester grades) : Well, I'm as famous as Washington now. Halfback: How do you figure that? Fullback: Well, I went down in history. -o- Fraternal insurance is financial faith well founded; it is hope made certain by fruition; it is charity eclipsed by lack of want; it is human love made Words are tools with which you work; master them all. For words are as delicate as glass and as dangerous as fire on the one hand, and on the other, as subservient as an honest vessel. If you are expert in work manship, you are equipped with the most powerful weapons and the most useful tools in the world. If you are a master at talk, you'll never balk. Thoughts are the children of your brain and words are the garments they wear; do not make tramps of them. Words are all powerful; they can wreck homes, destroy lives, ruin business and devastate property. A single word may precipitate whole empires into a bloody embroglio, or it may prevent such a catastrophe; a jury may pronounce the word "guilty" and send an innocent man into eternity; multitudes mty say "yes" and elect a tyrant to betray them. Stop! Think! Contemplate the power of words. Think well before you clothe your thoughts; man and his handiwork decline and rot, but a word has eternal life. Lincoln uttered a few words at Gettysburg and they have become immortal. The English language is a gold mine and it is free for all, but the big nuggets lie deep, and only the persistent miners ever strike a find. It is never too late—now is your time. Stake a claim and make a name. See that great structure of steel and concrete going up? Hundreds of men are busy working on it. Masons with their trowels; carpenters with their saws; structural workers with their modern machines; but the directing genius back of them all is the man whose tools are words. To the weaver of words is entrusted the responsibility of creating, of building, of influencing. The potentialities of the English language are as immeasurable as the blue expanse above. The limitations are in you. Opportunities are rotting at your very door because you are not equal to the occasion. Words are missionaries with which you may explore the realms of tomorrow. They fly into the darkness of the future and return with their message of fortune. Awake! The power of words is only equal to the power of thought that promotes them. All words are vain without the brain. The most severe beating any man ever received was to be whipped with words. The prize fights of tomorrow will be on the rostrums of our educational institutions and the gladiators will use only words as weapons. Words can stir the human emotions and passions; words The best tonic in the world is joyous laughter. To man, alone, has been granted this gift. How we hate to meet the in dividual with the long face who seems to be turning his life to that doleful old hymn, "This world's a wilderness of woe, this world is not my home." How our hearts thrill when we meet the cheery friend, whose lips are curved by the grace of laughter. Laugh and the world laughs with you." Laughter will cure most of the worries of life. Is everything going wrong? Go to your looking glass and smile, then laugh. Your heart will begin to throb with joy and you will be able to tackle your problem with courage and cheer. Laughter is not only a mental tonic, it is one of the best physical tonics. Laughter exercises the great organs of the body. It increases the lung capacity by one-half, drives out the stale air and allows the lungs to fill with pure, health-giving ozone. It stimulates the heart; during laughter the heart responds to the mirthful outburst by beating more vigorously and by sending more blood'to each little cell in the body. ~ Laughter stimulates the action of stomach, liver, pacreas and intestines. It increases appetite, aids digestion and prompts a feeling of general well-beini Children laughiasly. Whole-some' gigglircg^gBlb"wttlt Titt* ural youth and health. A great physician has said. "Those who laugh the most are CONTBIBUTOB8 In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to Intended publication. 6. Manuscripts will not be returned. 7. Address mmmnnt^tlons to Our Page, «117 8t Clair Ave., Cleveland, O. Editor: Stanley P. Zupan. A SERMON IN INSURANCE It is a Christian duty for men to protect themselves and their families with insurance. The great fraternal and insurance institutions of this country are by-products of Christianity and the Church. Thrift is a by-prod-uct of religion. Just as the old proverb that "cleanliness is next to godliness," means that cleanliness is essential to godliness, so thrift is essential to a Christian life. The most thrifty people in this world are religious people, and the most truly religious are thrifty. Insurance compels us to save. I hope the time will come when every man in America will be compelled to set aside a fraction of his wages to insure himself and his family against sickness and old age. This would not be a hardship, while it would make him more of a man. FrateraaKsra, Remedy for Crime A great deal of the sin and the crime in the world is, when traced back to its final cause, due to the loneliness of the human heart. Thousands of us fool ourselves into believing that we would enjoy life better if we could be alone. It is true, of course, that too much "going with the crowd" destroys initia tive and ambition—though it is also true that these things create ambition and initiative. We need to be alone occasionally to check up on ourselves. But it is the nature of man to want to be with other men. Those who have experienced the .terrible feeling of being alone in a strange place know what solitude means. We have mentioned before the temptations, especially of the young, when they are thrown into a big city without any friends. In the guise of friendship evil companions, men and women efferthemselves. Withoutdoubt most of ¿he world's crime has started from just that. Give a man a-happy environment. Give him an interest in life, whether it is athletics, books, membership in a society which looks after his social welfare as well as his religious and financial welfare and it is highly improbable that he will be seduced into the criminal ranks. He is not compelled, to adopt crime as a profession, for his society is constantly reminding him of his duty to himself and his family. He will not be led astray because his companions are not the type to do it. Crime is a great problem in every nation. And fraternalism is one of the most powerful means of preventing it. And as Ben Franklin said, "An ounce of prevention is worth a pound of cure." To rid the world of crime the most effective meth-,'od is to stop it before it begins. Tells of Beauties and Views of West (Continued From Last Issue) "The boys surely did get plenty of pep all of a sudden and to you folks who have boys here, don't worry about them, because they are happy and the only regret that they probably have is the fact that you were not with them to enjoy that most wonderful trip and the beautiful scenery we have here. Mountains were surround- Insurance is a social blessing, because it? helps to start young ¡ng us on all sides, rock forma-peoJrt# to -p«e**+ W the fu- tions of all shapes, sizes and ture. Insurance tables show colors. The moon began to shine that eight .out of ten persons over a snow-capped mountain, who reach 65 years of age are and it was really a pretty sight, the ones who live the longest dependent. Just think of it, "The Glacier National Park and have the best health, four-fifths of us, after working is such a pretty spot that it is Laughter has a real curative all of our adult years, are really beyond my description, value. It is good to laugh dur- doomed at 65 years to be de- i only gave you a little idea of ing a meal. Laughter is the best pendent for bread and clothes ;what our trip was like. As we tonic in the wQrldJ' upon charity of our relatives, came into Idaho we could see The wise man who wrote the And this is mainly because we lumber camps, and rivers in Proverbs said, "A merry heart have been careless spendthrifts, which they floated the logs, doeth good as a medicine." Let and have failed to provide for Along the railroad we could see us find again the gift of the the future. It is a terrible thing j0ng poles piled up ready for to be poor and old—but it is not shipment. There is a river run-necessary. It is not only hard njng alongside of the railroad on the old person himself, but and it is really a pretty sight it is hard on everybody else with the beautiful clear sky concerned. Young people ought and mountains for a back-to face this matter while young'ground. and strong. A small amount put <