129. številka.
Ljubljana, v soboto 8. junija 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja VBak dan zvečer, isnmfil nedeljo in praznike, ter velja po poitl prejeman za evetro-ogreke dežele za vse leto 26 K, za poi leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano :• -.: pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom rac*ona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša vmina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatvo naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Itiriatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, je w> dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12.  Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga st. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna TIskarna11 telefon št. 85.
„Gospodarska zveza".
.Katoliška gospodarska organizacija ne* sloni na zdravi podlagi" — to prepovedujemo in dokazujemo s fakti skoro dan na dan, in vsak dan nam donaša novih dokazov. Kdor pa Se doslej ni prepričan, da je temu res tako, kdor Se doslej ni hotel verjeti, da je to gola resnica, in da nastane iz katoliške gospodarske organizacije velika narodnogospodarska nesreča, tistega mora spreobrniti bilanca .Gospodarske zveze" za rninolo leto.
„Gospodarska zveza0 je središče vse gospodarske organizacije klerikalne stranke, krog nje so zbrani najsposobnejši možje, kar jih ima klerikalna stranka, dejanjski vodja pa je izkušen nekdanji praktiški trgovec. Misliti bi torej bilo, da uspeva vsaj ta centrala, da se vsaj pri tej gospodarstvo pre vidao, ravna in je vsa urejeno strogo po trgovskih predpisih.
Toda bilanca ,Gosp. zveze" kaže, da je tudi to osrednje društvo korenito za voženo, kaže nam, da se ima to društvo zahvaliti prav za prav le izredni okolščini, da pristojna oblastva pri registriranju niso pazila na določbo § 17. društvenih pravil, da mu ni treba nesti ključev na deželno sodišče in napovedati konkursa.
Z ozirom na velike gospodarske inte rese, ki so angažirani pri 8Gosp. zvezi" in okrog nje zdroženih konaumnih društev in posojilnic, si štejemo v dolžnos , da na podlagi te bilance pojasnimo dejanjski po ložaj .Gosp. zveze".
Pred vsem konstatiramo, da priča ta bilanca za prvo leto društvenega delovanja, s kako smešnimi sredstvi skuša .Gosp. zveza" nasuti občinstvu peska v oči in obuditi mnenje, da ima Bog vedi kako velikanski delokrog- Izkazala je za prvo leto 2,583 778 kron 64 vin. prometa. Toda če se pregleda izkaz o prometu, se vidi, kakšen humbug se je tu vprizoril.
.Gospodarska zveza" ni dru-ega nič, kakor na vadna komisij •
ska trgovina in agentura, kise bavi s tem, da kupuje različno btago in ga zopet prodaja svojim Članom. Kupovanje in pro dajanje blaga je njen posel, in kar blaga kupi in proda, to je njen promet, vse drugo so le posledioe te kupčije. Glasom račun* skega zaključka je kupila „Gosp. zveza" v lanskem letu za 580.548 kron 39 vin. blaga, in ta svota reprezentira njen promet. Kar je dobila na proviziji, na škonti, kar kaže račun upnikov in račun dolž ni kov, račun inventarja in uradnih stroškov, to se na noben načia ne sme šteti v pro met. .Gospodarska zveza" pa je popolnoma protipravilno vračunila vse te neizogibne posledice svoje kupčije z blagom v promet, samo da bi izkazala kar mogoče veliko prometa. V ta namen se ni vstrašila niti prav navadnega slepila. Vštela je v promet tudi denar, ki ga je vložila in dvignila iz poštne hranilnice, in na ta način za dober četrt milijona pomnožila svoj promet, dasi je čisto vsejedno, če ima denar v bla gajni, ali Če ga nese v poštno hranilnico. Bančni zavodi, ki imajo dobiček prav pri prometu z denarjem, izdajajo pač take računske zaključke, na noben način pa trgovina z blagom ne sme tako postopati. Resnični promet „Gosp. zveze" torej ni znašal 2l j milijona kron,am pak le 580 000 kron.
BGospodarska zveza" ima sicer uvedeno dvojno knjigovodstvo, vsled česar zamore marsikaj prikriti, ali tudi njen izkaz o pro metu nam razkriva več zanimivih atvarij.
Pred vsem pogrešamo saldo prenosa. Sedanja .Gosp. zveza" je vendar nastala iz prej obstoječega, po žlindri zaslovelega dru štva jednacega imena. Prevzela je od tega društva vse, kar je imelo. Ali se je to kar vpiealo v posamične konti?
Tudi izvor glavnice v znesku 4453 K nam ni jasen. Odkod je dobila .Zveza" ta denar? Člani ga niso vplačali, ker so njih deleži posebe izkazani. Ako ta glavnica ni fiagirana, potem je mogla , .'-j veza" ta denar
dobiti samo od prejšnje zveze, katere ded Sčino je prevzela.
»Zveza* ima za vsako najmanjšo stvar poseben konto, celo za provizije in Škonte. To je popolnoma pravilno. Nepravilno pa je, da nima tudi posebnega konta za »Narodnega Gospodarja", čigar izdajanje je vendar posebno podjetje .Gosp. zveze", in nepravilno je tndi, da nima posebnega računa za ekspenzar dr. Šusteršiča.
Stroški za ŠusterSičev ekspenzar se nahajajo bržčas mej dolgovi „Gosp. zveze", saj je znano, da si pusti dr. Šusteršič ta ekspenzar od „Ljudske posojilnice" eskom-ptirati. Dohodke in izdatke .Narodnega Gospodarja" pa je prej kotne iskati v računu uradniških stroškov. Ta manipulacija je več kot čudna, in se mora vsakdo vprašati, zakaj nima .Narodni Gospodar" svojega konta, ko se oelo za potne ttroške uradnikov vodi pesaben konto, Se prav spadajo v račnn uradnih stroškov. Ta manipulacija je silno sumljiva.
Razkaz o prometu nam v zvezi z računom o izgubi in o dobičku ter z računom bilance razkriva, kako silno lahkomiselno je vse gospodarstvo tega društva, razkriva nam, da je to društvo prav za prav že danes pasivno.
To, da je društvo za lansko leto mo ralo izkazati izgube 10547 K 43 vin., še ni najhuje. Pravo stanje društva se razvidi šele iz tega, če se primerjajo aktiva in pasiva, kajti tu se vidi, da ima društvo danes ne glede na deleže najbrž več dolga, kakor pa aktiv.
Društvo je dolžno .Ljudski posojilnici" 151323 kron 90 vin., drugim upnikom pa 30.078 kron 45 vin., skupaj ima torej .Zveza" dolga 181 402 K 35 vin., h kateri svoti pa spadajo prav za prav še vplačani deleži v znesku 51.997 K.
Toda kakšna so aktiva! Od raznih dolžnikov ima društvo tirjati 21.792 kron 97 vin, od konsnmnih dru Ste v (!!) pa ima tirjati kar 146.173 K 03 vin Tir jat ve
znašajo torej skupaj celih 167.96G kron.
To je naravnost brezvestno, da se upa .Gosp. zveza" te tirjatve postavljati v račun kot do zadnjega krajcarja iztirljive. To sme storiti kaka hranilnica, ki je pupilarno varno intabulirana, nikdar pa trgovec z blagom. Vsak, tndi najrevnejši kramar ve, da se nikdar ne dajo iztirjati vse tirjatve, in kadar sestavlja svoj račun, odpiše vedno primeren znesek od takih tirjatev. .Gosp. zveza" bi to morala storiti toliko bolj, ker se vendar sama zaveda, da od mnogih kon-sumn h društev ne dobi denarja, niti če zadružnike spravi na boben. Gospodarstvo pri konsnmnih društvih je občno znano. Tam se je dalo toliko na upanje, da se ne more denar iztirjati, tudi pri najboljši volji ne, sosebno ker so največji dolžniki navadno taki ljudje, ki nič nimajo. Ako bi bila hotela .Gosp. zveza" sestaviti solidno, vseskoz pošteno bilanco, bi bila morala od teh tirja te v odpisati vsaj deset odstotkov, torej okroglo 17.000 kron, kajti s toliko izgubo bi morala računati tudi v najugodnejšem slučaju.
Toda .Gosp. zveza" tega ni storila, da bi izkazala kar možno malo izgube. V taisti namen je storila podobno manipulacijo tudi pri dveh dragih postavkah. Iz izkaza o prometu se vidi, da je .Gosp. zveza" lansko leto izdala za tiskovine 15 6 78 kron 11 vin. To je naravnost škandalozno in kaže uprav neverjetno lahkomiselnost. Največji del te svote se je izdal za nakup trgovskih knjig, urejenih, če se ne motimo, za knjigovodstvo po američanskem sistemu. To se imenuje dobro gospodarstvo! Priprosti kmetje in kaplančki, ki še jednostavnega knjigovodstva ne razumejo, pa naj vodijo knjigovodstvo kakor kaka banka! Ko je .Gosp. zveza" napolnila svoj magacin s temi knjigami, je zaukazala, da si morajo vse zadruge urediti nove knjige, in ta nkaz se je tudi izvršil.  Samo revna mlekarska
LISTEK.
S pota.
Velečislsna gospa!
Obljubil sem, da Vam že po preteku tedna opišem .vtiske8, katere je napravila Bstostolpa, zlata" Praga dotlej na moje srce in na moj razum Troje tednov ja že minulo, a razen štirih, petih razglednic niste dobili nikakih pisanih .vtiskov". Ker se bejim, da me ob moji vrnitvi sprejmete z najstrašnejšimi bliski svojih — pardon! — čarobnokrasnih očij, ter da mi za kazen tri tedne ne dovolite poljubiti svoje — ah, tako nežne in vendar toli krute! — ročicei hitim Vam pieati danes, dasiravno se ne upam nadejati, da bode Vaši radovednosti zadoščeno. Ali že iz dejstva, da sem mogel zanemariti Vas, velečislana gospa, ste iz-previdela, kako zelo se mi je piikopilo to mesto, ki mu glede lega z\ Neapoljem in Carigradom v vsej Evrcpi baje ni para.
Da, Praga je krasno mesto, vredno najponosnejšega kralja. Ti veliki, lepi trgi, te široke, ravne ulice s prelepim, pisanim trotoarjem, visoke, moderne palače najokus nejše arhitekture, velikanske, velezanimive cerkve, najelegantnejSi, z vsem konfortom opremljeni hoteli, imponujoče dolgi in široki mostovi z mnogimi kipi, zgolj imenitnimi umotvori, razkošni denarni zavodi, v ka
terih se ne nagledaš prekrasnih slikarij, kipov, bronastih ornamentov, herm, soh i. dr. ter bogastva mramorja, električni tramway s svojimi elegantnim?, veleokus nimi, izredno dolgimi vagon', mestna železnica, — vse, vsa kaže, da je Praga moderno veliko mesto, ki hodi v svojem napredku vštrio prvim evropskim stolicam. Ali Praga je tudi po svoji legi in v svoji celoti prekrasno mesto. Impozantna Vltava s svojimi monumentalnim! mostovi in par ni ki se vali skozi mesto ter ga opasuje kakor ogromna kača, nad Malo Stranjo pa se dviga kakor gigantska krona Hradšin s svojimi kraljevskimi in plemiškimi palačami in cerkvami.
Hrađšin je zanimiv in slaven kamor stopiš in kamor pogledaš. Tu je velik del zgodovine češkega kraljestva, pa tudi avstrijskega cesarstva Tu je vsak kamen svet in vsak prostorček priča in pripove d uje o moči in slavi čeških kraljev in ple menitašev, o kremenitem rodoljubju Pra žanov ter o genialnosti čeških umetnikov. Hradšin je ogromen zgodovinski muzej, kamor hodi ponosni Čeh veselit se nek danjih slavnih časov, a kamor hodi iskat tudi utehe v sedanjih dneh boja in ponižanja.
Pig'e-3 s Hradšina preko Prage je nepopisno čaroben. Tu se more razumeti, zakaj se imenuje stostolpa in zlata, kajti stolpov in leakečih se kupol vidiš odtod
nebroj. A to morje hiš je okusno zavito med velike zelene šopke — vrtove in parke, tam v ozadju pa ga obdaja zeleno hribovje in gričevje s cerkvicami in vilami. Slavni VvSehrad je videti celo prav blizu.
Praga je torej krasno, moderno, a — zlasti na Mali Strani — hkratu historično prezanimivo mesto. Seveda je moderniza oija največja sovražnica historije, in regu laoija praških trgov in cest je uničila že marsikaj zgodovinsko neprecenljivega. No, iz srede Pražanov se je dvignilo društvo, čegar namen je skrbeti za ohranitev zgodovinskih znamenitostij, odkupovati in ohraniti jih. Društvo dobiva od vseh stranij velike podpore, zato mu je bilo možno že doslej delovati za ohranjanje stare zgodovinske P.age z najboljšimi uspehi.
AH Praga je pred vsem slovansko mesto. To vidiš in čutiš z vžitkom vsak hip! Kamor priđeš, vse govori le češko. Vsako nedeljo in praznik je pred poldnem na Pfikopih elegantna promenada. Široki trotoar je na obeh straneh poln najelegant-nejšega, najfinejšega in najbogatejšega praškega občinstva. Tu se lesketajo demanti in biseri, tu šume najdragocenejše toalete, tu moraš občudovati lepoto Čahin, ki delajo toli zdrav, čvrst in naravno vesel vtisk, tu vidiš češke prvake politike in umetnosti, skratka: tu na Pfikopih se zbira cvet in sad češkega razumništva in boljaratva — a nemške besede skoraj ne slišiš! Vse go-
vori češko — tudi uniformirauoi in p'e-miči! Nemški del Pražanov se izgublja v češkem navalu brez sledu.
V Pragi ne poznajo ljubljanske mode, ki smatra nemščino znakom nobleae višje naobraženosti in bogastva. V Pragi je češčina absolutna gospodarica, nemščina pa ponižna pastorka. Po hotelih, re3tavran-tib, kavarnah, v gledališču, na promenadah , v tramwayu — povsod, se čuje govoriti malone zgolj češčino! Da., nemščine Pražani niti takrat nočejo rabiti, ko bi jim bilo sporazumljenje mnogo lažje, nego se rajše trudijo s svojo materinščino tako dolgo, da zadovolje sebe ali tujca. Čeh ni kakor Slovenec, ki je nekako vesel, če more pokazati, da zna govoriti tudi nemški ter v svoji uslnžnosti sploh nagovarja tujca v tujš5ini. Ne, Čeh prisili tujca, da razume češčino, ali pa mu rajši obrne hrbet. Le v sili in le iz uljudnosti se poslužuje Čeh nemščine, katere pa mlajša generacija niti ne zna, ker se zdi češkim roditeljem — nepotrebna!
Da, Praga je slovansko mesto. To vidiš na samočeških uličnih napisih, na večinoma samočeških trgovskih in obrtniških izveskih in deskah, na slovanskih imenih ulic, trgov, nabrežij, vrtov in mostov, — to vidiš na slikah in kipih po hišah in v palačah, v gledališču, v muzejih fiaančnih zavodih ter povsod na javnih mestnih hišah. Češka prešlavna zgodovina,
zadruga v Radečah, ki Šteje 23 Članov, je morala plačati 150 kron za tiskovine. S takim, že na odernStvo spominjajočim zaračunavanjem je dobila .Zveza" lani 4047 kron 52 vin. Od ostanka je pač odpisala 1283 kron 2 vin., toda v bilanoo je po stavila mej aktiva 10 347 kron 57 vin. Star papir in stare knjige ceni društvo na 10 347 kron! To že sili na smeh! Ko bi druStvo danes likvidiralo, ne dobi za ta papir niti 500 kron, in zato je že pre drzno, da se upa mej aktiva Šteti 10 347 kron. .Gosp. zveza" ne more in ne bo nikdar tega denarja dobila, in je tudi v najboljšem slučaju vsaj polovica izgubljena.
Tudi vrednost blaga se ni pravilno postavila v bilanco. Izkazuje se, da je blago vredno 32 375 K 83 v. Od inventarja in od starega papirja je društvo pač nekaj odpisalo, od blaga pa nič in vendar je jasno, da se blaga vedno nekaj pokvari.
Iz vsega tega izhaja, da je dejanjska izguba veliko večja, kakor jo društvo izkazuje. Od terjatev izgubi društvo gotovo 17.000 K, stari papir, ki ga društvo ceni na 10.347 K 57 v, je komaj polovico tega vreden, in in se sme zanesljivo računati, da bo pri njem izgube vsaj 5000 K, a tudi od zaloge blaga, cenjene na 32 375 K 83 v. se mora odpisati vsaj 11 odstotek, torej 3237 K. Dejanska izguba znaša torej vsaj 32.870 K 43 v., a prikrila se je v bilanci na umeten in nedopusten način.
Velika ta izguba pride toliko bolj v po-štev, ker je Gosp. zveza vendar dobila skupaj 10.000 K v dar od države. To subvencijo je zapravila, ne da bi se iz računa razvidelo, kam je pošla, kajti tudi o subvenciji ni vodila Zveza posebnega konta, dasi jih ima sicer vse polno.
Vpoštevati pa je to izgubo tudi zate gadelj toliko bolj, ker je „Gosp. zveza, sistematično težila na to, da naredi čim več dobička. „Gosp. zveza" se sicer postavlja v jedno vrsto s kmetijsko družbo", a vendar dela „Gosp. zveza" tako, kakor zasebni špekulant, ..Kmetijska družba pa kakor dobrodelen zavod. ,,Gosp. zveza1- kupuje blago na debelo. Dobila je Skonte 8215 K 60 v., a svojim odjemalcem je od tega dobička prepustila le 2160 K 45 v. pobasala pa v svoj žep 6055 K 15 v. Isto vidimo pri proviziji. Gosp. zveza8 je dobila na proviziji 849 K 11 v, odjemalcem je dala 84 K 82 v. sebi pa pridržala 764 K 29 v. Tudi pri blagu izkazuje dobička 4254 K 96 v. „Kmetijska družba" ne postopa tako. Kmetijska družba ne išče ne krajcarja dobička. Vse daje svojim članom po tisti ceni, kakor jo blago v resnici stane in sicer daje t u di ves škonto in vso provizijo odjemalcem ter zase ne pridrži č i s t o n i č. Tu se vidi velikanski razloček mej »Kmetijsko družbo" in .Gosp. zvezo".
češki slovanski učenjaki, umetniki in po litiki, češko ljudstvo iz raznih krajev — le to je snov češki javni umetnosti. In zato ni čudno, da je moderni Pražan, ki ima pred očmi vedno te slike in te kipe domaČega sujeta, vendarle velezaveden, trd in neizprosen patriot!
Ako bi hotel posnemati nekatere slo venske kler. potujoče feljtoniste, bi Vam, velečislana gospa, sedaj le začel natančno popisovati posameznosti, naštevati imena in številke ter renomirati z najmanjšimi detajli. Dotičnim feljtonistom je to lahko, ker so si nakupili knjig in brošur, iz katerih prepisujejo, izpiske pa oblivajo le s tenko svojo polivko. Tega jaz ne bom storil. Knjig in brošur o Pragi in njenih zname nitostih si nakupite lahko sama, — meni je le na tem, da Vam podam ob kratkem sliko svojih lastnih celotnih vtiskov.
Vas, kot narodno delavno damo, bode gotovo zanimalo, kako nabirajo Čehi prispevke za svoje ustanove in svoja društva. In prav v tem oziru so me s svojo originalnostjo Pražani jako prijetno iznenadili. Skoraj po vseh restavrantih sem zapazil po stenah nekake diplome, tesno drugo poleg druge. In na vseh se vidi napis „Matice školska". V Pragi in na Češkem sploh imajo namreč navado, da hranijo po javnih lokalih nabiralne puščice. Kadar je gostilniška družba najveselejša ~ (in kamorkoli sem prišel, povsod sem
Končno  je pri ocenjevanju izgube
vpoštevati tudi to, da .Gosp. zveza" od deležev ne plačuje nikaoih obresti. Ako bi morala obresti plačati, bi bila izguba še večja.
Prvo leto poslovanja .Gosp. zveze" nam kaže kolosalno lahkomisel nost, s katero se v tem društvu gospo-gari. Društvo ki nima več kakor 4453 K obratne glavnice, se upa narediti dolga nad 181 000 K in kreditirati bankerotnim kun šumnim društvom ter drugim dolžnikom skoro 178000 K. To je tako ne 8 o lidno,   tako   drzovito   in obupno s pe k u 1 a n t s t v o, d a s i nuj šega ni misliti mogoče.
Ako se vse postavke v računskem zaključku trezno prevdarijo, se spozna, da je društvo že danes prav za prav pasivno. Konkursa mu pa ni treba napovedati, ker jeza pokritje izgube io sploh pasiv preskrbljeno v pravilih. § 17. društvenih pravil določa namreč, da se letna izguba, ako ni re-servnih zakladov, odpiše od deležev in sicer najpred od deležev I. in II. vrste a od teh kvečjemu v znesku ene dese tinke, tako d a p r i d e o d v s a c e ga glavnega deleža I vrste kvečjemu 100 K inodvsacega glavnega deleža II. vrste kvečjemu 20 K; če to ne zadostuje, seposeže zopetnate deleže, a zvezine zadruge morajo o dpi sane zneske takoj plačati.
Kako se je taka določba mogla registrirati, nam je popolnoma neumevno. Na ta način se lahko zgodi, da morajo imettlji deležev vsako leto doplačevati, da bodo lahko trikrat in štirikrat vp'ačali jeden in isti delež in še vedno nosili vso garancijo (§ 58 Zvezine zadruge jamčijo poleg s svojim deležem še z dvakratnim zneskom istih. Redni člani pa jamčijo poleg z zneskom svojih deležev še s štirikratnim zneskom istih.)
Od .Gosp. zveze" izkazana izguba v znesku 10 547 K 43 vin. se mora torej v smislu § 17. društvenih pravil (mora!) in ker nima društvo nikacega reservaega zaklada pokriti na ta način, da se odpiše od deležev I. in II. vrste in bodo morale zadruge odpisane zneske takoj doplačati. Glasom .Slovenca" so imele zadruge, zbrane okrog Zveze, lani 36 deležev prve vrste in 75 deležev druge vrste. Te zadruge bodo plačale izgubo. Toda desetinka ne bo zadostovalo. Če se namreč odpiše od deležev I. vrste le desetinka, to je po 100 K od vsacega, torej skupaj 3000 K, in od deležev II. vrste po 20 K, torej skupaj 1500 K, še ni po krita izguba, ampak ostane še nepokritih 5447 K. Zgodilo se bo toraj, kar je predpisano, samo za izredne slučaje, odpisati se bo moralo več ko 20% vseh deležev I. in II. vrste.
To je i peh gospodarstva proslavljane .Gospodarske zveze" v prvem letu njenega
našel restavrante polne!) — se dvigne kaka dama, gospa ali gospica, ali gospod, vzame puščice ter hodi smehljaje in lju beznivo ae šaleč od mize do mize. In vsak gost seže rad v žep ter vrže v puščico par novčičev. Tako se v vsaki gostilni vsak večer nabere za češko šolsko matico — istega namena kakor naša družba sv. Mohorja — nekaj kron. Kadar se nabere 200 kron, se pošljejo odboru, ki potrdi prejem novega stotaka s tako diplomo. Največji ponos gostilniških gostov je, da imajo po zideh čim največ takih diplom.. . Ali bi se ne dalo tudi na Slovenskem poskusiti s takimi diplomami na korist naše šolske družbe? —
A še na druge načine nabirajo Pražani narodne prispevke. Sredi parkov ali koncem mostov so postavljeni lični in elegantni nabiralniki s steklenimi stenami. Opremljeni s primernim pozivom na patriotizem vsakogar, ki gre ondi mimo, nabere* tudi ti nemi nabiralniki velike svote za narodne namene. Vsakdo, kdor gre mimo nabiralnika, vrže vanj vsaj 2 h, ter se veseli, ko vidi skozi stekleno steno, da je kupec denarja povišal vsaj nekoliko.
Da, da, češka požrtvovalnost in velika narodna zavednost, krepka, ponosna samozavest se vidi v Pragi povsod in vsak hip. In mene, pohlevnega, plahega, bore Slovenca ta ponos Čehov dviga in polni a novim pogumom!        (Konecprih.)
delovanja, tiste .Gospodarske zveze", ki hoče kmeta rešiti in mu pomagati do blagostanja! -
V IJuhlJuiil. 8 junija.
Iz državnega zbora.
Investicijska predloga  je zadobila že najvišjo sankcijo. V neka terih dneh morata drž. zbor in gospodska zbornica ter delegacije svoje d elo dovršiti, a posla je še mnogo. Tuli gospodska zbor niča ima sedaj večerne seje. V najkrajšem času se dožene tudi zakon glede vedo cestnih naprav.  Na dnevnem redu stoji sedaj zakon, ki se tiče  deveturnega dela pri rudokopih. Tudi budgetni provizorij se čim preje dožene. Tudi ministiski svet je imel   redvčerajšnim popoldne zelo važno, dve uri trajajočo seje, katere  so  se vde ležili vsi člani kabineta. „Nar. Liatya po ročajo, da misli poljedelski minister baron pl. Giovanelli odstopiti in baje stopi na njegovo mesto grof Buqury alt profesor dvor. svetnik Marchet.
Tolstoj na carja.
.Times" je objavila pismo grofa Tolstega na ruskega carja in na vlado, ki se glasi takole : .Carju in njegovim svetoval cem ! Še umori? Še klanja po cestah? Ša strah in obup, ki izzov6ta na eni strani grožnje in krive obdolžitve, na drugi sovraštvo, maščevalnost in odpor? Zopet je razdeljen ruski narod v dva sovražna ta bora, in namerava se, izvršiti največja zlo dejstva. Možno je, da se sedanje g banje, kot vsa prejšnja, zatare s pomočjo vojaške sile Toda možno je tudi, da izprevidijo vojaki in policijsti, na katere stavi vlada svoje naj7e5je zaupanje, da so s tem, ker izpolnujejo ukaze, morilci svojih bratov — in možno je, da se potem upi 6 Čutcdi bi se sedanja agitacija dala začasno zatreti, docela zadaviti je ne bo mogoče. V senci skrivnosti se bo razširjala nadalje, se prej ali slej pojavila iznova, se dvignila s podvojeno silo ter povzročila še večja trplje nja in še večje zločine, kakor so oni, katere moramo objokavati že sedaj. Zato prosimo, naj se stori sedanjim razmeram konec " Tolstoj navaja na to reforme, ki so po njegovem mnenju potrebne. Zahteva predvsem iaprememb glede razmerja delavcev do delodajalcev, odpravo kmete ob težujočih davkov in telesne kazni ter od stranjenje vseh zakonov, ki rušijo osebno svobodo. Pismo se završuje takole: .Obračamo se do vas vseh, na carja, na člane drž. sveta, na ministre, na osebe, ki so v carjevi bližini, na vse one, ki morejo po magati, da se ustanovi v družbi mir, ter da jo oproste trpljenja in zločinstva. Obračamo se do vas ne kot na sovražnike nego kot na svoje tovariše in brate. Nemožno je, da bi v družbi skupnih interesov bili samo nekateri srečni in zadovoljni, vsi drogi pa trpeči. Ljudje ne morejo biti srečni, dokler ne zavlada med delajočimi zadovoljnost, ki je temelj vsake družbe. Pomagajte izboljševati maso, množiti njeno svobodo in njeno vest! Potem boste srečni i vi!
Vojna v Južni Afriki. Najnovejši poraz Angležev v Južni Afriki in dejstvo, da so si pridobili Buri z osvojitvijo mesto Jamestown v Kaplandiji zbuja v Londonu velik strah. ,Daily Maila konstatuje, da dokazujejo ti veliki vspehi Burov, da so angleške čete v Južni Afriki nezadostne. „DaiIy News" pa menijo, da je prišel sedaj pravi trenotek, ko se more Burom ponuditi časten mir. Sedaj, ko imajo srečo, sprejmo ono, kar so odklonili v nesreči. Zares, čudna logika! .Morniogleader" pa piše, da kaže osvojitev Jamestowna, da Buri svoje taktike niso izpremenili in da niti za trenotek ne opuste misli, da morajo doseči neodvisnost. Polkovnik White je hotel Jamestown osvoboditi, a je prišel prekasno, da bi bil pregnal Kruitzingerja. Dr. Bierens de Haan poroča, da je zdravstveno stanje pri Barih izborno, dasi imajo prav pičlo število zdravnikov, ter da imajo mnogo živil. Buri imajo izvrstna sedla, katera so vzeli Angležem, obleke nimajo skoraj nič več, nego same angleške uniforme. Angleži se upajo požigati farme le ob železniških progah in cestah, v notranjost pa se ne upajo ali pa vsled slabih potov ne morejo. Informacije imajo Buri izvrstne ter vedo za vse dogodke na raznih bojiščih in o razmerah v Kaplandiji in v Evropi. Vsi Buri so složni v sklepu, da ne odnehajo, dokler ne zmagajo, ali dokler se Angleži ne vrnejo tja, odkoder so bili prišli. j
Dopisi.
Iz Škofljice, 6. junija. .Poslano" od odbora prostovoljnega gasilnega društva na Šktfljici v .Slovenskem Narodu" v St. 10»
— je šmar8kega .žegnanega" hinavca io lažnjivega .Kljukca" tako hudo spekl da si je — takoj — ocvrl svoje možgan« v svetovnoznani ž 1 i n d r i ter je to cvrtjd poslal v .Slovenca" v št. 113, v prebavo vsem lažiljubom Dober tek!
Večjo porcijo te delikatese ponudil pa je zopet svojemu pobratimu — šmarskemu županu — v znak visokega spoštovanja ker si je ta kot načelnik šmarske požarno brambe pridobil — velikansko zaslug namreč v tem, da je prišel na lice peg riSča pri .Tišlerju" — žre bi je pobira:
Pod prisego pa potrdijo vsi škofljiški gasilci, postajni načelnik gosp. Klebel in žandarrnerijska patrulja Skorljiška. da Smarska požarna bramba —res ni pri jela za nobeno delo, ker je prišla prepozno zato je odšla domov — s suhimi cevmi No, lažnjivi „Kljukec", kje ima9 pa ti priče za svojo — grdo laž? Sramuj se! Kljuke lažnjivi, povedi nam, povedi, ali morda ti veš, kako in na kak način je nastal ogenj' Bodi še povedano, da je prejelo škofijiško gasilno društvo od graške zavarovalnic* nagrade radi požara pri .Tišlerju" — 30 kron. Lažnjivi .Kljukec", ali pa veš ti, kje je tistih 40 kron, katere je prejel — vrli tvoj načelnik — radi požara v 1. 1898. na Pijavi gorici? Ali morda veš kako velikansko zaslugo si je pridobil tvoj — vzor vseh cžlindranih županov pri požaru .Ja-vornikovega" hleva na Grosupljem, kjer m . zatcogli šmarski gasilci pod načelstvom -vrlega župana in farovškega petoliznika
— zarujavele brizgalne odpreti, da jim je slednjič prišel na pomoč g. J erar. čič, uslužbenec pri c. kr. državni dolenjski železnici? Ali ti je nadalje znano, da niso potem vaejedno nič gasili, ker so — preluknjane cevi mašili s cunjami toliko časa, da je zgorel — hlev? No, kar .žlindra" ne zmore, pa .žegnani" lažnjivi .Kljukec" pripomore — da se le vse lepo
— pogliha.
Gliba res vkup štriba. Basta!
Antibalohovci.
Iz Šmartna pri Litiji, dne 7. junija. Včeraj smo imeli sprevod sv. Rešnjega Te lesa. Vreme je bilo krasno; naša prijazan vas oblekla se je prilikom tega lepega praznika prav dično. Ob hišah postavile so se zelene veje in smrečice; raz hiše so plapolale zastave. Zadnje so dičile cerkev štirirazredno šolo in staro šolo, v kateri se zdaj nahaja klerikalno županstvo in od sv. Duha ter kamniškega goloba zapuščenega Šusteršiča postajanka, hranilnica in posojilnica. Pri sprevodu so bile letos tri nove zastave, in sicer: od dekliške (Marijine) družba, bratovščine sv. Rešnjega Telesa in pevskega društva .Zvon". Za poslednjo korakali so naši vrli pevci — molče. G. dekan jim ne dovoli peti pri službah božjih, ker so baje* preveč liberalni. Seveda je pa menda njih največji greh, da radi pogledajo v .Rodoljuba" in .Slovenski Narod". — Mesto njih so pri sprevodu peli, kakor dozdaj tudi pri mašah, deflki in deklice iz ponavljalne šole. Te revice tako cvilijo, da se ljudem res smilijo. Večkrat, posebno pa še včeraj, so se ljudje spominjali rajnega, vsem priljubljenega na i učitelja g Bartla; marsikdo je obžaloval in še obžaluje, da ga je neizprosna smrt tako hitro vzela. Škoda zanj, on je za nas nenadomestljiv v vsakem oziru.
Iz Dolenje vasi pri Ribnioi, 7. junija. Izmed Kristusovih naukov se mi zdi najlepši oni o ljubezni do bližnjega .Otročiči, ljubite se med seboj!" Kako lepe, kako pomenljive so te besede, ki Jih je naš Izve-ličar tolikrat govoril svojim učencem. A kako malo se ozirajo na ta zlati izrek Onega, kateri je vse jednako ljubil, in oelo za svoje sovražnike molil: .Gospod, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo"! Kako je pa sedaj? Tisti, kateri bi morali biti njemu najbližnji, se ne ravnajo po Njegovem vzgledu, ampak hodijo svoja pota, ljubezen jim je neznana, le hujskanje in prepir se-jejo med brati. To ni prav, to ni Kristusov nauk. Našega župnika smo vedno smatrali konoilijantnim. Tudi če se je ob liberalce obeohal, smo menili: mora, škof tako zapoveduje. Presenetila nas je pa prepoved za Marijino družbo, ko je rekel, da dekle,
07 Dalje v prilogi. «£■
Priloga „Slovenskomu Narodu" §t 129f dn6 8. junija 1901.
ki si iSCe pci sodniji Časti, je bolje, da si takoj svetinjo s trakom vred izza vrata sname. Dalje je modroval, da one, ki hodijo z dragim spolom po gostilnah prepevat, tudi niso za Marijino dražbo. To se je nanašalo na pevke in pevoe, ki so Sle tu ali tam k liberalnemu .Pepetu", namesto k pobcžoemu Nacetu. Zakaj je bilo pa tedaj vse dobro, ko so pevci zahajali Se k Nacetu? Dobro veste, da je bilo tedaj vse v redu. Morete li sedaj kaj druzega dokazati ? E. Sioer pa, gospod župnik! Vzlio svoji starosti imate zelo čudne nazore o dekliški času- Svetujemo Vam, da se o vsaki stvari dobro prepričate, predno jo bodete na leci uporabili, sicer se Vam lahko zgodi, da bodete v bodoče krokodilove solze na krokodilovo kožo točili, ko bodete dopise .Slovenskega Naroda" brali. Kje naj na časti napadeno dekle zadoščenja iSČe, katerega ji Vi ne morete dati? Menimo, da le pri sodniji. Za sedaj le toliko, ker vemo, da ste zelo nervozni, pozneje bo demo poročali kaj iz Homca. NaS Nace, .lepi Nace" je zopet zelo agilen. Na golo sumničenje kuje ovadbe. Ne zamerimo mu ne, samo svetujemo mu, naj ovadbe v bodoče bolj vestno sestavi, oziroma naj jih nam v korekturo poSlje, saj se vendar ne spodobi, da se taki nest vori poSiljajo na viSjo šolsko oblast Vidi se, da mu kaplan ne sestavlja ali popravlja njegovih spisov. Gospod Nace! VpraSamo Vas, zakaj ste se gospodov učiteljev lotili, zakaj pa ne koga druzega? Skoraj bi sta vili z Vami, da veste, kdo Vam provzroča vse Vam neljube dopise, ali Vi se ne lotite tistih, ker jim Škoditi ne morete, pač pa učiteljev s r kava! irskim- namenom, da jim škodujete. Gospod Nace, zakaj pa v ovadbi vedno župana Stulite, ko v tistem krokodilskom dopisu niti govora ni o županu, ampak le o Nacetu, in Načeta bodemo pa še in Še kritikovali, Če tudi nas na ministrstvo ovadi. Kdor pa na take dopise ne reagira, kakor je bil od 26. avgusta 1899. 1. št. 195 v .Slovenskem Narodu", nima pravice se pritoževati radi krokodilove kože, ker je primeroma tako fioa kakor hermeli-nova. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi bili tihi? Na svidenje!        Za zasluge.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. junija. — Deželnozborske volitve. V sredo je .Slovenec" potolkel po velikem svojem bobnu, ter pozval vse, kar na Kranjskem pošteno misli, da naj pri bodočih deželno-zborskih volitvah z liberalstvom na Kranjskem temeljito pomete. Dokler se deželni zbor, vsklika — pobožni lažnjivec, čisto ne prenovi, ne moremo napredovati v nobeni stroki! Prenovitev deželnega zbora bi radi doživeli, in že sanjajo o svoji večini v deželnem dvorcu! Tudi se obnašajo tako, kakor bi že vseh 16 kmetskih mandatov v žepu imeli, in pa še dva mestna mandata po vrhu 1 Tu računajo najprej na Kranj Škofioloko in na Kamnik Tržič Radovljico. Dalje zaupajo na pomoč poljedelskega ministrstva v Idriji, ta račun pa bodo napravili prej kot ne brez oštirja, ker bomo v Dunajski zbornici provzročili vihar, kakor ga minister poljedelstva še ni do živel. Klerikalci so sicer zmage gotovi, ali *o je tudi zgolj hinavstvo. To gromenje, s kojim ropotajo sedaj po „Slovencu", jezvo-nenje pred točo, ker se ti poštenjaki prav selo boje, da bi pri bodočih deželnozbor-skih volitvah korenito ne pogoreli. In pogoreli bodo v istini, ako naši zaupniki po deželi store svoje dolžnost, ter se začno za časa pripravljati za volitve, ki se bodo prej kot ne vršile v bodočem novembru. Ali že sedaj naj se v vsaki občini zasnujejo napredni volilni odbori, Ki naj pred vsem pazijo na to, da naši kaplani pri teh volitvah ne vprizore tiste divje, in po vsem nedopustne agitacije, kakor so jo bili vprizorili pri zadnji držav-nozborski volitvi. Da bi ti tonzurirani mladiči zopet tekali po noči in po dnevu od hiše do hiše, ter kradli in s silo podpiso vali volilne listke, tega bi naši možje na a* želi ne smeli več pripuščati. Kadar bo kaplan pri taki volilni .beri", pa jo krenite za njim! Vsak nadležni k se da odpraviti, če ne drugače, pa z — brco. In videli bodete, kako hitro se bodo .gospodje" naveličali take .bere". Sicer je pa tndi za narodno napredno stranko vLjub Ijani že skrajni Čas, dase probudi, ter začne delo za bodoče deželnozborske volitve! Na delo torej!
— Bohinjski kmetje bodo imeli krasno agitaoijsko sredstvo za bodoče deželnozborske volitve. Liberalci so jim goedove snedli, katere so jim klerikalci hoteli dati! Ni vrag, da bi se ubogi kmet ne ujel na take limanioe, posebno, Če jih nastavljata fajmošter in kaplan! Stvar je sicer zlagana, pa nič ne de. .Slovenec" se te laii drži, kakor ki Op kože. In kako izvrstno je dokazal, da so liberalci kmetom res snedili gozdove! Kar so liberalci na .Slovenčevo" nesramnost z nevoljo odgovarjali, pa piše: vse je res ker bi drugače naši liberaloi ne bili prišli v tako jezo! Izvrsten dokaz resnice! Če ae na ceati branim proti lopova, ki me je napadel, ni lopov v krivdi, nego jaz, ker bi se drugače branil ne bil! Mi le občudujemo gospoda Pogačnika, ki hoče veljati za nekakega kava Iirja, da dopušča, da se pod njegovo firmo uganjajo take sleparije!
— Smešno I .Slovenec" je ves v c gaju, če stakne kje kak hrvatski listič, ki se ne strinja z zadnjim Tavčarjevim govorom. To veselje se je prav ceno nakupilo in je prav smešno, ker vsi dotični lističi so do volne klerikalni ali pa prismojeni, kakor reški .Novi List", s kojim mi več ne polemizujemo. Sicer pa je dandanes že vsakemu, ki količkaj pozna razmere na Hrvatskem, dobro znano, da ne služi v poseben blagoslov hrvatskemu narodu, ako ga vodijo najsmešnejši ultramontanci, kakor je na primer Brestyensky. Doživeli bođemo opor, in morda prej kot se pričakuje!
— ,,Zarja". .Slovencu" se poroča vesela vest, da se je v Gradca ustanovilo katoliško akademično društvo .Zarja". Dotična brzojavka slove: Včeraj zvečer vršil se je ob velikem navdušenju (koliko sodčkov piva se je pač spilo? Vprašanje stavca) ustanovni shod slovenskega katoliškega akademičnega društva .Zarja, — Evgen Jarc, predsednik. — Hvala Bogu, društvece imamo! S pomočjo jaro«v in ja-ret se kaj tacega že da ustanoviti. Potrebno to društvo sicer ni bilo, in posebno nam naprednjakom ne napravlja nikake preglavice. Smili pa se nam uboga Dunajska .Daničica", ki je do sedaj sama in z najlepšim uspehom sesala na farovških mošnjičkih. Od slej bodeta pa dva telička in oba bodeta hotela sesati. Konkurenčni boj je neizogiben! In prav kmalo doživimo čudni prizor, da se bode na akademičnem obnebju katoliška „Danica" grizla s katoliško .Zarjo", ker bode vsaka hotela sama vse pozobati z duhovskega koritca! Mi jih poznamo te katoliške, akademične tiče! —
— V pojasnilo! Te dni smo priobčili res klasično pismo, ki ga je pisal horjulski svedre Stanonik ljubljanski trgovki gospč. Elsnerjevi. Gospč. Elsner je prišla danes vsa razburjena v naše uredništvo, ker ae jej neki očita da nam je ena sama dala dotično pismo na razpolaganje. Resnici na ljubav izjavlja mo pod Častno besedo, da nam dotičnega pisma gospč. Elsner ni izročil?, ampak da smo ga dobili od povse druge strani.
— Občinki svet ljubljanski ima v torek, 11. junija t. 1. ob šestih zvečer v mestni dvorani redno javno sejo.
— Imenovanje v cestni odbor. Dež. odbor je v cestni odbor Črnomaljski poklical I Majerle, posestnika a Predgrađa in Karla Miillerja mlaj. posestnika v Črnomlju.
— Z Martinjega vrha nad Železniki čujemo: Kako so se kovale in usiljevale zaupnice dr. Žlindri, to ve vsak iz različnih krajev, od kjer so se poslale. Prišla mi je v roko 115 številka .Slovenca" in med dopisi je čitati dopis ,Z Martinjega vrha nad Železniki", kateri priobčaje zaupnico dr. Žlindri. Vas Martinji vrh je v visokih hribih. Ljudje so še pristni stari Kranjoi, ki na vero res kaj dajo, poleg tega pa so tudi še vkoreninjene razne vraže. Tu se še o vsaki nevihti strelja .coprnice", smodnik jim blagoslove kapucini v Loki Da bi streljali s tem namenom kakor po vinorodnih krajih, da razprše oblake, tega ne mislijo, ker s pištolo se pač ne da mnogo storiti. Tu v Martinjem vrhu se dobi odraslih ljudij, ki še niso videli niti Loke, še celo takega se dobi, ki še ni videl konja. Brati pa zna sila malo ljudij, pisati pa skoro nobeden. Sedaj pa premisli, človek, iz takega kraja zaupnica dr. Šusteršiču ali ni to najgoroataanejša ironija? Na vse zadnje pa še slede podpisi.
človek se mora smejati, kako govori jeden ali dva v imenu cele vasi, kjer niti pojma nimajo o vsi stvari. Smeh me je lomil, ko .zagotavljamo svojo najstanovitnejšo uda nost in ljubezen". Gotovo skoro vem, da niti trije Martinovrharji ne vedo, za kaj se gre, in Se ti trije mislijo, da se gre zopet za vero, kakor za časa volitev. Tako se tedaj kujejo zaupnice, ki čestitajo k orna-zanji rok z žlindro in nepošteni konkurenci. To je resnično .lep"! Toda kujte zaupnice, kakor hočete, če vse klerikalne kovačnioe noč in dan kujejo zaupnice, pribito je, da je vaš mali bogeo obsojen v državnem zboru, kjer so tudi klerikalci, a jih ni več bilo na njegovi atranikakor borih 33. In kdor ni ž njim je proti njemu, tako si lahko tolmačimo odsotnost drugih poslancev. Toliko v razsvetlitev, kako se kujejo zaupnice; kdo pa je pregrešil to zaupnico me ne briga, teda glavo dam na Jesenovci pod kladivo, če je zaupnico samostojno spisal kakšen Martinovrhar, seveda ne sme biti ta Mar-tinovrhar na Dobrovi ali kje drugje, ampak prav posestnik v Martinovrhu Tedaj glava ja nastavljena! K. N.
— Shod na Ponikvi dne 19. m. m. bode imel hude posledice. Mnogo kmetov se bode moralo zagovarjati zaradi hudodelstva javnega naailstva, zaradi svojega obnašanja proti žandarjem in proti županu kot uradni osebi. Kmetje imajo tudi „ka-cenjamer" in s sveto jezo kolnejo farovške gospode, češ, da so jih zapeljali. Dva sta bila že obsojena; ali je tega treba ? Kmetje naj bi bili pametni in naj bi s kmeti držali in ne z duhovniki, ki jim nikdar ne bodo koristili. Sodna preiskava se vrši v Calji pri okrožnem sodišča in v Šmarju pri okrajnem sodišča. Kmetje in žandarji so se zaslišali v Šmarja, gospodi duhovniki pa so poklicani v Celje k preiskovalnemu sodniku Krančiču, k bratu župnika v Gri-žah. Zakaj si je preiskovalni sodnik pri-držal duhovna gospođa v zaslišanje, nam ni znano. Čudno se nam zdi, da bi celjsko okrožno sodišče razpošiljalo vpra-Salne pole o glasa fajmoStrovem v izpolnjevanje, in vendar se je na Ponikvi farovSki fijakar bahal, da je fajmošter dobil tako polo o juristu Zabu ko v-šeku, katerega je dobro .potun-kai". Prosimo pojasnila.
— Poslanec Žičkar in koleslji. .Slov. Gospodar" razpisuje nagrado 100 kron tistemu, ki zamore pričati, da je poslanec Žičkar kdaj rekel, da se še kmetom zmeraj dobro godi, dokler se vozijo v ko lesljih. Naj .Slov. Gospodar" položi 100 kron v roke kakemu naprednemu šentjurskemu kmetu, ker drugače ne verjamemo, da bi jih potem dobil tisti, ki bode to spričal. Na 8 Gospo darjeve" baharije in obljube mi nič ne damo.
— Drameljsko tolovsjstvo se ne bode obravnavalo pred okrožnim sodiSčem, marveč pred okrajnim. Kako to, nam ni znano. Kakor se je nam tolovajstvo opi« salo, je to bilo javno nasilstvo in ne morda kak navaden tepež. Čudno je na celi stvari to, da se poškodovanec, jurist ZabnkovŠek, Se zaslišal ni, in da se je sodna preiskava in linea eriminali ustavila, ne da bi se ga bilo po sodnih zdravnikih preiskalo in popred zaslišalo. Jurist ZabnkovŠek je vsled drameljskega napada postal na živcih nevarno bolan.
— Župnik in kaplan v Kostrivnici se nista med seboj dobro razumela. Župnika so penzijonirali, kaplana prestavili. O tem prepiru mej dvema duhovnikoma bođemo še poročali.
— Cerkev brez cerkvenih ključarjev je sedaj na Ponikvi. Edini cerkveni ključar, ki je bil, se je odpovedal tej častni službi in sedaj ima župnik vso upravo cerkvenega premoženja v rokah in ne potrebuje nobene blagajnice. Ali je ni na svetu oblasti, ki bi napravila red v upravi cerkvenega premoženja ponkovske fare?
— Pritožbe zaradi pošte na Ponikvi nam prihajajo. Nekdo je dobil .Rodoljuba", na katerem je bilo zapisano: .Rodoljub" je ferdaman, hudič, ki ga bere." Tudi se časopisi .Domovina" in „Rodoljub" ne dobivajo redno.
— Konsumna društva na Štajerskem pokajo. Pri Sv. Emi v šmarskem sodnem okraja je župnik ustanovil konsumno društvo. To poka sedaj na vseh straneh. Ubogi kmetje, Id so udje tega društva, kako bo-
dejo plačevali! Sodišče v Šmarju se neki že bavi s tem konsumnim društvom.
— Zaupnice g. sodniku dr. Preskerju
so kakor trg Središče, sklenile nadalje še sledeče občine ormoškega okraja: Jaatrebci, Brebrovnik, Savci, Koračiće, Vitan, Brato-nečioe, Trnovoi, Lahovci in Hum, in so vpo-slala občinska predstojništva dotične resolucije c. kr. deželnemu nadsodišču v Gradec. Odločen in pošten odgovor dobili so ormoški nemškutarji dosedaj že od devetnajst občin.
— Demonstracija v Trstu. Bratovščina av. Cirila in Metoda in Manjina družba sta se torej vendar udeležili procesije sv. R S-njega Telesa. V soboto zvečer je imel obč. avet sejo, v kateri ae je sklenilo, da se ne udeleže procesiji ne župan, ne občinski svet, ne mestni uradniki, ne mestni uslužbenci, ako se je udeležita rečeni bratovščini z zastavami. Vzlic tema pritisku se škof ni u dal in sta ae obe imenovani bratovščini udeležili procesije z zastavama na tisoče in tisoče. Pri zastavah je šlo sicer vse polno redarjev, a tudi laško prebivalstvo niti poskusilo ni kakorkoli demonstrirati. Mestni zastop in mestni uradi seveda niso bili zastopani. Za Slovence v Trstu pomeni to velik mo-raličen uspeh.
— Deklamatorno - dramatični večer gospe Lj.pl. Šramove in g. Borštnika se vrši danes zvečer ob 8. uri v paviljonu .Nar. doma". Vstopnice prodaja gospa Šešark in se dobe zvečer tudi pri blagaj niči.
— Premembe v učiteljstvu. Učitelj v Razdrtem, g. Janko Trošt je imenovan nadučiteljem v Tomišlju, šolski vodja v Trbovljah, g. Ivan Kuhar je kompetentnim potom premeščen v Radomlje.
— Kranjska skupina I. občnega uradniškega društva Avstro-Ogrske priredi povodom 25Ietnega obstoja svojega konzorcija prihodnjo sredo v veliki dvorani .Mestnega doma" družbinski večer. Vspored obsega godbene in pevske točke, ter humoristične nastope. Sodelovalci bodo večinoma členi uradniškega društva. Vstop je dovoljen društveni kom in njih rodbinam, po druStvenikih vpeljanim in pa povabljenim gostom. Začetek ob 1 .6 uri.
— I. letošnjo kolesarsko dirko priredi klub slovenskih biciklistov .Ljubljana" v nedeljo, dne 16 t. m. in sicer na korist pogorelcem v Kropi. Pri dirki bode star-tal o mnogo znano dobrih hrvatskih dirkačev. Z osirom na blagi namen te dirke, upati je mnogobrojnoga obiska.
— ..Žlindra v drž. zboru''. Ta bro-šurica, koje se je tiskalo nad 30.000 izvodov, nam je nenadno hitro pošla popolnoma.
— Kako je nastal ogenj v Kropi?
V rojstni hiši dež. poslanca Ažmaua je pekla neka kovačica kruh ter šla, ko je grmada gorela, k sosedu. Med tem časom je pričelo v sobi goreti in to je bilo vzrok nesreči. Izletniki, ki so bili v četrtek v Kropi, so tam čuli pripovedovati, da je ta žena pač videla saje goreti, a v kmetski lahkomiselnosti se ni zmenila za to. Pogorela je c. kr. pošta, vendar je gospodična poštarica pl. Kapus rešila erarični denar, njeno premoženje pa je vzel nenasitni element V istem poslopju je pogorela tudi žandarmerija. V pomožnem odboru za po-gorelce so sledeči gospodje: Hcenigmann, Pibrovec, Hafner, ASman Kralj, Kenda, Šolar, Korošec.
— Povozil je včeraj zjutraj brzovlak, ki vozi proti Ljubljani, med postajama Trbovlje in Zagorje, 68 let staro Terezijo Baloh in ji zlomil obe nogi in levo roko. Ženica je bila gluha in ni slišala vlaka, ki je prišel zanjo in se tako ponesrečila. Težko poškodovano prepeljali so v bolnico.
— Ljudska kopel. Od 26. maja do 1. junija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 794 kopel, in sicer za moške 634, (prsnih 470, kadnih 164) za ženske pa 160 (prsnih 36, kadnih 124).
— Glas iz občinstva. Prihaja nam sledeča pritožba: Park na Ambroževem trgu je za dve žarnici preslabo razsvetljen. Zatiške ulice in Sv. Jakoba nabrežje na zgornjem delu pa nimata nobene žarnice.
V Fiorijanskih ulicah ni zdaj ob reguliranji za telesno varnost ob desnem hodniku niS varnostnih naprav. Na to opozarjamo kompetentno oblast, da izvrši kar treba!
— Prenovljenje kopališča v Kole-zlji se bo, kakor čujemo, letos izvršilo predno se prične kopalna sezona. Lesovje, ki je že staro in vsled večne moče zgnjito,
se ima z novim nadomestiti, drogi deli kopaliSCa pa se primerno prenove. To je nnjno potrebno.
— Tlakovanja v Prešernovih ulicah
je končano, izvzemSi „dromeđarakega grba", ki moli Se vedno v nlioo od Schapeučevega zida in poslopja Od potresa sem je skoro hi v Ljubljani regulirane ulice, ki bi bila brez kake hibe, toda Šupevčev zid zasloži — , krono"!
— Desertiral je iz žrebčarije na Selu vojak Anton Poznič iz Kamne gorice.
— „Kaj je policaj moj Bog", je de jal vojak svojemu tovariSu, ko ga je policaj opominjal zaradi vriskanja in petja in upil in vriskal je naprej.
— Povozil je s kolesom vajenec F. B. v Cerkvenih ulicah včeraj zvečer triletnega sina Franceta Gorupa. Deček je poškodovan na desni nogi in na desni roki.
— V tarčo je streljal v „Rokodelakem domu" krojaški pomočnik M. K., strel zadel pa je v nogo črevljarskega pomočnika Franceta Matičiča, ki je postavljal keglje poleg tarče. Matičiča so prepeljali v deželno bolnico.
— Z nožem sunil je v hrbet posestnikov sin Franc Kuralt iz Domžal delavca Franceta Potočnika s Količevega Poslednjega so prepeljali v deželno bolnico, prvega pa na Žabjek.
— Ogenj. Požarna bramba je bila danes dopoludne alarmirana, češ, da gori v Auerjevi hiši. Bilo ni nič. Vnela se je bila le smola, katero so kuhali za smolenje sodov.
— Govorica se širi, da so tudi nekateri ljubljanski hišni posestniki dobili pre-tilna pisma, da se jim bodejo hiše podžgale. V kolikor smo se prepričali, ni to res.
— V Šmarju pri Jelšah so neznani zlikovci advokatu dr. Georgu z blatom po nesnažili hišo. Najbrže so to storili nemčurji.
— Gostilničar „Pod skalco", Franc K... č, se je danes dopoludne v svojem stanovanju cbesil. Ko so ga našli, je bil že ves trd. Poklicali so zdravnike, ki so ga drgnili, da je res začel spet sopsti. Ali bode ostal pri življenju, to se ne ve. Kaj je vzrok poskušenemu samomoru, je neznano.
— Najdeno bandero. Včeraj smo po ročali, da so našli v veži na rotovžu cerkveno banđero. Dognalo se je, da je bilo banđero iz realke, in da so isto v veži pustili dijaki. Iz veže bi je bil moral nesti v realko postrešček, pa ni prišel ponje-
— Izgubljene reči. V Črevljarskih ulicah je izgubil nekdo 5 petakov. — V Latermanovem drevoredu je bila izgubljena zlata zapestnica.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26. maja do 1. junija kaže, da je bilo novorojencev 20 (= 29 70 °/o0), mrtvorojenca 2, umrlih 25 (= 3712 °/oo)» mej njimi jih je umrlo za škarlatico 2, za tifuzom 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvo-uda 2, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi so bili tujci 3 (=al2°/o), iz zavodov 9 (=36°/o). Za iniekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 7, za tifuzom 2, za vratico 2, za ušenom 3, za influenco 1 oseba.
* Vse slovansko! Ko se je rodila italijanski kraljici hčerka, je pisal tržaški „Avanti" : V Kvirinalu je sedaj vse Črnogorsko in tudi ostane vse črnogorsko. Mati je Slovanka, dojnica novorojenke je Slo-vanka, ženska, ki je princesinjo vzela prva v naročje, je bila kneginja Milena, Slovanka in mož, ki je prvi pokazal narodu Jolan-do, je bil princ Mirko, Slovan. Boter bo ruski car, Slovan, in prvo korist tega rojstva bodo imeli Slovani — Črnogorci, katerih kneževina dobi naslov kraljestva.
* Stoletnica rojstva skladatelja himne „Kje dom je moj". Dne 3. t. m. se je izpolnilo 100 let, odkar je bil rojen Fr. Škraup, skladatelj češke narodne himne in prve češke opere „Dra\tenik" v Vosicu pri Pardubicah. Češko himno so si osvojili tudi Slovenci, ki tudi prepevajo „Kje dom je moj" kakor bi bil slovenaki.
* Dvorni igralec Krastel, znani veliki umetnik dunajskega dvornega gledališča, je že več tednov na pljučnici opasno bolan. Zadnje dni so mu začeli otekati udje, ter je baje izginilo vse upanje, da Se okreva.
* Ker je Izgubil — vero v Boga.
Iz Marburga v Hessenu poročajo, da se je ondi ustrelil vseučiliščnik in slušatelj bo-
goslovja Manzer, sin župnika, ker je izgubil vero, da je Bog.
* Mož treh žen. Preteklo leto se je oženil uradnik električnega tramwaja v Budimpešti, Ivan Pinter Živel je par mesecev prav zadovoljno s svojo soprogo, toda nakrat se je oglasila pri soprogi neka gospa, ki je dejala, da je tudi žena istega Ivana Pinterja. Preiskava je dognala da je imela dotična gospa prav; dognala, je pa tudi, da ima Pintar še tretjo ženo, katera mu je povila že osem otrok. Sedaj so pa te tri žena v velikem strahu, da se ne bi pojavila nakrat še kaka četrta in morda tudi peta soproga njih ljubeznivega možička.
* Dvojen umor. Kakor javljajo iz Saganova v Galiciji, je dejal 5. junija neki tamošnji mesarski pomočnik Palka, da mora na vsak način umoriti kakega žida. In res je porinil opoldan mesarske mu mojstru Bal i snu nož v srce; prav tako je umoril takoj nato tudi njegovo ženo. Oba sta takoj umrla; morilca pa so zaprli.
* Nevaren morilec. V Varšavi so ujeli pred kratkim nekega Feliksa Krasin-skega, kateri je umoril in oropal že več ljudi, še ko so ga lovili na nekem vrtu, se je branil z revolverjem ter tako ustrelil dva policijska agenta, potem je pobegnil; na poti je še nekoga jako nevarno ranil z revolverjem. Ubežal je v neko prazno sta novanje v pritličju. Streljal bi bil še, a revolver se ni hotel več izprožiti. Zato je skočil morilec na dvorišče, odkoder je metal opeke na vse strani ter tako nevarno ranil hišnika dotične hiSe. Šele rezervnemu častniku Skorposticikovu se je posrečilo, da je zadel morilca; udaril ga je dvakrat s sabljo po glavi ter ga ustrelil v trebuh. Krasinski je nevarno ranjen in leži, atraži ga več policajev in policijskih agentov.
* V zaboju sta umrla. V Polannu sta koncem maja izginila dva, 10 in 12 let stara dečka brez sledu. Te dni pa so ju našli mrtva v zaboju nekega skladišča. Dečka sta se igrala, zlezla v zaboj, čegar pokrov pa se je zaprl tako, da ga nista mogla odpreti več. Gotovo sta dolgo klicala na pomoč, toda zabojeve deske so bile tako debele, da ju ni čul nihče. Tako sta umrla v zaboju. Menda sta se zadušila.
* Gledališča za narod. Rumunjski kralj in kraljica sta sklenila ustanoviti po vseh kmetiških občinah mala gledališča, v katere bodo hodili kmetje enkrat ali dvakrat vsak teden- Tako skrbi rumunski kraljevski par za izobrazbo naroda. Slovenci imamo eno samo gledališče, a še proti temu hujskajo klerikalci nezavedno kmetsko ljudstvo!
* Morilen mandat. Iz Rima poročajo, da je volilni okraj Pistoja že par mesecev brez poslanca. Vsak poslanec je tekom 30 let vsaj dve leti po svoji izvolitvi umrl. Lani so imeli volilci v Pistoji kar trikrat zapored volitve, kajti vsi zapored izvoljeni trije poslanci so drug za drugim pomrli. Sedaj so Pistojci že od 13. aprila t. 1. brez poslanca, kajti nihče noče sprejeti mandata. Vsakdo se boj da bi kot poslanec nagle smrti umrl.
* Stanovanje pod vodo. Grofica Montagne, katera se je navžiia in naveličala vseh prijetnosti tega življenja, si je naročila pri neki znani tvrdki v Marseilla ladijo, ki se bo vozila pod vodo. Stanovala bo vedno v tem parnika, kateri bode seveda krasno opremljen, dolg bo 150 čevljev, širok pa 24 čevljev. Grofica bo imela krasen salon, v katerem bo hkratu tudi knjižnica, jedilnica, 2 spalnici, kopalnica, električna kuhinja in shramba. Vso ladijo bodo razsvetljevale električne svetilke. Ladija bo že kmalu gotova, in grofica namerava odpluti v njej prihodnjo zimo po sredozemskem morju proti grškim otokom. ,Ta ladija bo moj dom", pravi baje večkrat grofica, no vprašanje je še, jeli se bodo vse mašinerije te komplicirane stavbe v praksi res dobro obnesle.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 8. junija. Današnja seja poslanske zbornice se je začela že ob desetih. Najprej je finančni minister B6hm-Bawerk odgovarjal na interpelacije glede najetja posojila za investicije. Govoril je silno dolgo. Njegova izvajanja obsezajo sedem pol znanih velikanskih plaht državnozborske ko-
respondence. Jedro ministrovih izvajanj je, da ugodnejšega kurza kakor po 90 ni bilo doseči. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o obrtni noveli. Pri tej razpravi je prišlo do burnega prizora mej dr. Pommerjem in soc. demokrati. Pommer je bil rekel, da so socijalisti rudarje sleparili, češ, da so jim obljubovali osemurni delavnik, v parlamentu pa da so agitirali proti temu. Socijalni demokratje so Pom-merja začeli psovati in prišlo bi kmalu do rabuke. Pommer si je že zavihal rokave, socialista Elderš in Elbogen pa sta šla s pestmi nadenj. Razprava se nadaljuje.
Dunaj 8. junija. Gospodska zbornica je v današnji seji sprejela zakon o deveturnem delavniku v premogo-kopih. Ta zakon je bil v največji nevarnosti, da se vrne poslanski zbornici, da se torej stvar Bog zna za koliko časa zavleče. Grof Zedt\vitz je namreč v smislu zahteve, ki jo je v poslanski zbornici zastopal dvorni svetnik Zechner predlagal, da naj se čas za vhod in izhod iz premogokopa ne všteje v določeni delavnik, nego da se šteje le tistih devet ur, kar jih pre-mogar res dela. Večina je bila na strani Zedt\vitzovi. Šele ko so prišli v naglici sklicani ministri, ki so členi gospodske zbornice, Korber, Bohm in Hartel, in so se ti trije udeležili glasovanja, je bil Zedtwitzev predlog s 33 proti 31 glasom odklonjen.
Dunaj 8. junija. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja sankcij oni rani zakon o investicijah in sankcionirani zakon o sirotinskih blagajnah.
Dunaj 8. junija. Poslanci Stoja-lovvskega stranke so danes vstopih v poljski klub. (Op. ured.: Morali so toraj iz Šusteršičevega kluba izstopiti).
Dunaj 8. junija. Zadnja seja poslanske zbornice v tem zasedanju bo v pondeljek. Začetek ob devetih dopoldne. Na dnevnem redu so lokalne železnice.
Berolin 8. junija. Listi trde, da so došla avtentična poročila, glasom katerih je položaj Angležev v Južni Afriki silno kritičen.
London 8. junija. Vojni minister je v poslanski zbornici povedal, da je Kitchener pooblaščen sprejeti eventu-valne predloge Burov. Na vprašanje La-bouchera, če hoče vlada Burom dovoliti tisto samostalnost, kakor Avstraliji in Kanadi, je Chamberlain rekel, da za zdaj ne. Blumdelmapla je obdolžil angleške častnike, ki so kupovali na Ogrskem konje, da so državo goljufali, češ, da so kupili ničvredne konje za velikanske svote ter dobiček spravili v svoj žep. Vojni minister je izjavil, da v tem oziru teče preiskava.
Narodno gospodarstvo.
Ali streljanje proti toči pomaga, ali ne ?
(Dalje.)
Temeljito pa je poučil zborovalce v Padovi Pernter. Opozoril jih je na to, da le večletne, umno pridobljene izkušnje morejo dati gotovost o vrednosti streljanja proti toči. Treba je nevihte natanko opazovati, in sicer tako, da bi bil en opazovalec na vsakih 10 km3, in po vsaki nevihti porabiti poročila pojedinih poročevalcev za to, da se spozna, od kod je nevihta prišla, kam je Šla, kako na daleč se je razširila, kod je sipala točo etc. Potem šele se bo pokazalo, če ne leži od toče prizadeto ozemlje tako, da bi izven njega ležeči kraji tudi brez streljanja bili toče prosti ostali. Znano je, da toča pada v ozkih progah, in da včasih pada v dveh progah, ki sta si nedaleč vsaksebi. Če je torej padala toča na desni in na levi strani strelišča, na strelišču samem pa ne, se vendar ne sme še sklepati, da je to uspeh streljanja; treba je v tem slačaja dokazati, da toča ni padala v dveh progah, in da bi med progama ležeče strelišče brez streljanja ne bilo ostalo brez toče. Prav tako še ni uapeh streljanja, če je toča padala le nekoliko ob robu onega ozemlja, kjer so streljali, med tem ko je ves drugi del tega ozemlja ostal obvarovan. Kajti dokazati bi bilo treba, da hudourni oblak sam že ni vlekel tako, da bi ono ozemlje bilo ostalo brez toče, tudi ko bi ne bil nihče streljal.
Se več! Zgodilo se je, da je hudourni oblak na svojem potu tu ali tam za nekaj časa prenehal sipati točo. Taki kraji bi bili seveda tudi brez streljanja ostali brez toče. Šele, ko bi večletna opazovanja po kazala, da toča na svojem potu vselej ali vsaj dostikrat neha padati, kakor hitro doseže ozemlje, kjer pravilno streljajo — šele tedaj bi bilo dokazano, da streljanje res pomaga! Treba je nevihte več let na tanko opazovati in zasledovati njih pot, njih obsežnost etc. in objednem v nekaterih okrajih pravilno streljati, potem se šele z gotovostjo pokaže, ali je streljanje uspešno ali ne.
Po teh Pernterjevih pojasnilih je predlagatelj Porro sam umaknil drugo p lovicj svoje resolucije, in tako je tudi ža omenjena prva polovica prišla ob veljavo.
Tak konec je imelo mednarodno zbo rovanje o streljanju proti toči v Padovi. Naglašeno bodi, da je bilo ondi zbranih nad 1000 udeležencev, ki so bili skoro zgolj iz omikanih krogov, in so sami imeli v stvari dovolj izkušnje, ker so bili vai doživeli po mnogo neviht ob pokanju to-
piČev zoper točo. (Konec prih.)
Prošnja!
Ogenj je uničil dne 5. junija t. I. v našem trgu 14 hiš, 2 pa so morali gasilci demolirati. Več posestnikov in mnogo ko vaških družin je izgubilo vse, rešili so le sami sebe.
Podpisani odbor prosi, da bi se mu blagovolil poslati mal dar za ponesrečene.
Pomožni odbor za pogorelce v Kropi. Darila.
Upravnlštvu naSega lista so poslali Za družbo sv. Cirila In Metoda. Neimenovan gospod iz Ljubljane 5 K 3 vin. za 4 vrčka in 3 četrtinke piva, katero pri najbolSej volji nismo mogli plaCati, ker plačila nihče ni hotel sprejeti. Izpiti je bilo pivo 30. maja t. I. v „Na-rodnem domu" na vrtu pri mesečnej razsvetljavi ker boljše luči ni bilo. — Vedno voljnega plačnika pove upravništvo „Slov. Naroda". — Živel' Za Prešernov spomenik. Gosp. EdmunJ Hus dobljeno stavo pri dirki 5 K. — Živel!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 80 Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—8)
Oospodu Juliju 8cliaumannu, lekarnarju v Ntockrrauu.
Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 škat-Ijic po poštnem povzetji pod naslovom:
Josip Sen ft, kopelj Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 1899. c (2517—7)
Dobiva se pri izd el o vatel ju, deželnem lekarnarju, Juliju Sehaumannu v Storkerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za Skatljico, najmanj se pošiljati 2 škatljici.
Južne železnice postaj*: Polfano
(Poltschach). Kra.no prebivališče za po leti.
Preizkušeno   zdravilišče  za bolezni
<t> Kopel
PC I"! O" JI Te*O   želodcu,   na jetrih  in ledvicah, za ■XVT j£<*lV.V,   sladkorna bolezen (diabetis), iolčne _. kamene, katarhe v goltancu In na
"V. Slatina, krhiju itd.
Prospekti »e dobe pri ravnatelju.
Zahvala.
Podpisanec se čuti zavezanega, na poža-rišče v Dobrunjah dne 30. maja t. 1. prihitelemu slavnemu c. kr. vojaštvu, namreč divizijskomu pijonirskemu oddelku 3 Častnikov in 105 mož pod poveljništvom gospoda nadporočnika Edvarda Lehmann-a 47. pehotnega polka in stotniji 27. pehotnega polka pod poveljništvom gospoda stotnika Karola Pistotnik-a; dalje od gospoda tvorničarja Janeza Baumgartnerja odposlanemu osobju tvornice na Fužinah, požarni straži vevške papirnice, prostovoljnim gasilnim društvom v Ljubljani, Mostah, Bizoviku in Štefanji vasi, kakor tudi c. kr. orožniškima postajama v Vevčah in Ljubljani za izredno požrtvovalno delovanje, kateremu je edino pripisati, da se je ogenj konečno lokaliziral ter preprečila še veliko večja nesreča, izreči v imenu občine svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo.
Takisto se zahvaljuje vsem že imenovanim gasilnim društvom za požrtvovalni trud, s katerim so pomagali pogasiti požar, ki je bil zopet dne 5. t. m. nastal v Bizoviku.
Hrušica, dne 8. junija 1901.
Franc Korbar
(1232) župan dubrunjski.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. junija: Štefanija Majdič, pismono-ševa hči, 41leta, Tržaška cesta štev. 28, škar-latica.
V deželni bolnici: Dne 1. junija: Ana Nagode, črevljarjeva vdova, 56 let, pljučnica.
Dne 2. junija: Alojzij Kne, hlapec, 23 let,
ušea.
Dne 3. junija : Pavel Vizjan, sedlarski pom. 35 let, akutna malokrvnost.
Meteorologično poročilo.
VuUn. nad morjem 804-2 m. Srednji «raeul tlak 788-0 mm
Stanje Cas opa-j baro-zo v a nj a : metra hf mm.
P*		
	Vetrovi	Nebo
H 3		
7 j 9. svečer
8 7. ajntraj
734 8
735 6
8. popol. j 734 2
19 3 sl.svzhod1
15-0 si. j vzhod! 26 4 al. jzahod;
jasno
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura 20 2°, nor-male: 168°.
Dunajska borza
dne 8. junija 1900. ■Skupni državni dolg v notah   .   , . Skupni državni dolg v srebru  .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0   ,   .  . ,
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 48/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice ...
r5reditne delnice ........
London vista.........
2?emški državni bankovci za 100 mark
90 mark . .........
£0 frankov.........=
italijanski bankovci.......
G. kr. cekini..........
9855 98-20 11795 96-117 95 9305 1673 -685 — 24015 117*47»/i 2350 1908 90-55'/, 1133
I
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preminul nas iskrenoljubljeni sin, brat in stric, gospod
Ludovik Černe
včeraj ob 1. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi v mla-deniški dobi 18 let.
Zemeljski ostanki predragega ranj-cega se bodo v nedeljo, dne 9. junija, popoldne ob ll44. uri v hiši žalosti, Slomšekove ulice št. 13, slovesno blagoslovili in potem prenesli na mirodvor k Sv. Krištofu k zadnjemu počitku.
Prezgodaj umrlega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 8. junija 1901.
(1228)
Žalujoči ostali.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepslje, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
nara«k*
alkalična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (25—3)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Cisto novo
(1172—2)
„Multiplex"-kolo
se proda po nizki ceni.
Več se izve v upravni štva „S1. Nar.".
železninarja vsprejme takoj 1217-2 Killer- v Kranju.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-19/
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko In Primorsko:
Ajuton Kaitplcla IJubljana, Hlarlje Terezije cesta 9.
Eckertova žlahtna kupa
(Sc3.elra.Tite) (871—4)
sajH dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan Izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domače sredstvo.
Ces. kralj.
dež. priv.
tovarna za likerje
Alu.Ecfcert,Mec.
(fŠSjT   Žrebanje dne 1. julija.
(957- 8) Glavni dobitek.
Promese k dunajskim komunalnim srečkam a K II K 400.000'-Promese k kreditnim srečkam a K I2'|2 K 300.000'-
priporoča ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
S. Goldschmidt & sin
tovarna Stedilnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosllna sledilna oamjUra v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—6)
Ges. kr. avstrijska & državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod lz LJubljane j iž. kol. Proga oea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovn, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling t Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popo'ćne vPodnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Proga v Novomeito In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri £ m popoladne istotako, ob nri 5o m zvečer v Novo mest o. Kočevje. — Prihod v Iajabljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. nri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Sol u o grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, So!nogr°da, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lond-Gaste^a, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako?a, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla.  Ob nedeljah  in praznikih  ob.  8 nri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga lx Novega mesta ln KoSevja. Osobnigvlaki; Ob 8. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. nri 82 m popo-ludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. Odhod iz Iajub-13«.no drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. on 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — ?rlhod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Mešani vlaki: Ob G. uri 49 m zjutraj, ob 11. nri 6 a dopoludne, ob S. nri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Tovarna ustanovljena 1. 187©.
Anton Sodia, puškar
T Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
SjE»««5i.aftli«*5t« a Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. PuSke so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitsča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. 9ST1" Cenike dopošiljam slovensko ali nemške brezplačno In franko. ~W (1963—38)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutnei 13. junija Amsterdam 10*0° dopoldne. 20. junija Statendam 4-00 popoldne. 27. junija Potsdam    lO'OO dopoldne. 4. julija Maasdam    3-00 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka* Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (769-9) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    J niSča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: l.( Kolowratrlng 10;
za ni. razred: IV., VVevrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brna, Inomosta in Trsta.
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v špecerijsko trgovino
Vekoslava Dolničar-ja
v Ljubljani (Vodmat) Bohoričeve ulice 12.
(1224-1)
Odvetniškega „_„ koncipijenta
va«pre|me
dr. Josip Furlan, advokat
v Ljubljani.
V nedeljo, dne 9. junija 1901
pri
otvoritvi vrta m salona
veliki koncert
meščanske godbe
v gostilni Ter.Weiser Tržaška cesta štev. 34.
Vstopnina prosta. ^  Začetek ob lA5. uri.
K obilnemu obisku vabi uljudno z velespoštovanjem
Tez. T7\7"eisez
(1223) gostilničarka.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali (1115-2)
Ant. Robok. konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Čokolada
Pari« 1900. Cmra 11 ti PrK.
(23—20)
Povsod
na prodaj.
Cacao
5©lnčnik«
v največji bberi po naj-3mernejših cenah priporoča
L. Hflkx>$eb
ljubljana, Afejrm trg 15.
ti
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spofitovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste — Ponudbe pod „l.»»8" Gradec, poste restante. _(766-9 >
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poStnine prosto v Nehifancii-Apolhekr, Frankfurt a. VI.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, v III., Deutsche gasse 8, Budapest. (1153—2)
Službo diurnista \
ali kaj jednacega vsprejme takoj inteligenten mož.
Naslov pove upravništvo „SIov. Nar.".
Tri lepo meblovane
se oddajo takoj.
Izve se v Židovskih ulicah štev. 1,
I nadstropje. (1200—2)
Comptoirist
zmožen obeh deželnih jezikov, samostojen delavec, se sprejme v trgovino na debelo. Stalna služba pri dobri plači.
CeDjene ponudbe pod šifro A. B. poste restante Ljubljana. (1198—2)
Zaradi bolezni se odda takoj
z opravo in stanovanjem
s patentom pri neki gostilni, kjer se točijo laška vina in je zmirom dosti gostov. Tudi se odda poseben patent za izkuho. 1199-2 Kje? pove upravništvo tSlov. Nar.".
Pekarij
a
v zelo živahnem obrtnijskem trgu, se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Prednost ima dvojica brez otrok.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „S!ov. Naroda". (1046-11)
Pozor! BO
o
o
Pozor!
jesihova esenca.
1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali ru-deče SO°/0 Jralhove esence z 20—30 litrov studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. 1192-2
Zaloga pri: R. Bračko v Ptuju.
(1060)
(4)
Na prodaj je
novo postavljena hiša
pod zelo ugodnimi pogoji. a/3 kupne svote se lahko vknjiži, takoj pa samo ena tretjina plača. Kje, pove uredništvo tega lista.
Oddajem svojo jako dobro idočo
ter najbolje vpeljano
železninsko trgovino
ki je v novi hiši ptujske posojilnice pod ugod-
■
nimi plačilnimi pogoji V RSJGBTtai Ponudbe vsprejema:
Vinc. Leposcha
(1226) v Ptuju.
Staro preizkušeno dije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepčanje kit in mišic človeškega trupla.
Kwizdov fluid.
znamka kača.
(Turistovski fluld.) Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Gena 1 steklenici K 2*—, V. steklenici K 1-20.
Pristen na prodaj v vseh lekarnah. O Glavna zaloga t (1336-14)
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Gostilna
na deželi ob Dunajski cesti, kjer je velik promet, z nekaj zemljiščem ali tudi brez njega se daje takoj v najem.
VpraSa se pri upravniStvu .Sloven-skega Naroda*._(1180-3)
Uradno d-o-voljena, (1226)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča In naiuešea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
(moikf In ženske) za  I Jiililjuno  In tira ko d. — Potnhia tukaj. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Natančneje v pisarni.
L. Lnsep oUB za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidliug.
z$t Luser-jev^
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (627—12)
HONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporoCana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—10)
Južno Tirolsko,
postaja Tilssnn&ke ieleini«,
llj4 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pne vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tenni8. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na £
Koroškem 9
se  priporoča v izdelovanje  vsakovrstnih •
pušek za lovce in strelce po najnovejših S
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- £
deluje stare sam o kresnice, vsprejema vsako- 9
vrstna popravila, ter jih točno in dobro x
izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- s
valnici in od mene preskušene. — Iluatro- «
(2692)         vani caniki zastonj.            (22) 2 >aeeeeeeeee»ae
Kisova esenca Vlnacet daje, z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejši in najokusnejši kis.
Mala steklenica za 5 do 10 litrov kisa K 1'—, Velika       n        . 20 „ 40    .      „   , 3-.
Dobiva se vr špeeerljsklh,
delikatesnih
In drogrerlj.
sklh prodajalnah.
Pazi naj se na varstveno znamko.
(711-10)
Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje, postrežba na dan od 4 K 60 vin. naprej. — V (839—9) maju In septembru še ceneje.
Zdravilišče
Krapinske Toplice
na Hrvatskem od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kraplnske-Topllce" oddaljene za jedno uro vožnie, so odprte od 15. aprila do konca oktobra. 30 > do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protlnu, mišični in členskl revml, in njih posledičnim boleznim, pri iskil, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatin banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itđ. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibu8ih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila poSilja   kopališko ravnateljstvo.
Mlin
v najboljšem stanu s stalno vodo in z obrtno okolico se daje takoj v najem.
VpraSa se pri upravništvu slovenskega Naroda". (1179—3)
(300-50)
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame -'iii^-ž^aifc*'-     smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona taciti strojev v rabi!
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
e> ■    Načrti   proračuni.   • e>
(470)    Akcijska družba (1B)
Alfa-Separator
Dunaj XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Žreban]e nepreklicno dne 25. junija 1901.	Glavni dobitek kron^Q QQQ vrednosti
Concordia-srečke T. 0. ^Wr a 1 krono             t Ljiljani.	
„Andropogon''
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i i zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las ln odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—37)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S BL. 9 Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9
Glavna razpošiljate v pri iznajditelju:
Zgornja Polj s kava.
Preprodajalci popust
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričić-u in Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl.
Edv.
f/arbolinej
Patent Avenarlus
h 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, HI/1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—5)
kisa v ro°'
Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah.
G. Rumpel
inžener in stavbeni podjetnik
Dunaj XIX., Coiloredogasse 38 Teplice, Gablonz, Maribor
prevzame preddela, projektiranja in izvršbe stavb za vodovode, vsakovrstne dobave vode za občine, oblastva In zasebnike, vodovodne inštalacije, vodo vzdigo-govalne naprave vsake vrste, reservoire iz betona, stavbe za plinarne, kanalizacije.
Najboljše reference! 271etna praksa!
Učenec
z/nožen slovenskega ter nekoliko nemskeg* jezika, sprejme se takoj v trgovino ma nufaktnrnega blaga pri D. Dolničar-ju v Postojini. (1211—2;
Prodaja.
Vsa zaloga blaga in prodajal nična oprava v konkurs zapadle firme Marija Meiringer, prodajalka papirja v Ljubljani, se s tem ponuja v nakup.
Ponudbe naj se pošljejo do 12. junija t. I. upravitelju konkurzne mase dr. Karlu Ahazhizhu, odvetniku v Ljubljani. (1177-3;
********************* **°
j!Veliko denarja? i
0 do IOOO kron nn mesec
€
S
a a
1
S lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega • stanu — (tudi kot postranski zaslužek >. ¥        VeC  se  izve pod  ,,Keell po e> uiionrni   pisarni   E.   K rt»•<» Ili U. lniiHbruek. Poštno predalo 36 (847-14)
latiaiaeii
Proda se
nova
katera ima 9 prostorov, klet, poleg bišV šnpo, pred bišo dvorišče in zraven vrt. V hisi je gostilna in so prostori za stacun ali kako drugo obrt pripravni. Hiša stoj ob veliki cesti pri Postojini na lepem pro štoru   Kupna cena je 7500 kron.
Kupci naj se c glase pri posestnik Jakobu Samsa v Matenji vasi štev. 45 pošta Prestranek. (ii56
Trgovska akademija
v Inomostu.
Šolsko leto 1901/1902 se pričn 17. septembra.
Šolnina znaša za tri razrede aka demije po K 120'—, za pripravljali!, tečaj K 100—.
Vsi absolventi akademije imajc pravico do jednoletnega prostovolj niškega službovanja.
Pojasnila daje vsikdar
(1215—1)       ravnateljstvo akademije.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln IVIost (BrUx) trško.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoč priznalnih pisem. (2611—50)
JfcjT" Hustrovanl kattUog zaslon/ in poštnin* prosto
Patentirani
ročni in nahrbtui )|( )K žveplalni pri stroj i
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji) proti trtni uši
pristroji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje iu vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
se, dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (198—16)
ICr. HEIjIjER., Dunaj, II, Fraterstrasse 49.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—23)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c fa priv povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- ejeT* T?* 1««4* 'Val stl pazi naj se natančno na moje Ime mW »*- * eniOieZIUW. -«bj
Naznanilo.
Surovinska zadruga crcvljarjev ca Kranjsko v IJubljttiil
obvešča s tem vse, zunaj Ljubljane bivajoče črevljarje, kateri žele k zadrugi pristopiti, da je zadružna prodajalna na Sv. Petra nasipu št. 1. v kateri se gospodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrste po najnižji ceni in stro-li ovnjašk i vedi postreže.
Ob enem se tudi naznani, da se vrši mesečni shod v nedeljo, dne *3. junija 190t ob S. url popoludne v gostilni „prl KronI", Gradišče, pri katerem se vsa pojasnila in zadeve zadruge vsem z dežele došlim razlože.
Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. (1122—3)
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko.
O<a."bor.
PUTZ- >PsK3ffi
^f*&&*ty Firm. u Slak«/
JWnogo boljši SSJSS
je
Rlobus snažilni ekstrakt
tvrdke
Najnovejše odlikovanje:
zlata svetinja
Svetovna razstava v Parizu 1900
Kolsktivna razstaia kem. industrije.
Fritz Schulz jun. Akt,-Ges.
Leipzig, Eger (Heb).   i. 2 (996—2) DoTorva, se povsod.
I    Zenitna ponudba. \
^1 Posestnik na deželi, ne daleč od farne cerkve, star nekaj čez |$». ^| štirideset let, pošten, trezen in miren človek, v zdravem, vinorodnem ||* ^| k^aju na Spodnjem Štajerskem, želi v zakon vzeti sebi primerno p*
kmečko žensko Z zgoraj omenjenimi lastnostmi v starosti 30—40 let, ^ samico ali pa vdovo brez otrok, katera bi imela nekaj premoženja ^ J)& in pa veselje do gospodarstva.
^1        Ponudbe je poslati pod naslovom/ „Srečno življenje" na uprav-<Jfe ništvo „St°v- /Varoda" v Ljubljani. (H9i) §)»
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reg-i s trovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|*0|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—23)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Za večjo tovarno se išče spreten
korespondent in potovalec.
Zahteva: Kristijan, 23—26 let star, samec, popolno znanje slo-venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tuđi izborna, navadna in trgovska znanja, stenografija, lepa pisava, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo.
Obširno pisane ponudbe, s fotografijo in s prepiski spričeval opremljene, naj se pošilja pod W. 5275 Haasenstein & Vogler Dunaj I. (1219)
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah.
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-eement v vedno jednakomcrni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale© ■■adkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., lYIaximillaiistrassG S.
(628-12)
Prva kranjska tovarna
sadnih destilatov in pristnega žganja
priporoča svoje edino pristne Iz delite kakor: destilat lz beEga. destilat Iz SBJrassŠJKj9 to le v buteljkah; dalje la sllvovec iz domačih če6pel| in la brinjevec v sodčkih in manjših množinah in druge dentilate.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popnst. Tj&fl Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani.
#> •   Pogoji ugodni.   » ♦
(616-12)        Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku.
Zivljenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februvarja 1901:
792 Vi milijonov mark. Bančni fondi dne 1. febr. 1901; 528 „ „
Dividenda v letu 1901: 29 do 128 °/0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi
(422-5) Ed. Mahi*.
XXII. ogrska državna dobrodelna loterija
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki skupaj 365.000 kron.
Čisti dohodek te loterije se po sklepu Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva z dne 1. maja v Godollo porabi za nastopne obČekoristne in dobrodelne namene: 1. Fond, ki se ustanovi za neimovite vdove in sirote drž. uradnikov. 2. Splošno dobrodelno društvo VIII.. okraj a v Budapešti. 3. Krščansko žensko društvo za podporo revnih v Neutri in okolici. 4 Stefanijina sirotišnica v Požunu. 5. Splošno vseučiliško pomožno društvo v Budapešti. 6. Podporno društvo za katoliške delavke. 7. Učiteljsko pomožno društvo v Budapešti. 8. Hrvatski, po „Sv. Vidu" imenovani zavod za slepce. 9. Prostovoljno rešilno društvo v Budapešti. 10. Budapeštansko „Froblovo" žensko društvo, vsako z lji0 čistega dohodka.
g'i   Žrebanje ±e 28» toga meseca. »Jfr
Sreeke a 4 krone se dobivajo: pri ravnateljstvu kralj, ogrskega loterijskega dohodarstva v Budapešti, v vseh poštnih, davčnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v večini trafik in menjalnic in v vseh loto-kolekturah.
Budapešta, 28. maja 1901.
(911-6)
C. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
Gostilna,pri novem svetu
j£§^s. Marije Terezije cesta št. 14. .gs^E^
4
V nedeljo, dne 3. Junija 1901
I* O N C 1J R r
vojaške godbe
elsl izda/tn.© ©lepšstrLerri. Trrt-a.-
Zza&etdE ob 3. ni-i. Vstopnina prosta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna pristna vina in Hoslerjevo mareno pivo ter
skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1231) Valentin Mrak, gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drcgve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, rediine In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograliene aparate in potrebščine, klrurgična obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 24
Oblastv. konces. oddaja strupov. Za iivinore|ce
PoBebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, »ollter, encjan, kolmoz, krmilno apno i. t. d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
^290? Anton Kane
Ljubljana, Jelenburgove ulice št. 3
o o
»o
C
o
o
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih Hvlearsklh žepnih ln stenskih ar. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. i »SO. Srebrna cilinder remontoar ara „ „ a«—. Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m livriujajo nata&ćao la i Jamstvom.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke« 24 jopic in plaščev
za gospe, uepremočljivih havelokov itd.
Oblek« po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporoč.im po
J. S. Benedikt
24
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
„Narodni dom".
V nedeljo, dne 9. junija t. I.
KONCERT
vojaške godbe
na vrtu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25 kr. (1227) Ljudevit Masarvk.
Vabilo ~
VESELICI
katera se tođe vršila
v nedeljo, 9. junija t. I.
v „gostilni pod gozdom"
na Dolenjski eesti št. 33.
Pri veselici sodeluje slav. tamburaški klub
„Krim".
Začetek ob • ,4. uri popoludne. Vstop prost.
Za okusno jed, svežo pijačo, kakor tudi za točno postrežbo bo poskrbljeno.
K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
Josip Plankar
(1190—2) gostilničar.
SV Ob neuarodnem vremenu se vrii
vesellea prihodnjo nedeljo, 1«. t. m.
A> A da <*a A farst. znamka: Sidro.
iz Klehterjeve lekarne v Pragi
priznano izborno, bolečine tolažeče
žilo
po 80 h., K 140 in K 2 vseh lekarnah.
mase dobiva v
(J498—28)
Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne  steklenice  v  zaklepnicah  z naSo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Hleliterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
►
►
► ► ►
►
►
Kranjske klobase
najboljše vrste, mehke in trdo sušene
prodaja in razpošilja tvrdka (12-128.
Edmund Kavčič
7 Ljubljani, Prešernova ulice, nasproti pošte.
Specijalna trgovina za kavo in eaj, glavna zaloga J. Klauer-jevega higijeničnega likerja „Triglava" iz planinskih zelišč.
2222 Schmitzberger
teran in refoško
priporoča (1244—2)
vinska pivnica Lassnik
v VVolfovih ulicah št. 1.
prua $trejna m m. m. pletilniea
priporoča iz najfinejšega flora in (z JY(acco - preje lastno izdelane obujme, ženske in otroške nogovice in vsa v to stroko spadajoča dela.
Tam se tudi pripletejo stare no-
I
prua l;enf«l^cija
govicc.
za otrese
priporoča svoje lastno izdelane otroške oblekice, jopice, pelerine, obleke Z a dečke, avbice, čepice, ki SO v največji izberi vedno na skladišču.
Jmenovani predmeti se izdelujejo
: tudi po meri.
(632—13)
Sna Ijaring
t)i>crni trg $t. 1, nasproti „JCarcdnc l^auarne".
cS o ■»—«
»d rt
B
cvS
CL>
(101-43)
Velika zaloga
<J.uria frannn pristnih Jos. Reit-
Oljflia j liailUU PUCH/P—&>STYRLAV      hoffer sinov
skih Peugeot-, :mtfm Pneumatik
Austna-koles. ssra^sr
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden«
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
p*
Švicarija, Tivoli.
Jutri v nedeljo, dne 9. junija 1.1.
dva koncerta.
Prvi ob] ,4. uri popoldne. Drugi ob 8. uri zvečer, Vstop prost.
K prijaznemu obisku vabi
z vsem spoštovanjem
(1229) JFVio Novak.
Pođpisanec 8i usojam naznaniti si. p. n. občinstvu, da sem prevzel zastop /n
ogenj
kateri se izdeluje
v prvem slovenskem pyrotehničnem laboratorij
g. Ferd. Makuc-a
pooblaščenega in priznanega pvrotehnika
v Gorici.
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj sprejemam po vsakovrstnih cenah, n. pr. za 50 in več, pvrografična in arhitektonična dela prospektive po posebnih načrtih in po sporazun-ijenju.
Naročila na sestavljeni umetalni ogenj pr sim 1-t ti n IJ pred rabo. Navadni umetali ogenj je vselej na razpolago v moji zalogi.
Priporočujoč se, beležim
(U19-2)
s posebnim spoštovanjem
Fr. Sevčlk
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
p
>^ tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža aaaaaaaaaaaaA
kot želod.-«
krepe ujoff in tek vzbu-
jajoče,
kot prebat-
ljenje in »•
letino od-
prtje posj
šujoče sredstvi posebno onim ki trpe" na i .
vadnem teleanem zaprtju
Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah p IL 12 in več stekleničic. (1368-31
r«,tano\ Ijcno 1872.
PaaNi |cun
1872.
Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. '■^ v^s^^r-^ _ Hermana Janke
sveto vnoslovit
obnovilec barve las
,■ ^s^a^^ren^      Je najboljše sredstvo sveti za
barvanje las.
een?reuW\   Brez nvinra in žvepla. Po dvakratnem narnazanju dobe vsaki osiveli lasje 131tt2(iČUmx3M i  zopet svojo prejSnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli L^SeHitin,jfj  ob barvo. Jamfetvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejSa, kakor 1S8*-.^?K/   pri navadnih barvilih las.   Jamstvo za brezpogojno neškodljivost.   Uradno preiskano in k prodaji dopuSčeno.  Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne.  Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno
S>®~ J'asafeo-jov obnovil©© basvs I^C"
Cena za karton tfld. ••— in srld. €»•—. Herm. Janke, Berlin HW., IfllUelstrasse 61.
Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obi. >vUca barve las sem skrbno pre-skuSal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen.
VlT»« f\f± f        Herm. Janke-jevi „nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke ZJd   U i clU-tJ . tudi brez obveze v trajni najboljši legi.  1 steklenica gld. T—.
KPo&evBS.a.  paleiea vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani za brkine «»l»-we2E«> cenik vseh parfum. Specijalitet last. izdelka poSilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. OTittelbacb, Dunaj,       llolier lllarkt 8. — "V Ljubljani ima Oton Fettleb-Franklielm, Kongresni trg it. 19. (853—14)
Fczoi I
Pozor I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarne za gasilno
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzgalnlre najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo: .,unl verzal ko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzgalnlee, vodonoše, sesalke vsako vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za ueet > len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—10) mW Cenike pcčiljarrio "brezplačno In poštnine prosto. ~^sj
ai Podružnica R. A. SXNII3K21Xm v Zagrebu.
3van 3(ordik v Cjubljani
trgo^iaa s galas.t©3rl3sSEimi blagost ~££U
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
i iz alpake in alpaka-srebra, =
Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo:
1 tuc. žlic, navadnih gld. 440, težkih gld. 550 1   »      »za kavo      »    220,      »       » 2C0 1   »    nožev ali vilic    »   6"—, Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2—.
Noži   in   vilice  z  roženim,  koščenim  ali trdo-
lesenim ročajem : 12 parov navadnih .   .   od gld. 1.80 do gld. 3-— 12    »    boljših ...    »    »   350  >»    » 750 Svečniki iz alpake visoki     21      24 21/itcm
gld. 2—   2-30     260 Paper vestas, najboljše užigalico (svečice), gore skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic.
(1043
J^RT^K&oJv^JpUJaSl
!ponujajo po naJnižJU* cenali vsakokoll množino zidarske opeke * zarezane stresne opeke « (Strangfalzziegel) riitleec In crne, z zraven spadajočo sa stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa jj A      lončene peči in štedilnike H
lastnega izdelka
Boman-cement
lastnega izdelka
Dovški portland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. (1208-2) 0@S~  Najnižje cone!!!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaifi No Ili
Lastnina in tisk »Narodne iiakarne«,
4755