v semiški Iskri so imeli lepo svečanost ob dnevu žena. V programu na akademiji so poleg domačinov nastopili tudi gostje od drugod. Ža včeraj in danes sta delavska univerza v Ribnici in podjetje VEDROG iz Ljubljane napovedala posvet o kozmetiki, ki ne namenjen ženam in dekletom. V torek je bila v Kočevju seja občinske konference ZK., na kateri so razpravljali o vlogi Zveze komunistov v pripravah na splošni ljudski odpor. Danes se selijo v prostore pada Črnomeljski občinski sindikalni svet, Zveza borcev in Rdeči križ. Do zdaj so bili v bančni hiši. Za včeraj dopoldne je bil v Novem mestu napovedan obisk podpredsednika izvršnega sveta SRS dr. Franceta Hočevarja. Dnevni red: pogovor o proračunski politiki. Sovjetska pianistka Oksa-na Jablonskaja nocoj ne bo imela koncerta v Brežicah, ker je njeno gostovanje v Sloveniji preloženo. V torek se je v Kočevju ^et začel pouk za obrambo in zaščito, ki ga organizira odsek za narodno obrambo. Pouk je obvezen za precejšen del odraslih. Odmrznjene cene Od 1. marca dalje prodajajo v Črnomlju meso po (Zmrznjenih cenah, ki so precej vi§e. Po novem velja kilogram: gov^ine za pečenko 38 din, stegna s kostmi 18,50 din, stegna brez kosti 24 din, zarebrnice in bržole 18 din, rebra in vratu 14 din. Telečje stegno s kostmi ima novo ceno: 28 din kilogram, brez kosti 40 din. Telečje pleče s kostmi velja 26 din, brez kosti prav tako 40 din kg. Najcenejša teletina so zarebrnice (21 din kg) in rebra ter vrat (po 18 din kg). Uskladiti statut! Sekretarji komitejev štirih občinskih konfercnc ZK na Dolei>jskem in predsednika občinskih skupščin Metlika in Črnomelj so bili na posvetu, ki ga je sklical Ludvik Golob, mnenja, da je potrebno statut bodočega sveta štii'ih dolenjskih občin uskladiti z ustavo. Na zadnji občinski seji so v Novem mestu odborniki soglasno potrdili ustanovitev sveta, sekretaiji pa so opozorili na dejstvo, da bo svet učinkovit le tedaj, ko bo imel usklajen statut. Le v tem primeru bo namreč lahko imenoval svojega člana v republiško komisijo za razvoj nerazvitih, kar je za Dolenjsko seveda močno pomembno. ,^az imam pa mamico, mamico ljubečo..so zapeli cicibani v novomeških otroških vrtcih na proslavah ob dnevu žena, ki so jih pod vodstvom vzgojiteljic pripravili v petek, 5. marca Razen čestitk svojih najmlajših so mamice dobile tudi lepa darila. Posnetdc je otro^ega vrtca v Kristanovi ulici. (Foto: A. Vitkovič) JAVNOST SPRAŠUJEMO: Komu je treba »koren lečen«? Tako smo »napredovali«, da sl lahko privoščimo celo italijansko korenje v velikem skladišču podjela „Slovenija sadje“ v Mostah pravijo o korenju takole: „Trgovci ga imjgo rajši, saj je dobro opra- no in lepo spakirano, ob tem pa vedo, da je v bistvu slabše od domačega, bolj vodeno in bolj nasiljeno. Čeravno je že naša Premalo obrtnikov v združenju v nedeljo so se na rednem občnem zboru v novomeškem sindikalnem domu zbrali obrtniki Združenja zasebnih obrtnikov Dolenjske. Pogovorili so se o svojem delu in o načrtih za letos. Glavna skrb bo še naprej, da bi vključili v združenje čim Na šolskem prvenstvu: Aleš Wachter drugi Med tednom je bilo v Kranjski gori republiSco prvenstvo šol I. in H. stopnje v veleslalomu. Naj večji uspeh je med cicibani dosegel Novo-meščan Aleš Wacher, ki je bil drugi. Uradno uvrstitev tekmovalcev smo prejeli samo do 20. mesta. Cicibani: 2. Wachter, 6. Serini, 17. R. Peric (vsi N. mesto); mlajši pionirji: 12. Viki Turk (Dol. Toplice); starejši pionirji: 19. Sonc (N. mesto). več obrtnikov, saj je to stanovska organizacija, ki se bori za napredek obrtnikov in obrtništva. V razpravi so ugotovili, da se člani le malo poslužujejo pravne službe, poudarjali pa so, da bi morala davčna služba dajati več. olajšav, še posebej takrat, kadar vlagajo denar v preureditev poslovnih prostorov ali pa za nakup novih strojev. Združenje je lani pripravilo družabni večer: na ta način si je finančno opomoglo, sicer bi imelo v blagajni le pajčevino; od zadnjega občnega zbora so imeli 25 tisoč din dohodkov in 9 tisočakov izdatkov. Tudi letos bodo pripravili družabni večer, in sicer 20. marca. Rekordna prodaja sokov v »DANI« Prodaja sadnih sokov se je v mirenski Tovarni rastlinskih specialitet in destilaciji ,J)ani“ tako povečala, da tega niti n^večji optimisti niso pričakovali. V februarju, ki je sicer znan kot najbolj „suh mesec“, so prodali kar 200.000 litrov. Ce se bo tako nadaljevalo, bo tovarna prodala letos čez 2 milijona litrov. V promet gredo zlasti sokovi v litrskih steklenicah. grosistična cena 5,30 din za * kilogram, domače korenje pa je po 2,80 din, gre italijansko bolje v denar.“ Prišli smo torej tako daleč, da ob hudo zevajoči zunanje-tigovinski bilanci kupujemo v sosednji industriji deželi celo korenje, naše kmetijstvo pa ob (Nadaljevanje na 3. strani) V PRVEM TEIDNU PO 8. MARCU Ko 8. marca ne bo več „ ... Pravega smisla 8. marca ne vidim. Menim namreč, da bodo imele žene razlog za praznovanje takrat, ko takle praznik žena sploh ne bo več imel smisla. Ko ne bomo le en dan v letu postavljali žene skoraj v vlogo mučenice in jo kitili s cvetjem ali pa jo še raje sindikalno proslavljali, temveč vseh tristo petinšestdeset dni delali tako, da ji svetniški sij ne bo potreben... “ Naslov sestavka ni naš, tudi gornji odstavek ne. Novinarju ilustrirane revije „TOVARlŠ“je v zadnji številki odgovorila z gornjimi besedami dr. Aleksandra Komhauser. profesorica na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. Tovarišica Kbmhauserjeva je razen tega že drugo mandatno obdobje poslanka prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS in podpredsednica tega zbora. V tisku smo lahko ponovno brali njene izjave, predloge in pametna mnenja, ko se oglaša k besedi v najvišjem domu naše ljudske oblasti. Razen tega vodi delo komisij za visoko šolstvo, je članica predsedstva republiške konference SZDL, dela pa tudi v republiškem vodstvu izobraževalne skupnosti - a z vsem tem njenih dolžnosti in naloženih funkcij še nismo naštelL In če še povemo, da je končala srednjo šolo in univerzo pole^ redne zaposlitve — bila je učiteljica - potem bo podoba slovenske izobritenke, univerzitetne profesorice ter zaslužne, vseskozi prizadevne javne delavke komaj ^ zaokrožen^ saj še nismo povedali, da je hkrati tudi poročena žena in srečna mati 12-letne deklice. Je ena izmed tistih premnogih slovenskih žena, katerim gre svojevrstna zasluga, da je Slovenija glede števila zaposlenih žensk menda na tretjem mestu na svetu! ALI RES LE „ŽENSKA VPRAŠANJA? “ V ponedeljek popoldne smo na redni seji uredniškega odbora našega tednika presedali in ocenili vsebino zadnje številke Dolenjskega lista. Žal nam je bilo, da nam je pomanjkanje časa in kadrov spet izbilo iz rok uresničitev načrta, kakršnega je med redkimi slovenskimi tiskanimi publikacijami npr. pri- (Nadaljevanje na 7. strani) Mladi brežiški telovadci so se na sobotni športno-zabavni prireditvi v Brežicah pod vodstvom prof. Jožeta Senice izkazali z domiselnimi vajami na bradlji. Na sliki: lepa stoja mladega brežiškega gimnazijca. (Foto: Slavko Dokl) pniKAT.T IN NAGRADE3 ZA DOLENJSKE ŠPORTNIKE Brežice: glasba, šport in nagrade V Brežicah so podelili priznanja najboljšim športnikom Dolenjske v letu 1970 — Nagrajeni so bili: Čargo, Molan, Špilar, Jenkoletova, Gazvodova in Gajičeva — Nastop športnikov iz Brežic in Novega mesta Športno uredništvo Dolenjskega lista in Radio Brežice sta 6. marca v prosvetnem domu v Brežicah pripravila zabavno-športno prireditev, v kateri so sodelovali: zabavni ansambel Henčka Burkata s pevci, telov^ci brežiške gimnazije in telovadke novomeškega Partizana. Pr(^ram so izpolniU fc s „športnimi jagodami” in zabavnim kvizom, kjer so obiskovalci odgovarjali na vprašanja s športnega področja. Na prireditvi je novinar Dolenjskega lista Jože Splichal podelil pokala in praktične nagrade šesterici dolenjskih športnikov, ki so se lani najbolj izkazali. Pokala sta prejela plavalca Franc Čargo in Nevenka Jenkole iz Krškega, ki sta po oceni bralcev Dolenjskega lista in športnih delavcev z Dolenjskega ponovno (Nadaljevanje na 11. strani) 1970 do 9. 2606 novih! Se tri tedne akcije imamo pred tni, pa bodo znani najboljši med naj-joljšimi! V zadnjem tednu smo pridobili 72 novih naročnikov, tako, da je zdaj vseh že 2606. V torek opoldne je bilo stanje takole: BREŽICE...............224 ČRNOMELJ..............127 KOČEVJE...............111 KRŠKO..................341 METLIKA. 47 NOVO MESTO .... 728 RIBNICA................44 SEVNICA...............360 TREBNJE...............176 Razne pošte...........311 Inozemci..............137’ Na šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu se dijakinje pod strokovnim vodstvom višje medicinske sestre Jožice Rozmanove na posebnih tečajih usposabljajo za pomoč bolnikom na domu. Pobudnik za organizacijo tečajev je republiški odbor Rdečega križa. Na sliki: bodoče sestre pri praktičnem pouku. (Foto: S. Dokl) Modna revija v Mokronogu V soboto, 13. marca, bo ob 19.30 v domu ,3vo-bode** v Mokronogu modna revija, v kateri bodo prikazali ISO najrazličnejših modelov. Prireditev organizira turistično društvo, nastopali pa bodo manekeni kluba Diolen, ki so se z enakim programom predstavili že v več velikih jugoslovan!dc3i mestih. Večina vstopnic za nastop v Mokronogu je že prodanih. V__________________________^ ZVIŠANJE PLAC Kmetijska zadruga Bizeljsko in rudnik Globoko sta zaprosila skupščino, da jima odobri zvišanje osebnih dohodkov za več kot 11 odstotkov. Obe delovni or;ganizacqi sta imeli zelo nizko poprečje. Rudnik Globoko ima težave tudi zaradi odhajanja ljudi drugam, zato mu ne preostane drugega, kot da vsaj kolikor toliko zvišajo prejemke, dokler se ne uresničijo načrti za modernizacijo. V tem tednu bo sprva šS nestalno vreme z občasnimi padavinami, deloma kot sneg. Proti koncu tedna se bo vreme izboljšalo. Bo suho in še razmeroma hladno. tedenski mozaik Richard Zanuck, sin slovitega ameriškega filmskega producenta istega imena, se je zaposlil v konkurenčnem podjetju War-ner Bros. Kot je znano, je oče, šef velike filmske družbe 20th Century Fox, pred časom odpustil sina iz svojega podjetja, ker se kot šef proizvodnje ni preveč obnesel Najvišje versko sodišče v Turčiji je odločilo, da so lasulje in lasni vložki v nasprotju z verskimi zakoni Toda to bržkone ne bo veljalo za umetne lase, kajti razlaga k tej odločitvi se glasi: noben vernik ne sme imeti na sebi stvari, ki izhajajo iz telesa drugega človeka. Umetni lasje pa seveda ne prihajajo od tam. Luknja v zakonu. Karibsko morje ni tako staro, kot so misliti doslej: z vrtanjem so ameriški znanstveniki dokazali, da je staro samo nekako 75 milijonov let — Atlantski ocean je, denimo, star skoraj 180 milijonov let, posamezni deli celin pa celo 3,5 milijarde let. Vdova Philippa Blaiberga, ki je umrl pred 18 meseci in mu je dr. Christian Bamarđ presadil srce, se je zdaj drugič poročila. Njen novj mož je izraelski trgovec Herbert Blum, ^8. Elieen Blaiberg-Blum, 55, bo živela v TelAvivu. „Zapnite si, prosim, varnostni pas!", tak napis se zasveti na armaturni plošči avtomobila, če je v njem vdelana nova naprava, ki jo je izumil švedski iznajditelj Leif Eriksson Brž ko vključite motpr, vas napis opozori, da ste si pozabili pripeti varnostni pas. Primemo za pozabljivce in - zaljubljence. V ZDA so pbjavili doslej neobjavljene taj\ie listine iz arhivov, ki se nanašajo na desetmesečno preiskavo Warrenove komisije. Ta . je imela nalogo preiskati ozadje atentata na bivšega amerišk^cga predsednika Johna Kenn^yja. Toda v objavljenih dokumentih ni nič takega, kar bi lahko zatrdno odgovorilo na vprašanje, če je imel Lee Oswald, ki ga imajo uradno za Kennedyjevega morilca, dostop do nekaterih ameriških vojakih skrivnosti - med drugim, na primer, do podrobnosti o poletih vohunskega letala U-2. in vi — kmetovalci Teze za novi zakon o združevanju kmetov — Nove kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo z vsemi samoupravnimi pravicami zadružnikov . Pripravljene so teze za novi zakon 6 združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela pri kmetijskih organizacijah in v pogodbene delovne skupnosti. Nekateri republiški in občinski organi so že razpravljali o njih, niso pa še bile dane v širšo ali javno razpravo. Sicer pa so v njih upoštevani predlogi iz dosedanjih javnih razpravah in sklepi II. konference Zveze komunistov Slovenije. Zato veijetno ne bo potrebnih večjih popravkov. Vzlic temu bo novi zakon verjetno prinesel pomembne spremembe v korist kmetov. Dal jim bo zakonito osnovo za uresničitev upravičenih želja iil zahtev, ki jih sedanje kmetijske organizacije nočejo upoštevati ali po določilih sedanjega zakona ne morejo v celoti. Znane so trditve, da sedanje kmetijske zadruge niso tudi kmečke. Kmetje so na drugi strani reke kot zadružni kolektivi, čeprav so oboji kmetovalci (kmetgci). To nišo le očitki zadružnim kolektivom, saj so se sami ponašali z izjavami kot „zadruga je dala kmetom, zadruga pomaga kmetom, zadruga čestita kmetom“ in s podobnimi. To se je seveda odražalo tudi v medsebojnih odnosih in pri gmotnih koristih kmetov. Kmetje niso bili zadovoljni s tako organizacijo. Kakor smo že poročali, so se v nekaterih krajih začeh povezovati mimo nje. S tem so hkrati potrdili, da želijo biti organizirani. V ptujski občini je število članov društva živinorejcev poraslo v enem letu, od ustanovitve do zdaj, od 100 na 700. Kmetijskemu kombinatu Ptuj je društvo postalo trn v peti. V obratu za kooperacijo pa vzlic temu ni hotel priznati kmetom pravic, ki so jili zahtevali. Ce bi se sporazumeli, ne bi potrebovali posebnega društva. Podobnih priinerov je več. Kmetijski kombinat Slovenska Bistrića zavrača predlog kmetov,' da bi obrat za kooperacijo spremenil v organizacijo združenega dela kmetov in delavcev, zaposlenih v njem. Na upravi pravijo, da bi za tak obrat;^po-trebovali devet novih uslužten-cev. To bi močno zvečalo s^o-ške in celo ogrozilo obstoj kombinata. V lendavski občini pa;,so novi zadrugi >JPrekmurec“ pred kratkim očitali, da posluje tedenski zuMnj§politični pregled JX- MmiaHOBHh BREZ BESED Ce ste pričakovali pismo iz Velike Britanije, pa ga niste prejeli, ali pa ste morebiti pisali svojim znancem na Otok, pa so vas medtem obiskali ter povedali, da pisma niso dobili — se nikarne čudite. Britanski poštaiji so namreč stavkali polnih 47 dni in tačas se je nagrmadilo na poštah okoli 11 milijonov pisem in pošiljk iz domačega in okoli 60 milijonov pisem iz inozemskega PTT prometa. Trajalo bo 14 dni, da bodo odprli vse poštne vreče in razposlali ter dostavili pošiljke ha prave naslove — zato pa je te dni moč videti veliko takihle prizorov v Veliki Britaniji, ko poštaiji prekladajo vreče z zaostalo pošto, (Telefoto; UPI) brez upravnega aparata. Za vsak primer poizkušajo poiskati drugačen odgovor. ftfesnica pa je, da nova združenja kmetov — društva in po-dobtia — poslujejo z veliko manjšimi stroški kot sedanje kmetijske zadruge in kombi-nati.v^^Člani dobijo gnojila in drug^ sredstva po nižji cehi, izkupiček za pridelke in živino pa je prppej višji. Zaradi tega dohodki kmetijskili organizacij iz kmečke proizvodnje seveda usihajp. j V tezah za novi zakon o zdmževanju kmetov je upoštevano, da kipetje niso dolžni skrbeti; za ^pokrivanje izgub kmetijskih organizacij v lastni proizvodnji. Z dohodki od svojega dela naj ^gospodarijo sami in le tisti dejavci, ki jim bodo pomagali pri delu in prodaji. Ce kmetijska organizacija ne bi marala takega obrata za kooperacijo, bi si kmetje lahko ustanovili novo zadrugo, ki bi delala po takih načelih. > Taka, z zakonom zagotovljena možnost, bo morala omehčati kolektive kmetijskih organizacij, da bodo priznali kmetom pravice, ki jim gredo, ali se odpovedali svojemu „pokrovi-teljstvu“ nad njimi. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled NADALJNJE OBRAVNAVANJE USTAVNIH AMANDMAJEV je bilo v minulem tednu vsekakor še osrednja tema vseh družbeno političnih činiteljev jugoslovanske skupnosti, zatorej mu posvetimo uvodno mesto — čeprav resda brez ponavljanja nadrobnosti. O le-teh je bilo že doslej toliko govora v vseh naših javnih občilih, da je z njimi seznanjena najširša javnost. In prav je tako: navsezadnje gre pri tokratnih ustavnih spremembah za tako pomembne in v nekaterih pogledih za kvalitetno povsem nove družbeno politične (torej sistemske) rešitve, da živo zanimajo prav slehernega občana. Ker smo dejali, da na tem mestu ne bomo ponavljali oziroma osvetljevali kopice nadrobnosti ob tokratnih ustavnih amandmajih, samo ugotovimo, kako daleč so sedaj že napredovale priprave v zvezi s spremembo ustave. Sredi minulega tedna je ^upna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja že zaključila svoje delo ter' sprejela osnutek ustavnih amandmajev. Ker f»a bo ta osnutek najbrž še nekoliko opiljen kar naj bi sedaj opravila izvoljena redakcijska komisija), se bo pred zasedanjem zvezne skupščine — ki bo osnutek amandmajev dokončno obravnavala ter jih bo za dva meseca, za preostanek marca in april, dala v najširšo javno razpravo — morala omenjena ustavna komisija pred tem zasedanjem zaradi osnutkov amandmajev še enkrat sestati, da bo potrdila *zredigirano besedilo osnutka ustavnih amandmajev. Ob tem še povgmo, da sc je ta teden — v torek in sredo — tudi v republiški skupščini sestala skupna komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja, ki seje podrobno posvetila obravnavi osnutka ustavnih amandmajev. ZASEDANJE DELEGATOV OBČIN v slovenski skupščini prejšnji teden (v sredo) pa je bil dogodek, ki mu moramo — ko govorimo o družbeno političnih dogajanjih pri nas v minulih dneh — vsekakor posvetiti nekoliko več pozornosti. Dejansko so bila vprašanja, ki so se tokrat zaradi njih sestali delegati slovenskih občin v republiški skupščini, tolikanj pomembna (zbor delegatov je o njih razpravljal ter izrazil svoje mnenje), da bi že vsako posebej zaslužilo poseben komentar. Na dnevnem redu tokratnega zasedanja delegatov občin je bil namreč osnutek zakona o splošnem ljudskem odporu, delegati so obravnavali teze za priprave skupščinskega dokumenta o naši kadrovski politiki in na dnevnem redu je bil tudi osnutek zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke — torej sama vprašanja, tesno povezana oziroma nanašajoča se prav na vse sfere našega življenja. O obeh predlaganih zakonskih rešitvi (torej o omenjenih dveh zakonskih osnutkih) so delegati občin izrazili pritrdilna mnenja, čeravno ne brez vseh pri- Razprava delegatov občin pomb — konkretne pripombe ob takšnih zakonskih osnutkih pa so navsezadnje tudi namen, ki naj ga vsakokratno zasedanje delegatov občin v republiški skupščini izpolni. VPRAŠANJA NASE UUDSKE OBRAMBE so se vseskozi prepletala v razpravi, ki je bila na zasedanju delegatov občin posvečena prvemu od obeh omenjenih zakonskih osnutkov. V naši republiki smo se že pred dobrima dvema letoma (torej pred sprejemom zveznega zakona o ljudski obrambi) odločili, da bomo izdali ustrezne republiške predpise, ki naj uveljavijo enotno organizacijo h^e obrambne pripravljenosti. In rezultat teh prizadevanj je obsežen zakonski osnutek - torej osnutek zakona o splošnem ljudskem odporu — ki z njim pravzaprav uveljavljamo marsikaj, kar je doslej pri nas v praksi, tako rekoč že zaživelo; ne nazadnje pomeni to zakonsko uveljavljenje odborov za splošni ljudski odpor po krajevnih skupnostih (in doslej so pri nas že v približno 800 krajevnih skupnostih takšne odbore že ustanovili). Zapišimo, da s pripravljanjem zakonske ureditve (po novem) tega tako pomembnega družbenega področja — in družbena obramba to vsekakor je! — še nadalje pospešujemo in krepimo proces, v katerem družba spet sama prevzema svoje obrambne funkcije, ter se zaradi tega docela spreminjajo klasična pojmovanja tako imenovanih oboroženih sil države. Družbeni vidik obrambnih funkcij vse naše ljudske skupnosti se s tem, če lahko rečemo, še bolj poglablja; vsi subjekti naše samoupravne družbe — od pre-bivdcev, delovnih in drugih organizacij, pa do krajevnih skupnosti, občin, republike in federacije — dobivajo v omenjenem procesu vlogo nove kvalitete, ko vsak na svojem območju odločajo o bistvenih obrambnih vprašanji ter tako uresničujejo naša skupna, sedaj že vsem znana načela vsesplošne ljudske obrambe. Seveda pri tem, ko govorimo o novi (republiški) zakonski ureditvi za to področje, ne smemo zatisniti oči pred določenimi konkretnimi vprašanji, ki so za sedaj še odprta: eno teh je denimo — in o tem so spregovorili tudi delegati občin na minulem zasedanju — vprašanje specifičnosti posameznih občin oziroma krajevnih skupnosti (kot temeljev tamkajšnjih teritorialnih enot naše ljudske obrambe), ki jih novi zakon, pa čeprav načelno enoten za vso republiko, praktično le ne bi smel docela izenačevati med seboj, če želimo, da bo zares življenjsko učinkovit in neposredno uporaben. In seveda — ob tem ostajajo odprta finančna vprašanja občin, ki jim bo novi zakon nalagal (vsem enako, kot pravi zakonski osnutek) določene finančne obveznosti v zvezi s tem. Konkretne pripombe delegatov občin bodo morali zakonodajalci vsekakor še skrbno preučiti (o zakonskem osnutku bo stekla tudi javna razprava), preden se bodo za oblikovanje novega zakona o splošnem ljudskem odporu pri nas dokončno odločili. Egipt ni pristal na obnovitev premirja na frontni črti z Izraelom in to je bil najvažnejši del govora predsednika Sadata pozno zvečer v nedeljo. Toda dejstvo, da ZAR ni podaljšala premiija (to pot je bilo enomesečno), ne 0omeni, kot je dejal Sadat, da bO takoj spregovorilo, orožje. Formula, ki jo je Kairo naslovil vsem prizadetim, se glasi: orožje bo spregovorilo le tedaj, ko se bodo prepričali, da je vsaka diplomatska akcija zaman. To je dokaj elastična formulacija stališča, ki nikakor ne more veljati za nepopustljivo, je pa hkrati dovolj ostra, da se mora nasprotna stran nad njim zamisliti. Predsednik ZAR je bil pred tem na kratkem in tajnem obisku v Moskvi, kjer se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Nihče seveda ne dvomi, da je ZAR formulirala svoje najnovejše stališče ob popolni vednosti in soglasju svojega velikega zaveznika. Kot poročajo z bojne črte, so vse nasprotujoče si sile sicer v stanju popolne bojne pripravljenosti, vendar pa je tam mimo. Nobena stran noče tvegati izzivanja, ki bi se lahko razvilo v večji spopad. 2e tako so to možnost omenili tudi javno in nekateri vidijo v tem tudi znamenje želja na obeh straneh, da ne bi ob morebitnem incidentu — ki je nd fronti vselej mogoč hote ali nehote — ena ^ druga stran menila, da je „počilo zares“. Tel Aviv sedaj v svojih najnovejših izjavah poudarja, da nima namena začeti z bojevanjem in da pričakuje od nasprotne strani predloge in pobude za miroljubno rešitev krize. S tem v zvezi vse pogosteje omenjajo nekakšne zemljevide; premoge, na katerih naj bi bile formulirane izraelske ozemeljske zahteve. Izrael še vedno namreč vztraja na določitvi takih meja, ki bi jih bilo „moč braniti**. Kaj vse to je in kaj ne, je seveda izredno težko povedati — sicer pa je vsa kriza v znamenju negotovosti in skrajne zamotanosti. V Pakistanu (vzhodni del) se položaj kot vse kaže normalizira po krvavih in tragičnih neredih, ki so teijali po nezanesljivih podatkih nekaj sto mrtvih in še več ranjenih. Voditelj Vzhodnega Pakistana Mudči-buru Rahman ni napovedal odcepitve od celote, ki jo sicer sestavljata dva dela, ^odni in zahodni, je pa zahteval takojšnjo razveljavitev izrednega stanja, ki ga je objavila v tem delu dežele federalna vlada in umik vojske ter še nekatere druge koncesije. Rahmanove zahteve imajo politični opazovalci za izzivanje predsednika Jahija Kana, hkrati pa za možnost, da bi se vendarle pogovorili o mirni rešitvi perečih problemov dežele. Pakistan je zelo zaostala država na jugu azijskega kontinenta, razdeljena na dva dela, med katerima je veUk indijski medprostor. Zelo živahna diplomatska aktivnost se je začela v Berlinu,' kjer se predstavniki obeh Nemčij vztrajno prizadevajo za zbliževanje stališč. Trenutno je za navadne občane predvsem zanimiv tisti del po*govorov, ki se nanaša na zopetno uvedbo obiskov iz e|nega v drugi del mesta, s čim^ pa seveda ni rečeno, da je to tudi najpomembnejša p6sta\ica teh dido-gov. Razen ^^vnih sekretaijev pri obeh vladah, Kohla in Bahra, se videvajo ta teden — vendar v drugih prostorih — v Berlinu še predstavniki sedmih drugih delegacij: ^d obeh Nemčij, štirih velikih sil in Zahodnega Berlina. Videti je, da je mesto nenadoma zajela nenavadna diplomatska nirzlica, ki se je ni moč obraniti. Je pa.kaj-pak ta trenutek še mnogo prezgodaj napovedati, kaj lahko od vseh teh pospešenih razgovorov pričakujemo, zakaj problemi okoli Berlina. in mednemških odnosov nasploh so izredno za- Konec premirja pleteni in kar je še najbolj pomembno — o njih ne odločajo samo Nemci sami. Štirje ameriški vojaki, ki so jih ugrabili še neznani ilegalci v Turčiji, so zopet prosti. Vmili so se v svoje kasarne živi in zdravi in tako se je končala epizoda, zaradi katere bi kmalu prišlo v Turčiji do resnejše politične krize. Vojska in polidia, ki je iskala ugrabljene ameriške vojake, je namreč stikala za njimi predvsem med študenti, kar je samo še prililo olja na že tako in tako le pritajen ogenj, ki tli med nezadovoljnimi turškimi študenti. ANKARA - Turško vrhovno prizivno sodišče je odločilo, da je Sovjetski zvezi mogoče izročiti Litvanca, ki sta oktobra lani ugrabila sovjetsko potniško letalo in prisilila posadko, daje pristala v Turčiji. BERLIN - Civilno sodišče britanskih vojaških oblasti je obsodilo na šest let zapora 22-letnega Ekke-harda Weila, ki jc 7. novembra lani ranil sovjetskega stražarja pred spomenikom rdečearmajcem v Zahodnem Berlinu. Sodilo mu je britansko sodišče, ker sc je incident zgodil v britanskem delu mesta. OUITO - Plaz, ki je zgrmel na neko gorsko cesto v Andih, je pri mestu Santo Domingo de Los Colo-rados zasul več avtomobilov in avtobusov. Po prvih podatkih je izgubilo življenje najmanj 30 ljudi, še več pa jih je ranjenih. BELFAST - Severna Irska je bila sinoči zopet prizorišče hudih nemirov in spopadov. Ker so bile nekatere četrti brez električnega toka in jc bilo v njih slišati tudi streljanje, je prebivalstvo ostalo doma. Tudi davi so bile ulice puste. Novi jugoslovanski kovanci za 2 in 5 din (levo), ki jih je dala Narodna banka v obtok v petek, so iz litine baker-nikelj-cink. Kovanec za 2 dto tehta 5 g, kovanec za S din pa 6 gramov ia tričetrt. Razen rednih kovancev je banka pripravila tudi priložnostno izdajo (desno) z napisom FIAT PANIS (v prostem prevodu iz latinščine: kruh vsem) v zvezi z akcijo OZN za boj proti lakoti. Na sliki sta zgoraj za primeriavo velikosti tudi oba veljavna kovanca za 1 dinl ^oto: M. MoŠkon) Podpredsednik IS Slovenije in naš ljudski poslanec dr. France Hočevar se je v nedeljo, 7. marca, udeležil zbora volivcev na Uršnih selih. Udeležba je bila rekordna, saj je prišlo na pogovor s poslancem več kot sto občanov. Najvažnejša razprava je tekla o napeljavi vodovoda za sedem vasi in rekon-stri^ciji ceste Novo mesto—Uršna sela—Semič. Na sliki: dr. Hočevar med svojimi volivci (Foto: S. Dokl) V soboto je obiskalo obrate IMV v Novem mestu 72 skandinavskih novinaijev. Med drugim so se skoraj tri ure v obliki časnikarske konference pogovaijali z generalnim direktoijem IMV Jurijem Levičnikom in direktoijem razvojnega centra IMV inž. Martinom Seveijem. Pol^ vprašanj o razvoju prikolic in avtomobilov so se zlasti zanimali za samoupra\ijanje in osebne dohode delavcev ter položaj tovarne po devalvaciji glede na njen velik uvoz in izvoz. (Foto: M. Moškon) MEDOBČINSKO SODELOVANJE BREZ BESED (Karikatura B. Milikića v JEŽU) Turistični barometer Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ustanavljajo svet občin — Namen: še bolj uskladiti delo in enotno nastopati v republiki Družbeni razvoj zahteva tudi na Dolenjskem vse širše povezovanje. Lani poleti so se zbrali v Šmaijeških Toplicah predstavniki vseh dolenjskih občin, da bi se pogovorili o morebitni ustanovitvi sveta občin, a se je na pogovoru izkazalo, da razmere za tako ustanovitev še niso zrele. Odtlej je začelo zoreti st^elovanje črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine in na zadnji občinski seji v Novem mestu je novome^a občinska skupšči^ že sprejela sklep o ustanovitvi sveta — podobno pa morajo storiti tudi druge tri občine, da bo sodelovanje tudi uradno potgeno. Zavzemanje za tako sodelovanje je razumljivo: Dolenjska v Sloveniji doslej ni nastopala enotno, vsaka občina se je borila za svoje koristi. Posledice so očitne: Dolenjska je predstavljala območje drugotnega JAVNOST SPRAŠUJEMO: Komu je treba »koren lečen«? Tako smo »napredovali«, da si lahko privoščimo celo italijansko korenje po 700 dinarjev (Nadaljevanje s L strani) tem rakom žvižga. Uvažamo korenje, hkrati pa smo država, kjer polovica prebivalstva živi od kmetijstva! Uslužbenci trgovskega skladišča si ne belijo g^ave zaradi tega. To ni prvič, uvažali in prodajali smo še marsikaj drugega, kar bi lahko sami pridelali, pa nismo, ali še bolje rečeno: nismo organizirali pridelovanja in odkupa. Ko vidite ceno korenja v trgovini, bi lahko takole računali. Korenja se pridela od 100 do 300 centov na hektar; če je prodajna cena 700 dinarjev, pomeni to, da je pridelek vreden 7 do 21 starih milijonov. Četudi bi si trgovci vzeU polovico, bi kmetu še vedno ostalo precej milijonov. Torej kmetom niti ne gre tako slabo. To bi bilo, če bi bilo, resnica je namreč povsem drugačna. Večini kmetov gre slabo in vse bolj zaostajajo za drugimi sloji prebivalstva. Pa ne zato, ker ne bi znali pridelati jedilnega korenja ali ker se ne bi hoteli lotiti tega v večjem obsegu, pač pa zato, ker nimajo nobenega jamstva, da bodo korenje, če bi Ra prfdelali, lahko prodali. Nimajo nobenega jamstva, kakšna bo odkupna cena, ne morejo vedeti, kaj se jim izplača in kaj ne. Če bi bila trgovina zainteresirana, bi jim ponudila roko, bi sklepsJa pogodbe in korenja ne bi bilo treba voziti iz tujine. Vprašanje pa je najbrž, če bi bil njen zaslužek tolikšen! M. L. Prizadelo je gospodarne . Omejitev osebnih dohodkov na porast največ za 11 odstotkov v pri-meijavi z lanskim poprečjem povzroča nekaterim delovnim organizacijam v Kočevju težave. Prav zaradi te omejitve ne morejo nagrajevanja uskladiti s potrebami in rezultati dela. Obstaja bojazen, da bi se zaradi nizkih osebnih dohodkov pojavila fluktuacija strokovnih kadrov. S to omejitvijo so najbolj prizadete delovne organizacije, ki v prejšnjih letih niso hitele s povečevanjem osebnih dohodkov, ampak so večji del dohodka uporabile za posodobljenje proizvodnje in nabavo strojev. GOSPODARSTVO V JANUARJU: Bo potrebno zvonjenje? Zmanjšana rentabilnost poslovanja — Kdaj bodo prišli sistemski ukrepi? — Zadolževanje! ČESTITKE GVIDU VESELU. Začetnik plantažnega sadj^stva pri nas Gvido Vesel iz Leskovca pri Krškem je v nedeljo slavil 70-Iet-nico življenja. Obiskali so ga tudi predstavmki krškega „Agro-kombinata“ (na sliki čestita jubilantu direktor Stane Nunčič) in mu zaželeli vse najboljše. (Foto: Alojz Mustar) Položaj v našem gospodarstvu še ni zaskrbljujoč, a rože mu ne cveto! Tako so ugotovili prejšnji četrtek na posvetu, ki ga je sklical Ludvik Golob, sekretarji štirih dolenjskih občin. Podrobneje bodo ocenili položaj ob koncu marca, ko bodo pripravili analize o gospodaijenju v prvih dveh mcsecih. Očitno jc, da največ težav povzroča dejstvo, da napovedanih sistemskih rešitev po razvrednotenju dinarja še zdaj nismo sprejeli, posledica tega pa je nezanesljivost v poslovanju. Največ težav je v izvozno-uvozni politiki in pri carinah, rentabilnost poslovanja pa v vseh podjetjih pada. Najhuje je v novomeški občini, kjer je tako fizični obseg proizvodnje kot tudi denarni učinek slabši kot lani januarja; v Industriji motor- ZA 4 MILIJONE ZAOSTANKA Konec minulega leta je bilo v brežiški občini za 4 milijone neizterjanih davkov od obrtnikov. Občini ostane od tega pribhžno 200 milijonov. Nekateri odborniki so predlagali zaračunavanje zamudnih obresti, vendar tega niso osvojili. Menili so, da so obresti dvorezen nož, kajti začaran krog zadolženosti tudi obrtnikom na prizanaša. Sklenili so le, da bodo ostreje nadzorovali morebitne utaje in da bodo v občinski upravi zaposlili dodatno moč. Davč-nili inšpektorjev bi prav tako potrebovali več, kajti en sam pomeni tolike, kot bi pobrisal prah po mizi. Nadzor je lahko torej samo površen. nih vozil in „Krki“ pa so celo precej nezadovali. Zaskrbljujoče je vse večje medsebojno zadolževanje, težave povzroče tudi pomanjkanje obratnih sredstev. ASFALT V NASEUE Senovčani zelo skrbijo za urejenost svojega kraja. Letos nameravajo asfaltirati 600 metrov ceste do naselja v hribu. Stroške bo verjetno kril rudnik, kajti krajevna skupnost nima sredstev za te namene. Radi bi asfaltirali tudi cesto proti Dovškemu in na pokopališče, do tja pa je več kot kilometer daleč. Sejmišča MRAZ ZADRŽAL KUPCE Na novomeškem sejmišču že dolgo ni bilo tako slabega prometa kot v ponedeljek, 8. marca. Naprodaj je bilo 462 pujskov, prodanih pa samo 95. Mlajše prašičke so prodajali po 160 do 230 din, večje pa po 240 do 450 dinarjev. TUDI V BREŽICAH SLABO Zaradi slabega vremena je bil brežiški sejem v soboto, 6. marca, zelo slabo obiskan. Čeprav je bilo na izbiro 430 pujskov, zanje ni bilo kupcev. Samo 191 prašičkov je bilo prodanih. Manjše so prodajali po 12 din, večje pa po 8 din kilogram ^ive teže. pomena in na slovenska dogajanja ni imela takega vpliva, kot.bi ga imela ob enotnem nastopu. Sicer pa je ustanovitev sveta občin postala že prava nujnost zaradi hitrega samoupravne^ in gospodarskega razvoja občin in zaradi tesnejšega medobčinskega sodelovanja, ki se najuspešneje kaže v nekaterih medobčinskih inšpekcijskih službah. Pričakovati je, da bo svet občin, ki ga zdaj ustanavljajo, imel pomembno nalogo pri prostorskem načrtovanju, pri medsebojnem povezovanju gospodarstva v štirih občinah, pri vprašanju zaposlovanja, delovne sile in podobnem, pri razvoju zdravstvenega varstva in socialnega zava-’ rovanja, pri problemih kulture in prosvete, pri razvoju komunikacijskega omrežja, pri bolj učinkovitem delu skupnih ^žavnih organov in še kje. Usklajevanje skupnih interesov naj pripomore, da se bo dolenjski glas v republiki bolj slišal. Svet štir^ občin je bržkone le vmesna stopnja k popolnejšemu sporazumevanju vseh dolenjskih občin. Za zdaj namreč mimo teh štirih občin na podoben način delajo tudi Posavci. Medsebojni odnosi bodo poslej gotovo boljši! J. S. Pustovanje je obič^no zadnja večja prireditev gostincev pred začetkom sezone. Letos je bilo povsod živahno, zdaj pa so misli gostincev že obrnjene v bližajočo se sezono. Splošna ugotovitev je, da bo premalo prostora v bazenih. Zlasti Šmageške Toplice so hudo na tesnem, s^ stari leseni bazen že dolgo let ni več dovolj velik za vse številnejše turiste. Še na najboljšem so v Čateških Toplicah, kjer pa se tudi zgodi, da je v vo^ pretesno. Ob nedeljah se namreč okrog bazenov nabere po več tisoč ljudi, med njimi veliko takih, ki se pripe-Ijajo z avtomobili, katerih tablice nosijo značko ZG in LJ. Občutno pa manjka kopališč na Krki, saj ga ne premore niti Novo mesto. Le malo je veqet-no^ da bodo postavili kak bazen. Upamo le to, da bodo tam, kjer se zbira največ kopalcev, uredili vsaj dostop do vode. Res pa je, da je časa malo, ker se sezona bli^: poleti bo prepozno misliti na take stvari! Kmetijski nasveti Bolezni fižola Fižol ni le cenen vir beljakovin, temveč je pri mnogih ljudeh zelo priljubljen sestavni del prehrane. Da je to res, dokazuje naraščajoče povpraševanje in z njim naraščujoča cena. Če ne bi hkrati zelo naraščali tudi pridelovalni stroški, bi bil fižol zelo donosna poljščina. Zdaj pa je tako, da je zanemarjena, saj gre pridelovanje po starem, v pospeševalnem delu pa se nanj pozablja. Velikih pridelovalnih stroškov so močno krive fižolove bolezni in Hžolovi škodljivci. Oglejmo si fižol v avgustu: ^orajda povsod pikast, pegast, bolezni ga uničujejo, še preden dokončno razvije stroke. Med ljudmi velja prepričanje, da fižol ne potrebuje škropljenja in varstva pred boleznimi. Vendar ni tako. Udrta fižolova pegavost, kije najpogostejša glivična bolezen, se da prav lahko preprečiti. S pegami posuti stroki so skorajda neuporabni, fižol je že na po^ed manj vreden. Bolezen preprečimo, če seme pred saditvijo razkužimo z enim izmed živosrebrnih razkužil, ko pa fižol skali, moramo škropiti s enoodstotno bordojsko brozgo (apno in galica) ali ustrezno količino kakega organskega pripravka, kakršnih je na trgu zelo veliko. S škropljenjem preprečujemo tudi ijo, ki jo v vlažnih toplih pole^'ih uničuje pridelek, posebno če je Hžol v čistem posegu. Škropiti je treba takoj, ko opazimo, daje začelo lis^e rumeneti in odpadati, škropljenje pa je treba večkrat ponavljati. Isto škropivo zatira tudi o^ato listno pegavost (kakšna je, pove že ime samo) ter mastno fižolovo pegavost, ki zapušča na zrnju mastne ijave pege. Fižolu pa ne strežejo po življenju samo na polju, temveč tudi v shrambi. Posebno nevaren je fižolar, hrošček, ki vrta zrnje, da postane črvivo in ničvredno. Slabe, nerazkužene shrambe so kot nalašč za njegov razvoj. Zanesljivo uničimo fižolarja z zaplinja-njem z ogljikovim žveplecem ali s preparati iz strupene ciano-vodikove kisline. Med škodljivci na fižolu naj omenimo še fižolovo uš in fižolovo pršico, kar uničujemo tako kot druge uši in pršice. Inž. M. L. Ustavno žagotovijenc pravica deievca tudi do njegovega bivšega del« j»- ena najjS«o-membnejših ustavnih sprememb, ki Jih predlagajo v tem obdobju. S tem, da priznavamo v ustavi pravjco delavca, da upravlja svoje ceSoJnc Jelo, minulo in spt^ot/ic,. v bistvu izvirne izražamo ir* uveljcv-Ijamo razredno Sotitev določanja položaja delovnega človeka v socialistični družbi. TEMEUNA USTAVNA NAČELA ■ ril W ti lil a ifill ^ I i s H i Obnovljena izhodišča bratstva in enotnosti ter Izhodišče enakopravnosti narodov nove Jugoslavije novega AVNOJ O temeljnih ustavnih načelih je na seji predsedstva ZKJ v preteklem tednu govoril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj. Med drugim je podčrtal, da bi lahko označili predlog oaiut-ka 'ustavnih sprememb za predlog dogovora naprednih sil naše družbe na čelu z ZKJ o družbeni akciji, ki ustreza sedanjemu č^, in za obnovljeno izhodišče bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov Jugoslavije. Tovariš Kardelj je ob tej priložnosti imel znamenit referat, v katerem je nadrobno označil bistvo predlaganega osnudca ustavnih sprememb, pri čemer je posebej opozoril, da naj bosta dosedanje delo na ustavnih spremembah, predvsem pa bodoča razprava o teh spremembah v najširši javnosti, spodbuda za nadaljnji enoten ustvaijalni napor vseh naših naprednih socialističnih sil. Na njih je odgovornost za nadaljnje skupno in demokratično reševanje vseh odprtih vprašanj našega socialističnega in samoupravnega razvoja. Če bomo tako ravnali tudi v prihodnje, je dejal tovariš Kardelj, bo to najtrdnejše poroštvo za sprejemanje naprednih in demokratičnih rešitev, za katerih uresničevanje se bo potem vsak delovni človek in državljan čutil tudi osebno odgovoren. Le tako pa bo hkrati lahko imel socialistično skupnost v pravem pomenu besede res za svojo. Osrednjo misel Kardeljevega poročila na seji predsedstva ZKJ je mogoče strniti v zaključne besede njegovega poročila: „Gotovo je, da samoupravna razvojna pot na& socialistične skupnosti — na kateri smo kljub dokajšnjim odporom, težavam, a tudi slabostim in napakam, že naredili velike, rekel bi, zgodovinske korake - odpira realno in jasno perspektivo za izgradnjo prav takšne svobodne in demokratične socialistične družbe. Ta cilj je bil tudi naša vodilna misel, ko smo izdelovali osnutek predlaganih ustavnih sprememb.** Tovariš Kardelj je med drugim dejal v poročilu tudi tole: če so prej republike terjale „pravico** predvsem na področju delitVe „državnega kapitala** oziroma investicij, so postale sedaj skrajno občutljive za vae ulcrepe gospodarske politike federacijo, ki imajo bodisi neposreden ali posreden vpliv na materialni ali drugačen položaj republike oz. i\jenega gospodarstva. Na vse to se potem vežejo tudi vse tiste čustvene in ideološice reakcije, ki so značilne za družbenozgodovinski subjekt, imenovan nacija. POGOJ ZA NARODNOSTNO SVOBODO Toda če ne bi sedaj ob bistveno povečani odgovornosti in možnostih pobud republik in avtonomnih poicrajin hitreje reševali odprtih vprašanj družbenogospodarskega in samoupravnega ter političnega sistema, potem tudi vprašanja v mednacionalnih odnosih ne bodo rešena. Pri tem je govornik opozoril, da je nacionalna svoboda pogoj za zbliževanje in združevanje narodov v novih, s^obnih oblikah združevanja dela in zavesti človeštva. Pri nas so nastajala mednacionalna trenja in nasprotja med zvezo in republikami vselej, kadar je bil tako ali drugače prizadet takšen položaj narodov Jugoslavije, posameznih ali vseh. To jc prvo, kar smo pri sedanjih ustavnih spremembah upoštevali. Kardelj je nato opozoril tudi na škodljive in po njegovem mnenju nepotrebne razprave o imenih jezikov, emblemih, himnah in drugih podobnih vprašanjih. Pri rešbvanju vsega tega bi morali veliko bolj upoštevati realno zgodovinsko vlogo nacije, s katero je treba računati, zlasti v zvezni državi. Računati moramo tudi z dejstvom, da v odnosih med narodi oz. republikami Jugoslavije obstajajo ne samo različni, temveč tudi določeni objektivno protislovni interesi. Na enotnem tržišču na primer ni enak položaj razvite in nerazvite republilce. Tudi tega vprašanja se predložene spremembe oz. dopolnila ustave zelo odkrito lotevajo. FEDERACIJA ALI KONFEDERACIJA Kardelj jc pri tem vprašanju dejal, da je bilo zadnje čase večkrat slišati tudi vprašanje, ali jc naša jugoslovanska socialistična državna skupnost še fede- ■j. Ze ' racija ali pa že postaja konfederacija. Ze od začetka pa je jasno, da je ni moč umetno vključiti v nobene klasične oblike federalizma ali konfederalizma. Čeprav sc zdaj v ustroju SFRJ marsikaj globoko spreminja, kar odstopa od pravnih oznak klasične federacije, pa nam vendarle ni treba spreminjati imena naše skupne države. Brez smisla so tudi prepiri okoli tega, koliko Smo federacija in koliko konfederacija. Gradimo federacijo kot specifično državno in samoupravno skupnost. Gre le zato, kakšni so pri tem interesi jugoslovanskih narodov in kakšna je družbena zavest, ki jih združuje. TITO: ustava delavskega razreda^ Že prejšnji teden smo kratko poročali o seji predsedstva pri tem res ni mogel poka- ^ ZKJ, na kateri so razpravljali o ustavnih spremembah. Kakor zati. Zdaj je važno, da takoj ^ je res, da smo pri uresničevanju gospodare reforme že do- na začetku zagotovimo, da ^ segli pomembne uspehe, pa prav tako drži, da se bo druž- bi delavski razred spoznal ^ bena reforma šele s sedanjimi ustavnimi amandmaji lahko pomen teh sprememb, saj ne ^ popolnoma razmahnila in uresničila. Predsednik Tito je na sme biti razočaranj. To se ^ seji predsedstva ZKJ med drugim dejal: „Rad bi ob tej priložnosti Gospodarske in družbene izrekel vse priznanje koordi- reforme smo se lotili leta nacijski komisiji; ta je zares po tovariški in mirni poti prišla dp rezultatov, ki so danes pred nami, to je do predlogov amandmajev, o katerih bomo sedaj razpravljali. To delo v resnici zasluži vso pozornost in priznanje. Želel bi, da bi bila tudi javna razprava, ki je pred nami, prav tako enotna in mirna, da bi bila čimbolje organizirana. Prav gotovo bo slišati pripombe, komunisti pa naj bi pokazali svoje sposobnosti in naj ne bi dovolili, da bi se razprava izjalovila, temveč naj bi potekala tako, da bi čimprej dokončali spremembe ustave. Vse več je raznih pritiskov, zlasti v zvezi s cenami. Stabilizacgski program ne bo prenesel praznine do julija; potrebne so čim naglejše rešitve. Nekatera vprašanja bo namreč treba rešiti prej, zlasti tista, ki se nanašajo na gospodarstvo, delavk razred in samoupravljanje.- To pomeni, da v gospodarstvu lahko že prej uporabimo nekatere rešitve, ki so predvidene v predlogih ustavnih amandmajev, da bi lahko delali na tej podlagi. DRUŽBENA REFORMA Posebej bi rad opozoril na vlogo in ravnanje ŽK, Socialistične zveze in drugih zavednih družbenih sil v naši državi. Zveza komunistov mora biti predvsem enotna v vsej državi. ZK že davno ni imela tako močnega oro^a kot sedaj, v teh spremembah družbenega in gospodar- 1965. Pri uresničevanju gospodarske reforme smo že doslej dosegli pomembne uspehe, čeprav je mogoče govoriti tudi o nekaterih zaostajanjih in nedoslednostih, ki so se pokazale. O družbeni reformi — sistemskih in drugih vprašanjih — pa me- pravi: sprejeti moramo vse ^ ukrepe, da bi se Zveza ko- ^ munistov tako organizirala ^ in zares bila sposobna, da 0 uspešno ureja ta vprašanja.** ^ Tovariš Tito je nato po- ^ udaril, kako zelo potrebna je ^ zdaj enotnost komunistov, ^ saj za ZKJ ni meja, ne re- ^ publiških, ne lokainih in ne ^ drugih. To pomeni, da mo- ^ rata biti idejnopolitično ^ delo in idejnopolitična vloga ^ mm, da se bo šele sedaj, s ^ ^ ^ temi amandmaji, lahko po- komunistov enotna za vso f polnoma razmaknila in uresničila. Naloga nas, komunistov je, omogočiti, da se bo družbena reforma čim nagle-je razvijala in uresničevala. DELAVSKEGA RAZREDA NE SMEMO RAZOČARATI Naš delavski razred mora uvideti in občutiti, da je to državo. Zdaj je namreč po- ^ glavitno vprašanje ustavnih ^ dostavkov, novega sistema, ^ ki ga uvajamo, ^ SPOŠTOVANJE 5 TEMEUNIH NACEL 7 Pri tem je tovariš '^ito ^ dejal še naslednje: ,J*otem- ^ takem bo treba precej zavi- ^ hati rokave ,.. Komunisti se ^ njegova ustava, da je to morajo strogo držati temelj- J predvsem ustava tistih, na nih načel glede vprašanj, ki ^ katerih pravzaprav temelji se tičejo vse skupnosti. K^ ^ celotna nadgradnja, vsa naša j® v korist vse skupnosti, je s namreč tudi v korist vsaki J bi? socialistična skupnost. De lovni ljudje morajo v resnici v tej ustavi najti sebe in zagotovilo, da njihovih pravic v bodoče ne bodo okmjevali tako grobo, kot se je to dogajalo doslej. republiki posebej. Ne smelo bii tako kot v preteklosti,* smelo biti več zaletavosti, ^ S Jasno je, da vse to ne bo šlo tako gladko, kakor bi želeli. Dolžnost nas komu- Predsednik Tito je nato pozval pristojne tovariše, naj ^ se potrudijo, da bi bili ustav- ^ ni amandirnaji sprejeti čim- ^ prej, se pravi do konca junija ^ ali najkasneje do srede julija. ? nistov pa je, da smo nepre- Sedanje spremembe bodo po ^ nehoma budni in da z vsemi njegovih besedah močno od- s močmi delamo za to, da bi jeknile v vrstah komunistov, f se neposredni proizvajalci mnoga vprašanja, o katerih ^ kar najbolj izkazali, da bi je govorU tovariš Kardelj, pa 5 bili soudeleženi in da bi raz- so velikanskega pomena za ^ polagali s presežkom dela, ki naš nadaljnji razvoj. Vse to J ga ustvaijajo, ne pa tako, morajo prav komunisti ^ kot je bilo doslej. dobro pojasniti ljudem, tako ^ Tovariš Kardelj je dovolj da bomo po Titovih besedah J jasno povedal, da je ta pre- „deležni vse podpore vsega 0 sežek odhajal na razne dr- delavskega r^reda, vseh J žavne, bančne in druge tire, naših proizvajalcev, druž- ^ skega sistema, medtem ko se vpliv delavcev benih organizacij in drugih. BISTVO USTAVNIH NAČEL Tisto, kar združuje naše narode in kar v končni črti določa tudi povsem izvirno naravo našega federalizma in naše ustave, so po Kardeljevih tesedah naslednja ustavna načela: 1. Pravica vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve. 2. Takšen položaj vsakega naroda, ki mu zagotavlja vse možnosti za samostojno razpolaganje s celotno družbeno reprodukcijo v republiki. 3. Skupna revolucija in skupen boj za izgradnjo oblasti delavskega razrćda in vseh delovnih ljudi ter socialistične samoupravne in demokratične družbe. 4. Vrsta sž.upnih gospodarskih in drugih interesov, ki sc uresničujejo na enotnem tržišču in enotnem gospodarskem območju. 5. Zavest o usodni povezanosti, ki usmerja narode Jugoslavije k skupnemu varovanju njihove neodvisnosti in nacionalne varnosti. 6. Popolna odgovornost republik in avtonomnih pokrajin za razvoj obrambnih sposobnosti naroda in za organizacijo ter vodenje sil splošno ljudske obrambe, 7. Obveznost sporazumnega odločanja republik v fedcraciji o tistih vprašanjih, ki bistveno vplivajo na ustavni položaj. republik in na njihovo samostojnost v lastni družbeni reprodukciji in narodnostnem uveljavljanju. 8. Uvedba takšne sestave temeljnih organov zveze, ki zagotavlja neposredno sodelovanje republik pri določanju in uresničevanju bistvenih elementov politike zveznih organov. Mislim, je dejal tovariš Kardelj, da ti dejavniki močneje opredeljujejo bistvo jugoslovanskega federalizma kot razprave o tem, aU naj bomo federacija ali konfederacija. Opoza^ajo pa hkrati tudi na m<^ enotnosti te skupnosti in na smer njenega nadaljnjega razvoja. URESNIČEVANJE NAJVIŠJIH PRAVIC DELOVNIH UUDI Ko je govoril o osnovni vsebini predloženih ustavnih sprememb in o njihovem družbenopolitičnem iromenu, se je Edvard Kardelj najprej dotaknil političnih odnosov v zvezi. Podčrtal je, da so zdaj zapisane točne določitve ustavnih načel o naravi, bistvu državnosti in o položaju federacije, republik ter avtonomnih pokrajin, ki bolj ustrezajo doseženi stopnji razvoja n^ samoupravne družbe. Nato je govoril še o zakonodajni dejavnosti republik, o pravici do razpolaganja z dohodkom pa je poudaril, da ima poseben pomen predložena rešitev, po kateri pripada dohodek, ustvaijen v različnih oblikah združenega dela, vštevši tudi ustrezne odnose na področju kroženja sj-edstev družbene reprodukcije, vselej temeljnim organizacijam združenega dela, sorazmerno pjihovcmu prispevku k skupno ustvaijenemu dohodku. Tudi osebno delo s sredstvi za proizvodnjo v lasti državljanov ima v naši družbi enak položaj kot vsako družbeno delo. Republikam je prepuščena pravica, da v skladu s posebnimi potrebami v gorsko hribovitih področjih določijo višino zemljiške posesti tudi nad 10 hektarov. Ko je govoril o gospodarskih nalogah zve/.c, jc Kardelj poudaril, da predvidevajo ustavne spremembe, da bodo organi zveze uresničevali na gospodarskem podrbčju samo tiste naloge, ki so v skladu s skuptumi interesi z ustavo določene kol naloge, ki naj jih uresničujejo organi zveze. Vse druge gospodarske naloge pa naj bi uresničevale republike in pokrajine. S tem bodo slednje dobile tudi ne samo popolno Icontrolo nad družbeno reprodukcijo, marveč tudi popolno odgovornost za njene pogoje, sredstva in za razpolaganje z njenimi sadovi. mi ^ .v-A' N ^ Vik' v-., ^ A Tone Kralj:'ŽAGORSienskega varčevanja 0 vodimo žiro račune občanov # vodimo devizne račune občanov # opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljamo tudi vse druge bančne posle Zaupajte nam svoje denarne posle! Opaavimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Poslužite se hranUne službe, ki jo za vas opravUaJo tudi vse pošte na območiu banke In kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, MeUlka in Agrokombinat Krško. Otroci morajo biti v šoli zelo pozorni, saj se doma skoraj ne utegnejo učiti (Foto: J. Teppey) Za hribovce ni učiteljev V Šolo V Gorenjem Leskovcu prihiti vsak dan po 130 mladih ljudi iz bližnjih In daljnih zaselkov prostranega Bohorja. Šola ima stoletno tradicijo, je pa daleč od občinskih središč in z njim! nima prave prometne povezave. Učitelji zaradi tega neradi prihajajo tja, če pa pridejo, ostanejo le začasno, dokler jim ne posveti zelena luč za službo v dolini Če so učitelja v Cankaijevih časih poslali v hribe in so v dolini pozabili nanj, mu ni kazdo drugega, kot da si je tam gori sam izprašal vest in preštel „grehe", zaradi katerih si je zaslužil tako ravnanje. Danes je drugače. V kislo jabolko morajo največkrat ugrizniti štipendisti. Druge težko prepričajo, da bi šli v odročne kraje. Celo zakonskih parov ne dobijo več, ker se vedno manj učiteljic moži z učitelji, tako vsaj trdijo prosvetne delavke v Gorenjem Leskovcu. Štiri so. Stanujejo v šoli in v kombiniranih oddelkih poučujejo vseh osem razredov. Opravljajo težaško delo. Naložili so jim več, kot zmorejo. Predelati morajo učni načrt za osemletko, vendar nimajo dovolj učil, pa tudi usposobljene niso za predmetni pouk. Ena od tovarišic je absolventka pedagoške akademije (skupina slovenski in srbohrvatski jezik), vendar tudi ta še ni dokončala študija. Učiteljice v Gorenjem Leskovcu pravijo, da učiteljev za predmetni pouk na to šolo ne bodo nikoli dobili. Premalo ur bi imeli. Edina rešitev bi bila, da bi jih s kombijem vozili z Blance.“ ,Tisti v dolini ne vedo, kako je tukaj /' je dejala upraviteljica Cvetka Šeles. „Veste, na tej šoli sem osem let in že zdavnaj sem odslužila štipendijo. Družino imam v Celju. Samo dva dni v tedm se ji lahko posvetim. Ob petmi popoldne sedem na pony-expres in se odpeljem na osem kilometrov oddaljeno železniško postajo na Blanci. Od tam potujem z vlakom v Celje, v nedeljo popoldne pa se spet vračam. (Kolegica Salobiijeva se vozi v Šentjur, Anica Dimc gre ob koncu tedna domov v Krško, Bronica Rožič pa na Senovo). Najteže mi je, ker sem ločena od otroka. Komaj tri leta je star, in ker ga nima kdo varovati, ga ne morem vzeti s seboj. V razredu smo dopoldne in popoldne. Tu smo odrezane od sveta. Imamo sicer televizijo, nimamo pa niti avtobusa niti telefona. V obe smeri je daleč, do Senovega sedem kilometrov, do Blance pa še en kilometer dlje. Šele pred kratkim smo dobili do Senovega tako pot, da je prevozna z avtomobilom. Na Senovo hodimo hospitirat na matično Šolo. Toda to je za naše izpopolnjevanje premalo. Vse se zaposlimo kot začetnice, ko bi najbolj potrebovale men-toija. Preveč imamo dela, da bi se lahko posvetile strokovnemu izpopolnjevanju. Sedem bi nas mordo biti, zdaj pa moramo štiri opraviti to delo. Ni prav, da nas začetnice tako dolgo pustijo tu. Zakaj ne bi še drugi odslužili kako leto v . takih krajih? Tri leta bi bilo 1 dovolj, tako pa sem tu osem let in kolegica šest let. Nič ne bi rekla, če bi mi to odprlo vrata na kako šolo v dolini. Pa ni tako. Imeti moraš zveze!“ Zanimalo meje, koliko otrok imajo v šoli in v kakšnih razmerah živijo. Tovarišico Cvetko so dopolnile kolegice. Povedale sOi, da je na šoli 130 učencev v šestih oddelkih. Otroci prihajajo v šolo zelo od daleč, ne vsi, a precej jih je oddaljenih. Tisti z Bohorja so hitro v dolini, nazaj v hrib pa hodijo tudi po tri ure. Družine v tem okolišu so številne. Po pet do šest otrok imajo. Otroci so od pomladi naprej zelo obremenjeni z delom. Vstajajo ob štirih zjutraj. V šolo prihajajo radi, ker se spočijejo. Vpis je vsako leto približno enak, le letos jih je precej manj. Samo deset jih bo šlo v prvi razred, a lani jih je bilo devetnajst. Veliko učencev je socialno ogroženih, zato dajejo mnogim malico za polovično ceno. ,JCje pa se hranite ve, učiteljice? „Tukaj, vsak dan ena od nas kuha. Vse pridemo na vrsto. Živila si prinesemo ob nedeljah od doma. Kot vidite, je to le zasilno urejeno, prav tako kot stanovanje. V po^opju nimamo vode. Ponjo moramo k vodnjaku na dvorišči. Napeljali jo bodo, ko bo vas Gorenji Leskovec dobila vodovod.“ „Koliko pa je stara ta šola? “ ,JEho stoletje'in sedem let. V tem šolskem letu sojo obnovili. Vstavili so nova okna, napeljali elektriko, napravili nove strope in pode ter toplotno izolirali." jJ'Iiste še povedali, kam gredo otroci po končani šoli.“ „Zaposlujejo se večinoma v rudniku na Senovem in na sadjarskem posestvu na Blanci. Tu in tam dobi kdo mesto za uk, drugi pa ostanejo doma na posestvih in se še naprej spoprijemajo s trdim življenjem hribov-cev.“ JOŽICA TEPPEV m. Ivan Remih (levo), odličnjak iz 3. razreda, in Maqan Skoberne iz 5. razreda sedita pri kombiniranem pouku v isti učilnici. Milan Je star 15 let in bo letos zapustil šolo. Rad bi se zaposlil v obratu Metalne na Senovem (Foto: J. Teppey) Primanjkljaf zavarovanja V zdravstvenem zavarovanju lani skoraj 7 milijonov premalo denarja — V aprilu volitve Na nedavni skupščini Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani so obravnavali in sprejeli pravilnik o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki je zelo pomemben in je bil deležen tudi največ pozornosti pred sprejemom, pravilnik o zdravstvenih izkaznicah in še več dru^ pravilnikov. Na skupščini so razpravljali in sprejeli tudi zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja za lani, ki izkazuje 387,356.964 din dohodkov ter 412,238.218 din izdatkov. Razlika znaša 24,878.254 din. Primanjkljaj pa je dejansko znatno manjši, saj znaša le 6,859.124 din, . ker so ostalo razliko laili že lani iz tekoče rezerve, z izrednim prispevkom za zdravstveno zavarovanje in iz drugih virov. Skupščina se je izrekla, da se prikazani primanjkljaj vnese v finančni načrt sklada za letos. Ce bo potrebno - kar bodo ugotovili med letom — bodo predpisali še dodatni prispevek za kritje razlike. Člani skupščine so bili seznanjeni o sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi za letos in razpisom volitev za organe upravljanja skupnosti. Sprejeli so sklep o razpisu volitev v svet zavarovancev, ki bodo od 1. do 10. aprila in volitev v skupščino ^ skupnosti, ki bodo od 10. do 16. aprila 1971. Nova skupščina bo Sindikat In zasebniki Predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Novega mesta. Črnomlja, Kočevja in Ribnice so imeli 4. marca posvet v Ribnici. Razpravljali so o kolektivnih pogodbah med delavci in zasebnimi delodajalci v obrtni, gostinski ali drugi podobni gospodarski dejavnosti na območju dolenjskih občin. Razprava je pokazala, da bo potrebno delavce, ki so zaposleni pri zasebnikih, najprej sindikalno organizirati. Pri sklepanju kolektivnih pogodb bodo kar največ sodelovali tudi občinski sindikalni sveti. Udeleženci so ob tej priložnosti obiskali ribiško podjetje RIKO in se seznanili z njegovimi proizvodnimi uspehi. Z obiska so odnesli lepe vtise tako o organizaciji dela kot o poslovnih uspehih podjetja. Seznanili so se tudi s programom razvoja podjetja. Pionirji so bili najbolj pridni Letos na vrti Stola, na Vršič in Mojstrovko! Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva v Brežicah se je zbralo okoli 300 članov. Najbolj delaven je bil pionirski planinski odsek. Ta šteje 289 učencev osnovne šole bratov Ribarjev. Lani so bili pionirji na devetih izletih. Med najlepše štdejo izlet na 2083 m visoko Begunjščico, ki se ga je udeležilo 50 mladih planincev. Letos bodo pionirji obiskali Ivan-ščico v Hrvatskem Zagorju, Klek v Gorskem Kotaru, Slivnico, Javornik, Veliko planino. Triglavska jezera, Blegoš in povzpeli se bodo tudi na Stol. Dan planincev bodo praznovali na Vršiču in Mojstrovki. Priredili bodo tečaj prve pomoči in pripravih dve predavanji. Tudi starejši člani so bili priza-flevni. Društvo je bilo deležno razumevanja in pomoči občinske skui^ ščine, brez katere bi si zlasti pionirji težko privoščili izlete. Brežice so daleč od gorskih krajev, zato so stroški za prevoz vedno precejšnji. M. J. štela 75 članov. Skupščina je tudi imenovala volilno komisijo izvedbo volitev v skupščino skupnosti in občinske volilne komisije za izvedbo volitev v svete zavarovancev v 18 občinah za območja v katerih deluje ljubljanska skupnost zdravstvenega zavarovanja. -r KURIRČKOVA POŠTA - DVAKRAT Letos bo'kurirčkova pošta dvakrat potovala po območju sevniSke občine. Najprej jo bodo sprejeli učenci osnovne šole na Bučki v četrtek, 8. aprila ob 15. uri, obiskala bo še nekatere druge osnovne šole na desni strani Save, 9. aprila pa jo bodo med Studencem in Velikim Trnom predali šolarjem iz krške občine. Drugič bo potovala pošta po sevniški občini v maju. 7. majajo bodo sprejeli učenci na Blanci, 11. maja pa jo bodo oddali šolarji iz Loke pionirjem sosednje občine. Vmes bo kurirčkova pošta obiskala še sevniško osnovno šolo. Prireditve ob sprejemih bo pripravilo Društvo prijateljev mladine v sodelovanju s šolami in komisijo za varovanje tradicij NOB. CVETLIČARNA! TREBNJE; Odprta je v prejšnji prodajalni kruha v Trebnjem ; št. 7 b — pri žel. postaji. j Nudimo vam: ; — rezano cvetje in lončnice < — cvetlična semena in gomolje * — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego i cvetja 1 — pripadajoči pribor in pripomočke ' Sprejemamo naročila: ; — za izdelavo vencev in šopkov ; — za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih | prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo) i Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli- i čarne! < PREDLOG OiBČANA Preprečiti poplavljanja Ribiči pa naj bi očistili Bistrico Invalid Rudi Žlajpah kljub težavam ni obupal nad življenjem; prepričan je, da mu bodo dobri ljudje pomagali lajšati bolečine. Na sliki: Rudi in sestrin otrok (Foto: S. Dokl) SPET TRKAMOi NA SRCA ČLO'VElŠKEGA HUMANIZMA Bomo pomagali tudi Rudiju? Invalid Rudi ne vidi nobenih možnosti, da bi si izboljšal življenje — Ali mu ne bi pri tem pomagali bralci našega tednika? Rudi Žlajpah iz Žužemberka je bil rojen v največji vojni vihri druge svetovne vojne. Res, da se je tedaj že vojna nagibala h koncu, vendar je bil tudi 23. marec 1945, ko je deček z^ledal luč sveta, hud dan. Ves Žužemberk in okoliški kraji so bili v bojnem ognju, pokalo je z vso močjo, no, dosti drugače tudi ni bilo v središču Suhe krajine vsa štiri vojna leta. Ljudje so živeli v neprestanem strahu, saj so se gospodaiji menjavali vsak dan, v takem vzdušju pa je bilo življenje vse prej kot prijetno. V povojnih letih je Rudi kot njegovi vrstniki obiskoval osnovno šolo, se podil po Loki, prijel za vsako delo, bil je priden, dajali so ga za zgled. Z 12. letom pa se je začelo. Prišlo je samo od sebe, noge ga niso več ubogale, klecale so. Mama ga je peljala k zdravniku, svetovdi so ji obisk na kliniki. Zdravniki so odkimavali, pomagati niso mogli. Stanje se je slabšalo, Rudijeve noge so postajale vedno bolj nezanesljive, bolezen, ki je po zatrjevanju specialistov živčnega izvora, je dobivala večji razmah. Večkrat je fant padel na tla, ljudje so mu pomagali, da se je spet postavil na noge. Doma je delal vse do zadnjega, dokler ni toliko opešal, da mu je zdaj še najvarnejši kotiček zapeček na peči. Tam, kjer je ena nadloga, pride še druga. Rudi je izgubil že skoraj vse zobe, vedno je zabuhel, kajti čeljusti ga zelo bolijo. Vendar pri hiši ni denarja, da bi šel k zobozdravniku, ki bi ga pozdravil in z zobno protezo rešil vsaj del njegovih težav. Rudi še ni obupal nad življenjem. Najbolj ga muči, ker je odmaknjen od ljudi. Rad bi se vrnil mednje. Zato si želi invalidski voziček, ta bi mu pomenil toliko kot nove noge. Razen tega se želi zaposliti, saj je duševno razvit, roke pa mu še kar dobro služijo. Mama in sestra, ki živita doma, mu najbrž te želje ne bosta mogli izpolniti. Šesta, ki ima družino, ne zasluži toliko, da bi lahko kaj več pomagala. Mama in Rudi pa nimata nobenih dohodkov; imajo sicer majhno kmetijo, vendar če ni delovnih rok, tudi pridelka ni. Zato . se spet obračamo k našim bralcem, da bi nam pomagali zbrati denar, s katerim bi pomagali kupiti voziček za Rudija in mu omogočili zdravljenje pri zobozdravniku. Menda pa se bo v Žužemberku tudi našla kakšna možnost, da ga zaposlijo. S skupnimi močmi bomo morda le povrnili vero do življenja človeku, ki bo sicer vse življenje močno zagrenjen. SLAVKO DOKL ^ KOLIKO JIH JE ^ ONSTRAN MEJA Iz brežiške občine dela v tujini 1.210 delavcev. Največ je zaposlenih v Zahodni Nemčiji (1019), Avstriji (35) in Švici (29). V Franciji jih je i4, na Švedskem 13, v Angliji dva, Italiji šest, na Poljskem pet, v Vzhodni Nemčiji trije, Belgiji pet. Precej jih je tudi zunaj Evrope, in sicer v Kanadi 48, ZDA 18, Avstraliji 18 in eden v Maroku. Žensk dela na tujem 435, Ce slutimo nevarnost, je treba ukrepati. Prva in največja poplava je bila v Ribnici 13. novembra 1948. Nato sta bili še dve. Vzrokov je več. Po drugi svetovni vojni ni več mlincev, ki bi zajezcvaU vodo. Potok Bistrica je bil v zgornjem delu reguliran, zato ima voda večji zagon. V samem tr^ so kar štirje mostovi: trije imajo kamnite podpornike, četrti pa cementni jez z majhno odtočno odprtino. Prav ta jez in podporniki ovirajo narasli vodi hitrejši odtok in poplava je tu. Na zboru volivcev 17. februarja je bilo sklenjeno, da se bo jez znižal, s tem pa tudi vodna gladina občutno padla. Po upadu vode se bodo prikazali razni odpadki, ki jih bližnji stanovalci ponoči mečejo v vodo. ŠE 500 HA ZA PLANTAŽE Gozdno gospodarstvo Brežice ima v Vrbini zasajenih s topolom 550 ha površine. Na leto bodo posekali v njih 50 ha nasada, kar bo dalo okoli 15.000 kub. m lesa. Za topolove plantaže so pri nas še zemljišča na poplavnem območju Mosteca, Miha-lovca in Loč. Približno 500 ha jih je, vendar so zdaj še zemljišča v zasebni lasti. Na jezu bi bilo treba razširiti le odprtino in namestiti zapornico, ki bi jo po potrebi odpirali in zapiraJi. Vodne struge naj bi, ker so tako občutni stroški, ne čistil več buldožer, pač pa člani ribiSce družine. Buldožer tudi uniči prepej manjših rib. Športni ribiči - mladinci naj bi v vodi pobrali veje, odpadno posodo in drugo navlako, jo odmetali na breg potoka, od tam pa bi jo z vozom odpeljali na smetišče, ki že obstaja. Poglobitev struge ni potrebna. Smo pač navajeni, da vsako reč delamo z astronomskimi stroški. Tako, kot predlagam jaz, bi bilo ceneje in hitreje. S. FELICIJAN Za obrtnike manjši davki v brežiški občini so znižali davek na tujo delovno silo, ker postaja že breme. Skupščina je spremenila tudi občinsko stopnjo prispevka na skupni dohodek občanov. Do te odl^ čitve so jo privedle težnje po zmanjševanju prometa, ker pri visokih davčnih osnovah prispevki preveč narastejo. Da bi se temu [izognili, so odborniki podprli predlog za ugotavljanje realnejše osnove in spremembo prispevnih stopenj. brezice priporoča: obiščite poslovalnico POSTREŽBA in si oglejte veliko izbiro industrijskega blaga, tekstila, lahke in težke konfekcije, stekla in porcelana, radio in TV sprejemnikov, gospodinjskih potrebščin, pohištva, železnine, gradbenega materiala in ostalega blaga. V prodajalni, kije delno samopostrežbenega tipa, se boste prijetno počutili. Postrežba je solidna in cene so konkurenčne. V tej prodajalni laliko kupite TV sprejemnik na 24 mesečnih obrokov. Za obisk sć priporoča kolektiv KRKE! KIK »POMURKA«, MURSKA SOBOTA OBRAT ZA KMETIJSTVO, RAKIČAN RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih kmetijskih strojev: — 6 KOMBAJNOV ZMAJ 780 — 5 TRAKTORJEV FE-65 — 3 TRAKTORJEV FE-35 — 3 TRAKTORJEV ZETOR SUPER 50 — 2 KAMIONOV TAM — 4500 — 3 OBTRGALNIKOV KORUZE ZMAJ 2 K — 4 DVOOSNIH PRIKOLIC — 7 TROBRAZDNIH PLUGOV — več kosilnic BČS, krožnih bran, škropilnic, elevator-jev za koruzo, trosilcev umetniji gnojil in več drugih manjših kmetijskih strojev LICITACIJA BO v NEDEUO, 21. MARCA 1971 V ekonomski enoti Rakičan pri Murski Soboti; pričetek ob 10. uri. OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN V noči od 25. na 26. februar je lovec Maks Konečnik uplenil 38 kg težko volkuljo v Rahenu pri ® KoCevju. (Foto: J. C.) <- To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — Slovo in snidenje Tistega dne je bila Ljubljana zavita v meglo, kot bi se hotela v njej potopiti. Toda njen vsakdanji utrip je bil tak kot vse prejšnje dni zadnjih pet let, kar sem jih preživela v tem mestu. Ne bi mogla reči, da sem bila srečna. Pet selitćv v pet majhnih mrzlih sobic in pretirano plačevanje najemnine, pa samotno leto, ko je bil Simon pn vojakih, vse to me je včasih privedlo skoraj na rob obupa. Vendar me je na Ljubljano vezalo tudi veliko lepih ^minov. Tistega dne, ko sem odhajala, se mi je zdelo, da bom pustila v Ljubljani vse, kar je bilo lep^a. ,J^e morem se sprijazniti, da grem za zmeraj,“ sem rekla kolegici Ivanki, ki mi je prinesla šopek rož za slovo. ,4»omisli! Pet let sem bila tu! Človek se v tem času privadi. Postane ti vse domače, tvoje ...“ ,J^e bodi sentimentalna,** me je zavrnila. „Človeku se nudi sreča in noče je sprejeti. Ali ni to čudno? V tistem tvojem nialem mestu te č^a stanovanje, ki si ga sama opremljala, čaka te mož, ki te ljubi, ti njega tudi, in kaj bi hotela več? * Morala sem si priznati, da je res. Toda tam lusem poznala ljudi razen Simona in njegovih staršev. „Zakaj si se pa poročila z njim, če mu ne misliš slediti? ** Vprašanje me je presenetilo. Ivankine temne oči so me gledale karajoče in vprašujoče. „Saj ti je vendM povedal, da se bo po končanem študiju vrnil v domači kraj in ti si to, kot vem, sprejela z navdušenjem.** Tudi to je bilo res. In čeprav sem si stanovanje, ki ga je dobil Simon, s takim veseljem opremljala, nikoli nisem zares pomislila, da bom tam nekoč morada živeti kot njegova žena, skratka, da bom rekla: tu je moj dom. Vse to je bilo zavito v nejasno prihodnost, o kateri nisem hotela razmišljati. „Jaz bi šla iz Ljubljane raje danes kot jutri,** je spet rekla Ivanka. „To mesto ni za take, kot sva medve, verjemi. Sama presodi, zakaj.** „Saj sem že,** sem rekla. ,»Velikokrat sem že razmišljala o tem. Toda ne gre za to. Gre za nekaj več, razumeš? ** „Ničesar ne razumem niti nočem. Le to vem, da bi jaz na tvojem mestu vriskala od veselja, ne pa si brisala solze.** „Dobro,** sem se vdala. „Sla bom in morda bom zares srečna.** „Boš,** je rekla. ,Jn jaz ti to želim, Manja.** V njenih očeh sem opazila solze. Ivanka joče! To dekle, kije tako juna^o prenašalo vse težave! Delala sem se, da nisem opazila. Dolgo sva sedeli brez besed. Poslovila se je na kratko in hladno. Vedela sem, da sva z najinim prijateljstvom zaključili v tistem pravem pomenu, kot naju je vezalo doslej. Odslej se bova pogovarjali le še poredko po telefonu, izmenjavali voščila ob praznikih, nazadnje pa bo še to zamrlo. Tedaj sem natančno vedela, zakaj mije hudo. Simon me je pričakal na postelji, smehljal se je v zadregi in v očeh sem mu brala kopico vprašanj. Končno je le spregovoril: , J*ovej mi, takoj mi povej, ali si rada prišla? ** Nisem ga smela razočarati. „Sem, sem, Simon, zelo rada. K tebi,** sem še pristavila. „Saj se boš privadila,** je rekel, kot bi mi bral misli. Bil je že večer, ko sva stole postavila na balkon in malo posedela. Zlata večerna zarja nad hribi, blag veter in mir, toliko miru. Tudi v meni gaje bUo dovolj. Dovolj za besede; „Simon tako sem srečna! In bile so iskrene. F. P., Črnomelj Najbolj žalosten dan Lepega pomladnega jutra, 3. maja, se je moj oče odpravil s konjem h kovaču, da ga podkuje. Pot je vodila ob železniški progi. Ko je prišel do železniškega signda, se je naprava sprožila, močno je počilo in splašilo konja. Visoko je poskočil, vrgel očeta na da in ga nekaj časa vlekel za seboj. Pod silo udarca in bolečin gaje oče izpustil. Prihiteli so ljudje, poklicali zdravnika in ujeli konja. Zdravnik je ugotovil hude poškodbe na glavi. Ukazal je prevoz v bolnišnico, kar je takoj opravil dober znanec. Za nesrečo smo takoj zvedeli. Vsi smo bili obupani in mama je glasno jokala. Ko sem se odpravljal na vlak, bi bila tudi ona najraje odšla z menoj. Moje misli so se vrtele samo okrog očeta. Vl^ je vozil počasi. Komaj sem čakal, da pridemo do zadnje postaje. Imel sem že točen načrt, kako bom prišel do očeta, in nič me ni moglo ustaviti. Končno smo le prispeli na cilj. Poln bolečin in skrbi sem hitel proti bolnišnici. Sonce je toplo sijalo in kos je veselo pel v vejah kostanja pred zidovjem, ki mi je skrivalo dobrega očeta. Šele sedaj sem se prav zavedal, kaj rtii pomeni oče in kaj bi izgubili, če bi se mu primerilo najhujše. Za trenutek me je obšlo upanje, da morda le ni tako hudo, a kmalu nato meje stistnilo pri srcu, če se morda ne motim. Nenadoma se je sonce skrilo in kos je nehal peti. Pojavile so se spet skrbi. Hitro sem stopil v pisarno, da bi zvedel, v kateri sobi oče leži. Ko sem zvedel, sem se odpravil k zadnjim vratom. Spet me je obšla neizmerna žalost, ko sem videl, da leži v šok sobi. Že prej sem vedel, kaj to pomeni. Po vsej sili sem ga hotel videti. Zmislil sem si, da imam nekaj za sestro, in to mi je odprlo zadnja vrata. Končno sem ga zagledal. Govorila sva le malo časa. Stisnilo me je, ko sem videl, kakšen je. Skozi obveze je kar naprej silila kri, toda upanje mi je dajalo to, da je lahko govoril. S tem upanjem sem se vračal domov. Veselje, da sem videl očeta, se je mešalo z žalostjo, ker je moral prenašati toliko bolečin in mu nisem mogel nič pomagati. Moje upanje ^ je res izpolnilo in oče je ozdravel. Ostale pa so posledice, ki jih bo vedno čutil. ALOJZ BAVDEK, osnovna šola Grosuplje V PRVEM TEIDNU PO 8. MARCU Ko 8. marca ne bo več (Nadaljevanje s 1. strani) pravila in izpeljala ' revija „OBALA“, ki jo izdajajo konference SZDL v Kopru, Izoli in Portorožu. Z zaokroženo sociološko študijo, podprto s številnimi zanimivimi podatki, so sodelavke in sodelavci te številke „OBALE“ dostojno predstavili izreden delež, ki ga prispevajo zaposlene ženske v treh obalnih občinah. Pomen njihovega žrtvovanja za korist in napredek družbe ter naše skupnosti je tak, da bi se ob njem moral zamisliti sleherni, ki je kriv, da „ženskih vprašanj“ ne rešujemo v socializmu hitreje, uspešneje in bolj pošteno! Zares nam je bilo žal, da zadnja številka Dolenjskega lista ni drugače predstavila številnih odprtih vprašanj, ki jih tudi v naših občinah ne manjka. Saj je končno res, da smo že- pisali in da tudi sproti še pišemo tako o vzgoji in varstvu otrok, pa o zaposlovanju ženske mladine, o prepotrebnih gospodinjskih servisih in neštetih drugih vprašanjih, ki nas sicer vse tišče, zares bolijo pa predvsem zaposlene žene in matere, katerim je družba naložila — kljub socializmu! — dvojno in trojno dodatno breme. Ponovno smo sklenili, da bomo o vseh teh vprašanjih še pogostge pisali, opozarjali javnost na odprte probleme in na krivične odnose, ki jih družba — po številnih nosilcih svojih funkcij dostikrat že kar podzavestno in brezbrižno — dovoljuje, trpi in ne odstranjuje, čeprav prizadevajo najbolj obremenjene izmed nas: naše delovne žene, matere in dekleta. Ali je ponatis umetniške slike matere z otrokom za 8. marec dovolj? Nikoli in nikdar! Mar je nekaj sestavkov o skrbeh zaposlenih delavk, kmetic, učiteljic, gospodinj in mater že odgovor na večno odprto vprašanje: KAJ SMO NAREDILI, DA BI OLAJŠALI POLOŽAJ ZAPOSLENIH ŽENA V NAŠI DRUŽBI? Ni in ne more biti! Vse, kar so sindikalne podružnice, kolektivi, podjetja in drugi tudi letos naredili, da bi žene ob rožah in čestitkah začutile našo hvaležnost, je bilo spet le kaplja v morje vsakdanjih tegob, skrbi in razmišljanj, ki jih nosijo v srcih in v žuljavih dlaneh naše zaposlene ženske. DELAVCI V NEMČLJI SE SPOMINJAJO JELKE »Po ribnišku« ne bom nikoli pozabil Leopold Lovšin je zbral pri 40 naših delavcih v tujini lepo pomoč za Jelkino ozdravitev — Slovenca srečaš povsod! Spoštovani in pozdravljeni! Vaše pismo sem prejel, prav lepa hvala! Do danes sem dobil dva nova naročnika, naročilnici pa bom priložil v pismu. - Zdaj pa še tole: že nekaj let se zberemo Slovenci vsako četrto nedeljo v mesecu v gostišču Kolpinghaus v Ravensbuigu, toda na žalost nas je bilo zadnjo nedeljo zelo malo. Ljudje me poznajo, da rad povem kako veselo; zdaj pa so bili kar presenečeni, ko sem jim začel pripove-. dovati o Jelki, toda vsa čast, lahko boste sami prešteli, koliko nas je bilo, zakaj vsak je nekaj prispeval za Jelko in vsi ji želimo, da bi se zdrava vrnila iz Zvezne republike Nemčije. Naj še to zapišem: sam sem bil zelo teŽco bolan, imel sem tri težke operacije in bil sem dve leti v bolnišnici v tujini, takrat še brez znanja nemščine. Lahko si predstavljate, kako mije bilo. Prosim Vas, objavite vsa imena, kdo in koliko je prispeval za'Jelko. Jaz sem to obljubil in ne bi rad videl, da bi kdo mislil, da sem denar spravil v svoj žep. Zadnjo nedeljo v marcu bomo imeli spet srečanje in takrat bom spet nekaj zbral za Jelko in vam bom tudi takoj poslal. Upam, da boste znali prebrati moje vrstice. Veste, je že precej let, kar sem nehal trgati kratke hlače v šolskih klopeh, ampak po „rib-nišku“ ne bom nikoli pozabil. - Časopis dobivam redno in sem z njim zelo zadovoljen. Ce boste imeli kdaj kaj prostora, pa zapišite kaj o carini, saj nas to najbolj zanima. Za Jelkino zdravljenje so -pri-spevah v nemških markah: Leopold Lovšin 10 mark, Ciril Turk 15, Srečko Leben 10, Anton Uršič 10, Franc Uršič 10, Slavko Sterle 5, Janez Križ 5, Zvonko Kovač 5, Srečko Kvas 5, K. A. 5, Pavel Ahtik 5, Jože Sribar 5, Slavko Povzore 5, Stane Suhadolčan 10, Jožica Pušnik NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL 5, Miha Povhe 5, Viktorija Kolar 2, Vida Podgoršek 2, Fernando Donatelli 2, Alojz Pušnik 2, Rostahaiji 9, Alojz Vegelj 5, Franc Spiler 10, Marija Ambrožič 5, Vinko Pahulje 5, Vinko Prelesnik 5, Stane Kljun 5, Jože Klun 5, Franci Klun 5, Franc Berkopec 10, Janez Berkopec 10, Luka Tomaševič 2,50, Štefan Verg 2,50, Fric Mlakar 2, štirje neimenovani darovalci pa pošiljajo za Jelko skupaj 14.50 nemških mark. Denar za Jelko vam bom poslal po poštni nakaznici. Lep pozdrav! LEOPOLD LOVŠIN 798 Ravensburg Nemčija Tudi letos smo znova ugoto-viU - časnik DELAVSKA ENOTNOST kar v uvodniku — da „osmi marec ni praznik žena, temveč praznik našega standarda, naše življenjske ravni.“ Mnogo resnice je v teh in podobnih ugotovitvah. Pri vsem tem pa gre še za nekaj več, za odgovor na to, kar je med drugim povedala v zadnji številki TOVARIŠA tovarišica dr. Kornhauserjeva; „ ... Vprašanj, ki so jih te organizacije (AFŽ — op. uredn.) velikokrat postavljale v ospredje, sploh ne smatram za ženska vprašanja. To so vprašanja človeške družbe nasploh, še zlasti pa, kot radi ponavljamo, socialistične družbe. Preprosto nisem pripravljena samo v žen-^ih krogih razpravljati o vprašanjih vzgoje otrok. Odločno tudi odklanjam boj za ženske pravice, ker to niso ženske pravice: gre za vprašanje človeka, njegove reprodukcije. Le moški zastavljajo ženska vprašanja. Menim, da jih je treba zastaviti enakopravno, tako, kot zastavljamo gospodarska in politična vprašanja, ki so za oba spola enako pomembna .. IN RESNIČNE ČESTITKE? Še enkrat se vračamo k zadnji številki revije TOVARIŠ. K zaključni besedi oz. odgovoru, ki ga je v pogovoru z novinarjem te revije na vprašanje, kaj bi ona želela ženskam za njihov praznik, dala tovarišica dr. Kornhauserjeva: „Najprej čim več izobrazbe in materialno neodvisnost, pa seveda tudi obilo osebne sreče, uspeha v poklicu in doma ter ne nazadnje takšno vzgojo otrok in prevzgojo mož pa tudi širšega okolja, da praznik žena v današnjem smislu — kot dan inventure nerešenih „ženskih** vprašanj — ne bo več potreben!“ S takimi iskrenimi čestitkami začenjamo prvi teden po letošnjem 8. marcu in vabimo naše bralke, naročnice ter sodelavke, da se tudi same začno bolj oglašati na straneh domačega lista, zlasti pa na tej strani, ki je izrecno namenjena mnenjem^ in predlogom naših bralcev. TONE GOŠNIK inž. Ivo Zupanič osemdesetletnik Pred kratkim je v Mariboru slavil visok življenjski jubilej - osemdesetletnico tudi na Dolenjskem dobro znani vinogradniški in vinarski strokovnjak dipL ing. Ivo Zupanič. Glede na to, da je naš jubilant služboval tudi na Dolenjskem - bil je v času od 1932 do 1936 ravnatelj Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu — je prav, da se ga spomnimo tudi v nalem časopisu, saj se ga dolenjski in belokranjski vinogradniki, posebno starejši, še prav dobro spominjajo. - Ing. Ivo Zupanič se je rodil 9. decembra 1890 v Vajgnu pri Jarenini v znani in zavedni vinogradniški družini. Po osnovni šoli je obi^oval klasično gimnazijo v Mariboru, nato pa se je vpisal na dunajsko visoko agronomsko šolo. Zaradi prve svetovne vojne je moral študij agro-nomye prekiniti. Že takoj na začetku vojne je bil na ruskem bojišču ujet. V domovino se je vrnil, šele 1920. Študij je nadaljevalna kmetij-sko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in leta 1921 tudi diplomiraL Služboval je kot suplent in profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, kot vinogradniški referent pri oblastni samoupravi mariborske oblasti, pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani, na kmetijski šoli na Grmu, nato nekaj časa kot kmetijski referent na okraju v Ljutomeru, kot vinarski nadzornik pri banski upravi v Ljubljani in pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil pri ministrstvu za kmetijstvo NV za Slovenijo v Ljubljani, nato pa do upokojitve 1958 ravnatelj Inštituta za vinarstvo v Mariboru. S temi suhimi podatki pa seveda še zdaleč nismo zajeli jubilantovega življenjskega dela, predvsem v času druge obnove na^ga vinogradništva med obema vojnama, saj je vzgojil številne generacije vinogradnikov in vinarjev. Bil je eden pd organizatorjev Vinarskega društva za Slovenijo., V okviru jubilantove publicistične dejavnosti nikakor ne moremo iti mimo njegovih pomembnih del, kot so na primer „Trsni izbor za Dravsko banovino** (1935), „Vinske bolezni in napake** (1938) in „Gostilničarsko kletarstvo** (1941). Vso pozornost je posvečal študiju trsnega sortimenta ter zbiranju in urejevanju zgodovinskega gradiva s področja slovenskega vinogradništva in vinarstva. Se nedolgo tega smo dobili njegovo izredno pomembno delo „Zgodovina vinogradništva Slovenskih goric**. Kot priznanemu ocenjevalcu in poznavalcu vina mu je mednarodna degustacijska komisija podelila tudi priznanje in naslov častnega degustatoija. Ta kratki in bežni oris jubilantovih zaslug za naše vinogradništvo in vinarstvo pa vendarle zadostuje, da spoznamo, zakaj si je jubilant pridobil tako veliko število prijateljev in spoštovalcev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniškimi proizvajalci. Vsi, ki jubilanta poznamo, ga spo-štujen^o in ga imamo radi, mu želimo iz vsega srca, da bi tako čil in zdrav živel še vrsto let med namL Prof. dr. LOJZE HRCEK Poffttci^ajftto fMelki i NEKAJ DENARJA PRIDE ŠE IZ INOZEMSTVA Šopek nageljnov tudi za Jelko Franki iz Švice, obljubljene marke iz Ravensburga, ček iz Kanade In še nekaj lir: vse za Jelko! Do ponedeljka smo zbrali 69.701,28din v ponedeljek popoldne sta dva predstavnika našega uredništva obiskala Jelko Lavrič in njeno družino v Žabji vasi pri Novem mestu. Njej in njeni mami smo voščili lep 8. marec, Jelki pa izročili tudi šopek nageljnov in čestitke našega kolektiva, kot tudi želje in pozdrave vseh tistih, ki so v njeni akciji sodelovali v zadnjem času. Čeprav je Jelka res hudo prizadeta zaradi nesrečne bolezni, se je obiska in pogovora zelo razveselila. Še vedno je pod močnim vtisom povabila na zasebno zahodnonemško kliniko; zdi se nam, da se zdravljenja hkrati veseli in boji. To pa je tudi razumljivo: po toliko letih trpljenja in hiranja je nenadoma posijal topel žarek upanja v njeno žalostno življenje. Spodbudili smo jo, naj s krepko voljo vztraja v mislih na bližnji odhod na zdravljenje, saj bo čvrsto voljo potrebovala zdaj in kasneje v življenju. S tem zaključujemo ,Jelkin kotiček**, saj vse kaže, da se je že zbralo dovolj denaija za njeno dvakratno zdravljenje. O vseh, ki bodo svoje prispevke še poslali ali pa so jih poslali medtem (se pravi, da njihovega denarja do zadnjega pone-deljska še nismo dobili), pa bomo seveda vsak teden sproti še pisali. V imenu družine Lavrič še enkrat vsem dosedanjim darovalcem: topla in prisrčna zahvala za dragoceno pomoč, vse pozdrave in lepe spodbude! Z denarnimi nakaznicami so v zadnjem tednu poslali za Jelko: Tadej Kovaljev z Vrha pri Šentrupertu 50 din; Martina Nema- nič je zbrala pri vaščanih Slamne vasi pri MetUki 210 din; Anton Baškovec iz Krškega 50 din. Pri blagajni DL so v zadnjem tednu prispevali za Jelko: Alojz Kerin, Mikote pri Raki, 50 din, Petrina Rifelj iz Novega mesta 30 din, Jožefa Saje z Gor. Karte-Ijevega 10 din. Vera Kunčič iz Bršlina 20 din, Olga Globevnik iz Bršlina 10 din, Anica Vodičar iz Dol. Toplic 30 din, Drago Barbič iz Novega mesta 50 din, krajevna organizacija SZDL Kandija II v Novem mestu 100 din in družina Kova6 iz Bršlina 100 din. Na žiro račun DL so poslali za Jelko: Franc Mogolič, Pot v Hribce pri Črnučah, 31 din, krajevna skupnost Novo mesto 500 din. Do ponedeljka, 8. marca dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri DBH 69.701.28 din. Vsem: prisrčna hvala! DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje mec Lik( Celjski »Obrazi« v Celju je izšla pred kratkim prva števUka tretjega letnika „Obrazov", časopisa za kulturo in literaturo, ki M iz^ja tamkajšnja občinska konferenca ZMS, denarno pa podpira občinski svet za kulturo in znanost. Kot preberemo iz urednikovega sporočila, je ta časopis namenjen edvsem mladim ustvarjalcem, ni* or pa ne tistim „umetnikom", ki prodajajo slovenskemu bralcu pod krinko naprednih misli najcenejšo, najbolj plehko vsebino svojega podoživljanja nerazumevajočega sveta. Z novim letnikom „Obrazi razSr* jajo kroK bralcev, ustvarjalcev in raz-miiiljajocih Ipudi, ne da bi hoteli biti lokalno ozki. Celjski časopis za kul-tiuo in literaturo se torq odpira navzven. „Obrazi" izhajajo na velikem formatu in so domiselno urejevani. Dve tretjini prostora namenjajo izvirnim proznim in pesniSum sestavkom, preostali del pa prinaša ^ročila o dogodkih na kiutumem področju, nemalokrat pisana s priostrenim peresom. Ker imamo pri roki eno samo številko, je težko napisati kaj več o samem konceptu in vsebini. Lahko le pritrdimo mnenju^ da so ,,Obrazi** znali združiti talente in da jih znajo tudi voditi. le šestič: Martin Krpan! Pred tedni je Mladinska knjiga poslala na slovenski knjižni trg že šesti, prirejeni natis Levstikovega pri^jub-yen^a Martina Krpani z znanimi lustracijami Toneta Kralja, ki smo jih lani ob slikagevem jubileju videli tudi na razstavi v Kostai\jevici. Krpan je sproti razprodan; že samo to dovolj izpričuje, kako hvaležno in zanimivo branje je dal Fran Levstik slovenski mlaidini. Tudi šesti ponatis knjige je izšel v Cicibanovi knjižnici,- delo pa je jezikovno že pred leti redigird pokojni dr. Mirko Rupel. Tako, kot je Martin Krpan priKupen s svojo šegavos^o in zdra- vo kmečko pametjo, tudi Kraljeve tople ilustracije naravnost vabijo, da jih damo v roke otrokom, brž ko poznajo skrivnosti črk in začno z veseljem prelistavati podobe v knjigah. Litografska dela v tem ponatisu Martina Krpana so izdelek tiskarne Ljudska pravica, knjigo pa je natisnilo ZGP Mladinska knjiga v Ljubljani. Tg. TREBNJE: KMALU USTANOVITEV 5. marca se je v Trebnjem sestal iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev kulturne skupnosti. Na seji so sprejeli razdelilnik, po katerem bodo člane skupščine izvolili v delovnih otganizacijah. Te bo, kot je sklenil odbor, treba izvoliti do 25. marca, ker je za začetek aprilapred-videno že prvo zasedanje skupščine. Razen nje bo kulturna skupnost imela še 7klansko predsedstvo. Administrativne posle lx)do s pogodbo zaupali kaki drugi organizaciji. da ne bo z njimi prevelikih stroflcov. Olga Rogelj iz Semiča je tole fotografijo, poslano na razstavo fotoamateik, naslovila z VSI SO ZADOVOLJNI PRVA REPUBLIŠKA RAZSTAVA DEL SIjOVEJSTSKIH FOTOAMATEIRK Ta naš svet v ženskem objektivu Zanimiva prireditev, na kateri Je sodelovala tudi Olga Rogelj iz Semiča, je pokazala ženskam široko področje mikavnega delovanja s fotoaparatom in jih opozorila, da je fotografiranje tudi ženski poklic Pričakovanje, da bo z nastopom kulturnih skupnosti pojenjalo preklanje o tem, komu dinar več in komu dinar manj, da se bodo kulturne organizacye bolj posvetile delovnim načrtom, se je na Dolenjskem, kot kaže, izjalovilo. V razpravah pred ustanovnimi skupščinami kulturnih skupnosti je boj za eksistenco kulturnih organizacij potisnil v ozadje prizadevanje za načrtnost, per^k-tivnost in novo vsebino na področju kulturnih dejavnosti. V času, ko na Dolenjskem nimamo še nobene kulturne ^upnosti, se prav neverjetno sliši, kako so v tq in tej občini že vnaprej razdelili denar „starim" interesentom in kako „novih" sploh ne puste blizu. Računarsko zavzetost je zlasti razvnelo dejstvo, da bo že letos več denarja za kulturne dejavnosti. V posameznih občinah bo kultura, kot napovedujejo, na boljšem celo za 100 odstotkov. Skleda bo torq večja, računati pa je treba s tem, da bo tudi žlic več. Prav na to, da bo letos več žlic pri ,4cultumi skledi", so nekateri, kot je videti, pozabili. Pozabili so, da imajo pravico dobiti svoj delež iz te sklede tudi številne tiste amaterske kulturne skupine, ki so do zdaj dobivale toliko družbene pomoči, da so lahko imele za odpremo uradne pošte. Ta zdaj tudi še ni nič slišati o izločanju denarja za nagrade kulturnim delavcem, ki so se aH se bodo še posebej izkazali. Mno^ so upali, da bo že letos bo^e. Ali pa navsezadnje bo? Škodljivo bi bilo v kulturnih skupnostih uveljavljati staro prakso. Ce prav razumemo zakon, skupščine teh skupnosti ne bodo samovrhovni razdeljevalci denarja. Zato, kulturniki, na dan z delovnimi načrti! ______________________________ GOSTOVANJE V STRA21 -Amatersko gledališče iz Novega mesta je v nedeljo, 7. marca, gostovalo v Straži s Klabundovo igro ,JCrog s kredo". V vlogi sodnika Su-Cuja je namesto obolelega Poldeta Cigleija nastopil režiser Marjan Kovač. IGRA V STRANSKI VASI - V soboto, 6. marca so mladinci v Stranski vasi v novomeški občini igrali tridejanko Vojmila Rabadana .JCadar se ženski jezik ne suče". Vloge v tej starinski komediji so zasedli: Anton Ajdišek, Mirko Maija-novič, Cveta Bele. Marija Golob in Jože Hrovat. Igro je režiral Franc Bartolj. V NOVEM MESTU PRELOŽENO - Uprizoritve Goldonijeve komedije .JCrčmarica Mirandolina", ki jo je z mladimi igralci amaterskega gledališča naštudirala Kristina Piccolli-Barlova, minuli petek zaradi bolezni v ansamblu ni bilo. Tako bodo to delo. v katerem bo igral kot gost tudi ljubljanski igralec Laci Cigoj, uprizorili 12. marca. NASA UMETNOST V PARIZU - Na veliki razstavi jugoslovanske umetnosti, odprti prejšnji teden v francoskem glavnem mestu, zastopa slikarstvo 20. stoletja 23 slovenskih Revija Na& žena je priredila ob letošnjem dnevu žena in v počastitev tridesetletnice svojega izhajanja petdnevno prvo razstavo del slovenskih fotoamaterk. Odprii so jo minuli petek v prostorih potroSniScega informativnega centra v Ljubljani. Preden karkoli zapišemo o tem, kaj je žensko oko poiskalo s foto- Priredite^ji so bili prijetno presenečeni, saj niso pričakovali tolikšnega odziva in poslanih del in so morali zaradi premajhnega razstavišča zavrniti več kot trideset prav dobrih in celo odličnih del. Tako so obisko^ci in obiskovalke lahko videli le 70 fotografij 46 razstavljavk. KULTURNA SKUPNOST NA STARTU Ribniška občina je bila ena prvih, ki je še pred več meseci imenovala iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti. Že na samem začetku so se odločili za samostojno skupnost. I^tos bo v občini na razpol^o za kulturno dejavnost predvidoma 160.000 dinarjev, precej več kot kdaj doslej. Okvirni načrt dela kulturne skupnosti je že pripravljen, prav tako osnutek statuta. Te dni je iniciativni odbor o statutu in načrtu dela razpravljal, prav tako o skupščini kulturne skupnosti. Skupščina naj bi štela predvidoma 21 članov -predstavnikov kulturnih in izobraževalnih ustanov, delovnih organizacij in večjih krajevnih skupnosti. grafskim objektivom, ve^a omeniti, da so večina sodelujočih na tej razstavi članice foto in fotokino krožkov in klubov, nekaj pa je samo-rastnic. Fot^afije za razstavo so prispele iz Ljub^ahe, Maribora, Ljutomera, Dekanov, Semiča, Lesc, Šempetra v Savinjski dolini in celo iz Zrenjanina. 2^ naše obmoi^e je kajpak zanimivo in razvesej(jivo, ^ se razstave udeležuje s svojimi deli fotoamaterka iz Semiča Olga Rogelj, ki ji eno fotografijo tudi objav-yamo na tej strani. In o čem pripovedujejo dela foto-ama*erk? Na kratko bi rekli: o tem, kar je dosegljivega in razumljivega za njihov objektiv, začenši z najblii^im dnižinskim okoljem. Vsa ta dela so izrazito razpoloženjska, torej tudi zelo lirična, manj pa je v njih druge strani sveta, ki odseva trdoto, neizprosnost življenja. Fotoamaterke so s to razstavo pokazale ženskam, kako široko področje mikavnega delovanja se jim odpira s fotografiranjem, pa tudi to, da je fotografiranje enako primerno za ženske kot za moške, ker so zanj enako sposobne. 1. Z. Kako iz odmaknjenosti? Teze o idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, danih v javnost kot smer za razmišljanje (in rešitve) na tem, družbeno zelo občutljivem področju, so doživele v razpravah na Dolenjskem ugoden sprejem tem bolj, ker so se vsi zavedali, da bo o teh vprašanjih govor na plenumu centralnega komiteja ZKS. Zato so poskusili v pripombah in predlogih, ki jih v dosedanjih razpravah na Dolenjskem res ni bilo malo, prišle pa so tako iz vrst političnih delavcev kot šolnikov komunistov, zaobseči res vsa pereča vprašanja, ob katerih se oblikuje naše šolstvo. Dolenjska ni od slaven-skega ozemlja odrezan prostor, ampak njegov enako-pravni sestavni del, za katerega vejajo zlasti na področju vzgoje in izobraževanja malone vse ugotovitve, pripombe in predlogi, izrečeni v drugih območjili Povsem razurn^ivo je, da sta se tudi na Dolenjskem v vseh razpravah, ki so osvetlile šolsko in splošno vzgojno problematiko z raznih strani, pojavili v osredju vsebina dela in njegova kakovost. Ni šlo toliko za strokovnost, ampak bolj za to, kako zagotoviti, da bo izobraževanje (šolstvo) bolj povezano s sedanjim časom, da bo ustrezalo in kos nalogam v izobrazbenem in vzgojnem smislu. Enotna je ugotovitev, da je naša šola (splošno slovenska), ob njej pa vse, kar še lahko štejemo za izobraževalni in vzgojni dejavnik, odmaknjena od našega časa.^ Tako se pogosto izmika odgovorom na nenehna in tudi trmasta vprašanja mladine o občutljivih zadevah naše družbe. Če upoštevamo samo to dejstvo, lahko trdimo, da taka šola gotovo ne more biti aktualna, da je pouk daleč od dogodkov, ki razvnemajo tisk, radio in televizijo, da ga nič ne zanima, kaj se npr. dogaja v občinski skupščini, v gospodarstvu, skratka zunaj Sole. Vse to in še marsikaj drugega pa so stvari, mimo katerih šola ne sme. Postati bo morala bolj odzivna na čas in prostor, v katerem deluje. Ker ni samo izobraževalni, ampak ti»^' vzgojni prostor, bo morala bolj kot do zdaj povezovati izobraževanje s tako imenovano idejnostjo pouka, ki je bila v minulih razpravah o tezah tudi na Dolenjskem zelo dobro nakazana. Mladi ljudje čutijo, da to ne moreta biti dve različni stvari, ampak ena sama in mnogi učitelji jih v tem duhu že peljejo naprej. IVANZORAN NA PRAGU KOČEIVSKE SKUPNOSm Bo podeželska kultura na Kočevskem res Izumrla ali pa bodo druitva spet začela delati? Mesto ob Rinži bo središče kulturne ^pnosti, ki jo bodo v prvi polovici aprila ustanovili za kočevsko občino. Iniciativni odbor, ki ga vodi Ivan Brudar, je od kulturnih organizacij že zahteval delovne in denarne načrte. Kulturne or^izacije v kočevski občini pričakujejo, da bo kulturno delo v novi skupnosti vrednoteno in podpirano bolj pošteno kot do zdaj. Izračuni pa kažejo, da bo denarja že letos res precej več, vendar premalo za kritje vseh potreb. V novem, za kulturno dejavnost POLEG HRVATSKIH HLEBIN POSTAJA Trebnje druga »R/leka« samorastnikov Umetniški svet Je sklenil: vsako leto po tri razstave, tabor in jugoslovanski salon — Poostrena merila za razstavljena dela — Trebnje bo še letos imelo galerijo, kjer bodo dela stalno razstavljena v Trebnjem bo v letošnjem av^tu od 7. do 25. razstava ,3^on likovnih samorastnikov Jugoslavije**. To bo najbolj reprezentativna razstava del samorastnikov pri nas, kar smo jih doslej uneli. To pa je šele en del letošnjega programa Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki ga je prejel umetnih svet pod vodstvom Zorana Kržišnika, ravnatelja Modeme galerqe iz Ljubljane. umetnikov. To so: Batič, Bernik, Debenjak, Jaki, Hozo, Jakac, Jakopič, Jama, Jemec, Z. Kalin, Kiar, kos, KraJj, Kregar, Makuc. Maraž, Mihelič, M. Pogačnik, Prege^, Rotar. Stupica, Tihec in D. Tršar. UREDNIŠKI ODBOR ZA ZBORNIK - Delovnaskupnost novomeške glasbene šole je imenovala uredniški odbor za zbornik o delu in življenju šole. ki bo izšel ob 2S-Ietnici šole. Zbornik bodo uredili: Bogo Komelj. Ivan Zoran. Amalija Simčič. Drago Sproc in Ernest Jazbec. LETOS Sest razstav - Mlada sevniška galerija, ki ima razstavišče v gradu, je poročila načrt letošnjih likovnih prireditev. Predvidenih je šest razstav. Med drugim pri- Eravljajo razstavi del akademskih sli-aijev Franceta Miheliča iz Ljubljane in Miroslava Kugleija iz Brežic. FILM O PLETERSKEM PRIORJU - Slovenski režiser Milan Ljubič je posnel kratkometražni film o življenju in delu dr. Edgaija L. Lavova, bivšega prioija v Pleteijah. Film z naslovom .J*ortret meniha" je izbran poleg številnih drugih slovenskih kratkometražnih filmov za prikazovanje v Ameriki. Med drugim še s posebno pozornostjo pričakujejo prikazovanje tega filma. Trebnje postaja pojem za likovno samorastniStvo vse Jugoslavije. Zagrebški Vjesnik u srijedu ga primeija s hrvatskimi Hlebinami, od koder so izšli znani naivni umetniki, katerih dela so razsta>djali v najbolj znanih galerijah sveta. Predvsem daje Trebnje zgled organizacq-ske sposobnosti, brez ^tere ne bi bilo doseženega ugleda v likovnem svetu. Salon likovnih samorastnikov bo zaradi svoje kvalitete in obsega vrhunec letošnjih prireditev, vendar bodo tudi druge razstave vredne posebne pozornosti. 3. aprila bodo odprli razstavo del Jožeta in Konrada Peternelja; teh dveh ni treba posebej predstavljati. Od 3. do 25. julija bo v Trebnjem razstavljal Jože Horvat — Jaki, v novembru pa bo samostojno razstavo priredil Ivan Lackovič — Croa-ta. v avgustu bo tradicionalno delovno srečanje. Deset dni trajajočega tabora se bo udeležilo 10 ustvaijalcev iz Slovenije, 7 iz drugih republik in 3 iz Češkoslovaške oziroma Poljske. Trebanjski Tabor likovnih samorastnikov pa bo letos nare- dil še en pomemben korak. V župnijski stavbi so že začeli preurejati prostore za galerijo, kjer bodo stalno razstavljena dela, nargena na taborskih srečanjih. Denar je v glavnem zagotov^en, na pobudo slikaija Antona Plemlja bodo po svojih močeh pomagali tudi ustvaijalci sami. Načrte za galerijo je naredil inž. arh. Sergej Pavlin, razstavni prostori bodo sodobno urejeni in primerni za vse predvidene potrebe. Za delovanje tabora je še posebej pomembno, da se iz leta v leto širi krog delovnih organizacij, ki materialno podpirajo razstave in druge prireditve. Tako bo na primer nad letošnjim „Salonom likovnih samorastnikov Jugoslavije** pokrovitelj podjetje Kemooprema, ki samo po sebi s kulturo nima ničesar skupnega, vendar je pripravljeno pomagati organizatorjem, ki so že doslej s svojim prizadevanjem popeljali Trebnje v središče tovrstnega likovnega ustvaijanja pri nas. M. LEGAN nedvomno precej obetavnem obdobju pa se- bo treba sprijazniti s prej grenkim kot razveseljivim spoznanjem, da je podeželsko kulturno življenje v kočev^ občini malone Mmrlo. Na^rirte ene roke bijahkp 'prešteli društva, ki še delajo in ki Se' opravljajo tisto staro, lepo in plemenito po^nstvo. Mnenja, zakaj je tako, niso enotna. Eni kažejo na prosvetne delavce, češ da so le-ti odgovorni tudi za kulturno delo, drugi učitelje zagovarjajo, češ da so že tolikanj obremenjeni, da za kulturo sploh nimajo ^sa, tretji se zadovoljujejo s posplo-, šeno ugotovitvijo, da dandanes two (brezplačno) delo ne gre. Ena pomembnih nalog kulturne skupnosti pa bc spodbujati k ama-ter^emu kulturnemu delu in oživljati društva in kulturne skupine ^vsod, kjer je to že šlo in so možnosti, da bi Se šlo. Kajp^ skrb za kader (režiserje, pevovodje, lutkarje itd.) ne bo smela biti zadnja. Cihlaf razstavlja v Kočevju v Likovnem salonu razstavlja gvaše, tempere in olja Razstavo del akademskega slikarja Jureta Cihlaija so odprli 6. marca zvečer v Likovnem salonu v Kočevju. Odprta bo do 21. marca. Slikar Jure Cihlar, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1969, razstavlja v Kočevju svoje gvaše, tempere in olja. Cihlar se intenzivno ukvaija tudi s karikaturo in z grafičnim oblikovanjem publicistike. Čeprav je Cihlar še zelo mlad -rodil se je 1944 v Kranju - je na likovnem področju dosegi sorazme-roma lepe uspefie. 1968 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za grafiiva sta mi ponudila zakon. Bila sem pripravljena na vse, da bi zapustila to nesmiselno delo. Naj se poročim? Vprašala sem med dopustom doma. - Ne spuščaj se v to! Moški je nevaren ... Jaz, neumnica, pa sem se zamišljala kot ženo kakega Armanda Duvala, prav kot v „Dami s kamelijami**... Pa v severni Afriki? Tam sem videla ljudi pološčenih obrazov, od sonca obsijane bele zidove, pijane Evropejce ... S tega dolgega potovanja v prazno mi je ostal samo gnus, oglušujoča avtobusna sirena ter spomin na nevarnosti, v katere sem sc podajala, kadarkoli sem si dovolila - nisem namreč imela moči, da bi se uprla - da sem bila s kakim sumljivim moškim. Temu je treba dodati še stroške za bolnišnico, v kateri sem po vrnitvi bila tri mesece. Povejte, gospod, mi lahko pomagate, da .dobim službo kot prodajalka? Ne,, ne. za- fl htfcvam mnogo ... skromno službo, kjer bi delala o^^m ur na dan in zaslužila toliko, da bi lalikj[i plhčala hrano'i'H stanovanje .. ; Obljubil sem ji, da ji bom pomagal. In ^edal sem za tem mladim, lepim dekletom, toda utrujenim in brez upanja, da ji sploh lahko kdo pomaga. o krčnih žilah Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalcev zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce, zaposlene v industriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak pacient nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo, da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj o vzrokih te bolezni nam je že znano, priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega. Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav. Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Preučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkulacijo pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi se karkoli dosego na tem področju, je nujno poleg prizadevanja strokovnjakov v zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno-ekonomski problem modeme dobe, problem, ki zahteva sistematično teamsko delo, požrtvovalnost strokovnjakov in prizadevnost bolnikov. Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in varikoznim sindromom, giblje med 10 in 20%, in sicer med 30. in 70. letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi. Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogostne pri osebah, ki dalj časa stojijo, in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli, in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi. Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati. To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Ce še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi preprečili motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da gaje potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas. V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba morala točno določiti organizacijo dela na tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike s prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, dermatovenerolog, kirurg za ožilje itd.). Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje kot roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto konča kot bolezen, ki ji pravimo krčne žile, krtice, ali strokovno, varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine. Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj, in sprejme od celic vse tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žihc, lasnic ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. im. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene,vsrk s strani srca in še drugi. Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko tegi in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav pri spodnjih okončinah; in drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku,odpove. Ce pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite. V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejenosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, kije odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. (Konec prihodnjič) DVAKRAT NOVINCEVA IN JEVŠEK Občinskega namiznoteniškega prvenstva, ki je bilo v nedeljo, 7. marca, v Novem mestu, se je udeležilo blizu 70 igralcev. Najuspešnejši so bili Novomeščani in Irena Novin-čeva iz Vavte vasL Presenetili pa sta tudi igralki iz Šentjerneja Likarjeva in Žabkarjeva. Rezultati — pionirke; 1. Novinec (V. vas), 2. Gomizelj, 3. Krvina, 4. Kovačič (vse Šentjernej); pionirji: 1. Jevšek, 2. Bartelj (oba N. m.), 3. Franko (V. vas), 4. Bajt (N. m); mladinke: 1. Novinec (V. vas), 2. Likar, KOCEVJE - Okoli 20 judoistov vadi vsak teden dvakrat v domu telesne kulttire v Kočevju. Ta skupina je začela vaditi 25. decembra, ker prej mladi niso imeli vadite^«. Judoiste, ki so predvsem učenci raznih šol, vadita Zvone Puš in Jože Egetej . Za nabavo kimonov je polovico prispeval Partizan, nekaj denarja pa so (£ili judoisti sami. (J. P.) Najboljši športniki Dolenjske v 1970, ki so na prireditvi v Brežicah prejeli pokale in lepa darila. Na sliid: Nevenka Jenkole, Tatjana Gazvoda, Anita Gajič, Ivan Molan, Maijan Špilar in Franc Čargo. (Foto: S. Dokl) POKALI m NAGRADE ZA DOLENJSKE ŠPORTNIKE Brežice: glasba, šport in nagrade V Brežicah so podelili priznanja najboljšim športnikom Dolenjske v letu 1970 — Nagrajeni so bili: Čargo, Molan, Špilar, Jenkoletova, Gazvodova in Gajičeva — Nastop športnikov iz Brežic in Novega mesta (Nadaljevanje s 1. strani) osvojila ta naziv. Drugo mesto sta osvojila državni prvak v speedwayu Krčan Ivan Molan in novomeška atletinja, trikratna rekorderka Dolenjske Tatjana Gazvoda. Tretji mesti pa sta pripadli atletu Macanu Špilarju in telovadki Aniti Gajič'iz Novega mesta. Vseh šest ^ortnikov je prejelo lepa darila novomeških podjetij Novoteksa, Krke, Laboda in Gozdnega obrata ter nageljne brežiške Agrarie. S športniki se je pogovarjal športni urednik DL Slavko Dokl; v razgovoru so športniki zaupali svoje načrte in želje za prihodnjo sezono, ki se je za nekatere že začela. Izredno prijetno poživitev programa so nam pripravili telovadci in telovadke. Brežiški fantje so se predstavili na bradlji, kjer so pod vodstvom prof. Jožeta Senice pokazali solidno znanje. Obiskovalci so vsakega posameznika nagradili s ploskanjem. V športnem delu sporeda so pokazale svoje sposobnosti tudi mlade telovadke iz Novega mesta. Pod vodstvom trenerjev Ruže Kovačičeve in Branka Mihailoviča so dekleta s svojmi domiselnimi vajami v parterju izredno uspela, videli smo tudi več uspelih težin, s katerimi so dekleta opozorila, da jih bomo še srečavali na podobnih prireditvah. NAŠ RAZGOVOR I Spomladi še športni park! I jj jih razredov — Radi bi zgradili športni park! ^ j V ŠŠD na brežiški osnovni šoli »Bratov Ri-j barjev« so vključili v delo tudi učence niž- 3. Žabkar, 4. Krvina (vse Šentjernej); mladinci: 1. Jevšek, 2. Poredoš, 3. Bartelj, 4. Svent (vsi Novo mesto), člani: 1. Somrak, 2. Berger, 3. Uhl (vsi N. m.) in 4, Krošelj (Šentjernej). M. S. MARTIN SVETIC OBČINSKI PRVAK Pred dnevi je bilo na progi smučarskega društva Akademik iz Ljubljane v Kranjski gori občinsko smučarsko prvenstvo črnomaljske občine. Nastopilo je 20 tekmovalcev in 4 ekipe. Rezultati - posamezniki; 1. Sve-tič (OŠ Črnomelj) 53,0, 2. Turk (GO Crmošnjice) 57,0, 3. inž. Rozman 58,0, 4. inž. Plečko (oba Rudnik) 62,2, 5. Knez ml. (GO Crmošnjice) 65,5 itd. Ekipno: 1. Rudnik (inž. Rozman, inž. Plečko) 120,2, 2. GO Crmošnjice (Turk, Knez) 122,1, 3. Iskra (^-mič) (Knez, Staniša) 159,4, 4. Belt (Gladek, Rems) 185, 2. Prehodni Kokal je ponovno, osvojila ekipa udnika. B. ŠKEDELJ S 4 j \ 4 4 ■4 4 Ž s 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4, Polde Rovan, znani brežiški rokometaš, je tudi mentor ŠŠD na osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah. Z mladimi športniki dela že od 1963 in so pod njegovim vodstvom dosegli lep napredek. Pri delu mu pomagajo še Pavle Bajde, Dušanka Šušulić in Marjanca Štauber. Ta štab teles- novzgojnih delavcev s pomočjo še nekaterih zunanjih sodelavcev usmerja delo blizu 300 aktivnih mladih športnikov, ki se udejstvujejo v številnih sekcijah. Zanimivost tega ŠŠD je, da so v delo vključili tudi učence tretjega in četrtega razreda, vendar imtyo zar^e namenjeno posebno vadbo. Med posebnosti sodi tudi tortni dan, ki ga imajo člaru &D vsak petek. Polde Rovan je povedal: „Na naši šoli je zanimanje za šport veliko. Vendar preden nismo dobili nove šole in primerne telovadnice nismo mogli mladim nuditi več možnosti, da bi se športno udejstvovali. Z novo šolo so se pogoji bistveno spremenili, vendar, ker se še vedno selimo, ne moremo zadihati s polnimi pljuči. Prejšnji teden smo pričeli redno delati in smo že vzpostavili določen red. Največje zanimanje je za rokomet, košarko, smučanje in gimnastiko. Razumljivo, da imamo športe, ki so sezonskega značaja, tako da vsem naenkrat ne dajemo enakega poudarka. Trenutno se pripravljamo za šolska tekmovanja, zato so v ospredju košarka, gimnastika itd.“ - Kako to, da ste vključili v delo tudi učence ni^ih razredov? ,>lnenja sem, da lahko tudi učenci ni^ih razredov sodelujejo v športnem društvu. Pri njih še ni določene usmeritve. V programu imajo samo splošno teles-novzgojno dejavnost, v vi^ih razredih pa se potem usmerjajo po svojih nagnjenjih." - Kakšen je program dela spomladi? ,.Nadaljevali bomo z delom krožkov, dejavnost bomo "prenesli v naravo. Ker pa še nimamo ustreznih športnih igrišč, bodo člani ŠŠD pomagali tudi pri gradnji športnega parka." - Kdo vodi športno društvo? „Društvo v celoti vodijo učenci sami^ prosvetni delavci pa jim pomagamo in jih usmerjamo.” - Slišali smo za vaše tedenske športne dneve. „Vsak petek je na šoli pravi živžav. Imamo namreč i^ortni dan, kjer učenci preizkušajo svoje sposobnosti.“ - Kateri šport nitfbolj pri-tegi^e mladino? „Menim, da sta rokomet in košarka našla največ navdu-šencev.“ S. DOKL 4 4. 4 4 4 J 4 5 J 4 4 4 5 S 4 4 4 5 4 J 5 S 4 % 4 5 4 4 4 \ \ 4 4 4 5 S J 5 I 4 4 4 ^4 Na prireditvi je o razvoju telesne vzgoje v brežiški občini in o prizade-vanjOi športnih delavcev za še hitrejši razvoj športa spregovorila dolgoletna telesnovzgojna delavka in predsednica ObZTK v Brežicah Mimica Avsec. Njene izjave so bile optimistične, torej bo napredek v telesni vzgoji še naprej zaznaven. V zabavnem kvizu je deset gledalcev odgovarjalo na športna vprašanja, vsi so prejeli lepa darila brežiškega podjetja „Ljudska potroš-nja“. Jagode novinaija Splichala so bile uglašene na športno tematiko, gle-ddce so nasmejale. Ansambel Henčka Burkata s pevci je zaigral devet skladb in se je lepo vključil v program prireditve. Popularni Henček s svojimi vižami ni razočaral Breži-čanov, za nastop je s fanti požel zaslužen aplavz. Prireditev je bila izredno obiskana, saj se je v dvorani zbralo okoli 400 gledalcev, ki niso bili razočarani. Prireditev sta vodila Breži-čanka Boža Cešnovar in Novo-meščan Slavko Dokl. J. K. ZMAGOVALCI: BERLAN, BRATUŠ IN FINK V počasitev 8. marca je občinska strelska zveza v Novem mestu organizirala strelsko tekmovanje za „Zlato puščico”. Doseženi so bili naslednji rezultati: Moški: 1. Berlan 503 krogi, 2. Kos 502, 3. 2idanek 483, 4. Kravs 482, 5. Ribič 481 itd.; ženske; 1. Bratuš 465, 2. Bračko 451, 3. Struna 433; pionirji: 1. Fink 482, 2. Mrvar 445, 3. Okroglič 444 krogov itd. J. S. Zaživela tudi atletika! s prihodom prof. Marjana Kolariča v Črnomelj je tukajšnji šport mnogo pridobil. Športno življenje je zelo zaživelo. Prof. Kolarič ni pozabil tudi na atletiko, ki je dala včasih izredne tekmovalce in dosežke, saj so Belokranjci pred desetimi leti bili med najboljšimi v Sloveniji. Na nogometnem igrišču na Loki se pripravljajo mladi atleti. Trenirajo kopjaši in tekači, kasneje pa bodo načrtno začeli delati tudi v drugih disciplinah. Tekači se bodo udeležili prvenstva Slovenije v krosu. Prizadevni trener največ pričakuje od kopjaša Vojka Baumgartnerja, za katerega meni, da je sposoben doseči dobre rezultate. T. LATERNER ^Franc Židanek postavil nov rekord Dolenjske v soboto in nedeljo so kegljači Novega mesta imeli dva dvoboja v okviru republiške kegljaške lige. Dvakrat so se srečali z odlično ekipo mariborsk^a Branika. Prvo srečanje so imeli v Hrastniku, kjer so presenetljivo porazili favorizirane Mariborčane. Rezultat: Novo mesto : Brnik 6.879:6.732 (Bratož, 848, Fabjan 820, Barbič 867, Rodič 886, Turk 829, Rožič 823, Židanek 928 in KrušiČ 878). Največ ie vsekakor dosegel Franc Židanek, Kije na tem dvoboju postavil nov dolenjski kegljaški rekord z odličnim dosežkom 928 podrtih kegljev. Tudi dru^ tek-movdci so dali vse od sebe, saj je bil najslabši dosežek 823 kegljev. Drugi dan dvoboja z isto ekipo v Trbovljah pa ni bil tako uspeien. Tokrat so zmagali Mariborčani, vendar nam rezultat ni znan. V ekipi Novomeščanov je bil spet najboljši Židanek, vendar se ni približal rekordnemu dosežku prvega dne. M. H 4/^1'ti %. \ k \ KRŠKO - V pripravah na bližnje papirniške igre sta se v Krškem srečali ekipi Radeč in Krškega. Celulo-zaiji so bili boljši in so zmagali s 5:1. Rezultati: Ban ; Simončič 1:0, Kavčič ; Skoporc 1:0, Novak ; Odlazek 1:0, Najdovski : Celestina 0:1, Pavliha : Povše 1:0 in Zupanc : Kbstevc 1:0. Nato se je še 12 šahi-stov Krškega in Radeč pomerilo na brzoturniiju. Zmagal je Pavliha z devetimi točkami, drugo in tretje mesto pa sta ravno tako delila Krčana Najdovski in Novak. (L. H.) SEVNICA — V Sevnici sta se v prijateljskem rokometnem srečanju sestali ekipi slovenskega Ugaša Radeč in domače Sevnice. Povedli so gostje, nato pa so prevzeli vajeti v roke Sevničani, ki so že prvi polčas odločili v svojo korist z 11:5. Gostje so se nato približali za dva gola razlike, nato pa je spet Šilčeva četa imela svojih 1() minut in zasluženo zmagala "z 21:12. Sevnica: Možic, Avsenak, Valant 2, Sirk 1, Simončič 2, Šilc 5, Trbovc 3, Svažie 7, Filej 1. (J.B.) Črnomelj - Na osnovni šou so organizirali košarkarski turnir, na katerem so nast^ile ekipe iz Semiča, Metlike in Črnomlja. Zanimanje za turnir je bilo zelo veliko, saj je bila telovadnica v osnovni šoli v Loki izpolnjena do zadnjega mesta. Turnir je odprl član občinske zveze za telesno kulturo prof. Marjan Kolarič, ki je pozdravil vse navzoče ekipe in jim zaželel čimveč uspeha. Organizator turnirja je bil Martin Svetič. Temu gre tudi največ zaslug, da je turnir uspel. Rezultati tekmovanja: moški - 1. Metlika, 2. Črnomelj, 3. Semič; ženske - 1. Semič, 2. Metlika, 3. Črnomelj. (L. J. in V. KOCEVJE - Pred dnevi je bU športni dan na osnovni šoli v Kočevju. Pomerili so se fantje in dekleta vi§ih razredov v vajan ha orodju. Tekmovali so v dveh skupinah. Rezultati ekipno - dekleta (5. in 6. razred); l. 6. f, 2. 6. a, 3. 6. c razred; (7. in 8. razred) - 1. 8. g, 2. 8. a, 3. 8. b; (fantje 5. in 6. razred): 1. 6. d, 2. 6. e, 3. 6. d; (7. in 8. razred); 1. 8. g, 2. 8. c, 3. 7. d. Posamezniki; fantje — (5. in 6. razred); - 1. Pergar, 2. Maršič, 3. Križman; 7. in 8. razred; 1. Klobučarič, 2. Matko, 3. Volk; deklice - 5. in 6. razred: l. Tekavc, 2. Kramar, 3. Mi-ličkovič; 7. in 8. razred: 1. Vesel, 2. Košca, 3. Damše. Kljub veliki množičnosti so se tekme odvijale hitro in po razporedu. Pri sojenju so teles-novzgojnim delavcem pomagali tudi ostali člani učnega osebja. (A. A.) NOVO MESTO - 17. aprila se bo pričelo zanimivo košarkarsko prvenstvo v republiških ligah. NovomeSca ekipa, ki bo letos nastopala v republiški ligi skupine B, bo igrala z naslednjimi ekipami: Zarja (Ljub- ljana), Branik {Maribor), Konus (Slovenske Konjice), Tolmin, Ljubljana, Stadion-Ljubljana, Prule, Savio naselje - Ljubljana, Elektro-Šoštanj. Ekipa Beti igra v drugi re-pubhški ligi - center, v kateri pa je osem ekip, ki imajo naslednji vrstni red: 1. Kamnik, 2. Cmuče, 3. Moste, 4. Litija, 5. Zagorje, 6. Metlika, 7. Tabor, 8. Šentvid. Novomeščani bodo imeli prvo srečanje z ekipo Stadiona iz Ljubljane. (S. J.) KRŠKO - Že 14 dni redno trenirajo nogometaši Celulozarja. Treninge vodi trener Božo Pribil, ki je uspel v moštvo vpeljati red in disciplino, kar so nogometaši že precej casa pogrešali. Vadbo obiskuje poprečno po 18 nogometašev. Ce bodo obdržali red in disciplino, lahko pričakujemo uspešen nastop Celulozarja v spomladanskem delu tekmovanja v celjski nogometni podzvezi. Razumljivo, daje zato potreben tudi dober vratar, tega pa danes še nimajo. Prepričani smo, da se igralci Celulozama zavedajo, da zastopajo mesto, ki ima že bogato nogometno tradicijo. (L. H.) SENOVO - Verjetno bo za krajevni praznik Senovega zanimivo nogometno srečanje med nogometaši domačega Rudarja in delavci iz tega območja, ki delajo v tujini. Za srečanje vlada precejšnje zanimanje, zato so prepričani, da bo do njega tudi prišlo. Naši delavci se za uspehe Rudarja precej zanimajo, saj je pred dnevi neki ljubitelj nogometa poslal Senovčanom iz Švedske vreden del nogometne opreme. (L. K.) CELJE - V počastitev 8. marca je bil organiziran karate turnir, na katerem so sodelovali tudi Krčani. Med njimi je največ dosegel Božo-vič, ki je v polfinalu izgubil z Gregoričem iz Izole, in zasedel tretje mesto. (C. R.) BREŽICE - Na sobotni športno-zabavni prireditvi je vodstvo plavalnega kluba Celulozar nagradilo 4 najuspešnejše plavalce. Priznanja so prejeli: Franc Čargo, Igor Turk, Ne-vei^a Jenkole in Tea l^skar. (S. C.) NOVO MESTO - Na letošnjem tekmovanju zapokal gimnastike, ki bo v Velenju 13. marca, bosta v zahtevni konkurenci najmočnejših slovenskih in jugoslovanskih telovadk nastopili tudi Novomeščanki Anita Gajič in Maja Dokl. (M. H.) Udar 20. julija 1944 ATENTAT NA il(Tl£RJA O (Karikatura D. Rumenčića iz JEŽA) BREZ BESED • (Risba Miroslava Bartaka) # ••••••••••••••••%••• Kaj so pred 80 leti pisale OKROGLE ^0 PARTIZANIH BRZI MEDO Partizan Medo iz sremskega partizanskega odreda je mislil, da je povsod potreben, zato si ga videl, kjer je bilo treba in tudi kjer je bil povsem odveč. Nekoč, leta 1944, so imeli komandanti sestanek v neki hiši v Suljmu. Med sestankom je padel v sobo Medo, ne da bi vprašal, če sme, in sedel mednje. Milivoje Savic-Triva je stopil iz sobe na dvorišče, našel dečka Laza in ga nagovoril, naj na ves glas zavpije: „Ojej, kamion s fašisti priha-jar Deček je res stekel okrog hiše, vpil na vse grlo in tako prestrašeno, kakor da res prihajajo fašisti. Ko je Medo zaslišal krik, je skočil na noge, zgrabil kapo in jo kot zajec ucvrl proti gozdu. Tudi drugi so prišli iz sobe, toda obstali so pred hišo in se sladko smejali. Medo se je vrnil, pogledal Trivu, ki se je najbolj smejal, v oci in rekel: ,jVe samo jaz, tudi ti si se ustrašil, misleč da so fašisti -po očeh ti vidim!“ UGANKA Partizan Joko je bil strasten kadilec. Cigaret seveda ni bilo, zato si je tudi Joko kot toliko drugih pomagal s čiki. Kjerkoli je zagledal čik, je planil nanj kot na cekin. Bil je pravi mojster, da je iz čikov naredil ciffi-reto. Ko ga je nekoč tovariš opazoval pri tem delu, mu je Joko zastavil tole uganko: ,Jz treh čikov naredim eno cigareto. V žepu imam deset čikov. Koliko cigaret bom na-' redil iz njih? “ ,,Tri!‘' mu brez pomisleka odgovori soborec. ,J^isi uganil,” se odreže Joko. „Iz treh cigaret, ki jih bom zvil, bom dobil tri čike. Iz njih bom naredil še eno cigareto, od nje mi bo spet ostal en, čik. Torej bo vsega skupaj štiri cigarete in še en čik. “ Leta 2000 bodo imele ženske po pet moških, na svetu pa bo trdno vladalo mnogomoštvo, trdi angleški sociolog Lan McLuckie. To naj bi se zgodilo zato, ker si starši običajno želijo otroke različnega spola -moški, denimo, dečka in ženske deklico ali pa obratno. Lan McLuckie sedaj zatrjuje, da se bo prav zato razvilo mnogomoštvo - ker bodo zakonci pač toliko časa poskušali (seveda na različnih straneh), dgkler ne bodo dosegli svojega cilja... Prvi znanilec pomladi (Prvi letošnji m e t u 1 j) (citronček) zasluži, da ga po ,J^ovicah“ oznanimo. Našel ga je gosp. tajnik okr. glavarstva tukaj, dne 26. febr. Ob času, ko imamo še debel sneg in zjutraj zamrznjena okna, je ta živalica zanimiva. (Bučelin pik zdravilo). Malokomu bi utegnilo znano biti, da je bučela tudi iz zdravstvenih ozirov koristna živalca. Ne samo med, marveč tudi bučele, ali pravzaprav njih pik se uporablja kot izvrstno sredstvo proti protinu, šenu in podobnim boleznim. Kakor poroča „Prager Medicinische Wochenschrift“, poskušal in trdil je dr. Terc zdravljenje protina in revmatiških bolečin z bučelnim pikom, ka-koršno zdravljenje je med ljudstvom jako razširjeno in priporočano. Vsled svojih izkušenj trdi zgoraj imenovani zdravnik; Bučelni strup, to je, mravljska kislina, katero spuščajo bučele pri piku iz žela v človeško kri, uporablja se lahko pri vseh revmatiških boleznih. Ako bolezen ni posebno huda, zadostuje že nekaj pikov; ako je pa bolezen hujša, vzlasti kronična, potem je treba do sto bučelnih pikov. Posebno dobro je pa vzlasti to, da nekaterim bolnikom ne prizadevajo bučelni piki skoro nikakoršnih bolečin. (Ustrelil se j e) v Celovcu 18-letni urarski pomočnik Anton More iz strahu, ker je imel svoj izpit napraviti pred zadrugo uraijev. (V južno Amerik o) je odpotovalo dne 22. februvarija popoldne 850 prebivalcev iz okohce laškega Vidma. Italijanskih podložnikov je mej temi 130, drugi vsi Avstrijanci. Otrok od dva meseca do poldrugo leto starih imajo seboj 73. Ti ubogi ljudje so sestradani, in beračija jih tira iz domačije; Bog daj, da ne še v večjo bedo in nadlogo. — Res usmiljenja vredni ljudje. (Iz Radeč pri Zidanem Mostu) (Izvirni dopis.) - Jaz kot tujec sem prišel v Radeče v neko gostilno. Tam je bilo nekaj mož, ki so se prav veselo smejali; iz radovednosti le vprašam, kaj da so tako veseli? Dobim odgovor: Mi smo gospodarji vinogradov. Veseli nas pa, da so na Zidanem Mostu prijeli nekega juda iz Dombovaija in ga v Celje poslali zaradi goljufije ponarejenega vina. Kam so ga shranili - si l^ko mislite. (Iz Kranja) se piše: Iz mnogih krajev se v letošnji zimi toži o hudem mrazu. Tudi mi ne smemo zamolčati, da je dne 21. janv. Sava zamrznila med vasmi Breg in Trebačevo. — Kaj tacega se že ni zgodilo tukaj pri nas od leta 1861 - takrat je bilo toliko huje mraz, da so ljudje smeli hoditi in voziti z vozom črez Savo. Letos je pa nevarnost, ker še ni debel led. Ta grozovita zima nam je tako posušila vode, da po vsem gorenjskem mlinaiji brez dela stoje. Že glavna reka Sava je tako opešala, da se že po savskih mlinih kolesa počasno sučejo. . (Iz Dolenjskih novic • ^ 1. marca 1891) I ž S S 2 4 4 LJUBEZEN ZMORE VSEi. MOČNEJŠA JE OD SMRTI Mati ni popustila v boju za bolno hčer Po 19 skoraj brezuspešnih operacijah zdravniki niso več verjeli v življenje hromega otroka Kathleen kot otročiček: niti po tleh se ni mogla plaziti, niti kričati... Zdravniki v Sitting-bourneu v angleški grofiji Kent so bili prepričani, da od rojstva hroma Kathleen ne bo dolgo živela. Otročiček ni mogel ne plezati, ne kričati. Vsike tri ure je morala mati negibno deklico hraniti, toda Linda Wakeling se ni vdala v usodo. Čeprav je morala sleherno uro premikati noge in roke ubogega otroka, da je poživljala njegov krvni obtok, ni odnehala. Tako je šlo tri leta dan za dnem. Zdravniki so morali nato otroku spet pomagati: deklica je prestala sedem očesnih operacij in dvanajst drugih zdravniških posegov, Zaman. Zdravnild so lahko samo še svetovali: mati naj z ljubeznijo in. skrbjo poskuša otroku ohraniti življenje. Linda Wakeling je to tudi naredila. Konec prvega leta zatem je dosegla prvi uspeh: hčerkica Kathleen je sama stisnila drobne prstke v pest! S sedmimi leti je znala govoriti šest besed, z desetimi je prišla v šolo. Zdaj, s 17 leti, je šivilja; vsak praznik pa gre s prijateljicami na ples. Kathleen danes: 17 let jo je mati negovala, zdaj pa dela dekle kot šivilja v neki tovarni 0 S J I I _ ...Ji......, OKOLICA JE NE RAZUME Do sreče je uničen zadnji most? Nežka Raztresen, pesnica iz okolice Adlešič, ustvarja verze iz hude bolečine — Več kot 30 pesmi je že objavila, dve je ^'^»•asbil Henček Burkat, vodja narodnozabavnega ansambla'^iz Kamene Samo deset let jo lahko hranijo: človeško kri »Dajte mi kri z mojega tekočega računal« v bolnišnici akademije v švedski Uppsali hranijo konzerve s človeško ' krv30 v hladilnikih, v katerih je -196 stopinj. Po naj novejšem postopku se človekova kri lahko ohrani na tak način zdaj do deset let. Doslej so morali krvne konzerve obnavljati po treh do petih tednih. Zasluga novega švedskega postopka za ohranjanje krvi omogoča zdaj ljudem, ki imajo redke krvne skupine, da bodo lahko .shranili v ,krvni banki“ na „tekočem računu" svojo lastno kri, če bi jo slučajno v primeru nesreče ali bolezni nenadoma potrebovali. Z novim izumom pa je mogoče tudi znatno povečati celotne zaloge krvi, ki jo potrebujejo bolnišnice za primere večjih naravnih nesreč, epidemij in pod. Samotna kmečka domačija vrh hribčka nad cesto, kjer se iz adlešičke smeri zavije proti Metliki, je dom Raztresenove Nežke. To je hiša žalosti. Dvainštiridesetletna žena, strta od neusmiljenih udarcev življenja, se ob večerih kdaj pa kdaj zamisli. Sami od sebe ji verzi kipijo na papir. S pletenjem v rokah me je pričakala v prostoru, kije veža in kuhinja hkrati. ,,Tu notri leži on,“je dejala. „Dvajset let je tega, kar sva z Gorenjskega prišla na mojo domačijo. Bila sem vzgojiteljica, on je imel lepo službo. Z bombo se je ponesrečil, ostal je hud invalid. Slep in privezan na posteljo. Zadnjih devet let je tudi duševno bolan. Moje življenje je uničeno, ljudje pa mi zamerijo, da svojo bol izlivam na papir Dva oka, kot oglje črna ^rita, bi bila oznaka za njen pogled. Živahen, a nezaupljiv, to sem čutila! Iz sobe, kjer je ležal „on“, ni bilo ves čas slišati niti glasu. Hotela meje peljati k njemu, toda nisem‘marala. Kaj bi tujka vznemirjala bolnika! Malo bolj se je odprla, ko je iz omare prinesla kuverto, v njej pa izrezke že objavljenih pesmi. Večina je zagledala dan v Kmečkem glasu. In nagrado je dobila - lepo umetniško sliko za pesem „Iščem to-lažbe“. Ce prebiraš njene verze, šele spoznaš Raztresenovo Nežko. Kaj pravi? „ V moji pesmi ni veselja, v moji pesmi ni radosti -v njej utrinki so trpljenja in spomini iz mladosti. “ Dolenjske Novice. Industrija se seli v vesolje Podoba, ki jo tu vidite, je bila patentirana že pred leti: osnutek „vesoljske delavnice**. Taki načrti obstajajo na Zapadu in Vzhodu, velesilam se mudi v vesolje (pri lem pa zemeljskih vprašanj kot so lakota, bolezni, nepismenost, medsebojno sovraštvo itd. - kot vse kaže - še dolgo ne bomo sposobni urediti), pri čemer tekmujejo ne glede na milijardne in bilijonske stroške. Poročila strokovnjakov pa govore, d^ ni daleč čas, ko bodo v takih tovarnah, kot jo kaže priložena podoba, v vesolju izdelovali za nas, Zemljane, nove vrste kovin in njihovih zlitin, boljša goriva za atomske reaktoije, stekla za laserske aparate in vrhunsko optiko. Nekaterim možem, ki sc spoznajo na vesoljske reči, se celo zdi, da bodo nove vesoljske postaje kmalu sposobne proizvajati take izdelke za praktično porabo na Zemlji. Pogoj za uresničitev teh načrtov: izum letal, ki bi se lahko vračala iz vesolja na Zemljo. Knjige za nove naročnike Med 72 novih naročnikov zadnjega tedna jo žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili: Jožica Zorn, Staneta Rozmana 1, Črnomelj, Jože Trebše, Šentjur na Polju 16, Loka pri Zidanem mostu; Danica Zupan, Šentrupert 10; Marija Luzar, Ratež 6, Brusnico; Marija Rodič, Drama 3, Šentjernej; Ldi Žajber, Gorica 10, Brestanica; Anka Kos, Silovec 20, Sromlje; Terezija Bratanič, Dol. Lokvica 5, Metlika; Marija Tomšič, Podstrm 1, Kostanjevica na Krki; in l!rnest Žveglič, l-lorjanska ulica 73, Sevnica. Edini nasmeh je na njen obraz izzval pogovor o otrocih. Štiri ima: dva fanta in dve deklici. Boris je avtomehanik in je zdaj pri vojakih, Pavla se v Ljubljani uči za krojačico, Helenca hodi v osmi razred, Peter je v tretjem in pravi, da bo kmet. „Zelo sem navezana na otroke in oni name. Ne smejo me videti v solzah. Težko živimo. Samo ob invalidnini, postranski dohodek pa so moji verzi. Po 18 din plačajo. Pavlico vzdržujem v Ljubljani. Za hišo imam majhen vrt, zemlje nič. Hiša je stara, popraviti bi jo morali. Mož rad kaj dobrega poje. Zaželi si pomarančo ali kislo vodo. To mu moram privoščiti, saj drugega tako nima.“ Iz takih drobcev mi je skušala opisati življenje. Več mi je povedal verz iz ene njenih pesmi: „Slovo sem dala hrepenenju, do sreče je uničen zadnji most. Pa vendar to gorje še ni me strlo .. . “ - Kdaj ste začeli pesnikovati? „Sedemnajst let mi je bilo. Leta 1946 sem napisala dve igrici, ki smo ju igrali v Fučkovcih. Prva je bila „Ponesrečen načrt“, druga „Življenje v svobodi**. Toda raje imam pesmi. Objavili so tudi dve moji črtici: „Turški med** in „Razvalino živ- Zadnja grenka kaplja Raztresenove Nežke pa se mi je razodela v odgovoru na vprašanje: - Vam soseščina čestita, kadar v Kmečkem glasu prebere vašo pesem? „Ljudje me ne razumejo. Pravijo, da pišem pesmi, ker nimam kaj delati.** Kaj naj bi rekla strti ženi ob slovesu? „Poizkušajte vzdržati, še vam lahko posije sonce. Štiri dobre otroke imate!“ RIA BACER ... Obrtniki so razposlali vabila, na katerih je pisalo, da bodo na občnem zboru odgovarjali na vprašanja tudi predstavniki občinskih skupščin in davčnih uprav. Z izjemo dveh delavcev novomeške uprave za dohodke kljub belemu dnevu nisem videl nobenega drugega predstavnika... * ... Zelo dobro delitev dela imajo v novomeški Wachterjevi družini: sin Aleš zmaguje na smučarskih tekmah, oče Tičo pa namesto njega pada! Vse za zmage... ... V poročilu o tolpi ujetih kriminalcev je bilo zapisano za Vesno Sirovan, da je socialna delavka. Tako se zgodi, kadar nočemu reči bobu bob: na tiskovni konferenci na UJV ji niso hoteli reči prostitutka... ... Na brežiški prireditvi in razglasitvi najboljših športnikov Dolenjske je bilo na steni belo polje, deloma prekrito z manjšim rdečim. Cisto je spominjalo na hokejski puck: hokej-je pa v Brežicah že zdavnaj umrl... ... Osmi marec je za nami: pred žensko enakopravnostjo bo zdaj spet leto dni mir... ... V Novem mestu bodo zbori volivcev dobro obiskani; treba bo določiti nove šolske okoliše. Kolikor vem, bi vsi starši radi pošiljali svoje otroke na Grm ali v Bršlin! Ije^s ,e mi ne bi hčerka Helenca zaupala, daje Henček uglasbil mamin' ..Zadnji pozdrav**, kije že na plošči, in še eno pesem, najbrž tega ne bi izvedela. Po dolgih letih samote se je simpatični kanadski premier Pierre Trudeau, 51, odločil, da bo vendarle stopil v zakon. Izbral si je ljubko 22-letno Mar ga-^ reto, hčerko nekdanjega mP-nistra za ribištvo. Mladoporočenca sta odpotovala na- medene tedne v neko kanadsko zimsko športno središče, kjer pa sta bila v središču pozornosti. na Črnem kontinentu Krpanov kotiček Pust je minil in sonce je sijalo. S kobilico sem masti-to koračil tja proti Kočevju. Sonce se je že dva sežnja dvigalo nad hribi, kar vidim pred sabo možaka, ki je v roki držal črno šipo pa gledal proti soncu. Vprašam ga: „Bo mrknilo? “ „Kajpak, komaj polovica. To je premalo. Pred desetimi leti je bilo bolje. Mrak se je naredil in kure so šle spat. Še slana se je prijela kopne zemlje, kjer jo je sonce zjutraj otajalo.“ „Kaj ne bi vedel! Tako vem, kot bi bilo včeraj. Takrat je skoraj celo sonce mrknilo. Tudi tega se spominjam, da so stare babnice prerokovale o koncu sveta. Menda so mislile, da bo sonce za vselej ostalo tam zadaj.“ „Martin, ti veliko sveta obideš; anti veš, zakaj se to naredi? Je to res zavoljo grehov, ki jih delamo, ka-U? “ , Beži, beži,“ mu pravim, ,Jcaj pa imajo grehi opraviti z mrkom!? Prav gotovo sije sonce zaželelo pustovanja, pa si ni upalo dati maske pred svoje vroče obličje,“ se šalim. ,JCar tako sem mislil. Glej, kadar se kregajo tisti, ki nam pripravljajo luč, je v naših hišah tema. Ako kje kaj napak naredijo ali so si v laseh zavoljo neke reči, prav gotovo je bo zmanjkalo. Pravili so, da bodo mrknili novci, pa sojih ljudje vse zapravili. Kar v vreč^ so vozili sol in druge reči za dve leti naprej. Še gledali niso, ali jih bodo rabili ali ne. Tudi kobilica ti bo mrk-nila .. ,3osa je ta! Kjer sem jaz, tam je kobilica. Brez nje ne bi mogel živeti.“ „Kakor hočeš; boš potlej povedal, kadar se ti bo zbo-sila. Od tu pa Ribnice in še dalj tja do Ljubljane ne boš dobil kovača, ki bi jo podkoval. V naročju je menda ne kaniš nositi s sabo? “ „Prav imaš. Še dobro, da se jaz spoznam na te reči,“ mu prikimam. „Veš, Martin, mrknil si. Tudi tebe zakriva tema. Poglej, vsi ljudje, ki so kaj veljali, imajo v Kočevju svoje ulice in ceste. MisUl sem, da bodo tudi tebi dali katero, pa si se prav gotovo komu zameril, da ti je ško-‘dUo.“ „Za tako čast mi ni malo ne dosti mar. Dovolj imam eno cesto v Ljubljani v Šiški. Misliš, da rad koračim po taki cesti vsak dan gor in dol, da bodo ljudje vedeli, po komu se tako imenuje? “ MARTIN KRPAN Ta teden še ena VODORAVNO: 1. velikan iz Levstikove povesti, 7. fosilna smola, ki se uporablja za izdelavo nakita, 8. moško ime, 9. simbolj za galij, 10. Doboj, 11. gaj, 12. osmi del, 14. do-jem, 15. poveljstvo, 18. starogrško mesto .(labirinti), 20. najvišji turški vrh, 21. Zalokar Egon, 22. oznaka ital. mesta Lecce, 23. prebivalec vietnamske pokrajine, 26. igralec na čelo, 27. japonski premier, 28. vrsta rastline, 30. žensko ime, 33. kratica za francosko republiko, 34. oddelek starorimske legije, 35. del oblačila, 37. avtomobilska oznaka Imperie, 38. umetnikova delavnica, 40. ter; NAVPICNO: 1. naša najuspešnejša plavalka na mehiški olimpiadi, 2. veselje, 3. spodnji del posode, 4. arabski žrebec, 5. del železniške kompozicije, 6. lisa, madež, II. lesketajoča se tkanina, 13. majhen glodalec, 16. letopisec, 17. naš znani, že pokojni glasbeni delavec, 18. šušmar, 19. tuje žensko ime, 24. švedski namiznoteniški igralec, 25. kužilo, 28. vrsta črička, škržat, 29. podstavek topovske cevi, 31. moško ime, 32. cilj, 36. glavni števnik, 39. ljudska republika; REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. plesen, 7. lu-neta, 8. os, 9. pop, 10. škatla, 12. Čile, 13. anatom, 16. dan, 17. SO, 18. KTH, 19. skiro, 21. brevir, 22. obliž, 23. kit, 24. AJ, 25. akt, 28. , Lasker, 30. Mura, 31. Brutus, 33. roč, 34. Ba, 35. Aladin, 37. Korint. 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ 9 10 _ ■ 11 12 13 14 16 17 10 ■ 19 20 21 22 23 24 25 26 |2/ 28 29 30 31 32 33 P L 35 36 ■ 38 39 40 Z’. % i e m. 19. Paradižnik je segel v predP^ček in Otlico pomirjevalnih tablet zagnal Klari kar z avta! Mudilo se je pač ... Tedaj pa — kot da ni bilo še dovolj strahu in presenečenj — je odprl svoj gobec - ,4tor“, na katerem je sedela Klara. „Stor“ je v svoje zobato žrelo ujel škatlico in jo pogoltnil. Uganili smo, kdo je ta štor! Mrcina je iz bližnjega jezerca prišla počivat na obalo. No, tpkrat bo njen počitek posebno globok! Tablete» ki jih je vrgel Paradižnik, niso bile od muh! Zobata živalca je zadremala tako temeljito, da ji je Paradižnik zlahka slekel dragoceno obleko, še preden seje prebudila. Ob pogledu na imenitno kožo je odleglo tudi Klari, ki se je že kar videla na trgu Košate Upe s torbico in čevlji iz prave krokodilje kože. Dogodki zadnjih minut pa so vendarle pustili sled na živcih obeh popotnikov. Odločila sta se malce zaustaviti se, pomalicati in zadremati ob jezeru. Bomba, glavni sestavni del peklenskega stroja, je bila« # kot smo videli, angleške izdelave. Sprožiti jo je bilo treba tako, da ta ^ se razbila steklena ampula s kislino, ki bi potem razjedla vrvico, ta pa ^ bi sprostila iglo, da bi udarila po detonatorju. Cas, ki Jiaj bi pretekd ^ od sprožitve peklenskega stroja do eksplozije, je bilo mogoče uiav- ^ navati z debelino vrvice. To jutro je bil peklenski stroj opremljen s # kar najtanjšo. Potem, ko bi atentator peklenski stroj sprožil, bipre- ^ teklo deset minut, pa bi jo kislina že razžrla. 5 Na letališču se je Stauffenberg sestal z generalom Stiefrom,!^ mu w je bil prejšnji večer prinesel peklenski stroj. Letalo je že čakalo. Bilo je last generala Eduarda Wagneija, prvega generalnega intendanta 0 kopenske vojske in vodilnega zarotnika, ki je poskrbel, da jim je bilo ^ pri roki za to nadvse pomembno poslanstvo. Vzletelo je ob sedm9i,w 0 Rastenburgu pa je pristalo malo po deseti uri dopoltee. Haeften je ^ pilotu naročil, naj bo od dvanajste ure dalje pripravljen za vrnitev:. ^ Štabni avto jih je z letališča odpeljal v glavni stan Wolfsschanze,3a '0 je ležal sredi mračne, vlažne, gozdnate vzhodnopiuske pc3ciqjine. ^ Kraj je bil težko dostopen, Stauffenberg pa je gotovo (^azil, xla «e je 4 težko prebiti tudi ven. Glavni stan je bil obdan s tremi obroči. Sle- ^ herni je bil zavarovan z minskimi polji, bunkerji in ograjami iz ^ bodeče žice, ki je bila pod električno napetos^o. Ob teh ograjah » f noč in dan patruljirali za^izeni esesovci. Kdor je hotel v krepko ^ zastraženi notranji krog, kjer je živel in delal Hitler, je tnoral imeti ^ posebno propustnico, ki je veljala samo za enkrat, osebno pa ga Je ^ moral pregledati SS oberfuehrer Rattenhuber, Himmlerjev varnostni ^ načelnik in poveljnik esesovske straže ali pa kateri njegovih namest- # nikov. Tem pravilom so se morali podrediti tudi najvi^ generalL ^ Toda Stauffenbergu in Haeftnu ni bilo težko priti skozi vse tri kon- ^ trolne prehode, ker je bil Hitler sam ukazal, da mu mora Stauffen- ^ berg poročati. Zajtrkoval je pri pribočniku poveljnika tabora, kape- J tanu von Moellehdorffu. Nato je poiskal generala Fritza FeUgiebla^ # načelnika odseka OKW za zveze. ^ Fellgiebel je bil eden poglavitnih zarotnikov. Stauffenberg ja pre- ^ veril, ali je general pripravljen, da novico o atentatu takoj sporoči ^ zarotnikom v Berlin, tako da se bodo lahko pri priči lotili posla. Nato ^ naj bi Fellgiebel odsekal fuehreijev glavni stan od sveta, ker bi pre- 4 trgal vse telefonske, brzojavne in radijske zveze. To bi seveda daleč najlaže opravil načelnik odseka OKW za zveze. Zarotniki so imeli srečo, ko so ga pridobili zase. Zares je bil za vse podjetje nadvse dragocen. Stauffenberg je potem obiskal generala Buhleja, predstavnika kopenskih sil pri OKW, ter se z njim pogovoril o zadevah v zvezi z nadomestno vojsko. Nato je odšel v Keitlove prostore, v predsobi obesil čepico in pas ter stopil v pisarno načeliuka OKW. Tam je zvedel, da bo moral bolj pohiteti, kot je bil predvideval. Zdaj je "bilo nekaj čez poldne in Keitel mu je povedal, da se bo ob pol treh popoldne pripeljal z vlakom Mussolini in se bo zato fuehrerjev prvi dnevni posvet začel že ob pol enih. Keitel je dejal, naj polkovjiik poroča na kratko, Hitler želi, da bi bilo posveta kmalu konec. Ga bo konec, preden bo eksplodiral peklenski stroj?- Stauffenberg je najbrž pomislil, čemu neki mu usoda vnovič in tokrat nemara ob zadnjem poskusu odreka uspeh. Očitno je upal tudi to, da bo fuehreijeva konferenca v podzemeljskem bunkerju, kjer bi eksplozija "<0 zalegla trikrat toliko kot na površini. Toda Keitel mu je rekel, da bo posvet v Lagerbaracke - v baraki za posvete. To pa ni bila lahka lesena stavba, kakor sojo pogosto opisovali. Hitlerje bil minulo zimo ukazal, naj njene prvotne lesene stene okrepijo s skoraj pol metra ^ debelimi zidovi, ki bi prostor ščitili pred zažigalnimi in rušilnimi ^ bombami, ki bi utegnile pasti kje v bližini. Ti debeli zidovi bi le prispevali k smrtonosnemu učinku Stauffenbergove bombe. Peklenski stroj je moral sprožiti čim prej. Keitlu je povedal,kaj namerava poročati Hitleiju. Proti koncu je videl, kako načelnik OKW živčno pogleduje na uro. Nekaj minut pred pol enoje Keitel dejal, da morata zdaj takoj na posvet, sicer bosta zamudila. Odpravila sta se iz Keitlovih prostorov, a čez nekaj korakov je Stauffenberg pripomnil, ^ da je v predsobi pustil pas in čepico. Naglo se je obrnil in šelponju, ^ še preden je Keitel utegnil ukazati, naj bi mu ju prinesel njegov ^ pri^čnik, neki poročnik von John, ki je korakal zraven. 0 Stauffenberg je v predsobi urno odprl aktovko, z edinimi tremi ^ prsti, ki jih je imel, prijel za pinceto in z njo zdrobil ampulo. Ce ne bo kakšne mehanične napake, bo bomba že čez deset minut eksplodirala. Keitel, ki je bil s podrejenimi enako surov kot z nadrejenimi lizunski, se je ob zamudi razburil, se obrnil proti poslopju in zavpil na Stauffenberga, naj se vendar podviza. Kričal je, da sta že pozna. Stauffenberg se mu je opravičil. Keitel je nedvomno spoznal, da potrebuje pohabljeni polkovnik pač nekaj več časa za to, da si zapne '0 pas. Odpravila sta se proti Hitlerjevemu poslopju. Stauffenberg je bil ^ na videz veselo razpoložen in Keitlova kujavost - sumil ni še ničesar ^ - se je kmalu razpršila/ Navzlic vsemu sta zamudila, kakor se je bil bal Keitel. Posvet se je že začel. Keitel in Stauffenberg sta stopila v poslopje, tedaj pa je slednji zastal ih rekel pribočniku, ki je sedel za telefonsko stikalno ploščo, da pričakuje telefonski klic iz Berlina, ker mu bodo poročili ^ še nekaj podatkov, ki jih bo uvrstil v poročilo, tako da bo popolnoma 0 sveže (to je bilo namenjeno Keitlovim ušesom). Rekel mu je, nsu ga J pokliče takoj, ko mu bodo telefonirali. Tudi to se je najbrž zdelo skrajno nenavadno - tudi feldmaršal si najbrž ne bi bil upal iz konferenčne sobe, dokler je ne zapusti vrhovni poveljnik - a Keitel ni posumil ničesar. Moža sta stopila v konferenčno sobo. Od trenutka, ko je StaufTen-berg segel v aktovko ter s pinceto zdrobil ampulo, so minile kake štiri ^ minute. Se šest minut. Šoba je bila razmeroma majhna, merila je približno deset krat petnajst metrov, v njej pa je bilo deset oken, ki ^ so bila zaradi vročine vsa na široko odprta. Toliko odprtih oken bo ^ gotovo zmanjšalo učinek eksplozije. Sredi sobe je stala miza iz ^ debelih hrastovih plohov, dolga kakih šest metrov in široka kak meter 0 in pol. Narejena je bila na poseben način. Ni stala na nogah, pač pa je ^ slonela na dveh težkih, masivnih opornikih, ki sta segala ^orcg po ^ vsej širini. Ta zanimiva izdelava je po svoje tudi vplivala na nasledr\je # dogodke: ^ Ko je Stauffenberg stopil v sobo, je Hitler sedel sredi Sirdke rtra- # nice mize s hrbtom proti vratom. Na destu je stal ob njem general ^ Heusinger, načelnik operacijskega odseka in namestnik načelnika ^ generalnega štaba kopenskih sil. Naslednji je bil general Korten, j načelnik letalskega štaba, poleg njega pa polkovnik Heinz Brandt. ^ načelnik Heusingerjevega štaba. Keitel je stopil na Hitlerjevo levico, # med fuehrerja in generala Jodla. Okrog mize je stalo 5e osemnajst ^ drugih častnikov iz vseh treh vojaških rodov in iz SS, toda Goeringa ^ in Himmlerja med njimi ni bilo. Samo Hitler, ki se je poigraval s j povečevalnim steklom za prebiranje drobnega tiska na zemljevidu, Id J je ležal pred njim, je sedel in razen njega še dva stenografa, drugi pa 0 so vsi stali. ^ Heusinger je gostobesedno poročal o zadnjem ruskem prodoru na 0 vzhodni fronti, do katerega je prišlo na centralnem odseku, in o ^ nevarnem položaju, v katerem so se zaradi tega znašle nemške armade # ne le v centru, temveč tudi na severu in jugu. Tedaj se je oglasi! ^ Keitel, ki je povedal, da je prispel polkovnik Stauffenberg, ki je po- ^ ročal o nadomestilih za frontne enote. Hitler je pogledal enorokega 0 polkovnika s črno kapico na enem očesu, ga na kratko pozdravil in ^ rekel, da bi najprej rad do konca slišal Heusingetjevo poročilo. 0 Po teh besedah je Stauffenberg stopil k mizi med .Kortna in ^ Brandta na Hitlerjevi desni. Aktovko je položil na tla in jo potisnil ^ pod mizo, tako da se je znašla na notranji strani debelega hrastovega 0 opornika. Ležala je približno dva metra od Hitlerjevih nog. Bilo je ^ 12.37. < KRATKE Z URŠNIH SEL KJE JE zdravnik? - Na zadnjem zboru volivcev so sc tamkajšnji občani pritožili, da jih zdravnik neredno obiskuje, čeprav bi moral vsak teden enkrat imeti ordinacijo v posebnih prostorih, ki so jih v ta namen pripravili ljudje. Tudi v nujnih posegih ni moč dobiti zdravnika v te kraje. Ljudje se sprašujejo, kaj so se zamerili zdravstveni službi. KAR BREZ VSTOPNIC - Na Uršnih selih tudi vrtijo filme. Predstava je navadno enkrat na teden, seveda če operater ne manjka. Zanimivo, da obiskovalci plačajo vstopnino, za to pa ne dobijo vstopnic. Kako je le možno potem delati obračun? LAHKO BI JIM USTREGLI? -Z Uršnih sel in okoliških vasi sc vozi z vlakom na delo v Novo mesto več sto delavcev. Zjutraj imajo izredno ugodno zvezo, težave pa nastopijo pri povratku. Zato ljudje predlagajo železnici, da bi spremenila vozni red vlaka, ki odhaja proti Beli krajini; odhod iz Novega mesta naj bi bil okrog 14.30. POKOPALIŠČE JE PRETESNO - Na pokopališču v Uršnih selih je velika stiska za prostor, zato razmišljajo, da bi pokopališče razširili. Ukrepati morajo takoj. Tako so se tudi zmenili na zadnjem zboru volivcev. IZVOLJEN INICIATIVNI ODBOR - Izvolili so iniciativni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse za gradnjo vodovoda za Ursna sela in še šest diaigih vasi. Odbor je že pričel z delom. 67 NAGRAD ZA NAJPRIZADEVNEJŠE Hortikulturno društvo Novo mesto je na svojem rednem občnem zboru 12. feburarja podelilo 67 priznanj tistim, ki so se najuspešnejše vključili v dejavnost društva in s svojim prispevkom pripomogli k lepši ureditvi mesta, hiš, vrtov, oken itd. Podelili so 7 diplom, 8 pohval, 2 priznanji, 22 knjižnih nagrad in 28 naročil za knjigi „Moj mali svet“ in „Naš vrt“. Za nagrade so porabili 2.2Ć0 dinarjev. KONČNO V DIJAŠKEM DOMU CENTRALNA KURJAVA Sredi letošnjega leta bodo končno tudi v dijaškem domu Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu dobili centralno kurjavo, tako da bodo uredili kopalnice s toplo vodo, umivalnice in drugo. Naložba bo veljala blizu 1 milijon dinarjev. Sredstva so prispevali sami, nekaj pa je tudi kreditov. VSAK MESEC SE BODO SESTALI Vodstvo Društva socialnih delavcev v Novem, mestu se je dogovorilo, da se bodo člani društva redno sestajali vsak mesec in obravnavali najt^lj pefeča vprašanja s tega izredno razgibanega delovnega področja. SREČANJE IZSELJENCEV - 18. JULIJA Tradicionalno srečanje dolenjskih izseljencev bo predvidoma 18. julija v Dolenjskih Toplicah. Organizacija prireditve je letos poverjena občinski konferenci SZDL Novo mesto, ki je že imenovala poseben pripravljalni odbor. KONCANA RAZPRAVA v novomeški občini so končali javno razpravo o kulturni skupnosti, v njej so sodelovali sindikati. Socialistična zveza. Zveza mladine. Zveza kulturno-prosvetnih prganizacij, kulturne ustanove in drugi. Pomembno delo jc v teh razpravah opravil iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti in še posebej njegov predsednik Boris Savnik, ki jc imel od imenovanja številne posvete s predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij. ZA ZAČETEK ZA ZNACKE Okoli 30 učencev jc včlanjeno v šolsko Planinsko društvo, ki so ga februarja ustanovili na brusniški osemletki. Letos imajo v načrtu šest izletov, s čimer bodo izpobiili normo za bronasti planinski znak. Med drugim bodo brusniški planinci skrbeli tudi za zaščiteno azalco pon-tico, ki raste ob cesti Brusnice-Gabrjc. Šolsko društvo v Brusnicah vodi učiteljica Marija Podgoršek. Popisovalci Na zadnji občinski seji v Novem mestu so odborniki odločili, da bo za letošnji popis prebivalstva in stanovanj, ki se začne 1. aprila, skrbelo 25 inštruktorjev in kontrolorjev in 210 popisovalcev. V krajevnem uradu Novo mesto bo kar 80 popisovalcev Srbelo, da bo popis potekal hitro in brez zapletov. DELOVNI PROGRAM 1971 Načrti krajevne skupnosti Kaj' bi radi v Hinjah, Žužemberku, Straži, Dol. Toplicah, Prečni, Bučni vasi, na Otočcu in v Stopičah? Sredi prejšnjega meseca so bili v novomeški občini sektorski posveti, na (catei^ so se pomenili tudi o letošnjih gradnjah krajevnih skupnosti v občini. V dveh nadaljevanjih bomo načrte posameznih krajevnih skupnosti na kratko našteli. Krajevna skupnost Hinje; največ težav ima krajevna skupnost z rekonstrukcijo in vzdrževanjem vaških poti, z vzdrževanjem in popravilom pokopališča, ureditvijo prosvetne dvorane, s skrbjo za socialno šibke, še posebej s starimi in onemoglimi in z vprašanjem zdravstvene službe. Krajevna skupnost Žužemberk: program krajevne skupnosti vključuje vso komunalno dejavnost: od popravila poti in napeljave vodovoda na Dvoru do drugih manjših popraviL S svojim denarjem bodo pomadi različnim društvom in organizacijam; za pomoč starim in onemoglim občanom so namenili 5.000 dinarjev. Krajevna skupnost Straža: prodam letošnjega dela zajema napeljavo vodovoda v Dolnjo Stražo in nraproče^ rekonstrukcijo cestc Se-la-Zalog, gradnjo nove ceste Pra-proče-Dolnje Mraševo in šc neka- Kako pomagati? Po podatkih skrbstvene službe živi v Novem mestu in okolici 89 ostarelih in onemoglih ljudi. Svet mestne krajevne skupnosti je na zadnji seji razpravljal tudi o tem in sklenil organizirati pomoč za te ljudi. Ugotovil je, da so občasna darila in vljudnostni obiski premalo in da je potrebno za ostarele in onemogle storiti kaj več, zlasti ker ni možnosti, da bi vprašanje rešili z oddajo teh ljudi v domove počitka. Člani sveta so dejali, da je dolžnost krajevne skupnosti podpreti vsa dela v korist onemoglih občanov, in nakazali možnost, da bi v ta namen nastavili laično patronažno sestro, ki bi te ljudi nenehno obiskovala in jim pomagala. Poslovni odbor pri TPP ‘►HMELJNIK-k NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto za — USLUŽBENKO V RAČUNOVODSTVU Pogoji: končana srednja ekonorrLska šola ali f>3 nižja Sola z vsaj dveletno prakso v računovodstvu. terc manjše stvari. Nekatere od načrtov bi morali uresničiti že lani, vendar niso imeli denaga. Se posebno pereče je vprašanje pokopališča: le-to je potrebno razširiti ali pa zgraditi novo. Krajevna skupnost pa v ta namen nima dcnatja. Krajevna skupnost Dolenjske Toplice: letos nameravajo napeljati telefon na Laze, urediti javno razsvetljavo na Uršnih selih, urediti in razširiti pokopališče na Uršnih selih. Vzoren komentar Ko so na občnem zboru Združenja zasebnih obrtnikov v nedeljo govorili o tem, ali naj povabijo pismeno tudi tiste obrtnike, ki niso člani združenja, recimo na družabni večer ali na občne zbore ali kaj drugega, niso bili enotni. Razpravo pa je hitro in učinkovito končal novomeški urar Zdravko Budna: „Pogovarjamo se tako kot kaplan, ki v cerkvi stare ženske krega o poštenju, tiste, ki so krega potrebne, pa pred ^cerkvijo fante čakajo... “ Da se ve: o tem, kdaj bo družabni večer, bo treba pogledati v Dolenjski list, ker vabil ne bodo pošiljali! Obetaven načrt Javna dela v novomeški krajevni skupnosti se bodo letos nadaljevala. Svet krajevne skupnosti je 24. februarja obravnaval predloge za številna komunalna dela v Novem mestu in okolici. Tako bi radi v Novem mestu med drugim uredili kanalizacijo v Paderšičevi ulici, asfaltirali Valantičevo in makadamska cestica med sodnijo in Ribjo restavracijo, napeljali javno razsvetljavo v Lamutovi ulici, prebarvali leseni most čez Ragov 1(». Vodovodna dela so v načrtu na Skijančah in v Regerči vasi, javna razsvetljava še v Irči vasi in na Brodu ter v Cegelnici, na Boričevem in Skijančah pa obnova električnega omre^a. Krajevna skupnost je že začela akcijo, da bi pri vseh teh delih sodelovtdiobčani s samoprispevkom. napeljati vodovod v Poljane, urediti električno omrežje, ker je zdaj napetost zelo nizka, urediti dvorani v Sušicah in Dolenjskih Toplicah in poskrbeti za poživitev dela mladinske organizacije. Krajevna skupnost Prečna: pravijo, da je krajevna skupnost v tem kraju nedelavna, nedelovne so tudi vse druge organizacije, zato niti načrta ni., Krajevna skupnost Bučna vas: letos nameravajo urediti in popraviti pota ter urediti avtobusno postajališče, popraviti mostove in vzdrževati pokopališča ter napeljati vodovod in obnoviti električno omrtžje. Krajevna skupnost Otočec: letos želijo urediti cigansko vprašanje. Vzdržavali bodo krajevne poti, pokopališča in mrtvašnico, ter pripravili in uredili šolsko turistično cesto. Krajevna skupnost Stopiče: letošnji program narekuje asfi tiranje ceste Crmošnjice-Stopiče, dokončno napeljavo vodovoda na Gornji Težki vodi, graditev novega mostu pri Bohtetovem mlinu, preusmeritev potoka in ureditev mostu na Pangrč grmu ter urejanje vaških poti in reševanje socialnih problemov. Pomoč za hribovske s sprejetim odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov bodo višinski kmetje v novomeški občini dobili za 13 milijonov starih oziroma za 130.000 novih dinarjev olajšav: v višinskih krajih bo poslej še 175 davčnih zavezancev. Po splošnem mnenju naj bi tak ukrep pomagal manjšim kmetom, da bedo ostali na kmetijah, da beg v mesta ne bo še hujši. Za močnejše kmete je, kot je znano, tudi nekaj olajšav: pri modernizaciji kmetije, pri nakupu mehanizacije in pri šolanju otrok. Ob zdajšnji krizi v živinoreji -prav v novomeški občini pa je živinoreja na prvem mestu v kmetijstvu - pa so razumljive težave. Občinska skupščina je s tako spremenjenim odlokom naredila vse, kar je bilo v njeni moči, toda odbornik Anton Vovko iz Mačkovca je enostavno povedal: „Če občina odpiše vse dajatve, ki jih imamo, še ne bomo dobro živeli!'* To je bil kratek in jedrnat komentar na vse težave, ki so se zgrnile na naše kmetijstvo in ki groze, da bo beg v industrijo še hujši, položaj kmetijstva pa še težji. Odstotek tistih, ki ostajajo na zemlji, se zadnja leta namreč naglo manjša... Razumljivo pa je, da ni pričakovati uspeha, dokler ne bodo usklajene cene kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala. Občinska skupščina je sprejemala odlok o omilitvi davkov kot pomoč višinskim kmetom, ne kot zdravilo ali rešitev vseh nadlog. Tako je treba odlok gledati: upoštevati pa je treba, da je to y vsakem primeru vsaj kamenček v mozaiku, ki naj bi pomagal kmetijstvu, živinoreji pa še posebej, na zeleno vejo! J. SPLICHAL ODBORNIŠKO VPRAŠANJE FRANCA HRASTARJA: Mlinarstvo: izumirajoča obrt Mlinarji odhajajo tja, kjer je več zaslužka in kjer je laže živeti — V občini je 40 mlinarjev, samo eden je dolžan voditi knjige! _________________________ Na prejšnji občinski seji je odbornik Franc Hrastar vprašal, kako je z davčnimi obveznostmi mlinarjev. Mlinarska obrt namreč umira: v okolici mesta dela le še Stinetov mlin - če še ta odneha, kot napoveduje, bo hudo ... Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti odgovarja, da je v občini 40 mlinaijev, od tega 16 O traktorjih Anton Vovko je na zadnji občinski seji dobil odgovor o registraciji traktorjev: vsa vozila, ki se premikajo z lastnim motorjem, kamor pa sodijo tudi traktorji, morajo za promet na javnih cestah biti registrirana. Traktorja ni potrebno registrirati, kadar pelje na njivo ali z njive in se ne vozi nikjer drugod. Kmetje, ki sedijo v skupščini, seveda s takim odgovorom niso bili zadovoljni, ker želijo za registracijo traktorjev, ki jih imajo za svoje delo, olajšave. takih, ki jim je mletje žita stranski poklic. Že nekaj let število mlinarjev pada: predlanskim je odjavilo obrt 8 mlinarjev, lani pa celo 11 in en sam je začel ponovno poslovati. Vsi mlini so zasebni, v glavnem imajo zastarele naprave; majhni dohodki mlinarjem ne omogočajo prepotrebne obnove. Vzrok za prenehanje obrti gre iskati v spremenjenem načinu preskrbe s kruhom, možnosti za zaposlitev so večje v drugih dejavnem stih, kjer so tako življenjski pogoji kot dohodki boljši. In kako je z davki? En sam mlinar je dolžan voditi knjige, ker ima več kot 15.000 dinarjev celotnega dohodka. Po pavšalni letni osnovi, manjši od tega zneska, plačuje davke 9 mlinarjev. Prav tako plačajo pavšalni letni znesek vsi tisti, ki meljejo popoldne: od 150 do 550 dinarjev. Kmetijska zadruga Krka dejansko ne odkupuje žita, ker zaradi nizkih odkupnih cen ni ponud^. Žita, ki jih prodaja, nabavi pri „Žitu“. Možnosti za zamenjavo žita ni. „Žito“ namreč ne zamenjuje žita za moko, ker jc v žitu, ki ga pripeljejo kmetje, prevelik odstotek vlage in ga zato ne smejo hraniti v svojih skladiščih. Dom Ljudske tehnike tudi za kmete Pomembna pridobitev za Žužemberk in okolico — Letos obširni, načrti Sredi lanskega poletja je bila v Žužemberku otvoritev doma Ljudske tehnike, s čimer je že dotlej delavno društvo dobilo pogoje za delo vseh sekcij. Ustanovili so še kmetijsko sekcijo, ki bo letos oiganizirala seminaije in predavanja za kmete. V tej sekciji naj bi imeli možnost izobraževanja vsi kmetje, ki jih to zanima. Sedaj šteje 42 članov. V načrtu za pomlad imajo pet predavanj s področja kmetijstva. Dva so že organiziriUi in pokazalo sc je, da je med kmeti veliko zanimanja za tako obliko izobraževanja. Tu se kmetje seznanijo s strokovnimi nasveti za gnojenje, z novostmi v živinoreji, mlekarstvu in podobno. Obravnavali bodo tudi uporabo kmetijskih strd-jcv, ki že prodirajo na vas in je zanje med kmeti veliko zanimanja. Društvo Ljudske tehnike v Žu- žemberku šteje sedaj več kot 180 članov, ki delajo v petih sekcijah. To so prebivalci iz Žužemberka in okolice in vseh starosti, kar je dokaz, da Ljudska tehnika ni namenjena samo mladini, ampak tu lahko razvija svojega konjička in sc izobražuje vsak, ki ga zanima bodisi radioamaterstvo, fotografija, motoro-znanstvo, filatelija ali kmetijstvo. Vsaka izmed sekcij namerava letos še razmahniti svojo dejavnost z različnimi oblikami. Avto-moto akcija bo zboljšala usluge v mehanični delavnici, kar bo veljalo tudi za kmete, ki imajo stroje, radioamateiji bodo organizirali tečaj za operaterje, fotosekcija bo sodelovala na vseh razstavah, kamor jih bodo povabili, filatelisti pa nameravajo sp>ct organizirati pionirsko filatelistično razstavo. Osrednja prireditev pa bo vsekakor republiška proslava ob dnevu šoferjev, ki jo bodo organizirali za šoferje in mehanike. A. V. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Ferbežar, Rudi Zupan, Jože Jereb, Anica Ban, Bojan Floijančič, Stane Hočevar, Branko Ralijan, Tončka Kekec, Anica Vovko, Jožica Vovk, Martina Bevc, Beti Radež, Alojz Urbič, Jože Murn, Janez Juvančič, Štefka Mlakar: člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Zupančič, Jože Gorenc, Silvester Tomšič, Janez Junc in Ivan Pureber, člani IMV Novo mesto; Marica Adam, Franc Zupančič, upokojenca iz Črnomlja; Miha llenič, upokojenec iz Velike Lahinje; Ivan Jakše, član ŽTP Črnomelj; Frančiška Rogina, gospodinja iz Breznika; Mirko Čadonič, član občinskega komiteja Črnomelj; Adam Lipovec, upokojenec iz Loke; Miha Matkovič, kmet s Tanče gore; Valentin Kralj, delavec s Podklanca; Anton Pavliha, član Komunalnega podjetja Črnomelj; Kazimir Moravec, kmet s Podklanca; Jože Bukovec, upokojenec iz Kota pri Semiču; Rudolf Habe,, član VP Črnomelj; Bogomir Novak, uslužbenec iz Črnomlja; Ana Cvitkovič, Marija Cvitkovič, Marija Peteh in Marija Prijanovič, gospodinja iz Tribuč; Leopold Cvitkovič, kmet iz Desinca; Alojz Lcnčič, kmet iz Loke; Jože Sterk, član Opekarne, Kanižarica; Pavla llenič, gospodinja iz Zorencev, Niko Hlebec, kmet iz Gribelj; Marija Jakofčič iz Gribelj; Marija Butala, gospodinja iz Sipka; Terezija Kerne, članica Novolesa, Straža; Ana ^ Segina in Karolina Smalcelj, gospodinji iz Gribelj; Nežka Črnič, go- , spodinja iz 1'učkovcev; Marija Jakofčič, gospodinja iz Cerkvišča. i l S M Tone Pavček med stopiškimi značkarji To je bilo veselja, ploskanja in navdu^nja v telovadnici osnovne šole v Stopičah pretekli petek opoldne: 280 učencev je pozdravilo 117 „značkarjev", sc pravi fantov in deklet, cicibanov in pionirjev, ki so dobili na lepem slavju cicibanove ter bronaste, srebrne in zlate Župančičeve bralne značke. Kar 21 med njimi jih je tekmovalo že drugič: ti so dobili tiskana priznanja. Učenci višjih razredov so pripravili zanimiv kulturni spored, še prej pa so veseli pozdravili v svoji sredini pesnika Toneta Pavčka, urednika kulturnih oddaj v RTV Ljubljana. Lepo jc bilo gledati navdušene mlade bralce knjig, ki so dobili iz rok starejših učenccv lepe značke z vtisnjeno podobo velikega umetnika in prijatelja mladine Otona Župančiča. Pesnik Tone Pavček je zbranim šolarjem povedal nekaj zanimivosti iz svojega življenja, nato pa jim je recitiral vrsto prisrčnih, pa tudi malce zbadljivih nagajivk, svojih znanih prikupnih pesmi za otroke. Solarji so ga spraševali, kdaj in kako piše, kaj pripravlja novega in še in fc. Zares, bilo je imenitno srečanje s pesnikom. Mladim bralcem je čestital tudi Tone Gošnik, predsednik odbora Župančičve bralne značke iz Novega mesta; skupaj z njim so se sto-piški šolaiji spomnili pokojnega pi> satelja Franceta Bevka, s katerim je bil pesnik Tone Pavček vsaj na 300, če ne celo na 400 podobnih srečanjih z mladimi bralci. A. K. Podditire Župančičevih brafauh značk učencem osnovne šole Janeza Trfine v Stopičah sta se ndkležla pesnik Tone Pavček (v sredini, s temnimi očali) in urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik. Na levi: tovarišice s stopiške šole, na desni; Ljubo Miloševič, ravnatelj šole. (Foto; foto krožek osnovne šole Stopiče) NOVOMEŠKA TRIBUNA pMw| \ »Kolikor bo denarja...« \ Progar, vodja stanovanjskega od- MOiRDA DA, MORDA NE ZA UČINKOVIT ZAKLJUČEK: S Kristina $ delka DBH: »Več kot 5 milijonov posojilU t O Mesnem prehrambnem podjetju tudi pred občinsko skupščino: »Lokacija ni bila nikoli problem, ampak neresnost podjetja za gradnjo klavnice!« — Komisija za družbeni nadzor bo pregledala zadevo I Ž * S 0 -J 1 S s s Prejšnji četrtek je direktorja Vodovoda Miloša Matka zanimalo, kako bo s posojili za komunalno dejavnost, še posebej pa, kako bo Dolenjska banka in hranilnica kreditirala gradnjo osrednjega vodovoda. Namesto direktorja Iva Novšaka je odgovarjala Kristina Progar, ki vodi stanovanjski oddelek pri DBH: „Politika kreditiranja je jasrm. Banka po svoji poslovni politiki odobrava posojila za komunalne dejavnosti. Za posojilo mora prosilec zagotoviti 65 odstotkov lastnega denarja, 35 odstotkov pa da banka v oblila kredita. Lani smo v te namene odobrili 5,413.000 dinarjev, predlan-sldm smo dali 5,980.000 dinarjev. “ - Koliko pa je bilo prošenj za posojila v te namene? „Vsem zahtevkom smo ugodili, čeprav morda res nismo dali vedno toliko denarja, kot so prosilci želeli. Zdi se mi celo, da bi lahko še več denarja Šlo v te namene, pa ni bilo prošenj in torej banka ni imela kaj obravnavati. S tem pa ne mislim reči, da so možnosti banke neomejene: pravzaprav je kar vsako leto približno enako posojil, to kažejo številke. ‘‘ - Ampak denar je šel v štiri občine! ,Jies je, denar je šel v novomeško, krško, trebanjsko in metliško občino. Vendar pa je Novo mesto dobilo več kot polovico denarja. “ - In kako so bila posojila I uporabljena? I „ V glavnem so kredite najemale občinske skupščine: skoraj vse, kar je bilo narejenega v komunalnem po-gledUi je bilo s pomočjo posojil. Namen posojil: za ureditev mestnih ulic, za kanalizacijo, za vodovod in za elehrično omrežje. “ ' - Kako pa je z gradnjo osrednjega vodovoda v novomeški občini? „Podjetje Vodovod oroča pri nas denar in l. 1973 bodo lahko dobili tudi bančno posojilo. Če bo denar, se bomo lahko dogovorili tudi za premostitveni kredit, da bodo lahko vodovod že prej zgradili. Denar za taka posojila pa dobimo iz posebnega kreditnega sklada (to je iz nekdanjega ukinjenega stanovanjskega sklada) in deloma iz prostih sredstev normalnega bančnega poslovanja. Glede stanovanjsko komunalnega gospodarjenja se letos obetajo spremembe. Moje mnenje je, da bo potem denarja manj. “ - in vaše vprašanje? „Zanima me, ali bo do novega šolskega leta že pouk v dveh novih novomeških šolah. Morda bi Jože Suhadolnik, načelnik oddelka za upravnopravne zadeve, lahko kaj podrobnejšega povedal o gradnji. “ J. SPLICHAL če bo uresničen sklep z zadnje seje občinske skupščine,bo zadeva Mesno prehrambno podjetje Novo mesto končno šla z dnevnega reda do konca meseca. Na občinski seji so namreč odborniki soglasno sprejeli predlog predsednika občinskega SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ PRETEKLO SOBOTO se je v Žužemberku sestal organizacijski odbor za pripravo osrednje proslave dneva šofeijev in avtomehanikov, ki bo letos 10. in 11. julija v Žužemberku in bo združen s proslavo krajevnega praznika Žužemberka. Na sestanku, ki sta se ga med ostalimi udeležila predsednik republiškega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije Mirko Novak in sekretar tega združenja Ivan Kočevar, so se pogovorili o organizaciji in programu proslave ter predlagali člane za komisije, ki so dolžne skrbeti za pripravo proslave. Člani FOTOSEKCIJE pri Ljudski tehniki Žužemberk so v petek obravnavali delovni program sekcije za leto 1971 v podrobnem. Med drugim so sklenili, da bodo za 29. november pripravUi razstavo fotografije v Žužemberku in se dogovorili za tečaj za fotoamateije, ki bo enkrat na teden in se prične že ta teden. Te^aj bo vodil SRECKO KODRE, vodja sekcije. DAN ŽENA so proslavili v Žužemberku. Po kulturnem programu, ki je bil v soboto zvečer v žužemberški kino dvorani, so se žene zbrale v zadružni gostilni, kjer sta jim sindikat obrata Iskre in laa-jevna organizacija SZDL pripravila skromno pogostitev in poskrbela za dobro razpoloženje. Za prijetno doživetje se žene organizatorjem toplo zahvaljujejo. GASILCI iz Šmihela pri Žužemberku so naročili nov društveni prapor, ki ga nameravajo razviti v letošnjem letu. Denar za prapor so v glavnem sami zbrali. To društvo bo odslej imelo dva prapora. Prvi prapor so namreč, ustanovitelji razvili že leta 1928 in je še ohranjen, pred okupatorji ga je bil skrU župnik Alojz Zupanc. M. S. VEČ PRVOŠOLCEV V Brusnicah so končali vpis v prvi razred v šolskem letu 1971/^72. Tako bo štel prvi razred jeseni 28 učencev, več kot sedanji prvi razred. 15. junija se bo za vse prijavljene začela mala šola. TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA Bolj jasna podoba novih šol Odborniki sprejeli odločbo o ustanovitvi osnovnih šol Grm in Bršlin Na zadnji občinski seji so odborniki soglasno potrdili odločbo o ustanovitvi dveh novih šol v Novem mestu, na Grmu in v BrŠlinu. Imeni za ti dve šoli bodo izbrali ob otvoritvi. Hkrati so odborniki potrdili ravnatelja šol v ustanovitvi, ki bosta pooblaščena za vsa opravila, potrebna za začetek dela šole. Miroslav Vute in Boris Gabrič bosta svoje posle opra\ijala, dokler ne bosta imenovana ravnatelja šol na podlagi razpisa. Na občinski seji niso določali šolskih okolišev, ker bodo to odločitev raje prepustili zborom volivcev, ki bodo marca. Sele po odločitvi zborov volivcev bodo odborniki določili šolske okoliše. Sprejeli so tudi sklep, da bodo na Grmu ustanovili hospita-cijske oddelke, ki poglabljajo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, uvajajo novejše metode in delovne oblike in spoznavanju z njimi širši krog učiteljev. Občina z ustanovitvijo teh oddelkov ne bo imela dodatnih stroškov. Prav tako bodo na predlog Jožeta Suhadolnika opozorili delovne organizacije, ki še niso plačale svojih prispevkov, naj izpolnijo svoje obveznosti do sklada za gradnjo šol. S temi odločitvami odbornikov je podoba osnovnih šol v Novem mestu postala jasnejša in bolj stvarna. Pričakovati je, da bo pouk poslej enoizmenski. Vse štiri šole naj bi imele 2373 učencev: na Grmu 844, , Katja Rupena 777, v Bršlinu 409 in Milica Sobar - Nataša 343. Vsega skupaj naj bi bilo 80 oddelkov, do leta 1974 pa naj bi po programu :;f[otroškcga varst%^a.-760 učencev 'infit-:- i sindikalnega sveta Adolfa Šuštarja: komisija za družbeni nadzor naj kar najhitreje pregleda ekonomske in samoupravne odnose v tem podjetju. O svojih ugotovitvah naj poroča že na prihodnji občins^ seji, ki bo konec marca. Komisija ima tudi nalogo, naj ugotovi vzroke za sedanje stanje. Zahtevali so še, naj proti vodstvu podjetja ostreje ulcrepajo, če bo komisija ugotovila, da so obtožbe centrale Službe družbenega knjigovodstva Slovenije in družbeno-poli-tičnih organizacij -novomeške občine točne. Odborniki niso bili preveč mili, ko so razpravljali o podjetju. BiU so mnenja, da nekaj posameznikom ni mogoče prepustiti, da po svoji volji ravnajo s preskrbo z mesom. Tudi gradnja klavnice je preveč pomembna, da bi lahko z njo odlašali v nedogled. Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti je odbornike obvestil, da lokacija za gradnjo ni bila nikoli problem, da pa Mesno prehrambno podjetje ni kazalo volje, da bi klavnico gradilo, prav tako pa ni imelo dovolj denarja, če- prav je direktor Jože Zalokar velikokrat izjavljal, da denar ni problem! Odborniki so sodili, da je to poučen primer za prihodnost, ko bo treba takoj ukrepati v vsakem primeru, čeprav možnosti občinske sicupščine za take posle niso velike. Po splošnem mnenju se namreč zadeva že predolgo vleče - zdaj jo je treba hitro in učinkovito zaključiti. Po neuspešnih poskusih v zadnjem času, ko se je Mesno podjetje q>retno izmikalo tako odgovorom na očitke kot tudi morebitni akciji, da bi problem razrešili, se je torej klobčič začel odvijati. Odločen nastop odbornikov daje slutiti, da bo zadeva hitro prišla do konca. KAJ JIM RES NE MOREJO USTREČI? Prebivalci Dobmiške doline se pritožujejo, da jim avtobusni podjetji SAP iz Ljubljane in Gorjanci iz Straže ne gresta na roke. Potniki, ki se odpeljejo z avtobusom SAP iz Dobrniča ob S. uri zjutraj, za nekaj minut zamudno avtobus Gorjanci, ki odhaja iz Žužemberka proti Novemu mestu. Kaj res ne bi mogli ti dve podjetji spremeniti voznega reda za nekaj minut? DVORSKI GASILCI IŠČEUO PROBrTOR ZAI GASILSKI DOM Kje dobiti zemljišče? Gasilsko društvo na Dvoru pred 40-letnlco Dvorski gasilci so po svoji delovni vnemi in uspešnem delu dobro znani. Drugo leto bodo praznovali 40-letnico obstoja društva. S pripravami na to slovesnost so pričeli že letos; ker je njihov društveni dom postal pretesen, stolp pa je povsem dotrajal, so nameravali zgraditi nov stolp, prostore v domu pa povečati z dozidavo. Ta zamisel pa zaradi predvidene modernizacije ceste II. reda, ki pelje mimo doma, ni mogoča. Zato so predvideli novo gradnjo na zemljišču na nasprotni strani ceste. Tu so nameravali poleg dorna z večjo dvorano in orodjarno urediti tudi igrišče, ki ga na Dvoru ni in ki bi obenem služilo za gasilske vaje in za veselice. To zemljišče je bilo last SLP, a so ga pred dnevi prodali zasebnikom. Sedaj so gasilci v neprijetnem položaju in bodo morali poiskati nov prostor sredi Dvora. V domu bo dvorana, prav tako pa tudi prostori za družbeno-politične organizacije. braževalnemu centru Grm za ustanavljanje dislociranih objektov. Različne delavske univerze iz Slovenye so namreč že večkrat prosile šolo na Grmu, naj bi v nekaterih krajih odprla svoje oddelke šole za kmetovalce. Poslej bo to možnost imela. DRUŠTVO UPOKOJENCEV NOVO MESTO Za člane DU Novo mesto so spet na voljo drva, ki jih je odstopilo no-vomedco GG. Prijave sprejema društvo do 31. marca, potem ne bo prevzelo nobenega naročila več. Drva bodo dobra in zdrava, vsa bodo druge kvalitete. GG jih bo začelo razvažati že v aprilu. Društvo sprejema samo naročila, ki niso manjša od osem metrov dr. Upokojence novomeškega društva obveščamo, da bo v nedeljo, 14. marca, ob 9. uri dopoldne množični sestanek v prostori kluba društva upokojencev. Upajmo, da bodo dob ih ustrezno zemljišče, saj gre za gradnjo objekta, ki bo v splošno korist. M.S. IZ NOVOMESKEfJ, PORODNiŠNiCEt^il Pretekli teden so v novomeški p^ rodnišnici rodile: Tončka Spelič iz Srednjega Lakenca - Igorja, Sonja Lavrenčič iz Črnomlja — Borisa, Ana Radoš iz Brašljevice — Snežano, Frančiška Turk z Broda — Ireno, Vera Sintič iz Oštrca - Bojano, Milena Jarh iz Dolnjega Leskovca -Dušana, Marija Bozovičar iz Prečne Roberta, Vera Mlakar iz Blata -Blaženko, Angela Volčjak s Pristave — dečka, Angela Kobe iz Srednjih Radencev — 2 dečka, Amalija Plut s Sodjega vrha - deklico, Frančiška Majerle iz Zajčjega vrha deklico. Čestitamo! ^ MINI ANKETA: S kuhalnico in brez nje Praznik žena je za nami, občutki pa so ostali enaki kot prej. Šopki rož v vazah na mizah že počasi venejo, spomin na praznik bledi. Kako so žene in matere preživele svoj dan, ki so se ga veselile vse leto? Kaj pomeni beseda enakopravnost zaposlenim ženam in materam, ki jih po napornem delu v službi čaka doma še družina z vsemi željami, ki jih lahko izpolnijo le one? Povedale so: Marija Korošec, upravnica dijaške kuhinje. ,jCer še nisem mati, lahko uskladim delo v službi in doma. Vidim pa, da imajo zaposlene matere velike težave, ker otroško varstvo v Novem mestu še ni lurejeno tako, kot bi moralo biti. Kot večina žena tudi jaz od našega praznika pričakujem, da nam bo družba omogočila resnično enakopravnost." Darinka Koce, vzgojiteljica v Dijaškem domu Majde Sile: „Enakopravnosti še lep čas ne bo, dokler bo žena in mati hkrati tudi delavka in še študentka, kot sem na primer jaz. Žene smo z enakopravnostjo, kot so nam jo priznali moški, veliko pridobile, posebno veliko novih dolžnosti, za katere pa nihče ne vpraša, kako jih moremo opra-viti.“ Dušanka Papič, delavka v Iskri: ,JCdo pravi, da nismo enakopravne? Saj služimo denar prav tako kot naši moi^e! Kako bi sicer živeli, če ne bi bile zaposlene še me, saj moi^e ne zaslužijo dovolj! Prav bi bilo, da bi žene bile doma, saj bi imele dovolj dela, vendar bi morali mo^e zaslužiti več. Čeprav morajo velikokrat moi^e pomlati tudi v gospodinjstvu, pa največ dela še vedno čaika nas.“ Anica Podbevšek, zaposlena v Krki: .Enakopravnost? To pomeni predvsem večjo osebno svobodo in samostojnost. Delamo in se lahko same preživljamo, vendar so otroci pri tem prikrajšani, ker nas pogre^jo doma. Tudi v službi mati ne more pozabiti na družino, zato bi morala biti deležna večje pozornosti in pomoči. ' Ida Milinković, patronažna sestra: „Moški nam priznavajo enakopravnost, ker jim pomagamo živeti bolje, vendar ne vem, če jo bomo kdaj resnično dosegle. Prodrle smo v svet, naložile pa smo si nove nalete. Enakopravnost nas krepko obremenjuje. Zmoremo, ker pač moramo. Ne delamo z veseljem, ampak z občutkom dolžnosti. Spremljata nas večna skrb in tekma s časom. Na počitek se velikokrat nimamo časa niti spomniti.” A. V. Novomcšia kronika N m :.,lo podaljšano bivanje v šoli. in ko smo že pri šolstvu: odborniki so brez razmišljanja dvignili roke za soglasje Kmetijskemu izo- -»*f ‘J -• • f ;• .-''m . J, • . Od srca so sc nasmejale žene in dekleta Rabadanovi tridejanki .JCadar se ženski jezik ne sude“, ki so jo člani kulturne sckcijc pri mladinskem aktivu v Stranski vasi v soboto, 6. marca zvečer uprizorili na odru v domačem gasilskem domu v počastitev dneva žena. V vlogah so nastopili: Cveta Bele, Marija Golob, Anton Ajdišek, Mirko Marjanovič in Jože Hrovat. Komedijo je režiral Franc Bartolj. Na sliki: prizor iz tretjega dejanja, (l-oto: Ivan Zoran) PROSLAVE ZA DAN ŽENA so pripravili na vseh šolah in v otroških vrtcih. V vseh vrtcih so cicibani že v petek pod vodstvom vzgojiteljic pripravili proslave, na katere so povabili mamice in jim v pestrem sporedu prikazali, česa so se rraučili zadnje mesece, razen tega pa so jih obdarili z lepimi darili. Osrednjo kulturno prireditev za matere so pripravili pionirji osnovne šole Katja Rupena v soboto zvečer v Domu kulture. Prireditev za dan žena je pripravilo v soboto zvečer tudi Društvo upokojencev. Razen tega so v soboto praznovale ženske svoj dan tudi v vseh novomeških hotelih in restavracijah. NA ZADNJI OBČINSKI SEJI so odborniki potrdili imenovanje diplomiranega ekonomista Mihe Hrovatiča za ponovnega direktorja podjetja Dominvest. DANES ob 9. uri bo v prostorih občinskega odbora RK področno posvetovanje o krvodajalstvu, ki ga sklicuje republiški odbor RK za občine Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto. Pogovorili se bodo o možnostih razširjanja krvodajalstva na tem območju, o programu tekmovanja ekip prve pomoči ter o programu za teden Rdečega križa. DRUŠTVO Ljudske tehnike ima v letošnjem načrtu tudi vključevanje novih članov v svoje vrste. V ta namen bodo posamezne sekcije izdelale tudi načrt iza^taževatya novih članov, Dništvd vabi v ’svpic ' Vrirte zlasti mladino. Prijavitg sc 1^. .;kb. na ftijniSlvSI rd^jtva oa N<>vertf^ ‘ trgu. ' - CENE NA TRGU v ponedeljek so bile: cvetača 5 din, čebula 2 din, česen 8 din, fižol 5 do 7 din, krom- pir 1 din, koleraba 2 din, korenje 6 din, motovilec 6 do 8 din, ohrovt 4 din, brstični ohrovt 5,50 din, pesa 2,80 din, por 3,50 di^ peteršilj 8 din, repa 2 din, kisla repa 4 din, ra-dič 12 din, endivija 6 d^ špinača 10 din, zelje 2,60 din, kislo zelje 3 do 4 din, zelena 8 din, grozdje 6 din, hruške 6 din, jabolka 4 din, suhe slive 4 din, jajca 0,60 do 0,70 din, smetana 16 din, sirček 6 din. UMRLA JE Anica Čolnar, Trdinova 14-62 let. RODILE SO; Dragica Cargoiga, Paderšičeva 24 - Sandro in Saša, Jožefa Korasa, Majde Sile 2 — Leo, Ana Grahek, Ulica Mirana Jarca 7 ^ Andrejo, Tončka Mohorko, Ulica Mirana Jarca 28 - dečka, Slavka Rozman, Ulica Milke Sobar 15 -Romana in Ivanka Mwn, Ulica Mirana Jarca 16 — Matejko. Ena gospa,je.rekla, da v No-■ jk'coi^cstjj kw p?e^itj:vajo mcd^ ’^čirt5|to"solloloVanjc;,o nastanku sveta oo&in se še niso dokončno pogovorili, v Novem mestu pa so njegovo ustanovitev odborniki že potrdili ... RADIO BREŽICE ČETRTEK, 11. MARCA: 16.00 do 16.10 Napoved programa in poročila - 16.10 do 16.30 Nove plošče RTB - 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna - 16.40 do 16.50 NAJ POP LOT - najraje poslušane melodije - 16.50 do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. SOBOTA, 13. MARCA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Zdravstveno predavanje -dr. Zvonimir Škofljanc: Kaj storiti, ko se pripeti nesreča - 16.40 do 16.50 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 16.50 do 17.15 NOVE MELODIJE s pihalnim orkestrom Francija Puharja - 17.15 do 17.30 Za naše najmlajše - Sneguljčica — 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m. NEDELJA, 14. MARCA; 10.30 Domače zanimivosti - Miroslav Kambič: O delu uprave občin^e skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: inž. Alojz Mustar - Vpliv rezi na vzgojo, rast in rodnost sadnega drevja - Obvestila, reklama in ^o-red kinematografov - 11.45 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 16. MARCA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom STEB — 16.15 do 17.15 Poročila - Jugoton vam predstavlja — Svetujemo vam — iz naše glasbene šole - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pr^led filmov - 17.15 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA -magnetofonski zapis z zbora mladih samoupravljavcev v Krškem. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Arh, sin kmeta iz Gržeče vasi, se je usekal z vinjekom v desno nogo; Franc Mlakar, sin kmeta iz Straže, je padel z motorjem in si poškodoval levo nogo in glavo; Anton Žmavčič, rudar iz Bojmega, si je pri delu v rudniku poškodoval levo nogo; Matilda Kodnč, gospodinja iz Aimeškega, je padla na poti in si zlomila desno ključnico; Stjepanu Frkancu, delavcu in Kraja gornjega, je pri delu na žagi padel tram na levo nogo; Drago Harapin, sin delavca iz Lučelnice, se je urezal s srpom v levo roko; Marija Sintič, hči kmeta iz Prušnje vasi, se je porezala na steklu po obrazu; Stanislav Balog, elektroprevijalec iz Kanala, je padel na poti in si zlomil levo nogo; Ivan Gramc, kmet iz Kamene, je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Dragica Majkopet, gospodinja iz Sibic, je padla po stopnicah in dobila notranje poškodbe. UMRU SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Vjekoslav Kolman, upokojenec iz Trstenega, star 75 let; Josipa Safar, gospodinja iz Movrača, stara 87 let; Pavao KUnčič, upokojenec iz Brdovca, star 75 let; Marija Drobnič, gospodinja iz Hrastja, stara 55 let; Josip Sokol, upokojenec iz Zaprešiča, star 60 let; Franjo Ilijaš, obe, podpiranec iz Movrača, star 67 let; Jožefa Simonišek, gospodinja iz Zg. Pohance, stara 79 let. Vsakemu samo po en glas! 30 članov bo razporejalo denar iz občinskih rezerv — Gospodarstvo bo imelo največ besede v skladu skupnih rezerv je približno 600 tisoč dinaijev. Lani se je nateklo 20 tisoč din, letos pa pričakujejo največ 35 tisočakov. Sklad bo poslej upravljala skupščina sklada. Odborniki so na zadnji seji sklenili, da bo štela 30 članov. Gospodarstvo bo zastopalo v njej 24 članov, šest pa jih bo imenovala občinska skupščina. Kovačev za podkovanje konj in volov je v brežiški občini vedno manj. V Novi vasi pri Jesenicah se s tem ukvarja Franc Lazanski. Vole in konje mu priženejo iz precej oddaljenih slovenskih in hrvaSdh vasi, zato je na njegovem dvorišču vedno živahno. (Foto; J. Teppey) TOKRAT SE BO TEMEIUITrO PREMAKNILO Svet za občo upravo in notranje zadeve ter dosedanji upravni odbor sta predlagala, naj bi se število članov jnenjalo, odvisno od organizacij, ki v sklad vplačujejo sredstva. Po tem predlogu tudi glasovi članov ne bi enako šteli. Tisti, kdor ima v skladu večji delež, naj bi imel pravico do večjega števila glasov, na primer za vsakih začetih deset tisoč din po en glas. S tem bi torej imeli vpliv predvsem tisti, ki več prispevajo. Občinska skupščina je ta predlog premlevala, vendar ga ni sprejela. Odborniki so men^i, daje predlog preveč zapleten za razmeroma majhno vsoto, s katero razpolaga sklad. Odločili Brežice pred pomladanskim startom so se raje za preprostejšo rešitev, za stalno število članov in enakopravnost njihovih glasov v skupščini sklada. To odločitev so podprli z utemeljitvijo, daje sklad doslej dobro upravljal maloštevilni upravni odbor in da potemtakem nekajkrat povečano število članov zagotavlja še toliko boljšo presojo pri usmerjanju skupnih občinskih rezerv. J. T. NAJ SE OBCINA SEŽE V ŽEP! Še malo in turistična društva se bodo lotila urejanja parkirišč in kopališč ob KrkL Žal jim bo tudi tokrat zmanjkalo denarja, zato želijo, da bi jim izdatneje pomagala ^up-ščina, kajti denar, ki ga poberejo za parkiranje, zadostuje komaj za sprotno čiščenje in vzdrževanje. Manjka sanitarij, pitne vode in gostinskih storitev. IZBRC Napovedano je iirjenje obratov, zrasla tx> nova tovarna, nova vinska predelovalna klet, nova restavracija na Čatežu, nova trgovska hiša in ie kaj — Tovarna pohištva In Opekama pripravljata modernizacijo Spoznanje, da se je treba nasloniti predvsem na lastne sile, je pripomoglo, da so gospodarske organizacije po 1965. letu začele bolj in bolj upoštevati poslovnost. To jim je (^prio nove možnosti za nadaljnji razvoj in jih spodbudilo k razmišljanju in načrtovanju, k spremenjenemu odnosu do strokovnjakov, brez katerih si celo v najmanjših podje^ih ne morejo zamisliti napredka. Ena najpomembnejših gospodarskih organizacij v občini je tovarna pohištva. Zaposlenih ima okoli 380 delavcev in bo letos ustvarila za 36 milijonov din vrednosti. Od tega bo izvozila tretjino. Kljub težavam se podjietje ne odpoveduje novim investicijam, ki mu bodo pomagale premagati ozka grla v proizvodnji. Razvojni program je dala napraviti tudi Opekarna. Potrebovala bo okoli 8 milijonov dinarjev za modernizacijo. Taje nujna, sicer bo zašla v resne težave, iz katerih se ne bo več mogla izkopati. Potem v občini lahko napravijo križ čez njen obstoj. Za denar ne bo lahko, vendar vse kaže, da bodo dobili potrebne vire za financiranje predvidene investicije. • Novo pomlad sta napovedala tudi konfekcijska obrata metliške Beti in sevniške Jutranjke. Beti bo razširila svoj obrat v Dobovi in zaposlila na novo sto delavk. To jo bo veljalo 4 milijone din. Gradbena dela se bodo začela, kakor hitro bo zima mimo. O načrtih Jutranjke smo že večkrat pisali, pa ne bo odveč informacija, da želi to podjetje zaposliti še 300 žensk. Občinska skupščina je v ta namen odstopila prostore trgovske šole, pozneje pa bo dobilo podjetje v upravljanje še internat te šole. Tovarna avtomobilske opreme IMV Novo mesto je delno že zgrajena. Zima je delo prekinila, toda pričakovati je, da bo velika hala kmalu pod streho. V njej bo imelo liielo 300 ljudi, pozneje pa jih nameravajo zaposliti 500. Tovarna IMV začasno uporablja tudi prostore Po- savja, ki so jih lani obljubili Vegi za njen obrat. Po krizi, v katero je zašla Vega, kaže, da teh načrtov ne bo uresničila. Pozabiti ne smemo na gradnjo, ki jo napoveduje obrat Slovenija vina. V Brežicah bo postavil novo vinsko Predelovalno Idet z zmogljivostjo 00 vagonov vina. To podjetje je prevzelo pobudo za obnovo vinogra- dov v občini in vsem Posavju. Kmetom omogoča posojilo in jim nudi pomoč pri rigolanju in dru^ strojnih delih. Na Trgu di. Ivana Ribarja bo zrasla tudi večja trgovska hiŠa. Zgradila jo bo ljubljanska Elektrotehna. Petrol se pripravlja na gradnjo nove črpalke, restavracije, prenočišč in parkimfli prostorov na Čatežu, Ca-teške Toplice pa so že naročile načrte za hotel s 150 ležišči. To je kratek povzetek obsežnejših načrtov za leto 1971, ki pomenijo za brežiško občino uspešen odskok naprej. J. TEPPEV Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Račič u Samobora - deklico; Danica Osojnik iz Bizeljskega - Marijo; Marija Sintič iz Gradnje - Marijo; Dunja Galjani iz Rud - Besima; Matilda Križnik iz Sevnice - dečka; Kristina Venišnik iz Brezine - dečka; Dra-dca Bere iz Škmika - deklico; Eva Vranekovič iz Strmca - Maria; Marija Križnik iz Velike vasi - deklico; Milka Jelnikar iz Krškega - dečka; Ana Lužar iz Mrčnih sel - dečka; Jožica Kurajič iz Breidc - dečka; Marija Klavžar iz Reštanja - Faniko; Marija Polovič iz Brezine — Boštjana; Zvonka Leskovec iz Brezine - dečka; Štefica Setinšek iz Dobrave - dečka. - ČESTITAMO! Tretjino več posekajo, kot zraste Zasebni gozdovi v brežiški občin! so zelo Izčrpani -brez dovoljenja — Zadnje čase je tudi veliko - Veliko lesa posekajo prekupčevalcev v brežiški občini je okoli 3.300 gozdnih posestnikov. V zadnjih desetih letih je vsak posekal poprečno po 4 kub. m lesa na leto, torej za 0,5 kub. ir \eč, kot je bilo označeno. Seveda tudi ta količina ni mogla zadovoljiti vseh njihovih potreb. Gozdovi v občini, zlasti pa zasebni, so zelo izčrpani. NOVO V BREŽICAH Cene v Brežicah In Krškem Preteklo soboto soeljale v t^ovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah in Krškem naslednje maloprodajne cene: MINULI TEDEN so na prvi seji sekcije za družbeno aktivnost žen^ izvolili za predsednico Zlato Butaro, v predsedstvo sekcije pa še Angelco Verstovšek, Ljubico Rebernik in Milo Ar sovo. Udeleženke so sprejele okvirni delovni načrt. Posebno pozornost bodo namenile otroškemu varstvu v mestu in večjih krajevnih središčih, uve^avljanju žensk v družbeno-poli-tičnem življenju, skrbi za pokhcno usposabljanje žensk in sodelovanju seiccije z drugimi organizacijami. TA TEDEN JE KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK organiziral dvoje predavanj: 9. marca je povabil v Brežice Ivana Lapajneta za komentar o gospodarskih spremembah in stabilizaciji, za jutri pa prireja razpravo o idejnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Vodil jo bo član predsedstva ZKJ in predsednik komisije za družbeno-politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in usposabljanja komunistov pri CK ZKS. GIMNAZIJCI BODO LETOS PRIPRAVILI kulturni spored za proslavo praznika dela 1. maja. Istočasno bodo občani z njo počastili tudi spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja nekdanjim aktivistom. PETDESET MLADINCEV iz brežiške občine se bo 14. marca udeležilo zbora mladih samoupravljavcev iz Posavja v Krškem. Na njem se bodo seznanili s srednjeročnim razvojnim načrtom, ki ga bo tolmačil predsednik medobčinskega sveta ZK Franc Bukovinsky. STANOVANJSKO in komunalno godjetje preureja z& bodoči lokal orova stavbo nasproti glasbene šole. Trgovina z obutvijo bo tu le®ša in prostornejša. Imela bo 160 kvad. m. koristne površine. Se ta MESEC bodo na Čatežu začeli graditi novo črpalko in restavracijo ter druge turistične objekte, ki jih bo financiral Petrol. Njihovo vrednost cenijo na 16 milijonov din. OBČINSKA SKUPŠČINA je na zadnji seji imenovala 143 popisovalcev za popis prebivalstva. V mestu in bližnji okoUci jih bo opravljalo to delo 33. Popisna komisija je na tekočem s pripravami in tudi instruk-toiji so že imenovani. V CVETLIČARNI AGRARIE so vpeljali posvetovalne ure za člane Hortikulturnega društva. Za nasvete se lahko oglasijo vsak teden enkrat. Za sedaj je določena sreda od 16. do 18. ure. V tem času bodo člani dobili odgovore tudi na razna oiganiza-cijska vprašanja. USTANOVUEN JE GASILSKI SKLAD. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi gasilskega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva družbeno-političnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter državnih organov za varstvo pred požari, šestodstotni prispevek od tehničnih premij za po-^rno zavarovanje premoženja in sredstva, ki jih bodo za te namene prispevali občani. Denar občinskega gasilskega sklada bodo uporabili za nakup tehničnih pripomočkov za gasilce, za nove vodne bazene in oskrbo z vodo za gašenje, za strokovno izobraževanje gasilcev in za širjenje znanja o tem, kako se izognemo požarom. Brežice Krško (cena v din za kg) cvetača čebula česen fižol in krompir korenje in kumare ohrovt pesa por peteršilj paradižnik repa — kisla solata - endivija zelje zelje — kislo zelena fige - suhe 5.00 3.00 10,00 4,60 6,50 1.00 3.00 6.00 12,00 hruške jabolka limone orehi orehi - jedrca pomaranče slive - suhe banane jajca — kos do 3,60 8,00 12,00 4.00 6.00 2,20 5.00 6.00 8,00 6,00 1,50 4.20 5.20 6,80 32,00 5.20 5,00 6,40 0,55 5.00 2.50 10,00 5.00 6.50 0,80 7.00 3.60 2.50 3.60 7.50 4,50 2,80 3,80 4.00 3.50 4.00 5,80 6,40 26,40 5.50 5.00 0,60 Sečnja je bila za tretjino večja od prirastka. Ravno tisti kmetje, ki imajo malo gozda, najbolj pritiskajo in bi radi iz njega dobili vsako leto steljo, drva za kurjavo, les za popravilo hiše in gospodarskih poslopij in še kaj za prodajo. Takšni gozdovi so zaradi pretiranega poseka najbolj izčrpani. Vse to vphva na to, da se vrednost gozdov postopoma zmanjšuje. Prirastek zasebnih gozdov v brežiški občini je približno 8.800 kub. m na leto. Gozdarska služba poskuša omejevati sečnjo po zmogljivosti gozdov, vendar ji to ne uspeva povsem. Pogosto se mora ozirati na potrebe kmetov in zanemariti strokovne razloge za manjšo sečnjo. Veliko je tudi nedovoljenega poseka, kar tudi močno ovira prizadevanja gozdarjev, da bi ohranili gozdove kolikor toliko pri moči. Posek lesa v zasebnih gozdovih je skoraj v celoti namenjen za domačo uporabo. Kmetje oddajo Gozdnemu gospodarstvu zadnja leta komaj desetino in celo le dvajsetino poseka- bre&Ske vesti Samostojnost dvema enotama Kooperacijski obrat AGRARIE iz Brežic je z novim statutom dobil večje pristojnosti. Ta enota bo poslej imela lastne organe upravljanja in pravico do lastne delitve dohodka. Imela bo 7-članski poslovni odbor in 15-članski svet koperan-tov, v katerem bo samo en član iz kolektiva. Poseben položaj je v podjetju dobila tudi Hranilnica in posojilnica. Tudi ta ima svoje organe upravljanja, samostojno bo delila dohodek in bo razen tega imela svoj bančni račun. Imela bo poslovni odbor, v katerem bodo člani poslovnega odbora za koperacijo in še dva člana iz vrst kolektiva. mmm m Pozimi je na brežiški tržnici malo živil in malo prodajalk. Stojnice oživijo šele, ko se led odtali (Foto: J. Teppey) nega lesa. Iz te količine ustvarja podjetje dohodek iz zasebnih gozdov ter sklad za gojenje teh gozdnih 'površin. Gojitvena dela v zasebnih gozdovih so torej prav tako malenkostna, ker ni denarnih virov. Vse skupaj je kakor kaplja v morje v primerjavi s potrebami. Izčrpani gozdovi dajejo majhen dohodek, ki ne zadostuje za uspešnejše posege in jim ne omogoča večjega poseka v poznejših letih. Za gospodarjenje z zasebnimi goz-, dovi bi bil torej nujno potreben vsaj desetletni načrt. Pričakovati ga je čez leto ali dve. Gozdno gospodarstvo že zbira podatke zanj. Z družbenimi gozdovi uspešno gospodarijo po takih načrtih več let. V minulem letu se je močno povečalo število prekrškov v zasebnih gozdovih. Prekrške te vrste je težko izslediti in jih dokazati, odkar ni več predpisano označevanje lesa za domačo porabo. To onemoroča nadzor nad lesom, ki ga pripeljejo na žage. Ker gre les dobro v pr6dajo, so se pomnožile tudi tatvine in naraslo je nedovoljeno prekupčevanje z lesom. J. T. Letos že drugič razstava Leto še ni okoli in že ima brežiško Hortikulturno društvo petkrat več članov, kot jih je štelo aprila lani na ustanovnem občnem zboru. Takrat jih je bilo 40, a zdaj jih je že 220. Več kot polovica se jih je udeležila tudi izletov v parke, na vrtnarije in razstave cvetja. Društvo je priredilo lani prvo cvetlično tazstavo v Brežicah. Člani so razstavili kakteje, Agraria Brežice pa znane veliko-cvetne ameriške nageljne. V sodelovanju z občinsko turistično zvezo je priredilo društvo okoli 40 predavanj o gojenju cvetja in urejanju nasely, hiš in vrtov. Letošnji delovni načrt je še bolj pester. Septembra bo društvo spet priredilo cvetlično razstavo, tokrat bolj obsežno kot lani. Izdajati namerava tudi gla.silo ilortikulturni bilten. Izšlo bo štirikrat na leto približno na 25 do 35 straneh. Društvo bo skušalo priskrbeti za mesto in okoliške kraje zabojčke za gojenje cvetja ter posredovalo nabavo semen in sadik, v programu imajo več izletov po domovini in na tuje. Tudi hortikulturnili razstav ne bodo zamudili, ogledali pa si bodo arboretum v Volčjem potoku, vrtnarski kombinat Žitnjak v Zagrebu in druge zanimivosti. A. KRUŠNIK KAKO SI ZAMIŠLJAJO STABILIZACIJO V CELULOZI Ne zviševanje cen, ampak rezerve Delavski svet je dal podporo ukrepom, ki so jih predlagale strokovne službe — Rešitev nakazujejo večje količine izdelkov, večja produktivnost, pa tudi varčevanje Krška tovarna Djuro Salaj je razen papirnice v Sremski Mitroviči edina proizvajalka časopisnega papiija v Jugoslaviji. Lani je podjetje gospodarilo v težkih razmeri. Pomanjkanje lesa je bil eden izmed glavnih vzrokov za težave, ki jih je še povečalo nesorazmeije cen med nabavno ceno lesa in prodajno ceno papiija. Po reformi 1965 so se cene bodo po prvih računih proiz- lesa dvignile za okrog 100 od- vodni stroški narasli za 13,3 mi- stotkov, papir pa je postal le malo dražji. Zato sta lani oba proizvajalca časopisnega papiija predložla Zveznemu zavodu za cene prosto oblikovanje cen tega izdelka, dosegla pa sta le dvig cene na 2.00 N-din za kilogram. Letošnjega januaija sta se obe. tovarni dogovorili s časopisnimi podjetji za sporazumen dvig cene na 2.15 din, s čimer pa še ni dosežena prava ekonomska cena tega izdelka. V takih razmerah je krška tovarna dočakala devalvacijo in ukrepe, ki naj bi stabilizirali naše gospodarstvo. Vse že zna-n? ukrepe so v tovarni upoštevali in izračunali, da ob 6-od-stotnem povečanju proizvodnje nimajo možnosti za večjo aku-mulativnost. Zaradi našega gospodarskega sistema, nizkih prodajnih cen papiija, predvsem pa zaradi predvidenega uvoza 100.000 prostominskih metrov celuloznega lesa, bo podjetje prigospodarilo le 25,9 mil^ona novih dinaijev. Zaradi devalvacije, vi^ih prevoznih stroškov ter podražitev premoga, električnega toka in nekaterih vrst reprodukcijskega materiala instalacijski hjona din. Ce od tega odštejemo večji zaslužek v izvozu in manjše družbene prispevke, bodo do sedaj znani gospodarski ukrepi oslabili letošnjo akumulacijo za več kakor 7 milijonov din. Tovarniške strokovne službe so zato že izdelale okvirni načrt ukrepov za izpolnitev letošnjega finančnega načrta. Bistvena kvaliteta teh ukrepov je v dejstvu, da tovarna v sedanjih razmerah ne skuša najti rešitve v povišanju cen poglavitnega produkta, časopisnega papiija, ampak ob že do-govoijeni ceni 2,15 din za kilogram vztraja pri iskanju notra-igih rezerv. Mednje sodi v prvi vrsti manjši uvoz celuloznega NOVE SLAČILNICE NA SENOVEM Na ^ortnih igriščih na Senovem bodo do rudarskega praznika 3. julija nared nove sodobne slačilnice, lu jih že nadijo. Sredstva zanje so pričevali krajevna skupnost; občinska ^upščina KrJko, temeljna izobraževalna skupnost in rudnik. Ob otvoritvi bo baje na Senovem zanimivo nogometno srečanje med ru-(huji in rojaki, ki delajo v tujini, tistimi iz Zahodne Nemčije in Švedske. lesa, večja poraba topolovega lesa in odpadnega papiija in sploh večja uporaba domače surovine. Večji dobiček bi tovarni prinesla večja količinska proizvodnja, plod produktivnosti in boljšega odnosa do dela. Prihraniti se da tudi pri porabi vseh vrst energije in materiala, investicijskem in ostalem vzdrževanju, strojni vpregi in še kje drugje. Program ukrepov za uresničitev letošnjega proizvodnega in finančnega načrta so že podprli tovarniški komunisti in delavski svet. ŽIVKO ŠEBEK „MAP4A, SVET JE TUDI ZATE“ Ta Kajuhov verz je bil vodilna misel na proslavi, ki so jo v ponedeljek, 8. marca, pribili ^laiji v počastitev dneva žena v Krškem. Kulturni program je vseboval glasbene točke, recitacge in plese. Nastopali so pevski zbor mlajših učencev, recitatorji in člani folklorne skupine osnovne šole , Jurij Dalmatin", gojenci glasbene šole Krško ter varovanci vseh oddelkov vzgojnovarstvene ustanove. Pozornosti, ki jo je šola posvetila prazniku žena, so bile matere in žene zelo vesele. v-- > i m PRED ŠOLO V KOSTANJEVICI — Otroci se veselijo novo zapadlega snega, saj so bili letošnje počitnice prikrajšani za zimsko veselje. ^Ujo si, da ne bi prehitro kopnel m da bi se še smučali, saj imajo v neposredni bližini šole novo smučarsko 'vlečnico. (Foto: J. Teppey) material Ko kupujete instalacijski material za ureditev stanovanja, hiše ali za službo, se najprej oglasite v prodajalnah ELEKTROTEHNA v Krškem, Sevnici ali Novem mestu. Elektrotehnine prodajalne so vselej založene z vsem elektro-instalacijskim materialom, vsem potrebnim priborom in materialom za vodovodne instalacije in opremo za centralno kuijavo. Posebno priporočajo nakup opreme in instdacijskega materiala za napeljavo centralne kurjave. Na zdogi imajo izbiro kva-tetnUi uvoženih peči, gorilnikov, radiatoijev in druge potrebne opreme. V prodajahiah Elektrotehne sprgemajo tudi naročila za nabavo celotnih centralnih kuijav za stanovanjske hiše. O^O-E) MOIŽNOSTI ZA OBNOVO' VINOGRADOV, ZA ŽIVINOEKJO Tudi za majhne prostor pod soncem Prilagoditi se je treba novim razmeram in imeti malo več zaupanja v nasvete kmetijskih organizacij ter njihovih strokovnjakov Tudi majhen kmet se lahko znajde, čeravno to ni vedno lahko. Seveda pa sam ne bo kaj prida naredil, zlasti če nima dovolj strokovnega znanja. Edina rešitev je, da se čimprej nasloni na kme-tij^o oiganizacijo. V krški občini je Agrokombinat že pozval kmete k spremenjenemu gospodaijenju in jim je tudi nakazal, kje so možnosti, da bi lahko iz majhnega posestva iztisnili kar največ dohodka. V občini je veliko kmetov, ki imajo zelo majhna posestva. Tisti s tremi do petimi ha zemlje bi si Is^-ko uredili nasade sadnega drevja in si na ta način izboljšali življenje. V sadjarstvu je potrebna preusmeritev na nove sorte in na novo vzgojo. Kombinat poziva kmete, naj stopijo i ^ Ida Zupanc Lep zadužek da lahko reja dpbrih mlekaricr Agrokombinat lani uvozil 17 plemenic. Tretjino je plačal zanje kmet, dve tfetjini kupnine pa mu ie kreditiralo ^djetje. Načrt kombinata je, da bi povečal odkup mleka na milijon litrov. Mleko je torej dobra osnova za dohodek. Več ko bo v hlevu krav, več bo telet in več bo denarja v hiši. Vinogradniki imajo prav tako možnost, da s pomočjo kombinata oziroma Slovenija vina obnovijo ostarele nasade vinske trte. Za ob- novo je potrebna enotnost in organiziranost, da bodo lahko zrigolali cela pobočja, ne le majhnih krp. Združenje vinogradnikov pri Agrokombinatu je že pred leti podprlo to akcijo in spodbujalo kmete za načrtno, organizirano obnovo nasadov. V minulih treh letih je bUo na krškem območju obnovljenih no ha, velike površine pa še čakajo na odločitev njihovih lastnikov. Ti morajo imeti nekaj lastnega denarja, kajti čisto brez vsega tudi ne morejo začeti. v stik z njim, in ne bo jim odrekel pomoči. Zasebniki prav tako kot kombinat nimajo delavcev, zato se bodo morali oprijeti novih metod, ki zahtevajo manj ročnega dela. Ce bodo gojUi sadje po dogovoru s kombinatom, potem jim bo gotovo na razpolago tudi hladilnica. Za se-^daj sprejme 2S0 vagonov sadja, če bo treba, pa jo bodo povečali. Cas hiti, treba se bo čimprej odločiti in se oe prepustiti toku, ki vse odnaša. J. TEPPEV »Dolenjski list« v vsako družino Politična šola je končala delo S svečano razdelitvijo priznanj za sodelovanje so v soboto dopoldne v Krškem končali s predavanji v letos že drugem oddelku družbeno-poli-tične šole, ki jo je v sodelovanju z delavsko univerzo organiziral komite občinske konference ZK. Predavanja, ki so jih tudi tokrat pripravili domači družbeno-politični delavci in gospodarski strokovnjaki, je poslušalo 32 mladih fantov in deklet iz vse krške občine. Kot gos^e so v 10-dnevni šoli predavali glavni urednik časopisa DELO Mitja Goijup, podpredsednik republiškega andi-kalnega sveta Ivo Tavčar ter Vlado Beznik, sekretar republiške konference SZDL. Na svečanem zaključku šole je predsednik komiteja občinske konference ZK Milan Ravbar čestital vsem slušateljem, četverico pa sprejel v članstvo ZK. Razprava o zasebnem kmetijstvu v torek dopoldne se je v Krškem sestala občinska konferenca SZDL in razpravljala o aktualnih vprašanjih zasebnega kmetijstva. Seji, na kateri je imel uvodni referat direktor krškega AGROKOMBINATA Stane Nunčič, so prisostvovali poleg članov občinske konference tudi predstavniki kmetov in kooperantov. HOTEL NI NAPRODAJ Delavski svet tovarne papiqa je spremenil lanski sklep o prodaji hotela Sremič in jo odložil za n^ok>-čen čas. Podjetje Slavnik iz Kopra bo že prihodnje leto zgradilo t Krškem nov hotel in v celulozi računajo, da bi morda preuredili hotel Sremič v obrat družbene prehrane. V SOBOTO NA VELIKO PLANINO Pisali smo že, da se bodo letos nadaljevale športne igre slovenskih pa-pimičaijev, ki so bile leta 1963 ukinjene. V soboto, 13. marca, bo smučarsko tekmovanje papimičarjev na Veliki pianinu Udeležili se ga bodo tudi smučarji iz krške tovarne papirja. CESTA UREJENA Naselje Gorenji Leskovec, Kali-čevič in Brezje so dobila povezavo s Senovim. Po cesti laldco vozijo tudi avtomobili. Zdaj jih čaka urejanje ceste od Brezja naprej. Cesto bodo morali posipati in razširiti za avtomobilski promet. Prebivalci iz teh krajev imajo sicer povezavo s cesto na Blanco, vendar so jim trgovine na Senovem bližje in tudi po zdravnika gredo raje na Senovo. PEVa VADIJO Moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice se pripravlja na samostojen koncert. Občinstvu se bo predstavil v gradu konec maja ali v začetku junija. Pevci iz Brestaiuce bodo sodelovali tudi na srečanju izseljencev. Tedaj pričakujejo v Brestanici nad deset tisoč ljudi iz vse Slovenije. Povabili bodo tudi predstavnike tistih hrvaških in srbskih občin, v katere so leta 1941 izselili zavedne slovenske družine. i Dokler so otroci majhni, so v otroikem vrtcu, pozneje jih sprejme v varstvo osnovna šola — Kraj ima vse, vendar jih skrbi, kako bo, ko ne bo več rudnika — Samo Metalna bo premalo in tudi ženskam tx> treba priskrbeti nova delovna mesta KRŠKE NOVICE V prejšnji številki lista smo zapisali, da bodo na Senovem letos dobili nov otrobi vrtec. Varstvo imajo v tem kraju že vrsto let lepo organizirano in zaposlene matere so zadovoljne. Kljub zimi je na gradbišču krške osnovne šole vse živo. Najbolj so zaposleni obrtniki, pa tudi z zunanjimi deli niso prenehali, kot lahko vidite na sliki. (Foto: J. Teppey) Uslužbenka Ida Zupanc je imela v varstvu tri otroke in to ji je veliko pomenilo. Vse tri je imela po tri leta v vrtcu. Zdaj so otroci že večji: starejša hči obiskuje pedagoško gimnazijo v Ljubljani, mlajša je v petem razredu osnovne Sole, sinček Franjo pa v drugem razredu. Hčerka Tatjana je v Niškem varstvu, kar pomeni za mater prav tako razbremenitev. Zdaj ji doma že ne znajo pomagati pri nalogah, v šoli pa otroci zvedo za pravilen odgovor, če se sami ne znajdejo. Tovarišica Zupančeva si želi, da bi tudi mlajši sin imel varstvo v šoli, vendar za vse to zaenkrat ni mogoče. Ko Je tekla beseda o težavah za-poslemh žensk, je dejala, da jim v šoli pomagajo, kolikor morejo, in sprejmejo njihove otroke v dopoldansko izmeno. Tudi prej, ko so bili majhni, ni imela težav. V otroškem vrtcu so bili na varnem in še veliko so se naučili. Varstvo ni bilo predrago in tudi zdaj upoštevajo pri plačilu zaslužek v družini. To je edino pravilno, sicer bi si revnejši starši varstva ne mogli omisliti. Na vprašanje, kako je zadovoljna s preskrbo v kraju, ki nima bližnjega kmečkega zaledja, je odgovorila, da nima pripomb. Zelenjava je v trgovini naprodaj vso zimo, poleti pa prinesejo sadje in jajca tudi okoli-čanke. Zdravstveni dom imajo v kraju, krojače, čevljarja in frizerja tudi. Ko bi le dela ne zmanjkalo! Največje upe Jim vliva Metalna, vendar na keramično tovarno še vseeno niso pozabili. Zaposlene ženske si trenutno najbolj želijo varstveno ustanovo, da bodo imeli njihovi malčki več udobja. NA OBMOCJU KRSKE OBCINE so lani zgradili 15 vodovodov v vrednosti preko 2,5 hiilijonov dinarjev. Tretjino sredstev je prispevala občinska skupščina, dve tretjini pa v delu in denarju občani samL Občinska skupščina je že pripravila predlog letošnjih del, ki predvideva 25 novih vodovodov. Ce računamo pri ^adnjah na enako vnemo, kj^or so jo občani pokazali lani, lahko že sedaj zapišemo, da bo načrt v celoti uresničen. ZA OBNOVO KOSTANJEVI-SKEGA cistercijanskega samostana-gradu so v letošnjem letu namenili 350.000 novih to^ev. Z njimi bodo dokončno uredili samostansko cerkev in skušali pripeljati do tretje gradbene stopnje del vzhodnega samostanskega trakta. Tu naj bi že v letošnjem maju odprli vinsko polnilnico krškega Agrokombinata in pripravili vsaj štiri sobane, v katerih bo vinarski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. KRSKO gasilsko DRUŠTVO praznuje letos 100-letnico ustanovitve in dela. Pomembni jubilej bodo proslavili tudi s svečano otvoritvijo novega gasilskega doma, ki ga ta čas posi^šeno grade. Denar za gradnjo so si gasilci izposodili, vračali pa ga bodo iz sredstev občinskega gasilskega sklada. NA OBISK V OBCINO KRALJEVO je krenilo z delegacijo sl^ venskih žena tudi zastopstvo iz krške občine. Na pet-dnevnem obisku, ki so ga zaključile 9.marca, so si žene ogledale kultumo-zgodo-vinske spomenike ožjega dela Stone banju v SOBOTO so z izpiti zaključili večmesečni tečai za gasilske podčastnike. Tečaj, ki ga je obiskovalo 40 slušatehev m so na njem predavali domači strokovnjaki, je organizirala občinska gasilska zveza. Strokovno izpopolnjevanje gasilskega kadra sodi v prizadevanja občinske gasibke zveze, da bi vodili vseh 25 gasilskih enot v krški občini podčastniki ali častniki. NOVO IZVOUENO PREDSEDSTVO občinske konference Zveze mladine je sprejelo delovni program za marec in apriL V programu imajo ustanovitev dveh tovarniških mladinskih aktivov, seminar za vodstva aktivov in ^ortna tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu in krosu. Aprila bo predsedstvo mladine skupaj z občinsko zvezo Združenj borcev priredilo na Bohorju srečanje mladine z nekaterimi borci Kozjanskega bataljona. V OKVIRU ZBORA posavskih mladih proizvajalcev, ki bo 14. marca v Krškem, pripravlja organizator zborovanja tudi likovno razstavo del posavske mladine. S kiparskimi in slikarskimi deli naj bi se predstavili talenti iz sevniške, krške in brežiške občine. z zvočnikom do denarja? Sevniška občinska gasilska zveza je te dni kupila prenosni zvočnik, tranzistor' ski megafon, s pomočjo katerega je mogoče govoriti tudi en kilometer daleč. Razdalja torej zadostuje, da bodo gasilski klic lahko slišali tudi v občinski stavbi, kjer delijo družbeno pomoč (aU vsaj pripravljajo podlog razdelitve) organizacijam in društvom. Gasilci upajo, da bodo z zvočnikom lažje priklicali večjo denarno pomoč. Raje verjamemo, kot da bi Šli gledat. \ > RADIO SEVNICA NEDELJA, 14. MARCA; 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila..Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavlja - Iz KK SZDL Podvrh -Ob pričetku dela nove hale Konfekcije Lisca - Pogovor s predsednikom ObS o popisu prebivalstva -Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje. SREDA, 17. MARCA: 16.00 Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Iz diskoteke naših poslušalcev - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (nadaljevanje) — Po domače (glasbena oddaja) - Oddaja za najmlajše - Ali poznate operetne mojstre - Princ študent - Zaključek oddaje. ODPRTO PISMO NAJBRŽ NE BO POTREBNO Novica, ki zasenči vse druge Zagotovilo predstavnikov cestnega sklada, ki daje upanje, da se bo kmalu začela modernizacija zloglasnega odseka Impoljca—Krško Predsednik občinske ^upščine Sevnica tov. Maijan Gabrič nam je te dni sporočil: ,^a modernizacijo cestnega odseka med Im-poljco in Krškim bo letos predvideno 4 do 6 mUijonov novih dinarjev. Tako sta mi zagotovila predsednik upravnega odbora republiškega cestnega ddada in direktor sklada.** Ta novica Sevničanom zasenči vse druge. ,J)a bi vsaj videli, če se bo začelo! Sele potem bomo veijeli, da dolgoletni načrti, prednostni vrstni red in obljube niso ostale prazne besede,“ ol)čani že dolgo ponavljajo. Zdaj je zasvetila iskra upanja, da se^ bo delo na tej cesti kmalu začelo. Predsednik republiškega cestnega sklada Milan Kristan je že na decembrski občinski konferenci SZDL dejal, da bo skušal narediti vse, da bi modernizacijo ceste začeli že letos. Čeravno ni mogel ničesar obljubiti, je zbrane delno le pomiril s tem, da je treba počakati do aprila, ko bo dokončno znano, kako bo s prometnim davkom od goriva. Kako težko je čakati in se voziti po uničenem cestišču dokončno zdelane ceste proti Krškemu, je dokazalo februarsko* zasedanje občinske skupščine ter še nekateri shodi. Sev- SEVNIŠKI PABERKI GLASOVANJE O ZDRUŽITVI. 24. marca bodo imeli v sevniškem kovinskem podjetju referendum, na katerem bodo zaposleni odločili, če so za pripojitev k Strojni tovarni Trbovlje, s katero podjetje že sedaj zelo tesno sodeluje. Pričakovati je, da bodo seviliški kovinarji glasovali za pripojitev, saj jim bo to, kot je predvideno, prineslo več prednosti. Sevniški obrat bo imel po pripojitvi „status samostojne delovne organizacije združenja dela in položaj pravne osebe z vsemi pravicami in dolžnostmi." NE BO Slo brez samoprispevka. Vse kaže, da Sevnica ne bo mogla urediti svojega pokopališča brez pomoči prebivalstva. Pust je minil in z njim krematorij, problem pa je ostal. Povečanje pokopališča in gradnja mrliške vežice bi veljala namreč najmanj 700.000 di-naijev, tega denaqa pa Komunalno stanovanj^o podjetje Sevnica samo ne bo moglo dati. Čeprav je podjetje povečalo najemnino, znašajo dohodki pokopališke službe s prodajo krst vred le približno 50.000 dinarjev na leto. O zamisli, da bi zbirali samoprispevek, smo že pisali, vendar je zaenkrat ta predlog ostal brez odziva. Se predelava mesa. Kmetijski kombinat „Zasavje" namerava v prostorih nove klavnice urediti še obrat predelave mesa. Del denaija za to že ima, nekaj pa bo treba dobiti tudi posojila. Predelava mesa bo, kot predvidevajo, pripomogla do boljšega flnančnega uspeha klavnice. ZAVIRAJO NACRTI. Konfekcija »Jutranjka" ima zagotovljen denar za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti in skladišča. Podjetje bi rado z delom čimprej začelo, vendar se bo, kot kaže, izdelovanje načrtov zavleklo. Pripravlja jih brežiško projektantsko podjetje „Region“. PRAVNA POMOC ZAPOSLENIM. Občinski sindikalni svet bo znova uvedel pravno pomoč za člane sindikalnih organizacij. Pravnik bo na voljo enkrat na teden. Sindikalni svet se je za ta sklep odločil, ko je ugotavljal, da je vse več članov sindikata, ki potrebujejo pravno pomoč. ZBOR SEVNISKIH GASILCEV. Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica bo imelo svoj občni zbor v ne-deyo, 14. marca. Te dni imajo zbore še nekatera druga društva; ko bodo vsi končali, bo zasedala še občinska gasilska zveza. ZANIMANJE ZA USTNI ČASOPIS. Približno 300 ljudi se je udeležilo prireditve, ki jo je organiziralo uredništvo ,JCmečkega glasu" v sodelovanju s kmetijskim kombinatom „Zasavje”. V ustnem časopisu se niso samo dodobra pogovorih o problemih kmetijstva. Obiskovalci so se seznanili z ansamblom Jožeta Ško-berneta in pevci iz Boštanja, mnogi pa so dobih tudi nagrade iz nagradnega tekmovanja. PRIPRAVE NA UPOKOJENSKI OBCNI ZBOR. Sevniško društvo upokojencev se pripravlja na občni zbor, ići bo maja. Med drugim prosi vse zaostankaije, da poravnajo svoje obveznosti do društva (članarino), da bodo organizacijske stvari kolikor mogoče urejene. O AMATERSKEM SNEMANJU. Kinoklub je v petek spet priredil predavanje za svoje člane in druge. Naslov predavanja je vabil vse tiste, ki se zanimajo za amatersko kino snemanje. NEVARNE SKARPE. Svojčas so bili pod sevniškim gradom lepo urejeni vrtovi, ki so biU mestu v okras. Odkar je vrtnarjenje opuščeno, so začele propadati tudi kamnite škarpe, ki zadržujejo zemljo. Ponekod so zdaj že tako razrahljane, da predstavljajo grozečo nevarnost za stanovanjske hiše pod gradom. Cimprej bo treba kaj ukreniti. m Jože Smodej — 75-letnik v torek je slavil 75-letnico življenja Jože Smodej, zlasti med gasilci daleč čez občinske meje znani Sevničan. ,JCaj res že petinsedemdeset-letnik? “ se lahko hkrati z Jožetom vprašamo vsi, ki ga poznamo. Kar težko je veijeti, da je dosegel mož, za katerega je značilna neprenehna delavnost, izredna prizadevnost, bistra in vedra misel, že tako lepo starost. Teh nekaj prigodnih besed ne moremo zapisati, ne da bi govorili o gasilstvu, s katerim je slavljenec življenjsko povezan. Te dni je minilo 48 let, odkar se je zapisal gasilski organizaciji. 48 let že dela kot sevniški gasilec in ima izredne zasluge, dd je gasilstvo v občini doseglo tolikšen napredek. Odločilno je prav on prispeval, da je mesto dobilo po vojni gasilski dom, na kater^a je lahko ponosno, veUk je njegov delež za rast prostovoljnih gasilskih društev, posebno še, odkar vodi občinsko gasilsko zvezo, katere predsednik je že od ustanovitve. Njegove organizacijske ^osobnosti poznajo tudi drugod in nič čudnega ni, če so ga izvolili tudi za člana izvršnega odbora repubUške gasilske zveze. Za svoje delo je prejel državna in gasilska odlikovanja. K\jub letom je ohranil Jože do današnjih dni nenavadno veder značaj in zvrhano mero hudomušnosti. Poln je iskrivih, duhovitih domislic, postal je pravi sevniški original, ki zna iz svojih bogatih življenjskih izkušenj povedati marsikatero resnico, na katero mlajši preradi pozabljamo. In kar je še najvažnejše: Jože je lahko tako rekoč vsem nam zgled požrtvovalnega, delu predanega moža, ki mu je skupni interes mnogo več od osebnega. ničani so povzdignili svoj glas, ko sta jih zbodla komentar v te* levizgskem „Obzomiku“ in puščica v nedeljskem ,J)elu“. Zdaj, ko so se že toliko prizadevali za cesto Radeče-K^ko, ki je zelo pomembna cesta drugega reda, pač težko prenesejo očitek, da so si sami krivi, če so ostali „na repu“, ko so modernizirali republiške ceste. Sklenili so napisati odprto pismo slovenski javnosti, v katerem bi natančneje pojasnili „zgodovino** prizadevanj za asfaltiranje obsavske ceste in opisali vzroke, ki so pripeljali do male cestne afere, Id že več mesecev pretresa sevniško javno življenje. Hoteli so še posebej poudariti, da je občina za modernizacijo republiške ceste med Radečami in Impoljco prispevala 130 starih milijonov, da se je zato odrekla modernizaciji občinskih cest in da svoje gospodarstvo obremenjuje še z drugimi prispevki bolj, kot to delajo v marsikateri slovenski občini. Kaže, da odprtega pisma ne bo, ker bi si ga mogoče kdo razlagal kot izsiljevanje. Zagotovilo predstavnikov republiškega cestnega sklada razen tega zdaj dokazuje, da je vodstvo sklada razumelo upravičeno nejevoljo prebivalstva in da skuša nekaj ukreniti. O POSOJILIH ' ZA STANOVANJA V ponedeljek, 22. marca, bo v Sevnici zasedal občinski odbor ZZB NOV. Razpravljal bo o dosedanjem delu občinske organizacije, o pripravah na vseljudski odpor, na seji pa bodo poročaU tudi o delitvi posojil za popravila in gradnjo stanovanj udeležencev NOB. V' ' v i Gašenje ognja v Sevnici, poskusno seveda. Posnetek je z novembrske proslave 854etnice sevniškega gasilskega društva, ko je zagrebška tovarna Pastor prikazala sodobne načine boja s požari. (Foto: M. L.) ZAKAJ SPREMEMBE V GASILSTVU? Sklad po sili zakona V Sevnici pripravljaj'o ustanovitev gasilskega sklada, čeprav imajo glede tega dosti pbfnisiekov Samo dve možnosti dopušča novi zakon o varstvu pred pož^om, ki je začel veljati letos: ali ustanoviti tako imenovano požarno skupnost KAM GRB VAŠ DENAR? Brez samoprispevka — nič Samoprispevek ima* največ zaslug, da bo Sevnica za občinski praznik imela zdravstveni dom Kdor pozna razmere, v kakršnih dela osebje sevniškega zdravstvenega doma, mora pritrditi, da bo otvoritev novega doma, ki je predvidena za letošnji občini praznik 12. november, praznik v vsem svojem pomenu besede. Stavba je že pod streho, zdaj se bodo v njej „naselili** obrtniki. Vse mora biti končano do prvega novembra, in ker je tudi denar zagotovljen, lahko Sev-ničani pričakujejo, da se bo tako tudi zgodilo. IZ TRŽIŠČA IN OKOLICE JUTRI CEPLJENJE PSOV - Veterinarska postaja Trebnje je obvestila, da bo redno letno cepljenje Esov proti pasji steklini za območje rajevnega urada Tržišče jutri, 12. marca, ob 8. uri v Tržišču pri gasilskem domu. Cepljenje je obvezno! KONCANA PREDAVANJA -Te dni so se končala predavanja o civilni zaščiti, ki so bila izredno dobro obiskana. Takih in podobnih predavanj si ljudje še želyo. ZA DAN 2ENA - Dan žena so na Malkovcu proslavili že v soboto zvečer. Mladina je pripravila krajši kulturni spored in obdaritev. V Tržišču je bila proslava v nedeljo in tudi tam s kulturnim programom in obdaritvijo. Tudi s Telč so nas obvestili, da so pripravili podobno slavje. LETOS GASILSKI STOLP - Preteklo nedeljo so v Tržišču zborovali gasilci. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli obširen delovni načrt. Do maja morajo namreč postaviti nujno potreben stolp ob gasilskem domu. Lotili sp se tudi zbiralne akcije. Pričakujejo, da jim bosta pomagali tudi občinska gasilska zveza in krajevna skupnost. K^ONCNO SUŠILNICA - Končno se je posrečilo družbeno-politič-nim organizacijam na Malkovcu, da bodo dobile v last sadno sušilnico, kjer bodo imele družbene prostore. Stavba doslej ni bila oskrbovana in je propadala, zato bo potrebno precej denaija, da jo bodo popravili. Vaščani se Kmetijskemu kombinatu Sevnica, ki je imel doslej to sušilnico, zahvaljuje za uvidevnost. ZLATA POROKA NA KRSI-NJEM VRHU - Preteklo soboto sta slavila 50 let skupnega življenja Jernej in Marija Trbovc s Krsinjega vrha. Zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo dolgo življenje. . L. UDOVC In vendar ne bi bilo ničesar tega, če ne bi spomladi 1969 občani rekli svoj „da“ za samoprispevek. Denar, ki ga bodo zbirah še do konca 1972, se posamezniku ne pozna veliko, skupaj pa daje vseeno tri četrtine potrebnega zneska za nov sevniški zdravstveni dom. ► Upravni odbor zdravstveno investicijskega sklada, ki vodi te stvari, je na zadnji seji sprejel letošnji finančni načrt sldada. Se 1,2 milijona dinarjev bodo letos zbrali samoprispevka, in če k temu prištejemo še do sedaj zbrani denar, bo blizu 3 mi-hjone dinaijev. Zbiranje celo presega predvidevanja. Lani je bilo samoprispevka kar 13 odst. več, kot je bilo v načrtu. K temu so pripomogli večji zaslužki, zlasti pa povečano število zaposlenih. Razen za dom, ki bo stal približno 4 milijone dinarjev, bo treba zbrati še nekaj denarja za nakup opreme. Člani upravnega odbora ^ada upajo, da se bo tudi to posrečilo. ali pa občinski gasilski sl;:lad. V Sevnici se bodo, kot kaže, pdločili za drugo možnost, pa tudi ^a to v bistvu — neradi. Zakaj? Občinska skupščina je že doslej imela možnost ustanoviti gasilski sklad, ki bi usmerjal nabžbe v gasilstvo in nasploh skrbel za kazvoj te dejavnosti. Ker pa je v občini gasilska organizacija s svojimi prostovoljnimi gasilskimi društvi mo^na in dobro organizirana, so menili,Ida je ustanovitev sklada nepotrebn^, ker bi pomenila prej oviro kot pa pomoč. Občinska gasilska zve^a je imela dovolj zaupanja, da je zakisel o ustanovitvi sklada že pred] leti dobila premajhno podporo. 1 Zdaj je tako, da je sklad pd, zakonu potrebno ustanoviti. Zako^ je pač zakon in ne gre se mu upirati. Čeravno je zdaj že prepozno, v Sevnici predstavniki gasilske zveze še vedno trdijo, da bo odlok o ustanovitvi občin^ega gasilskega sklada pomenil dvojnost dela na področju gasilstva, in kar je še najhuje: tako delo bo povečalo stroške, čeprav gasilstvu denarja že tako hudo primanjkuje. Zagovorniki organizacijskih sprememb poudarjajo, da se s tem ne bo zmanjšal pomen gasilskih društev in občinske gasilske zveze. Gasilci nekako ne morejo verjeti takim zagotovilom, počutijo se, kot da jim družba ne zaupa. Poudarjajo, da večje pripravljenosti za boj proti ognju in drugim naravnim nezgodam ne bo prinesla nobena organizacijska sprememba, to lahko storijo samo ljudje, ki so voljni delati v gasilskih organizacijah in ki razumejo potrebe gasilstva. Ne da bi sc hoteli upirati novostim in novim zamislim o delovanju gasilstva, je zahteva po ustanovitvi sklada očitno premalo podkrepljena, zlasti lahlco trdimo to za manjše občine, ki imajo razen tega razvita prostovoljna gasilska društva. Tak primer pa je Sevnica. M. L. PREID POPISOM PREBIVALSTVA Dati podatke je dolžnost Priprave na popis v sevniški občini — Čez 100 popisovalcev — Stroiki večji od pomoči ot>člm KMALU POSKUSNA PROIZVODNJA. Ce bo šlo vse po računih, bodo v sevniškem Jugotaninu kmalu začeli izdelovati forfural in metanol iz izluženega lesa, ki so ga doslej porabili za kurjavo. Na leto bo obrat predelal 15.000 ton lesa (suhe .snovi) in bo edini proizvajalec forfurala v Jugoslaviji. Po forfuralu je veliko povpraševanje, dobra prodaja bo tudi pripomogla, da se bo izboljšal finančni položaj Jugotanina. Na sliki je del novega obrata. (Foto: Legan) V začetku aprila bo v Jugoslaviji popis prebivalstva, stanovanj in živine, ki bo dal dragocene statistične podatke, uporabne za najrazličnejše namene. Kako v občini organizirati popis tako, da bo potekal brez motenj, o tem so te dni v Sevnici znova razpravljali. Občinska popisna komisija bo potrebovala 115 popisovalcev in 12 mštruktorjev, ki bodo nadzirali delo. Občino so razdelili na popisne okoliše, da pa bo popisovanje kar sc da organizirano, je treba z dolžnostmi seznaniti tudi občane. Popis je obvezen in sc mora vsakdo zavedati. da ie dolžan dati vse zahtevane podatke. In kako bo s stroški popisovanja? Popis gre v breme zveznega proračuna. Sevniška občina bo dobila 60.000 dinarjev za plačilo stroškov popisovanja, vendar ugotavljajo, da je ta znesek premajhen. Zadostoval ne bo niti za plačilo popisovalcev. Sprašujejo sc, ce je občina res dolžna izpolnjevati obveznosti, če za vse nima dovolj denarja. Pripominjajo, da bodo popisovanje siccr izvedli, kot je potrebno, opozarjajo pa, daje v podobnih primerih nujno boljo poskrbeti /.a materialno plat celotne akcije. UPANJE ZA' KMEČKO ZAVAROVANJE: Solidarnostna poteza Predlog, da bi vsem omogočili potrjene zdravstvene knjižice — Letos v proračunu trikrat toliko za zdravstveno varstvo kmetov kot lani *< Tako ni moglo več naprej; že dobra petina kmetov ni plačala prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je ostala nezavarovana. Ce je kdo zbolel in ni mogel plačati stro-fškov zdravljenja, je komunalni zavod znesek izterjal iz občinskega proračuna. Ob tem je značilno, da se je število takih primerov stalno večalo. KONFERENCA ZK O SEDANJEM POLOŽAJU Morda še v tem mesecu, verjetno pa v začetku aprila bo v Trebnjem zasedala občin^a konferenca Zveze komunistov. Kot so odločili na seji komiteja ZK, bo obravnavala trenutni gospodarski in politični položaj v trebanjski občini. Za to temo so se odločili zaradi mnogih aktualnih vprašanj, ki spremljajo sedanji družbeno-ekonomsko zelo razgibani čas. Na seji konfercnce bodo izvolHi tudi novega člana v nestalnem delu republiške konference ZKS, ker bo dosedanjemu članu potekel mandat. Avgust Slavinec v hudi avtomobilski nesreči je minuli teden umrl Avgust Slavinec, upokojeni trjgovec iz Trebnjega. Rodil se je 25. julija 1907 v Ra-domerščaku na Štajerskem, večino življenja pa je preživel v Trebnjem, kjer je delal kot trgovski pomočnik. Ko se je začela druga svetovna vojna, je takoj pokazd svojo pripadnost. Ze leta 1942 je začel delati za Osvobodilno fronto, ob vdaji Italije pa se je pridružil partizanom in bil med njimi do končne zmage. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, bil je predsednik krajevnega ljudskega odbora, občinski in okrajni odbornik, sodeloval je tudi v občinskih vodstvih družbeno-poli-tičnih organizacij in društvih. Posebno draga mu je bila lovska druščina, v kateri je preživel marsikatero prijetno uro. Med ljudmi je bil poznan kot dober človek, pošten trgovec in prijeten sogovornik, ki je imel zelo veliko prijateljev in znancev. Toliko težje je bilo zato slovo, ki je na svoj način dokazalo, kako so ga Tre-baiyci in drugi ljudje cenili in spoštovali. To spremembo bo potrebno urediti s pogodbo, o njej bo svoje rekla tudi občinska skupščina, kljub temu pa lahko vnaprej trdimo, da bo to dobra solidarnostna poteza, vredna odobravanja. To bo dokaz, da družbi ni vseeno, kako živi kmetijsko prebivalstvo in kaj je z njegovimi socialnimi pravicami. Zato se je pojavil predlog, naj bi občina prevzela neplačane prispevke kmetijskih zavarovancev in jih potem sama izterjevala, poravnala dolg kmetovalcev in s tem omogočila, da bi s prvim aprilom vsi imeli potrjene zdravstvene knjižice. Že od vsega začetka je znano, da se kmetijsko zdravstveno varstvo zaradi slabega položaja in nerazvitosti kmetijstva ne bo sposobno samo vzdrževati. Novomeška komunalna skupnost ima poldrug milijon novih dinarjev starih dolgov, ki jih ni mogoče zbrati s pomočjo dodaT-nih prispevkov. Zato predlagajo, naj bi občine plačale te zaostanke in spravile kmetijsko zdravstveno zavarovanje v boljši položaj. Občinski proračuni so tako in tako dolžni plačevati zdravljenje za tiste, ki plačila ne zmorejo! V osnutku proračuna trebanjske občine je predvideno 427.800 dinarjev za sonnanciranje zdravstvenega varstva socialno ogroženih kmetov, kar je trikrat toliko kot lani. K temu bo republika prispevala še 212.700 dinarjev po svojih merilih (s katerimi se v občini sicer niso strinjali). Ta skupni denar bo, kot kaže, omogočil, da se bo hudi problem z zdravstvenim zavarovanjem vsaj delno omilil. To je tudi namen novega republiškega zakona in predvidenega plačila starili dolgov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov. M. L. ŠE EN TEČAJ NA TREBELNEM V nedeljo se je na Trebelnem končal še en kuharski tečaj, ki gaje priredila DU Trebnje v sodelovar\ju s krajevnimi organizacijami Trebelnega in ob pomoči občinskega kme-tij^ega sklada. Obiskovalo ga je 14 deklet in žena, ki v februarskem tečaju niso mogle priti na vrsto, ker je bilo preveč prijav. Tudi drugi tečaj je vodila Francka Slak iz Ljubljane. i V minulih dveh letih je napredoval obrat ,^Modnih oblačil“ v Trebnjem. Lani zgrajeni proizvodni prostori omogočajo, da obrat lahko zdaj zaposli približno 300 ljudi. (Foto: Legan) o DVELETNIH PRIZADEVANJIH OBČINSKE SKUPŠČINE- NIČ ne pride samo po sebi Občinska konferenca SZDL bo danes ocenjevala, kako se uresničuje lilni program, kako gre v industriji, kmetijstvu, obrti in drugod vo- Danes popoldne bo v Trebnjem zasedanje občinske konference SZDL, na katerem bodo med drugim pretresali, v kolikšni meri je bil uresničen volilni program, sprejet pred dvema letoma. Skoraj dve leti je namreč že minilo, odkar je bila izvoljena nova občinska skupščina, ki je soodgovorna za izvajanje volilnega programa občinske konference SZDL. Za minuli čas lahko trdimo, da je občinska skupščina opravičila svojo izvolitev^Kolikor je mogla, je podpirala in usmerjala gospodarski ter družbeni razvoj v občini, še več: kljub nekaterim neuspehom je v glavnem izvedla zastavljene naloge. Neuspehi, če lahko tako imenujemo nekatere neuresničene zamisli, imajo svqe vzroke predvsem zunaj občinske skupščine. MNOGO VEC ZA POSPBŠEIVALNO SLUŽBO Obeti kmetijskega sklada Občinski kmetijski sklad bo letos zelo dobro zastavil — Potrebno bo sodelovanje kmetovalcev v dosedanjih dveh letih obstoja občinski kmetijski sklad ni mogel kaj več pokazati, ker je vsak začetek težak, zlasti pa, ker ni bilo na voljo kaj več denarja, da bi se lotil večjih akcij. Pospeševalna vloga sklada je zdaj očitno na prelomnici. Letos bo imel sklad že nekaj čez 32 milijonov starih dinarjev, s tem pa bo že mogoče nekaj narediti. Večina denarja je že zagotovljenega: nekaj nad 70.000 novih dinarjev je ostalo od lani, 130.000 din bo prispevala občinska skupščina, 42.000 dinarjev bo dopolnilne dotacije, KZ Trebnje bo prispevala skoraj 42.000 dinarjev, temeljna izobraževalna skupnost pa bo, kot je zamišljenp, dala 35.000 dinarjev za izobraževanje kmetovalcev. Možnosti pospeševalnega dela torej bodo, treba se bo prizadevati, da bo denar kar najbolje naložen, da bo kmetijstvo kot celota od njega čim-več pridobilo. Letošnji načrt sklada predvideva več demonstracijskih poljskih poskusov, uvajanje poskusnih nasadov, sadja, urejanje več vzornih kmetij, ki naj bi bile zgled, kako se preuredi in specializira zasebno kmetijsko gospodarstvo. Sklad bo spodbujal zlasti uvajanje pašnokosnega načina izkoriščanja travnatega sveta, gradnjo silosov, uvajanje prevetrovanja sena, regresiral bo nakup plemenske živine in semena poljščin ter spodbujal skupinsko rabo kmetijskih strojev. Se v večji meri kot doslej bo poskrbel za strokovno usposobljanje kmetovalcev. M. L. Zelo slovesen dan žena Letos so v trebanjski občini jpo-častili 8. marec bolj slovesno kot katero leto doslej. Proslave so se zvrstile na Čatežu, Mirni, v Velikem Gabru, Sentlovrencu, KneiHi vasi. Veliki Loki, Mokronogu, Šentrupertu, Stefanu, Trebnjem in šc nekaterih krajih. Povsod so bile prireditve zelo dobro obiskane. Z MLEKOM DELNO IZBOLJŠANJE. Ljubljanske mlekarne sO za februar že povečale odkupne cene mleka. Če ima 3,6 odstotka tolšče, je z^j vredno 13 dinaija liter. Cena je sicer nekaj boljša, kot je bila doslej, vendar še vedno ne bo kaj prida spodbudila ^kmetov, da bi redili več krav molznic. Lanskega oktobra so pristojni republiški organi že soglašali, da je treba bolj povečati odkupne cene mleka, vendar so prišli vmes ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki so zamrznili cene. Ker je bilo mleka vse manj, so ga začeli celo uvažati, kar je zelo slaba usluga domači živinoreji. Zadnje povišanje odkupne cene kaže, da se bodo razmere tudi za kmeta le začele izboljševati. Na sliki: zbiranje mleka v Trebnjem. (Foto: Legan) Shod mučenikov V Jakličevem gostišču na Kovačevem hribu se bodo v nedeljo, 14. marca, sestali mučeniki iz Šentruperta in proslavili svoj dan - 40 mučenikov. Prisostvovale bodo lahko tudi mučenice, vendar sc bodo morale odkupiti z visoko vstopnino. Oglejmo si nekatere najvažnejše značilnosti v dveletnem razvoju posameznih dejavnosti. Za gospodarstvo velja ugotovitev, da je napredovalo. Industrija je lani ustvarila 22.300.000 dinarjev narodnega dohodka, kar je 28 odstotkov več kot leta 1968. Ta številka je, četudi upoštevamo delno razvrednotenje denaija, dokaj-šen napredek. V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih povečalo za 9 odst., osebni dohodki pa za 39 odst. Še več kot te številke pa obetajo razvojni načrti največjih podjetij v občini. V minulih dveh letih so začeli uresničevati svoje načrte v „Dani“, „Kemoopermi“ v Trebnjem in obratu „Modnih oblačil“ v Trebnjem. Te delovne organizacije bodo v prihodnje še bolj vplivale na gospodarski razvoj občine. Kljub sorazmerno majhnim možnostim je občinska skupščina dobro zastavila v kmetijski politiki. Gradnja tovarne za predelavo krompirja, ustanovitev kmetijskega ^lada, davčne olajšave, ki se obetajo še v večji meri, pomoč kmetijski zadrugi, vse to so zelo pomembni ukrepi, ki bodo pripomogli, da se bo izboljšal položaj kmetijstva v občini. Podobno je občinska skupščina podpirala tudi razvoj obrti, vendar je bilo v družbeni obrti več uspeha kot v zasebni. V družbeni velja omeniti zlasti Mizarsko delavnico v Trebnjem; ta zelo napreduje. V prihodnje bo treba še z večjo pozornostjo spremljati zasebno obrtništvo, ki nazaduje, namesto da bi se naglej e razvijalo. Tudi z razvojem trgovine ni mogoče biti zadovoljen. Žal pa skupščina tu ne more dosti spremeniti. Podobno je tudi z industrijskimi obrati, kot sta Iskra v Mokronogu in TŠS na Mirni, katerih razvoj je odvisen od tovarn, kamor spadata. Trebanjska občina je v minulih dveh letih pridobila več turističnih objektov. Napredovala je tudi v komunalnem POGOVOR Z LJUTOMEROM Trebnje je prejšnji teden sodelovalo v radijski oddaji ,w\ktualni pogovori". Razen Trebnjega je nastopil tudi Ljutomer, torej občina, ki ima sorodno gospodarsko strukturo. Od trebanjske občine so v razgovoru sodelovali Ciril Pevec, Ivan Golc, Tone Žibcrt in inž. Miha Krhin. gospodarstvu, kjer pa so potrebe še vedno daleč pred možnostmi Posebg velja naglasiti izreden napredek krajevnih skupnosti, ki jim je skupščina bolj naklonjena z denarno pomočjo. Plodno obdobje je minilo tudi za negospodarska področja. Vrtec na Mirni, nova šola na Jelševcu, priprave za gradnjo šole na Trebelnem in otroškega vrtca v Trebnjem, uveljavljanje trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov, to so samo nekatere, najvažnejše pridobitve. M. L. Cene v Trebniem Pretekli teden so veljale v trgovini „Mercator** v Trebnjem naslednje maloprodajne cene: cvetača čebula česen fižol ■ krompir korenje pesa peteršilj repa - kisla solata - endivija zelje zelje - kislo . fige - suhe hruške jabolka limone pomaranče slive - suhe banane jajca - kos smetana sirček (skuta) (cena v din za kg) 4.75 3,10 ■ 8,00 8.40 0,75 6,00 2.75 6,20 3.40 4.60 2.75 3.20 7.60 5,50 4.00 5.40 5.00 5.20 4.00 0,80 12,40 8,80 iz Šentruperta OB NEDELJAH - ZAPRTO - V Šentrupertu niso zadovoljni s tem, da so že nekaj nedelj vse tri trgovine zaprte. Prizadeti so predvsem tisti, ki stanujejo v bolj oddaljenih krajih. Ukrep trgovskih podjetij je nerazumljiv, saj je znano, da so v Šentrupertu trgovine ob nedeljah najbolj SVOJ'kombajn - Kmetovalci Šentruperta in okolice nameravajo kupiti kombajn sami ali v sodelovanju s KG Slovenska vas. Mokronoški obrat zadruge ima edini žitni kombajn v vsej dolini, zato je zadnja leta taico zaseden, da niti polovice žetve ne more pravočasno opraviti prizadevnejSe so hribovske VASI — Za popravilo cest in poti je v hribovskih vaseh okoli Šentruperta veliko zanimanja. Nekateri posamezniki so naredili že tudi po 200 prostovoljnih delovnih ur. Slabše je v samem Šentrupertu, kjer so morali ob zadnjem posipanju dovoz gramoza zaustaviti že ob 12. uri, ker ga ni nihče razsipaval NAGRADE ZA UREJEN DOM -Na nedavnem občnem zboru TD Šentrupert so sprejeli načrt turistične dejavnosti v letošnjem letu. Na zboru so podelili tudi nagrade trem lastiiikom najlepše urejenih kmetij. Prvo nagrado je dobila Neži Slapšik, drugo Jože Jaki, tretjo pa Rozi (jolob. Društvo želi k sodelovanju pritegniti še več ljudi. T. ODLAZEK TREBANJSKE IVERI DANES O LONČNICAH. V sejni sobi občinske'skupščine bosta danes cvetličarna brežiškega podjetja „Agraria** in trebanjska krajevna ^upnost priredili predavanje o cvetju in cvetlicah lončnicah v stanovanju. Govoril bo Tone Krušnik, ki bo razen z besedami prikazal lepoto cvetja tudi s 120 barvnimi diapozitivi. Se TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI DELI. V prostorih nekdanje pekarne v Springerjevi hiši bo novomeško podjetje „Novotehna** odprlo manjšo prodajalno z rezervnimi avtomobilskimi deli. Večji del prostorov, ki jih zdaj preurejajo, bodo uporabili za skladišče sosednje trgovine v bloku, „NA KLANCU** PRIDE V APRILU. Nov slovenski film, narejen po Cankarjevem istoimenem delu, ki ga je kritika zelo ugodna sprejela, bo na sporedu trebanjskega kina 10. in 11. aprila. Ko smo že pri filmskem sporedu, naj še sporočimo, da bodo v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca, v kinu vrteli film „Sodoma in Gomora**, posnet po svetopisemski zgodbi. IZLETA NI BILO. Sobotno sneženje je preprečilo trebanjskemu smučarskemu klubu, da bi v nedeljo priredil smučanje na Veliki Planini Izletnike bi moral peljati šolski avtobus, vendar je bil preslabo opremljen za zimsko pot in je ostal doma. CVETJE GRE DOBRO V DENAR. Predstavniki brežišk^a podjetja „Agraria** so povedali, da je imela nova prodajalna cvetja v Trebnjem v prvih tednih tolikšen promet, da se podjetju to prodajalno izplača imeti Ker ima trgovina dokajšnjo izbiro rezanega cvetja in lončnic, je pričakovati, da se bo prodaja še povečala, ko bo več ljudi vedelo za novo prodajalno. Ker lokal ni ob glavni cesti, nameravajo na kakem vidnejšem mestu postaviti še reklamni napis. SEMINAR ZA NOVA VODSTVA. Občinski sindikalni svet namerava v kratkem prirediti seminar za nova vodstva sindikalnih organizacij, ki so bila izvoljena na nedavnih občnih zborih. Seminar bo dvodnevni, na njem bodo obravnavali najbolj aktualna vprašanja iz dela sindikalnih organizacij. SEJMI V TREBNJEM? Na zboru volivcev v Stefanu so predlagali, da bi Trebnje tako kot nekdaj spet imelo živinske sejme, češ da imajo rejci zdaj predaleč do sejmišč. Predlog verjetno pri odgovornih ne bo dobil podpore. CIGANI SPET NAREDILI SKODO. Na Račjem selu se ljudje pritožujejo zaradi škode v gozdovih, ki so jo Cigani povzročili v letošnji zimi. Vaščani predlagajo, da bi Cigane razselili, češ da bi jih tako lažje brzdali. DROBNE z MIRNE LE ZACASNO ZAPRTO - 3. marca je bila na Mirni zadnji dan odprta restavracija DANE. Zaprta bo toUko časa, dokler ne bodo delno preuredili prostorov in dobili sposobne gostinske delavce. V tovarni DANI so povedali, da si bodo prizadevali, da bo restavracija čimprej spet odprta. JUTRI Se ENO PREDAVANJE - Jutri, 12. marca, bo na Mirni drugo predavanje za rezervne vojaške starešine. Obravnavali bodo družbeno samozaščito in delovanje civilnega sektorja v vojni. Po predavanju sc bodo pogovorili še o delu združenja rezervnih vojaških starešin v tem letu ter se skupno fotografirali. ODPRTA MLADINSKA KNJIŽNICA - Mladinski aktiv je odprl knjižnico v mladinski sobi.i Odprta je ob petkih od 17. ure do 18.30 in ob nedeljah od 8.30 do 10. ure. NA VOLJO SEMENSKI KROMPIR - Kmetijska zadruga je razglasila, da prodaja semenski krompir sorte igor v skladišču v Sentlovrencu. Kot je rečeno, bodo krompir dobili samo tisti, ki so že ali Še bodo sklenili pogodbo o pridelovanju krompirja. Nastane vprašanje, kako bo z drugimi kmetovalci, ki tudi želijo imeti dober semenski krompir, a ne nameravajo skleniti pogodbe. meUUSEE NOVICE Cene v Kočevju in Ribnici v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) cvetača 5.20 4,50 čebula 3,60 3,65 česen 8,40 8,70 fižol 5,30 in 7,80 7,60 krompir 1,15 1,35 koleraba 2,00 1,90 korenje 6,60 6,90 kumare 12,50 — motovilec 10,00 - ohrovt 2,70 - pesa 2,80 2,80 por 3,90 4,20 peteršilj 2,50 6,80 parad ii^ik 13,00 — repa - kisla 3,20 2,60 radič — 10,65 solata - endivija 5,70 4,15 špinača 6,30 6,50 zelje 2,70 2,60 zelje - kislo 3,20 3,60 hruške 6,00 5,90 jabolka 2,40 do 4,20 4,15 limone 5,60 6.20 orehi 6,85 - orehi - jedrca 31,50 36,90 pomaranče 4,75 5,20 in 5,60 slive - suhe 4,50 5,40 banane 6,30 6,15 jajca - kos 0,64 0,65 in 0,70 O POKONCILSKI CERKVI Vrsto razprav o vlogi in delov^u pokoncilske cerkve ter vlo^ socialističnih al je organizirala ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK Koče]ge. Sestanki so bili že za ožji politični aktiv, vodstva organizacij in aktivov ZK, SZDL, ZZB in vodje krajevnih uradov. O tem je razpravljal tudi že aktiv borcev-ko-munistov. Na odprtem sestanku prosvetnih delavcev-komunistov pa so razpravljali o temi pedagog in religija. Vse te sestanke in razgovore je vodil predsednik ideološke komisije Alojz Petek. ‘ POMOC PRI UCENJU ' Prosvetni delavci na vseh šolah v kočevski občini se trudijo, da bi zmanjšali osip učencev. Pri uresničevanju svojih prizadevanj imajo vrsto težav, ker jim starši šoloobveznih otrok ne nudijo dovolj podpore. So primeri, zlasti na podeželju, da w učenci precej utrujeni od kmečkih deL Zato se ne morejo učiti tako, kot je potrebno za uspešno napredovanje v višji razred. Kaže, da bi morali vsem, ki imajo slabše ocene, omogočiti večurno posebno varstvo. V tem varstvu bi se učili in delali domače naloge. Za uresničevanje tega načrta pa še ni dovolj denarja. Ne glede na to pa bo potrebno to vprašanje načrtneje reševati. —š - Si videl, da so huligani zmetali železno ograjo v Rinžo? Iz vode oziroma ledu mole pri cerkvi le zgornji konci železnih cevL - V Rinži je ograja še najbolj na varnem. Je vsaj noben za^bni graditelj ne bo odnesel k svoji hiši ali vikendu. vsem najprej uskladijo mnenja Občinsica usklajevalna komisija o preusmeritvi RUDNIKA, posodobljenju ceste Kočevje—Brod, združevanju, poslovnem sodelovanju in turizmu Občinsko uslajevalno (koordinacijsko) komisijo so v Kočevju ustanovili med prvimi na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana. Naloga komisije, v kateri so predstavniki občinskih druž-beno-političnih organizacij in občinske skupščine je, da usklajuje poglede na najpomembnejša vprašanja v občini in predvidi, luko izpolniti posamezne naloge. Najpomembnejša vprašanja, o katerih je ta komisija zavzela stališče so: posodobljenje ceste Kočevje-Brod na Kolpi, preusmeritev Rudnika, združevanje delovnih organizacij, proračun^a potrošnja, praznovanje 500-letnice mesta Kočevje, delovanje stabilizacijskih ukrepov v občini itd. O posodobljenju ceste Kočevje-Brod je bilo doseženo najenotnejfc stališče vseh organizacij, organov in občanov. Brez dobrih prometnih zvez kočevsko go^odarstvo ne bo napredovalo. Zato si bodo vsi v občini še naprej vztrajno prizadevali, da bi bila v tem petletnem obdobju posodobljena cesta proti Brodu na Kolpi, kasneje pa še proti Novem mestu, Črnomlju in Postojni. Zdaj ima Kočevje asfaltirano cesto in železnico, po kateri pa poteka samo tovorni promet - le proti Ljubljani. V svetu so že zdavnaj ugotovili, da so še vedno zaostala tista območja, ki niso imela dobrih prometnih zvez. Dokler bo Kočevca tako zaprta, kot je zdaj, bo gospodarsko zaostajala. Aprila popis prebivalstva Hkrati bo popis gospodinjstev, stanovanj in živine Delovne organizacije v kočevski občini so že prejele pomožne obrazce za popis prebivalstva za vse svoje člane kolektiva. Te obrazce bodo dobili še pred popisom v roke vsi zaposleni, predati pa jih bodo morali popisovalcu, lu j^ bo obiskal med 1. in 10. aprilom. Nagrajeni planinci Na svečanosti v počastitev 20-let-nice Planinskega društva Kočevje 26. februarja je društvo podelilo več pismenih priznanj. Priznanja za pio-nirsJco delo na področju planinstva na območju zahodne Dolenjske so prejeli: inž. Boris Gostiša (Trbovlje), Ivan Uranič (Rudnik), Ivan Smon (Rudnik), Drago Podreberšek (Rudnik), Alojz Hočevar (Kočevje), Melita Jelenc (Kočevje), Franc Per (Kočevje), Anton Šercer (Kočevje), Konrad Klun (Kočevje), Janko Trošt (Ribnica), Filip Peterlin (Ribnica), Mimi Oražem (Ribnica), dr. Janko Lavrič (Ljubljana), Franc Fajdiga (Sodražica). Priznanja za dologoletno delo in pomoč pri razvijanju planinstva so Prejeli; Viktor Kužnik — Kočevje, eter Vovk Kočevje, Ignac K^-ničnik - Kočevje, Kati Čuček -Kočevje, Mimi Smole - Kočevje, Dušan Helmih — Ljubljana, Jože Košir - Kočevje, Ivan Bizjak -Rudnik, Jože Cenčič - Salka vas, Anton Čuk - Ljubljana, Jože Kalan - Kočevje, Alojz Lajovec ~ Rudnik, Turistično društvo Kočevje in Občinska zveza za telesno kulturo Kočevje. Pohvale za sodelovanje na fotografski razstavi o planinstvu so prejeli: Peter Vovk, inž. Miha Briški, Peter Sobar, Franc Brus, inž. Janez Meljo, Leon Mitar in Dušan Tošaj, vsi iz Kočevja. v dneh popisa, se pravi od 1. do 10. aprila, nig bi bUi ljudje čimbolj doma. T^o so nam povedali za popis odgovorni ljudje pri občinski skupščini Zagotovo pa naj počakajo doma popisovalca, če bodo videli, da je že pri sosedu ali kje v bližinL Vsak popisovalec bo popisal 200 do 300 IjudL Hkrati s popisom prebivalstva bo potekal tudi popis gospodinjstev, stanovanj in ži^e. Trenutno občin^a popisna komisija še ni dobila'vseh navodil za delo, zato vas bomo o zadevah, za katere bi v zvezi s popisom moral vedeti vsak občan, obveščali še v naslednjih številkah našega lista. J. P. Preusmeritev RUDNIKA je drugo pomembno vprašanje, ki že nekaj let teži občino. Usklajevalna komisija je končno ugotovila,- da je najpametneje iskati možnost za preusmeritev znotraj občine, se pravi v okviru ITAS, ki iz elta v leto stalno enakomerno napreduje. Vsi prejšnji poizkusi, da bi preusmerili RUDNIK s pomočjo podjetij izven občine (VEGA, ELMA), so se pokazali za neprimerne, saj sta ti dve podjetji z denarjem za preusmeritev RUE>-NIKA hoteli reševati predvsem svoje težave. Posebna prizadevanja komisije so veljala tudi združevanju in poslovnemu sodelovanju podjetij znotraj občine in izven nje. Na tem področju so bili doseženi že lepi uspehi, ponekod pa tudi ni šlo vse gladko. V tem obdobju velja pozornost tudi napredku občine na področju turizma, za kar so lepi pogoji. S turizmom se zdaj resneje ukvapajo v občini kar tri podjela. Usklajevalna komisija in komite ZK se zavzemata, da bi tako na področju turizma kot tudi na drugih področjih kadre, denar, ideje in možnosti strnili, zdrufcvali, saj bi potem lahko dosegali še bo^še uspehe. J. P. STARA CERKEV: MLADINA, KOMUNALA, KULTURA V kočevski občini so se začeli voy lilni zbori krajevnih organizacij SZDL in konferenc, ki bodo zaključeni v marcu. Na zboru v Stari cerkvi so razpravljali predvsem o delu* krajevne skupnosti, programu za delo kulturnih skupin in delu mladce. Kritično so ocenili tudi huligansko početje posameznikov, ki uničujejo novo leseno avtobusno postajo. Za predsednika organizacije so na konferenci izvolili Rajka Toni-šeta. J* JUBILEU KOČEVSKIH PLANINCEV Pohvala Planinskemu __________________društvu_________________ Pismeno priznanje za uspešno 20-letno delo mu je podelila Planinska zveza Slovenije 20-letnico obstoja je 26. februaija prazribvalo Planinsko društvo Kočevje. Ob tej priložnosti so imeli planinci manjšo svečanost, hkrati pa so izvedli občni zbor društva. Ob tej priložnosti je prejelo društvo pismeno priznanje Planindte zveze Slovenije za uspešno 20-letno delo. Dr. Božidar Tomič v teh dneh pregleduje otroke, ki bodo začeli jeseni obiskovati prvi razred osnovne šole Kočevje. Pre^ed prve skupine 40 otrok je pokazal, da bodo letošnji prvošolčki zelo verjetno bolj zdravi, kot so bili lanski. (Foto: Jože Primc) letos več zdravih otrok Otroci, ki bodo šli letos v prvi razred, so občutno bolj zdravi, kot so bili njihovi predhodniki — Letos bodo pregledali 1300 otrok Šol^ ambulanta v Koče'^u letos drugo šolsko leto načrtno pregleduje šolaije in otroke, ki bodo šli jeseni v šolo. Prav v teh dneh postopoma pregjedujejo 170 otrok, ki bodo začeli jeseni obiskovati prvi raz^ osnovne šole Koče\je in njenih podružničnih šol. PoročUo o delu društva je podal Jože Adamič, katerega so planinci kasneje ponovno izvolili za predsednika društva. Ker smo o uspehih društva že pisali, naj tokrat omenimo, da ima društvo največ težav z vzdrževanjem koče za Mestnim vrhom. Za njeno redno vzdrževanje bi potrebovali okoli 10.000 din na leto, ves izkupiček koče pa znaša na leto okoli 3.000 din. Odprta je nam- Ogra|ujejo si njive Vaščani Cmega potoka pri Kočevju so si ogradili svoje njive in travnike. S pomočjo uprave gojitvenih lovišč „Rog“ pri Združenem KGP Kočevje so si kupili žico in si DROBNE IZ KOČEVJA COCA COLA JE RAZBURKALA marsikoga tudi v Kočevju. Ne toliko sama pijača, ki je razmeroma draga, kot napisi pod zamaški, iz katerih bi lahko sestavil ime pnače. Te zamaške so pošiljali v Zagreb v velikem upanju na lepe nagrade. Zaradi tega so čezmerno kupovali to brezalkoholno pijačo. Bilo je prvo žrebanje in tudi prvo razočaranje za kočevske zbiralce. Od 1200 dobitkov je šel v Kočevje sanio eden. Dobil ga je Brane Pevec, pa ne mislite, da avtomobil: zadovoljiti se bo moral z eno gramofonsko ploščo. Mogoče bo drugič več sreče? NOVE ZNAMKE - Konec februarja so izšle nove znamke, in sicer posebna serija „Kozmos v službi znanosti". Na šestih znamkah so prikazani razni poleti v vsemirje. Skupna vrednost serije je 14 din. Ta izdaja je zelo razveselila predvsem mlade Hlateliste. PREMALO SENCE - Pred novo osnovno šolo so precej visoko obrezali topole, da bo veliko manj_sence, torej prav obratno, kot bi bilo za šolo potrebno. V okolici šole bo treba še posaditi drevje. Kadar je sonce, sije naravnost v razrede in iih kljub zavesam tako razgreje, da je včasih nevzdržno. ZAMUJENA TAKSA - Za nočitve tujih in domačih gostov je treba pobirati turistično takso. Ta je všteta k ceni nočnine in jo gost tudi plača. To takso odvajajo gostinska podjetja, ki imajo tujske sobe, Turističnemu društvu Kočevje. Odvajanje takse je v zadnjem času zelo neredno. VOZNIŠKI IZPITI so redni, kar omogoča izredno lepo vreme. V januarju in februarju so bili izpiti v štirih skupinah s skupno 108 kandidati. Izpit je naredilo 70 kandidatov. Največ kandidatov je za voznike osebnih avtomobilov. V tej skupini je bilo skupaj 77 kandidatov, izpit pa jih je naredilo 51. V vseh ostalih skupinah je bilo 31 kandidatov, izpit pa jih je opravilo 19. Izpite delajo vsak torek v domu telesne kulture za občini Ribnica in Kočevje. JUTRI IGRA - Zveza kultumo-prosvetnih društev, občinski svet Kočevje, je za jutri, 12. t. m., rezervirala dvorano in oder v Domu Jožeta Seška. Gostovalo bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. KOČEVSKE NOUIGE sami spletli 1600 metrov dolgo mrežo. Tako so si polja obvarovali pred divjadjo. Vendar še ne popolnoma, zgraditi bi bilo potrebno se približno 600 metrov ograje, pa bi brez skrbi o^ delovali svoja polja. Zal jim je zmanjkalo denaija. Zato so ponovno zaprosili upravo gojitvenih lovišč za delni prispevek. Pri izdelavi in ustavljanju ograje so vaščani opravili doslej 2300 prostovoljnih delovnih ur. Osebna po-'hvala De tistim vaščanom, ki so prostovoljno delali, čeprav nimajo svoje zemlje. Nekateri pa so prispevali zelo malo, čeprav imajo sedaj precej obdelovalne zemlje ograjene. Vaščani se najle^e :^valjujejo upravi gojitvenih lovišč iz Kočevja, gozdni upravi Mozelj, njenim uslužbencem m vsem prostovoljnim delavcem iz Cmega potoka. Za vaški odbor predsednik IVAN LAVRIC, Cmi potok 22, Kočevje SZDL O SPREMEMBAH SISTEMA 26. februaija je bila v Kočevju seja občinske konfercnce SZDL, na kateri so razpravljali o spremembah družbeno-političnega in gospodarskega sistema in nekaterih drugih zadevah. Razprava o spremembah sistema se je zadržala predvsem pri gospodarskih spremembah. O političnih spremembah so razpravljali bolj načelno. Razpravo je vodil član predsedstva republiške konference SZDL Boris Mikoš, kije med drugim podal uvodne misli na razpravo, po razpravi pa odgovaijal tudi na nekatera vprašanja članov konfcrencc. reč le v sezoni in še takrat le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Planinci so nato razvili svoj prapor. Botroval mu je Andrej Arko. Razen tega je predsednik podelil lična pismena priznanja in pohvale nekaterim zaslužnim, starim planincem z območja vse zahodne Dolenjske, nadalje članom Planinskega društva Kočevje in fotoamatepem, ki so sodelovali na razstavi planinske fotografije. Žal se zaradi bolezni, starosti in drugih vzrokov niso mogli svečanosti udeležiti nekateri zadužni planinci, člani predvojnega Planinskega društva Ribnica. Te planince bo obiskala posebna delegacija društva in jim prinesla priznanja. J. P. Dosedanji pregled prvih 40 b^ dočih prvošolcev je pokazal, da je med letošnjimi otroci za okoli 8 odstotkov več oziroma bolj zdravih. Lani je bilo nekaj več otrok podhranjenih in slabokrvnih. Srčnih napak skoraj ni več. Tudi drugih kroničnih (dolgotrajnih, ponavljajočih sc) bolezni otroci nimajo. V tem mesecu bodo pregledali šc KONFERENCE BM CESTE Te dni so se pričele v kočevski občini volilne konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih člani SZDL podrobneje razpravljajo o predlogu ustavnih sprememb. Razen tega obravnavajo tudi ostala gospodarska vprašanja, ki so pomembna za posamezni kraj. Po programu izvršnega odbora občinske konference SZDL bodo konference zaključene še ta mesec. Na njih bodo izvolili člane občinske konference SZDL. Na prvih konferencah SZDL v Kolp-ski dolini so bili nadvse veseli zagotovila Cestnega sklada Slovenije, da bodo že v letošnjem letu pričali s prvimi deli pri obnovitvi ceste Livold—Brod na Kolpi. Dela bi pričeli izvajati v Livoldu in predvidevajo, da bodo v nekaj letih zaključena. Letos bo za te namene na voljo 6 milijonov dinarjev. -š ostale bodoče prvošolčke in šolaije 1. razreda, v aprilu bodo na vrsti učenci tretjih in petih razredov osnovne šole, v maju pa učenci 7. razredov osnovne šole ter dijaki prvih in četrtih razredov gimnazije. Skupno bodo pregledali v vsem letošnjem šolskem letu okoli 1.300 otrok, medtem ko so jih lani okoli 2.000. Vendar pa moramo upošte--vati, da do preteklega šolskega leta zaradi pomanjkanja denaija v kočevski občini ni bilo načrtnih pregledov; šolarjev. Prav zato je bilo v prvem letu potrebnih več pregledov, da so prišU z evidenco zdravstvenega stanja otrok na tekoče. J. P. GIBANJE PREBIVALSTVA V januarju so bili na območju matičnega urada Kočevje rojeni 3 otroci: deček in dve deklici. Poročilo se je 7 parov. Umrli so; Karel Šulc, upokojenec iz Kočevja, Tomšičeva cesta, star 80 let; Marija Koprivšek, gospodinja iz Kočevja, Bračičeva 18, stara 73 let; Ana Pozde-rec, gospodinja iz Mlake pri Kočevju 2, stara 40 let; Jože Mlakar, rudar iz ŠaUce vasi 37, star 39 let; Jožef Car, upokojenec iz Stare cerkve 13, star 80 let; Karel Cuk, upokojenec iz S^ke vasi 33, star 72 let in Frančiška Zevnik, družinska upokc^nka iz Kočevja, Novomeška cesta 2, stara 82 let. Turški vpadi na Kočevsko Turki so mnogokrat plenili po Kočevskem In razdejali mest<^ (Nadaljevanje vilke) iz prejšnje šte- V Kočevskem zborniku, ki ga je izdala Ciril-Metodova družba v Ljubljani leta 1939, je na straneh 69 in 70 Ivan Simonič napisal o zgodovini kočevskega ozemlja naslednje: ,,Od leta 1469., ko so Turki prvič oplenili Kočevsko, pa tja skozi vse 16. stoletje, je kočevska pokrajina, v kateri sc je še vedno vršila notranja kolonizacija, mnogo trpela pod turškim bičem. Turki so izprva vpadali na Kočevsko od Vinice in Poljan, pozneje pa šc najraje od Kostela gori. Včasih so vdrli ila Kočevsko tudi od severa, bilo skozi Suho Krajino, a še raje iz Ribniške doline. Skozi Kočevje so s»; radi vračali z nagrabljenim plenom (npr. 1. 1476, 1522, 1528 dvakrat). Leta 1471 so Turki vpadli na Kočevsko trikrat, 1476 in 1477 po dvakrat, ter spet 1480 in 1491. Posebno mnogo škode so Kočevski prizadejali leta 1491. Prišli so nenadoma, ne da bi Kočevaiji - kot sicer prej - bili na njihov prihod s kakim signalom ali obvestilom opozorjeni. Ta napad je Kočevsko utijeno, na varnejše mesto zgrajeno mestece tako razdejal, da si ni moglo kmalu odpomoči. Tutki so mnogo ljudi ubili, vasi oplenili in požgali. Z ognjem so opustošili zlasti Skrilj, Muho vas in Turkovo drago. Mnogo so divjali po Kostelskem, a utrjenega kostelskega gradu niso mogli zavzeti. Po vnebohodu leta 1492 je cesar 1'riderik 111. iz Linča ukazal okoličanom na dve milje okrog kočevskega mesta, katerim so Turki preteklo jesen še kaj pustili, naj gredo nemudoma s krampi, motikami, lopatami in sekirami meščanom pomagat zidati mestno obzidje, da ne bodo dežela in ljudje trpeli škode in da bodo imeli v sili zavetje. Ako kdo ne pride, bo rubljen. Vendar obzidja niso popolnoma dogradili, ker se se leta 1501 poroča, da so meščani s podložniki zaradi siromaštva do tega leta mogli d(^raditi komaj polovico obzidja. Zato jim je na njiliovo prošnjo cesar Maksimiljan I. (1493 do 1519) za dobo treh let odpustil letnih 51 funtov penezov, ki jih morajo uporabiti za dograditev mestnega obzidja in zadostno utrditev mesta proti Turkom. V teku vseh treh let morajo tudi podložniki opravljati tlako, s tem da pomagajo meščanom pri gradbi utrdbe.“ Iz privilegijske knjige o njej smo pisali v prejšnjih številkah -kakor tudi iz tega, kar je zbral in napisal Ivan Simonič, jo videti, da je mesto Kočevje že v prvih letih in desetletjih naletelo na mnogo težav. Vzpone in padce pa je Kočevje doživljalo tudi kasneje. Podpora novim prizadevanjem za utrditev našega gospodarstva Težko pa verjamemo v uspeh, če bodo novo reformo izvajali Isti, ki so zavozili prejšnjo — V Ribnici predavala za sindikalne vodje ekonomist Ivan Lapajne in poslanec Cene Matičič Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica je v sodelovanju z ddavsko univerzo organiziral predavanje o stabilizacijskem programu na^ga gospodarstva v zvezi z devalvacijo dinarja. Predavanjema - bili sta dve - so prisostvovaU člani občinskega sindikalnega plenuma in predsedniki sindikalnih organizacij, predavala pa sta znani slovenski ekonomist Ivan Lapajne in republiški poslanec Cene Matičič, oba iz Ljubljane. Predavatelja sta na poljuden način razložila vzroke neuspeha gospodarske reforme iz leta 1965 in vzroke za devalvacijo dinarja januarja letos. V svojih izvajanjih sta opozorila, da smo za uspeh sedanje reforme odgovorni prav vsL Gospodarstvo je mogoče utrditi le z večjo produktivnost o. V razpravi so se udeleženci izrekli proti poviševanju cen. Menili so tudi, da smo v haši državi vrgli veliko denarja za uvoz blaga, ki bi ga prav lahko pogrešalL Smešno se sliši, da smo za dragocene devize uvažali med drugim tudi gramoz, ki ga je pri nas na pretek, itd. * V ribniški občini je več mostov, ki so potrebni popravila. Most čez Lipovščico bo obno\ijen letos, za most v Ortneira in mostič pri Jurjeviči pa še ni denaija. Na fotograHji je most v Ortneku, ki se je med čakanjem na popravilo kar podri (Foto: Jože Primc) PO ZBORIH VOUVCBV ♦ Letos bo za vse dela čez glavo Gorenjim Lazom in Žlebiču potreben vodovod — Gasilci grade in obnavljajo — Bistrico regulirati, da ne bo poplav — Urediti zadružni dom v Za-potoku — Postaviti most čez Lipovščico v vodstvih več mladih Zato pričakujejo, da bodo sindikalne organizacije bolje delale Nedavni občni zbori sindikalnih orgamzacij v ribniški občini so pokazali, da postajajo sindikati vse bolj upoštevana organizacija delavskega razreda. Skoro v vseh delovnih or^-nizacijah so predstavniki sindikal^ organizacij sodelovali pri izdelavi samoupravi^ aktov, v katerih je določena tudi vloga sindikata in drugih Na nedavnem zboru volivcev v Sušju so posvetili precej časa razpravi o delovanju krajevne dcupnosti, ki zajema šest vasi z okoli 800 prebivalci. Na tem območju je štirirazredna osnovna šola, trgovina KZ Ribnica, dve zasebni gostilni, dve gasilski društvi z dvema gasilskima domovoma ter vodovodna skupnost ,,Studenčevka‘. Svet krajevne skupnosti je v minulih letih uspešno delaL Z zamenjavo vodstva v svetu krajevne skupnosti je sicer prišlo do zastoja, katerega pa bo - kot vse kaže - v kratkem konec. Na zborih volivcev v OBRTNIKOV NIMAJO V naše domove prihaja vse več, raznih rospodinjskih strojev, in sicer od hladilnikov do pralnih in pomivalnih strojev. V ribniški občini je sto in sto raznih gospodinjah strojev, ni pa niti enega obrtnika, ki bi se ukvarjal z njihovim popravilom. Zato je vsako popravilo tega ali onega stroja zelo drago, s^ mora prizadeti klicati servisno delavnico v Kočevju ali Ljubljani. Menimo, da tako stanje ne bo moglo več trajati v nedogled. M" Sušju in Zapotoku so predlagali svetu krajevne skupnosti obširen delovni program za letos. Ljudje so menili, naj bi imela prednost gradnja vodovoda v Žlebiču in Gorenjih Lazih ter dograditev gasilskega doma v Zapotoku. Žlebičani se že dolgo prizadevajo, da bi tudi v njihovi vasi imeli vodovod. V Gorenjih Lazih so temu cilju precej bliže. Upanje je, da bodo tudi Zlebičanje dobili prej ali slej vodovod. Na zboru volivcev v Zapotoku so volivci predlagali, naj bi občinska skupščina dodelila gasilcem 10.000 din za dograditev doma. Na zboru v Sušiu pa so ljudje menili, naj bi čim-ptej obnovih ^silski dom v Sušjah. Krajevna skupnost se v svojem programu zavzema, da bi v do^ed-nem času — prizadeti lastniki zemlje želijo, da bi bilo to čimprej - začeli regulacijo potoka Bistrica, ki vsako leto poplavlja in spreminja travnike v močvirja. Volivci so celo zagrozili, da za močvirne parcele ne bodo plačevali davkov, saj od te zemlje nimajo nikake koristi. Prizadeti so predvsem kmetje iz Vinic. Krajevna skupnost se nadalje zavzema za dokončno dograditev oziroma ureditev zadružnega doma v Zapotoku, ureditev avtobusnih postajališč v Žlebiču, opraviti nameravajo analizo socialno ogroženih družin ter nekatere druge naloge in zgraditi nov most čez Lipovščico. -r organizacij v delovni organizaciji. Sindikat sodeluje pri izdelavi meril za nagrajevanje, organiziranju družbene prehrane in letovanja ob času dopustov, skrbi pa tudi za strokovno in splo^o izobraževanje svojih članov. Izbiri novih vodstev so posvetili posebno pozornost, saj je uspeh dela odvisen v veliki meri od dobr^ vodstva. Predvidevamo, da bodo sindikati v bodočih letih fe bolje delali, posebno, ker so v večji meri kot prejšnja leta volili v vodstva mlajše IjudL Na občnih zborih so poudarjali potrebo po nadaljnjem tesnem sodelovanju med sindikati in organi upravljanja. Ugotavljali so, da je tako sodelovanje nujno in koristno, posebno ko gre za pomembne odločitve. Marsil^e so že na občnem zboru sprejeli delovni program, drugje pa so za to pooblastili novo izvoljeno vodstvo sindikalne organizacije. ŠTIPENDIRANJE V ribniški občini pripravljajo družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov. Osnutek dogovora je pripravljen; o njem bodo razpravljali še v delovnih in drugih organizacijah, v prečiščeni obliki pa ga bodo potem dali v podpis oz. sprejem. Z dogovorom hočejo predvsem poenotiti štipendijsko politiko, v skladu z razvojem občine omogočiti povečevanje sredstev za izobraževanje. V slogi je moč Vaščani so zbrali denar za novo brizgalno Prebivalci Malega loga v Loškem potoku so malo pred začetkom druge svetovne vojne s prostovoljnim delom zgradili prostoren gasilski dom z dvorano. V dvorani je bila pred vojno in tudi prva leta po vojni vrsta kulturnih prireditev. Upravni odbor gasilskega društva je delaven, gasilci pa imajo med prebivalstvom velik ugled. To se je pokazalo tudi pri nedavni akciji, ki jo je organiziral upravni odbor gasilskega društva. Sprejel je namreč sklep o nakupu nove motorne brizgalne. Pred popisom prebivalcev Izveden bo 1. aprila — Imenovani so initruktorji za popis INLES Ribnica je največje podjetje v občini. Odkar je začelo svojo proizvodnjo specializirati, dosega vedno večje uspehe. V zadnjem obdobju je tudi svoj obrat v Loškem potoku specializiralo predvsem za izdelavo oken. (Foto: Vesel) Čas popisa prebivalstva, 1. april, se hitro bliža. Za uspešen popis so potrebne dobre priprave. Za to pa so odgovorne občinske komisije za pq)is prebivalstva in stanovanj. Občinska popisna komisija v Ribnici je na zadnji seji razpravljala o delu komisije v času pred popisom. Po sklepu občinske skupščine je bila komisija poobl^čena za imenovanje občinskih in-struktoijev, ki bodo imeli med popisom odgovorno nalogo. Za instruktoije je komisija imenovala: Lojzko Zakrajšek iz Doljnih Pod-poljan pri Ortneku, Angelco Rus iz Loškega potoka, Ferdinanda Nosana, inž. Andre- ja Miheliča, Maksa Nosana in Vinka Kie^niča iz Ribnice, Vido Čampa iz Sodražice in Antona Hrena iz Dolenje vasi. Na seji komisije so določili popisne okoliše ter popisovalce. Pri popisu prebivalstva bo sodelovalo 57 popisovalcev. Pri tem je treba opozoriti na pripravljenost ribniških delovnih organizacij, da bo določeno število njihovih uslužbencev sodelovalo pri popisu. Vsekakor so priprave za popis prebivalstva v ribniški občini dobro zastavljene, kar je porok, da bo delo uspešno tudi opravljeno. —r Sindikalni funkcionarji so bili tudi mnenja, da bi morali ljudi, ki so odgovorni za neuspehe in za nestabilni gospodarski položaj, zamenjati, in sicer toko v delovnih kot v ostalih organizacijah in organih. „Ce bodo ljudje, ki so sokrivi težav našega gospodarstva, izvajali sta-bilizacij^i program, je težko verjeti v uspeh reforme,” je bilo poudarjeno v razpravi. Poudarili pa so tudi, da dajejo ribniški sindikati vso podporo zveznemu izvršnemu svetu pri njegovem prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva v Jugoslaviji. ŠTIRJE JIM MANJKAJO V Loškem potoku je vse več lastnikov televizijskih aparatov; nekateri trdijo, da jih je že 96. Ljudje vedo povedati, da je pogoj 100 televizorjev v tem kraju, da bo RTV Ljubljana na svoje stroSce postavila nekje nad va^o Hrib televizijski pretvornik. Zaradi posebne lege, ki JO ima Loški potok, slika ni tako čista kot v dolini. Zato je tu potreben pretvornik. Televizijski aparat ima za prebivalce odročnih krajev še posebno ceno in je nepogrešljiv gost v hiši. Sklicana seja sl(upščine Za torek, 16. marca, je sklicana seja občinske dcupščine Ribnica. Na dnevnem reda bodo poročila o dda občin-skega sodišča, javnega tožilstva in pravobranilstva, sodnika za prekrške in postaje milice. Razen tega bodo sprejeli občinski proračun za letos in več drugih odlokov. Na dnevnem redu so še volitve in imenovalca ter vprašanja odbornikov. CI TČip. PREDSEDNIK JE LOVŠIN Na prvi seji novega vodstva krajevne organizacije SZDL Su^e v ribniški občini so izvolili za predsednika Alojza Lovšina mL iz SoSa, za tajnika pa Franca Lesarja iz Vinic. Člane SZDL s tega obmo^a bosta predstavljala v občinski konferenci SZDL Ribnica Karel C^žem ib Alojz Lovšin, ki sta bila izvoljena na konferenci krajevne (organizacije SZDL. Na seji so sprejeli tudi dek>vni program za letos. Tako so med dretam sklenili, da bo SZDL opravila popis socialno ogroženih prebivalcev na svojem območju; 4. jnlga bodo organizirali proslavo v Zapotoku, ki bo posvečena 30-letnici ustanovitve OF, zadali pa so si še nekatere druge naloge. ČREPINJE IZ LONČARIJE - NOVA VODSTVA - Pngšnjo soboto zvečer je bilo v Dolenji vasi đcupno posvetovanje novih odborov SZDL in luajevne skupnosti, prisostvovali pa so tudi člani posameznih režijskih odborov in predstavniki iz Rakitnice in Mgorice. Poslej bosta odbor SZDL in svet KS tesno sodelovala, pri gradnji dvorane in avtobusnih postajališč pa je nujno sodelovanje vseh treh krajevnih skupnosti in organizacij SZDL. V odbor krajevne organizacije SZDL so bili izvoljeni Stane Kromar (predsednik), Tone Bojc ml. (blagajnik), Anica Hren (tajnik), France Bojc, S. Vrbinc, F. Mihelič, J. Bojc, Jakob ■ Oraž Dogovor je bil tak: vsak hišni gospodar bo prispeval po 300 din, tisti, ki so na delu v tujini, pa po 100 nemških mark, V dveh dneh so zbrali okoli 15.000 din, od tega okoli 2.000 mark. Nekaj bodo še sami primaknili iz gasilske blagajne, tako da bo nova motorna brizgalna v Malem logu že letos. Brez dvoma zaslužijo vsi, ki so prispevali denar za skupno stvar, pohvalo in posnemanje. Primer iz Malega loga nam pove, da se lahko uresniči marsikatera akcija - če so ljudje za to. -r Henigman, T. Levstik, R. Oražem in Janez Petek ml. iz Lipovca ter F. Kozina, T. Žagar in Ela Gorše v nadzorni odbor. Predsednik sveta KS je F. Trdan, namestnika I. Kozina, P. Dejak ml., blagajno vodi A. Zbašnik, tajnik je Ančka Lovšin, člani pa Jože Henigman, R. Trdan, Polde Bojc, I. Lovšin, F. Grivec, A. Lavrič, J. Dejak (Lipovec), A. Starc (Ma-koša), J. Pahulje, J. Pogorelc in J. Bojc. - SPREJEM PRI ŽUPANU -Predsednik občine je 3. marca sprejel šestčlansko delegacijo krajevnih skupnosti in organizacij SZDL do-lenjevaškega območja. Delegacija, ki jo je vodU predsednik KS Dolenja vas France Trdan, je predsednika občine in načelnika oddelkov F. Lapajneta in D. Lavriča seznanila z najpomembnejšimi problemi teh krajev. Predvsem gre za uresničevanje sklepov zborov volivcev o iz-{^adnji šolskih poslopij. Dogovorili so se, da bodo letos pripravljeni načrti za gradnjo (temelji že stoje), naslednje leto pa bo se gradnja pričela. Prav tako so jih seznanili s prizadevanji za ureditev avtobusnih postajališč, pokopališča in s problemi komunalnega urejanja kraja. - SKUPAJ - MOČNEJŠI - V zadnjem mesecu dni je bilo v Dolenji vasi dvakrat skupno posvetov*-nje predstavnikov Dolenje vasi, Prigorice in Rakitnice, kar dokazi^ živo zavzetost občanov za ricupno urejanje nekaterih vprašang. Vedno jasneje se namreč zavedlo, da je ▼ slogi moč in da bodo vse tri krajevne skupnosti lahko uspešn^e nastopale, pa tudi bolj učinkovito uresničevšde želje občanov. Prav ▼ najvažnejših zahtevah je nujno krepko sodelovanje vseh krajev in mor^ je prav razdrobljenost in včasih rahlo nesoglasje tudi krivo za počasnejši napredek „Lončke**. Iz tega se je povsem razumljivo porodila ideja o združitvi kr^evnih skupnosti in organizacij Socialistične zveze. Ob morebitnih pomislekih ne bi smeli pozabiti, da je to območje nekdanje občine in da je nada^nji razvoj krajevnih skupnosti prav v močnih skupnostih. Pravilnost tega potrjuje uspešnost nekaterih večjih KS v občini. - AVTOBUS SKOZI VAS -Krajevna skupnost Dolei^a vas bo predlagala podjetju SAP, naj bi delavski avtobusi (ob S.30 in 14.30) vozili skozi vas in ustavljali pred pošto. V tem času se vozi največ ljudi, posebno pozimi pa je težko čakati na prostem na križišču. Šolski avtobus pa že vozi skozi vas. - Javne luči - Prigoričanje bi radi ponoči svojo vas še boli osvetlili. V mislih imajo cesto od pokopališča do Dolenje vasi, kjer Se ni nobene javne luči. Kolikor je to nujno potrebno, KS nima denarja, same želje, najsi so še tako goreče> pa ceste ne morejo osvetliti. Nasprotno je v Dolenji vasi; zaradi pogostih pripomb na „egiptovsko temo“ je Elektro „mrkc“ preprosto odpravilo: odrezali in odnesli so svetilko ng križišču pri Blaževih, češ da je bila kriva za vse dosedai^e prekinitve. Luč zdaj res lepo sveti, samo na tem križišču ne. ORTNEŠKI POROČEVALEC NASI „VSEVEDEŽr* POROČAJO - Ko sem pred kratkim p^ šačU na Velike Poljane, so se mi pridružili naši šolarji iz Ortneka in fta-proč. Pogovorili smo se o tem in onem. T^o sem zvedel najnovejše vesti iz naše doline. Poročali so, da se bodo letos izselile iz Ortneka kar tri družine; da bodo v Ortneku „štacjonski“ dobili fička, kar bo pri-^o prav oskrbnici naše GRMADE; da bodo odšli učenci drugega razreda na vse strani, nekateri v Ljubljano, drugi v Škofljico, tretji pa v Sušje in Ribnico. TaJco se bo število poljanskih učencev občutno zmanjšalo, seveda pa bodo prišli novi, ki ^ jih že vpisujejo. In še druge zanimi- ‘ vosti so mi natresli iz prve roke. Tako sem pomirjen, ker imam veliko dobrega in zanesljivega naraščaja. Ce bi imel čas, bi jih še malo izprašal. Povedali so mi tudi, da imajo sedaj na Praproščah že dva flčka. Je že tako, da danes le tisti nekaj velja, ki ima „fička“ ali kaj podobnega. GRIPA RAZSAJA - Bolj ko se zima odmika in se približuje pomlad, bolj med nami razsaja gripa. Skoro pri vsaki hiši imajo bolnika. Hud mraz, ki se nam je usedel za vrat, in naša nepazljivost, pa je gripa tu. Hujših posledic še ni bUo, rendar je nevarnost velika, posebno za naše najmlajše in starejše, ki so n^bolj občutljivi KUHARSKI TECAJ - Slemend skrbijo za vsestransko izobrazbo. S. februarja so se gospodinje in dekleta Gregorije začele izpopolnjevati v sodobni kuharski umetnostL TeČ£y bo trajal teden dni, ob koncu pa bo tudi razstava raznih kuharskih umetnij. Voditeljica tečaja je Danica Cva-rova, ki je znana pedagoginja naših gospodinj. V. P. MAMICAM V CAST — Tudi veli* kopoljanski pioniiji naše Šole so pripravili skromno slovesnost svojim mamicam za praznik dneva žena. S tovarišico učiteljico so naštudirali prijeten in prisrčen spored v pesmi in besedi, ob koncu pa je pogumno nastopil s pesmico še mali Tomi, ki bo šel letos v malo šolo. Skoda je le, da na proslavi ni bilo zastopnikov vaških organizacij. RE5ET0 v desetih minutah dvanajst žensk! Nezaslišano, kako naše cestno podjetje slabo posipa ceste!!“ Samo o tem se govori Asfalt bo v Adlesiče prinesel življenje, o tem ni dvoma — Do turizma ni več daleč, toda... PREDAVANJE V DRAGATUŠU V Dragatušu so imeli po občnem zboru Rdečega križa zanimivo zdravstveno predavanje: dr. Slamay iz Črnomlja je govoril o .rakastih obolenjih, predavanje pa je bilo spremljano s številnimi diapozitivi. Tokrat so izvolili tudi novo vodstvo organizacije. Predsedniško mesto-so ponovno zaupali Francki Bahoijevi, v odboru pa je več kot polovica novih članov. Zmenili so se, da bodo zaslužne krvodajalce nagradili 5. maja, za krajevni praznik. ADLEŠlCl: MANJ UUDI Na matičnem uradu v Adlešičih so lani zabeležili 15 porok, 16 rojstev in 17 smrti. Vseh prebivalcev je bilo 1169. Število prebivalstva občutno pada, poleg tega kažejo podatki, da prevladujejo starejši ljudje. Nad 60 let starih je kar 268 ljudi, med 46. in 60. letom jih je 344, do 15. leta starosti pa je 219 otrok. Leta 1962 je bila slika o gibanju prebivalstva povsem drugačna, predvsem pa je bilo tedaj 262 ljudi več. Mlajša in za delo sposobna delovna sila se izseljuje v večja mesta, medtem ko za inozemstvo na tem območju ni dosti zanimanja. Ce že kdo gre v tujino delat, gre navadno samo za eno sezono. NITI ENA ŠOLA UREJENA Na vsem območju občine Črnomelj ni niti ene šole, ki bi bila \ire-jena, kot zahteva sodoben pouk. Vi-niška šola je že 15 let v gradnji, črnomaljska osemletka pa je bila že ob otvoritvi pretesna. Se hujše težave imajo na podeželskih šol^ Kaj bo takrat, ko bo uvedeno celodnevno bivanje otrok v šoli. ko še za reden pouk ni dovolj prostora? V vsej občini niti ena šola nima urejene jedilnice, prav tako vsem podeželskim osemletkam manjkajo telovadnice. Ob vsem tem ugotavljajo, da so prelomni pri najemanju posojil. Medtem ko Črnomaljci sku^jo s 500.000 dinarji zgraditi stavbo ali opraviti popravila, se drugje s 5 milijoni spuščajo v gradnje. Kdor več pričakuje, bo razočaran V občinskem proračunu bo predvidoma več denarja, toda večje in nove so obveznosti — Ni pričakovati, da bi bil kdo lahko zadovoljen Ce greš v gostilno, bife ali v zasebno kmečko hišo, se vsi pogovori sukajo okrog asfaltne ceste, ki je bila Adlešičem zagotovljena z nedavno sprejetim občinskim programom javnih del. Ljudje se zavedajo, da jih čaka novo življenje. Začenjajo pot turizma, obenem bo več možnosti za zaposlovanje v industriji. Zdaj se zaradi slabih cest mnoga podjetja izogibajo organizirati prevoze. Krajevna skupnost meni, da ne smejo nepripravljeni dočakati asfalta. Trden namen imajo že letos začeti z urejanjem kopališča ob Kolpi. Del zemlje je že odkupljen, z nekaterimi lastniki se še pogajajo za Cene v Metliki in Črnomlju v trgovini „Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so veljale pretekli teden naslednje maloprodajne cene: Metlika Črnomelj (cena v din za kg) Ponavlja se stara pesem, da sestavljale! črnomaljskega občinskega proračuna ne pridejo skupaj z dohodki in izdatld. Že več let kaže praksa, da so potrebe veliko večje od možnosti. Kaj se obeta letos, so izvedeli odborniki na zadnji seji iz pojasnila Martina Tomca, tajnika občinske skupščine. Po zveznih predpisih se smejo prispevki, kijih pobira proračun, povečati največ za 10,8 odstotka glede na lani dosežene dohodke. Tako se bo v letošnjem proračunu skupaj s sredstvi za temeljno izobraževalno SESTANEK IN PREDAVANJE Krajevna organizacija RK na Vinici je imela občni zbor ob nekoliko manjši udeležbi kot običajno, udeleženci pa so bili veseli zanimivega predavanja o bolezni srca in ožilja, ki ga je imel zdravnik črnomaljske garnizije. Organizacija je bila zelo delavna, saj so imeli lepe uspehe pri zbiranju krvodajalcev kot tudi pri zbiranju hrane za šolsko kuhinjo, pri organiziranju pomoči za prizadete v elementarnih nezgodah ter v skrbi za ostarele in siromašne občane. Člani odbora RK so sprejeli tudi sJdep, da bodo za 8. marec obiskali in obdarili nekaj starejših in osame- lih žensk. F. P. NAGRAJENA POŽRTVOVALNOST Na zelo dobro obiskanem občnem zboru RK v vasi Tribuče so svečano podelili tudi značke najbolj zaslužnim krvodajalcem. Zlato značko je dobil Jože Kozan iz Tribuč 51,'ki je že 11-krat daroval kri, srebrne značke pa so dobili: Katica Vrane-šič, Frida Vraničar, Vinko Horvat in Alojz Prijanovič. Ta vso vas je bil to velik dogodek, nagrajence pa-so nagradili z obilnim ploskanjem. v tovarniško razprodajo smo ponovno prejeU kvalitetne moške obleke iz stoodstotnega kamgama po 495 din. Priporočamo vam tudi ogled najnovejših modelov ženskih poDUadnih plaščev ter novih vzorcev metrskega blaga za ženske letne bluze in obleke. OeleieUsfih^ ČRNOMELJ ČRNOMAUSKI DROBIR SPET SO SE IZKAZALI - 2. marca je 41 krvodajalcev iz črnomaljske občine darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji. Prijave so zbirale krajevne organizacije Rdečega križa, največ odziva pa je bilo iz Gribelj in Tribuč. KORISTEN SEMINAR - V soboto, 13. marca bodo v Črnomlju organizirali seminar za člane odborov za splošni ljudski odpor pri krajevnih skupnostih. Taki odbori so bili lani ustanovljeni i^vsod na terenu, razen v Butoraju in na Pre-loki. Na seminarju bodo poleg vloge teh odborov in sedanjih nalog obravnavali še politični položaj v Evropi ter organizacijo splošnega ljudskega odpora v domači občini. KONJACIJA bo BOUE UREJENA - Sedanje grobišče konjačije v Vranovičih je polno, zato bodo uredili novo. Zgradili bodo večjo jamo med Zastavo in Vranoviči, nedaleč od Črnomlja, vendar bo novo grobišče bolj oddaljeno od glavne ceste in naselij. skupnost predvidoma nabralo 7,745.971 din, nekaj nad 200.000 din je ostalo od lani, dobrih 580.000 din pa bo, kot računajo, znašala republiška dotacija. Številke so videti kar lepe, če ne bi v isti sapi morah že odštevati. Po določenih merilih bo treba 1,400.000 din odriniti za potrebe šolstva in izobraževanja, razen tega bo moral proračun kriti nove obveznosti, kot je prispevek Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v znesku 270.000 din za kmečke zavarovance. Neporavnanih obveznosti pa je že zdaj za 350.000 dinaijev, Rkzen tega visi občini nad glavo še dolg za gradnjo kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Pogodba o sofinanciranju je bila podpisana že leta 1966, a doslej še nobeno leto ni bilo mogoče v te namene odriniti niti dinaija. Letos bodo morali plačati vsaj del dolga, ki znaša s^pno 573.940 din. Uporabniki proračuna so že sporočili svoje potrebe in želje, toda spet nekateri preveč pričakujejo. Nihče ne očita, da načrti posameznih dejavnosti niso realni, toda jasno in glasno so povedali vsem, da kaj več, kot so dobili lani, ne bo kje vzeti. Stabilizacija je potipala tudi občinske proračune, eden njenih ukrepov pa je omejevanje potrošnje. Letošnji občinski proračun bodo odborniki sprejeli še pred koncem marca. cvetača — 4,50 krompir 0,75 1,40 korenje 4,35 - repa - kisla — 3,50 radič — 9,20 solata - endivija 4,45 - zelje 2,85 — zelje — kislo 3,35 3,00 fige - suhe 6,80 - hruške 6,10 5,50 jabolka 4,15 - limone 5,60 - pomaranče 5,10 5,45 banane — 3,50 jajca - kos 0,60 - ananas 8,30 8,20 BRIZGALNO ČAKAJO Adlešički gasilci so lani za novo motorno brizgalno zbrali med prebivalstvom od Marindola do Bednja 13.000 dinaijev. Nekaj je k temu primaknila še občinska gasilska zveza, tako je motorka že naročena. V zbiralni akciji so se vaščani izredno izkazali. Vs^ je dal. kolikor je mogel, zgodilo pa se je, da so celo socialni podpiranci od 700 din mesečne podpore prispevali za br^al-no 200 din. Na vsem območju je samo 5 ljudi odklonilo prispevek. Bodo zmogli še dva asfaltna kraka? v Tribučah so složni, to se pozna pri vseh vaških akcijah — Za letos ima krajevna skupnost nove načrte — Kaj nameravajo, je povedal v pogovoru predsednik krajevne skupnosti Anton Milek NOV FRIZERSKI SALON - V Ulici 21. oktobra v Črnomlju je v prostorih bivše pisarne podjetja ZORA odprlo nov frizerski lokal za ženske črnomeljsko Brivsko-frizer-sko podjetje. Lokal je bil v tem delu mesta zares potreben, v lepo urejenem salonu pa so prvi dan obetali strankam brezplačno friziranje. VIDETI JE, da so bile tovarišice v Črnomlju deležne precejšnje pozornosti; v trgovinah so moški pokupili veliko čokolad, bonbonier, spominkov in cvetja, kolikor ga je bilo dobiti. 8. marec je zares postal praznik, ki mu nihče več ne odreka veljave. PREVEC STRANK ALI TESEN LOKAL? V bifeju poleg tržnice je zlasti ob uradnih dneh taka gneča, da stranka komaj pride skozi vrata. Lokal je vedno dobro obiskan, že dolgo pa je očitno, da je pretesen. Ce bi se ljudje imeli kje gibati, bi bilo prometa gotovo Še več. Krajevna skupnost Tribuče je mlada, živi ob skromnih sredstvih, pa vendar uspehi dela niso tako majhni. — Tovariš predsednik, kako sc lotevate vaških del, kot so popravila poti, če je denarja premalo? „Prostovoljno delo v naši vasi ni preteklost iz leta 1946, temveč delovna metoda, ki je še dandanes v rabi. Na ta način smo pred štirimi leti zgradili gasilski dom. — Kaj boste delali letos? „Računali smo na gradnjo vodovoda kot največjo akcijo, toda strokovnjaki odsvetujejo. Četudi bi na- Kmalu nadaljevanje Kakšen je sedanji gospodarsko-politični položaj po stabilizacijskih ukrepih, je pred kratkim skušal oceniti občinski sindikalni svet v Črnomlju. Osnova za razpravo je bil referat predsednika ObSS Jožeta Kolenca, toda mnenja so bila zelo različna. Malo je bilo govora o razmerah doma in pometanju pred svojim pragom, več pa o stabilizaciji in njenih posledicah nasploh, pri čemer nekateri' niso bili skopi s kritiko. Na prihodnjem zasedanju so sklenili biti bolj konkretni. Razpravljali bodo zlasti o politiki nagrajevanja in o osebnili dohodkih, kakor o načrtih za ustalitev v posameznih podjetjih. peljali cevi, vode ne bi imeli, ker je rezervoar previsoko. Namesto tega bomo popravljali ograjo na pokopališču, še večje delo pa se obeta z gradnjo dveh asfaltnih priključkov od odcepa proti Adlešičem do vasi. - Menite, da boste vse to zmogli? „Krajevna skupnost se bo zavzemala, da bi vas sprejela poleg občinskega še dodatni samoprispevek za ta dela. To ni nič novega za nas in najbrž ne bo večjih težav.** - Kakšno je sicer življenje na vasi? Ob kmečkem delu ne bo lahko prevzeti še precejšnjega družbenega bremena z gradnjo ccste in ograje. „V vasi je okrog 60 hiš. Redka je ^ tista, ki ne bi imela nikogar v službi. Pomanjkanja ljudje res ne trpijo, pač pa so z delom hudo obremenjeni. Starejši kmetujejo, kolikor morejo, mlajši jim pomagjyo popoldne, ko pridejo iz služb. Ce ob tem ljudje še prostovoljno delajo v skupnih akcijah, je to zanje res žrtev. Vas pa je složna in tako se z dobro voljo vse naredi.** - Tribučani so pred leti večkrat nastopali. Zdaj ni slišati, da bi prirejali igre. Zakaj ne? „Televizija je dramsko skupino največ izpodkopala. Dokler ni bilo te zabave, smo radi igrali, zdaj se v gasilskem domu zbiramo ob televizorju.** Se krajevna skupnost z drugimi organizacijami razume ali trobite vs^ v svoj rog? „Naša vas je dokaj složna pri vseh načrtih za napredek, prav zato smo že in še b<5mo uspeli.** R. B. ceno. Potrebujejo pol hektara zemlje .za ureditev parkirnih prostorov in obrežja za kopalce. Kako bo z gostinstvom, ko bo kopališče že urejeno, še ne vedo, zaenkrat pa bo krajevna skupnost poleti odprla „šwk“, kjer bodo gostom nudili vsaj pivo, sokove in sendviče. Morda bodo kdaj pa kdaj spekli tudi odojka ali jagenjčka kot so videli v Poa-^ zemlju. 1 Hkrati z urejanjem obrežja Kolpe se bodo lotili tudi olepševalne akcije za čim lepšo ureditev kraja. Radi bi uredili še cestno razsvetljavo. Zadnja leta, ko ni bUo nobenega vidnejše^ napredka, so ljudje kar otopeli od kmečkih skrbi. Ni se jim ljubilo postavljati rož na okna ne urejati okolice hiš. Cesta jim vliva novo upanje na boljše čase. Ce se bodo varani res zavzeli za turizem, pri čemer pa ni dovolj, če sodeluje le nekaj-posa-meznikov, Adlešič čez pet let ne bo lahko spoznati. PRESENEČENJE V ISKRI V počastitev dneva žena so v ko-tektivu semiške Iskre 6. marca organizirali uspelo akademijo, na kateri so nastopili ženski pevski zbor, pev< ski kvintet gimnazije Črnomelj, solist na harmoniko Igor S^e, solistka na kitaro Bogdana Benčič, pevski duet Štefka Grahek in Marjanca Grdiša ter novo ustanovljeni instnir mentalni ansambel tovarne. Program^ je bil res dober, za ples in zabavo pa’ je poskrbel ansambel pod vodstvom Braneta Podgornika. F. Z, Smo se tako zmenili? z željo, da bi v drugi polovici mandatne dobe občinskih odbornikov in poslancev sodelovanje bolje potekalo, se bo volilna komisija pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju lotila analize o dvoletni dejavnosti izvoljenih ljudi. Ugotavljajo namreč, da nekateri odborniki kažejo kaj malo zanimanja za delo občinske skupščine, prav tako za želje .svojih volivcev na terenu. Posamezniki se ne udeležujejo niti vaških sestankov, nekateri, pa si privoščijo celo odsotnost na zboru volivcev. Precej pripomb je tudi na sodelovanje z večino poslancev. Zlasti delovne orgaiiizacije imajo z njimi premalo stikov, pa tudi občinska skupščina in družbe-no-politične organizacije bi jih rade češče videli v svoji sredi, S tem v zvezi se bo začelo tudi stalno evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance in za druge voljene funkcionarje v občini. Trdno so odločeni v prihodnje zaupati tako važne funkcije samo ljudem, ki bodo pripravljeni delati ves čas mandantne dobe ne pa samo ne-Tcaj mesecev po izvolitvi. »Tako je pa na vasi...« Ivanka Jaketič, predmetna učiteljica telesne vzgoje v Dragatušu, je zaskrbljena — Kaj, se bo podrl strop v zadružnem domu? Trije Dragatušci, ki so tekmovali v Črnomlju na kvizu znanja iz NOB, Cvetka Fink, Zvonko Žepič in Miran Perko, so od 6 možnih točk dosegli 4 (Foto: R. Bačer) DragatuŠka osnovna šola je bila zgrajena šele 1962, toda za današnje razmere v šolstvu ne ustreza več. Mimo tega, da šola nima prostorov za kabinetni pouk, kar sploh smatrajo za iluzijo, ni prostora za shranjevanje učil, ni kuhinje in jedilnice, predvsem pa pogrešajo varni prostor za pouk telesne vzgoje. V najhujši zimi raje telovadijo na prostem, kot bi se izpostavljali nevarnosti. O tem je povedala Ivanka Jaketič: „Na naši šoli imamo 214 otrok. Vsa leta smo za pouk telesne vzgoje uporabljali dvorano v zadružnem domu. Grajen je bil takoj po vojni z udarniškim delom, zdaj se kažejo pomanjkljivosti. Ker pri gradnji ni bilo pravih strokovnjakov, ni bilo pravega gradbenega materiala, so zdaj strokovnjaki ugotovili, da je dvorana neprimerna za vadbd, ker se lahko vse skupaj podre. Strop je že nagnjen, skozi streho teče, prostor je razen tega mrzel, vlažen in teman. Ker se bojim nesreče, smo tudi pri -5 stopinjah raje na prostem.** - Kako uresničujete učni načrt, če so razmere take? „Ne morem ga. Ni niti pravega orodja. Pogoji dela so nemogoči. Kljub tem« imajo naši učenci veliko volje za športno udejstvovanje. Za razna med-šolska in občinska tekmovanja so pripravljamo na svoj način, vseeno smo že večkrat uspeli. Naši učenci so v malem nogo- metu dosegli prvo mesto, če-rav;io imajo njihovi vrstniki v mestu veliko boljše pogoje za vadbo.** - Kaj torej predlagate? „Naš kolektiv sc zavzema za gradnjo telovadnice pri šoli. Ker je v naši občini še več podeželskih šol s podobnimi težavami, bi sc morali enkrat zavzeti in postopoma graditi telovadnice. Začeti pa je treba tam, kjer je najbolj nujno.** R. B. S i I I J V DOLENJSKI LIST Št. 10 (1093) ★★ — 11. marca 1971 Stran uredila: RIA BAČER Krik in vik moti ljudi Iz hiše Martina Kočevaija v Rosalnlcah se v nočeh večkrat sliši vpitje in iaičanje. Vaščani so vznemirjeni, radi bi pomagali, a si nihče ne upa vmešavati se. Dobro vedo, za kaj ^e. Gospodarje dober, kadar je trezen, opit pa ima navado razdajati. Vse nažene od hiše, ženo je večkrat že hudo pretepel, čeravno samo ona nosi denar k hiši. Tri otroke imajo, ki morajo vse to prenašati, četudi se oče navadno nad njimi ne znaša. Stari oče pa je že moral od hiše hudo tepen. „Nekdo naj ukroti razgrajača," prosijo ljudje vaškega odbornika, ta pa je željo vaščanov javno povedal pred občinsko skupščino v Metliki. Kaj bo zdaj? Socialna služba gotovo ne bo odrekla posredovanja, toda učinkovitih ukrepov zoper nasilne alkoholike nimamo. Žal! Martinu Kočevarju gre javna sramota, če je še toliko priseben, da se je bo zavedal in da bi ga ^Jahko ganila. Sindikat za najmanjši zaslužek 900 dinarjev Vsega je v občini Metlika še 278 ljudi, ki so lani zaslužili poprečno pod 800 din člani občinskega sindikalnega sveta v Metliki in predsedniki osnovnih sindikalnih oiganizacij so 24. februaija ocenjevali nedavne občne zbore, sprejeli so načrt za novo delovno obdobje ter razpravljali o flnančnlh zadevah in kadrovskih spremembah v predsedstvu ter komisijah. Občinsko sindikalno vodstvo je sprejelo več sklepov, med katerimi je najvažnejši ta, da se bo sindikat zavzemal za 900 din najnižjega osebnega dohodka pri doseganju polnih norm v podjetjih. Po tabeli, priloženi gradivu za sejo, kaže, da gre za precejšnje spremembe delavcem v prid, saj sedanja slika o zaslužkih ni preveč ugodna. Metliška BETI ima s poprečno 718 zaposlenimi še 161 ljudi z zaslužkom pod 800 din, v KOMETU, kjer je zaposlenih okoli 277, imajo 81 takih ljudi, v Komunalnem podjetju s poprečno 119 zaposlenimi jih je 24. Drugje gre le za posamezne primere, medtem pa v OB 90-LEn:Tsrici štefaničeve mame Razmeroma čila, toda strta Kajstarejša Drašičanka, ki je Izgubila itiri sinove, je dobila kopico iskrenih voičll 20. februara 1881 se iev Drašičih rodila Marija Ste-fanič. S 23 leti se je poročila, imela je 9 otrok, toda živi sta samo dve hčerki in sin v daljnji Ameriki. Usoda najstarejše vaščanke ni bila dosti drugačna od usode njenih vrstnic, le da je še več pretrpela. Zadnja vojna je bila zanjo najhujše gorje. Poleti 1942 so štiije njeni sinovi med prvimi Drašičani odšU v partizane. Živela je v strahu zanje, njen dom pa je bil vedno široko odprt partizanom. Z bojišč so prihajale žalostne vesti. Že leta 1942 je njen Ivan padel v okolici Mirne. V boju pri Stopičah je Jože 1944 hudo ranjen padel v roke belogardistom. Po hudem mučenju je umrl. Tone je bil borec Cankarjeve brigade. Ob koncu vojne se vrnil domov, toda ves obratu NOVOTEKS, pri podjetju METLIKATRANS, pri MERCATORJU in še kje drugje tako nizkih zaslužkov nimajo več na plačnih listah. Predlagali so še, naj se delitvena razmeija pri osebnih dohodkih gibajo v razponu 1:5 v posameznem kolektivu, medtem ko obširne stanovanjske problematike tokrat niso fobije načeli. Preveč je težav, ki jih je treba temeljito pretresti, zato bo o tem govor na marčevem zasedanju, posvečenem predvsem temu vprašanju. ODKUP MLEKA RAHLO UPADA Lani je bilo na območju Kmetijske zadruge Metlika odkupljenih 519.000 litrov mleka, odkup pa je v primeijavi z letom 1969 mdo nazadoval. Del radoviškega področja je pri odkupu izpadel, ker so bile oddane količine mleka premajhne, da bi se zanje izplačalo obdržati prevoz. Kaže, da se bo zadeva spet obrnila s spremenjeno ceno mleku, ki bo za 10 par vi^a. Kljub temu, da odkup mleka ni tak, kot bi želeli, v MetliU pomanjkanja še ne občutijo. mm - Kdor ne veijame, da so komunalci zares postavili avtobusne čakalnice, se lahko prepriča na fotografiji. Posnetek je z avtobusnega postajališča v Lokvici. Zune še ni konec, zato bo potnikom prihranjeno precej mokrote, ki so jo zdaj ob čakanju užili pod milim nebom (Foto: Ria Bačer) v METLIŠKI KMEITUSIKI ZADRUGI: »Kolektiv si nima kaj očitati« Izgube lani ni bilo, pač pa je manj ostalo za sklade — Če ne bi izboljšali osebnih dohodkov, bi sposobni kadri odpovedali službo Za dobrih 22 milijonov dinarjev celotnega dohodka so v letu 1970 ustvarili v metliški zadrugi. Po pokriju vseh stroškov je ostalo za sklade 457.600 din. Uspeh poslovanja je bil po prometu boljši kot v preteklem letu, vendar je ostanek dohodka manjši. J® bolan in leta 1950 ga je pobralo. Četrti sin Rudi je po vojni prevzel gospodarstvo, ker je tudi oče med vojno umrl. Rudi je bil materino zadnje upanje. Bilje delaven doma in v organizacijah, toda pri obnavljanju gospodarskega poslopja se je 'smrtno ponesrečil. V materino srce se je zarezala globoka rana, ki je čas še ni izbrisal. Zdaj živi s snaho in dvema vnukoma na domačiji, V tolažbo sta ji hčerki, ki radi prihajata na obisk, kadar jima dopušča čas. Kljub preslanemu trpljenju je Stefani- čeva niama pri devetdesetih letih še čila. Ima odUčen spomin, opravlja pa tudi lažja gospodinjska dela. Cesto pravi, da ji prihajajo v spomin dogodki iz zadnje vojne in podobe izgubljenih sinov. Jubilantki so poleg domačih in sovaščanov čestitali tudi predstavniki vaških organizacij iz Drašič ter delegacija iz Metlike. Vesela je bila pozornosti in skromnih daril, toda izgube štirih sinov še ni prebolela. IVANKA MATJAŠIČ Vzrok? Lani so morali osebne dohodke zvečati za 20 odstotkov, sicer sposobni kadri ne bi bili več pripravljeni ostati. Več let sg delali za veliko m^jše' osebne d<|hcdke kot njihovi kolegi z enako strokovno izobrazbo v drugih delovnih organizacijah, razumljivo pa je, da v nedogled niso bili pripravljeni čakati boljših časov. Zadruga, ki ima s priključeno mesarijo vred še lepe razvojne načrte, si ne more privoščiti i^be najboljših članov kolektiva. tfVse delovne enote so poslovno leto 1971 končale donosno, razen strojnega parka v lastni proizvodnji, kjer je nastala manjša izguba. Še mesarija, ki je bila julija priključena Delavci so obljubili Sindikat in vodstvo podjetja v KOMETU so se pogovorili z delavci, ki najmanj zaslužijo Nino Petrič, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Metliki, si precej obeta od nedavnega razgovora v podjetju KOMET. Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so sklicali pogovor z zaposlenimi, ki zaslužijo manj kot 800 din na mesec. Razpravljali so o vzrokih za tako majhno storilnost. Ugotavljajo namreč, da bi ob doseganju polnih norm lahko vsak zaslužil okrog 870 din, toda nekaterim delo ne gre in ne gre izpod rok tako, kot bi želeli v podjetju. Več mladih delavk ima težave, ker morajo po Ura zamujena ne vrne se nobena Dolgo sč je kuhalo v Slamni vasi, rezultat pa je ta, da so konec lanskega leta odstopila vodstva nekaterih vaških organizacij, občinski odbornik Milan Vraničar pa tudi noče več slišati za funkcijo. Bržkone bo treba razpisati nadomestne volitve, s tem pa bodo stroški, če že drugega ne. Kaj je v ozadju spora? Pred leti so vaščani gradili vodovod. Krajevna skupnost je pri tem največ delala, ko je pridobivala ljudi za delovne akcije in finančni prispevek. Takrat so se zmenili, da vodovoda ne bo imel, kdor ne bo sodeloval Tako je držalo. Hiša, na katere zemljišču so postavili rezen’oar, je bila takrat odločno proti vodi, lani pa je v njej star možak ostal sam in brez vpde ni mogel. Od hiše do hiše je hodil sam ter zbiral podpise ljudi, s katerimi je bil v dobrih odnosih. Tako je prišel na komunalno podjetje, predložil vaške podpise in naredili so priključek vodovoda. Vsa vas je tedaj završala! Nihče ni vprašal krajevne skupnosti, akcija je šla mimo odborniJca. Še ne bi bilo toliko hude krvi, če ne bi vmes jezikal še gospodarjev sin, ki ima v Novem mestu dobro službo. Ko je bila vas tako razdeljena v dva tabora: na tiste, ki so podpisali možaku za vodovod, in tiste, ki niso za to nič vedeli, je odstopil občinski odbornik, hkrati predsednik gasilskega društva in blagajnik SZDL. Odstopila sta predsednik vaške organizacije ZZB NOV ter predsednik krajevne skupnosti. Tu se začenja drugi del polomije. Namesto, da bi s pomočjo občinskih družbe-no-političnih organizacij in občine nesoglasja uredili takoj, so pustili, da se je kuhalo naprej še tri mesece. Zdaj je, kar je! Konec koncev bo moral naknadno narejeni priključek nekdo plačati, to zahteva vas. Iz primera v Slamni vasi pa lahko potegnemo nauk, kot je dejal Martin Črnugelj, odbornik občinske skupščine na zadnji seji: „V bodoče vaške spore razčistimo prej, preden pride do takega poloma in razcepljenosti vasi. “ RIA BACER N N N N N N 5 N S > službi trdo delati kot podnajemnice pri svojih gospodinjah, nekatere spet obremenjuje delo na kmetiji. Vse to izčrpava delovno moč, pozna pa se tudi pri uspehu celotnega kolektiva. Zanimiva je tudi druga ugotovitev, da zaposlene ženske, ki živijo v urejenih razmerah, zaslužijo tudi po 1.500 din. Zadnje čase so zaposleni iz bolj oddaljenih krajev precej na boljšem, ker je podjetje nabavilo manjši avtobus, s katerim prevažajo svoje ljudi do delovnega mesta. Na pogovoru z vodstvom sindikata in predstavniki Kometa so delavci obljubili, da bodo prizadev-nejši. Vsakdo z majhnim zaslužkom je dobil Še eno možnost pokazati, kaj zmore. Ce pa delavci besedo ne bodo držali, bo treba razmisliti o premestitvah na druga delovna mesta, kajti tudi podjetju ni vseeno, kako so stroji izkoriščeni. Na sestanku so sklenili še, da bo imel predsednik sindikalne organizacije Janez Horvat na razpolago eno uro na teden med delovnim časom za pogovor z delavci. POSVETI PO TERENU Koordinacijski odbor za organizacijo vsesplošnega ljudskega odpora v metliški občini je imel po vseh krajevnih skupnostih na terenu posvete s krajevnimi odbori za organizacijo vseljudske obrambe. Obravnavali so nalogo odborov na vasi in delo, ki jih čaka v bližnjem obdobju. PODZEMELJ: CIMPREJ ASFALT! Na zboru volivcev in hkrati krajevni konferenci SZDL, ki je bila konec februarja, so govorili največ o vodovodu. Radi bi zgradili zbiralnik na Kučerju, od tam pa vodo razpeljali po posameznih vaseh. Prav tako so občani postavljali zahtevo, da se čimprej asfaltira cesta vsaj do podzemeljskega kopališča, kjer je vsako poletje več kopalcev. Na tem sestanku so prav tako načenjali lastninske odnose za zemljo na Kra-sincu, ki jo je pred leti KZ Črnomelj odvzela, zdaj pa ni dobro vzdrževana. zadrugi, je konec* leta izkazala 130.000 din dobička. Zaradi zamrznitve cen od oktobra dalje je poslovni uspeh dosti manjši, kot bi bil ob normalnih cenah. Skromnega dobička, ustvarjenega v lanskem letu, kolektiv ne bo delil med osebne dohodke, pač pa bo šlo vse v sklade. Veliko breme so si naložili z dograditvijo klavnice, obnoviti pa morajo tudi strojni park. Kot je izjavil direktor zadruge inž. Gačnik, je kolektiv z uspehom še kar zadovoljen. „Dali smo vse od sebe in ne moremo si očitati, da smo kjerkoli razmetavali. Povsod smo uvedli varčevanje. Stabilizacijski ukrepi so zadružni kolektiv pošteno potipali, zlasti v mesni proizvodnji. Medtem ko cene živine sproščene, so cene mesu zamrznjene. Bela Krajina ima v Slo veniji najnižje maloprodajne cene mesu, medtem ko se na tem območju živina najdražje plačuje. Zaradi tega dela klavnica zadnje štiri mesece z izgubo. Delno rešitev pričakujejo od podpisa sporazuma o enotnih cenah za govedo, meso in mleko, ki ga predlaga Gospodarska zbornica. Tako bo mogoče uskladiti prodajne cene mesu in mleku. Prav v Metliki pa bodo tudi po podpisu sporazuma težave, ker so na obmejnem področju. Hrvatje^ namreč takega sporazuma nočejo priznati^ Ta^o bo tostran Kolpe ena, na drugi strani pa druga cena. Morali bodo hiteti Pred kratkim imenovani iniciativ-m odbor za ustanovitev teme^ne kulturne skupnosti v metliški občini bo moral pohiteti s pripravo potrebnih ustanovnih aktov, da bodo lahko skupnost sklicalL V iniciativnem odboru je 11 članov. Poleg predsednika Tonija Gašperiča so v odboru še: prof. Jože Dular, Nino Petrič, Slavo Orlič, Ivica Radovič, Slobodan Udovičič, Milan Kočevar, Dragica Nenadič, Stanko Fux, Silvo Mihelčič st. in Cvetka Jagodič. OBISK V SZDL 3. marca sta obiskala Metliko Stane Repar in Primož Pohleven, predstavnika republiške konference SZDL. S predstavniki metliškega izvršnega odbora občinske konference SZDL^ in vodstvi drugih družbeno-političnili organizacij sta razpravljala o evidentiranju za možne odbornike in poslance, obravnavali so kadrovsko politiko in financiranje dejavnosti SZDL. V DRAŠICIH ODKLANJAJO FUNKCIJE Ko so v Drašičih na krajevni konferenci SZDL izbirali novo vodstvo organizacije, jih je več zapovrstjo odklonilo funkcije. Nihče noče biti predsednik, tajnik in blagajnik, ker se ljudje bojijo očitka, da niso uresničili vaških načrtov. V glavnem gre za asfaltiranje ceste do Drašič, za katero so vaščani zbrali velik prispevek, vendar gradnje ni mogoče začeti, ker še ni soudeležbe s posojili. V vasi prihaja do nesoglasij, potegujejo se za prednost v občinskem programu javnih del, toda sklenjeno je bilo, da prednostnih gradenj ne bo določenih, ker bodo gradili to, kar bo najprej doseglo soudeležbo drugih investitorjev. BO PREJ KOGA POVOZILO? Z znaki, ki označujejo varnost prometa na cestah, pri nas ni vse v redu. To je bilo že večkrat slišati, odbornik iz Lokvice pa je to tudi dokazal. Pred letom dni je prosil za postavitev prometnega znaka pred avtobusno postajo na odcepu ceste, kjer naj bi voznike motornih vozil opozorili, da gredo tam otroci čez cesto, to^ znaka še ni. Zdaj je vprašanje, če bo moralo prej koga povoziti, da bo postavitev znaka do utemeljena. iovolj ODBOR ZA KMEČKO OHCET Občinska skupščina je na zadnjem zasedanju konec februaija imenovala v osrednji odbor za organizacijo dela kmečke ohceti, ki bo v Metliki 28. maja, vrsto uglednih Metličanov. Odbor bo vodil inž. Ivan Kostelec, podpredsednik občinske skupščine, pri delu pa mu bodo pomagali predstavniki družbe-no-poUtičnUi organizacij in direktorji podjetij. Poleg osrednjega odbora je bilo imenovanih še 7 pododborov. DOLENJSKI LIST SPREHOD PO METUKI OSNOVNA SKUPNOST GLASBENE MLADINE Bele krajine je 1. marca za šolsko mladino organizirala v Ljubljani obisk Foersterjeve opere „Gorenjski slavček**. Medtem ko so šli učenci črnomaljske občine v Ljubljano z vlakom, so sc čez Gorjance odpeljali trije polni avtobusi iz Metlike, Podzemlja in Suhorja. Tem so se pridružile še učenke poklicne šole BETI in nekateri naraščajniki metliške godbe. Za 143 mladih ljudi je bil obisk ljubljanske Opere lepo doživetje. SESTANEK PRIPRAVLJALNEGA ODBORA za organizacijo tu-ristično-folklorne prireditve ,JCmeč-ka ohcet*' (prevoz nevestine bale) je bil 4. marca v Metliki. Prisostvovali so mu še člani glavnega organizacijskega odbora iz Ljubljane, zastopnik glavnega pokrovitelja prireditve, to je pivovarne Unioll in pa člani društva „Bela krajina** iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi fibnski režiser Jane Kavčič, ki bi uskladil ves potek prireditve. Nekateri metliški pododbori, zlasti za izdelavo scenarija in propagando, so že začeU delati. MESTNA ORGANIZACIJA RDECEGA križa je imela prav isti večer redni letni občni zbor, na katerem so bili navzoči seznanjeni z delom društva v preteklem letu in je bil narejen načrt za tekoče leto. Izvolili so tudi člane odbora, ki bodo na prihodnji prvi seji konstituirali upravni in nadzorni odbor. Doslej je društvu predsedovala Marica Vergo-tova. Občni zbor je lepo dopolnilo predavanje dr. Željka Bošnjaka, ki je zbranim - prevladovale so žene — govoril o raku na dojkah in maternici. TUJSKE SOBE BO TREBA V METLIKI na novo oceniti oziroma kategorizirati. To naj bi opravila posebna komisija, v kateri naj bi bil tudi zastopnik metliškega gostinskega podjetja. Letos pričakujejo v Metliki nekoliko več gostov, zlasti ker bo urejeno metlico kopališče na Kolpi in tudi cesta do podzemeljskega kopališča bo do poletja asfaltirana. TUDI PLATO IN PARKIRNI PROSTOR na methški Veselici nameravjo asfaltirati. S tem bi izginil peščeni drobir, ki se melje pod kolesi vozil in nogami gostov. Prostor naj bi bil urejen do sredine maja, ker predvidevajo, da bo na Veselici glavna zabava po prevozu bale na letošnji „Kmečki ohceti**. metliški tednik agrotehnika VAM NUDI IZ SVOJIH KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ %k.v: aaiaMw***^ ....."'"'"'T**^ ; -r ; • s y ^ — specialne samonaidadalne prikolice MENGELE za seno in svežo krmo — specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE, nosilnosti od 2 do 4 tone — specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE s pogonsko osjo, izdelano specialno za hribovite predele CENE: Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri: »AGROTEHNIKA«, export-import LJUBLJANA, Titova 38 Agrotehnika, poslovalnica Celje Agrotehnika, poslovalnica Maribor Agrotehnika, poslovalnica Murska Sobota Agrotehnika, poslovalnica Ljutomer Agrotehnika, poslovalnica Poreč Carina in stroški N-din Samonakiadalna prikolica: Asch 1.278,37 1.294,53 1.382,52 1.557,10 1.482,25 1.573,76 1.697,81 1.637,16 1.728,41 7.575.— 7.667.— 8.145.— 9.092.— 8.686.— 9.185.— 9.857.— 9.528.— 10.024.— LW NICO LW NICO LW 17 LW 17 S LW 19 — LW 19 — LW 19 S LW 21 — LW 21 — 798.986. 809.060. 864.045. 973.161. 926.373. 979.200. 1,061.102. 1,023.193. 1,080.227. 33.220.90 33.639,80 35.926.— 40.462.90 38.517,50 40.896.— 44.119,40 42.543,20 44.914,60 Za vse izdelke tovarne MENGELE je zagotovljen servis in rezervni deli CENE; — traktorske obračalnike sena HEUBLITZ-VARIATOR — traktorske obračalnike sena MINIBLITZ-EXPORT — motorne kosilnice ALPINIST — izdelke renomirane avstrijske tovarne VOGEL & NOOT Vsa ostala pojasnila in informacije dobite pri AGROTEHNIKI, Ljubljana, zastopniški oddelek, telefon št. (061) 315-555 int. 312 AGROTEHNIKA LJUBUANA KONSIGNACIJE Komisija občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli RAZPISUJE MESTO RAVNATEUA OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK POGOJI: — visoka, višja ali srednja izobrazba p>edagoške smeri, opravljen strokovni i^it in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja Kandidati morajo biti splošno družbeno-politično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje Sole. Ponudbe je treba dostaviti v 15 dneh po objavi razpisa s 'kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja. ZDRUŽENJE ZASEBNIH OBRTNIKOV DOLENJSKE vabi na družabni večer in ples ki bo v soboto, 20. marca zvečer na Otočcu. Rezervacije vstopnic sprejema urarstvo Matija Wachter na Glavnem trgu v Novem mestu. »Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!« Odbor za splošne in kadrovske zadeve pri SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU GROSUPUE vabi k sodelovanju in razglaša prosta delovna mesta za: 1. lesarskega delovodjo za vodenje proizvodnje v lesnem obratu 2. gradbene delovodje 3. VKD in KVD ključavničarje, električarje, avtomehanike, strojnike za težke gradbene stroje, žerjaviste in šoferje 4. KVD in priučene zidarje, tesarje, železokrlv-ce, strojne in stavbne mizarje 5. sprejme v uk večje število zidarskih, tesarskih in mizarskih vajencev s končano osemletko Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za prehrano in samska stanovanja je poskrbljeno. Delovna mesta so v Grosupljem in Ljubljani. Nastop službe je možen ta^j. Ponudbe sprejema splošna shižba podjetja. — Razglas velja do zasedbe delovnih mest Kmetijska zadruga Metlika razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: — traktor FE-35 — traktor FE-65 — tovorni avto Zmaj, 3t — tovorni avto Fiat, 2t — avto Fiat — hladilnik, 2t — 3 prikolice — dvoosna, 3 in 5 ton — 3 plugi, dvobrazdni, 12 col — krožna brana za traktor — kompletni ogrodnik za krompir — sejalnica OLT, traktorska — 3 kompletni mlinski kamni Traktorja in avto Zmaj so v vo2xiem stanju, ostali stroji so uporabni. Izklicne cene so nizke. Licitacija bo 19. 3. 1971 ob 9. uri na Kmetijskem posestvu v Metliki, za mline pa isti dan ob 11. uri na Suhorju pri trgovini KZ. VODNA SKUPNOST KOČEVJE-RIBNICA OBJAVLJA: NAGRADO 2000 S-DIN BO PREJEL, kdor bo prvi sporočil okvaro na vodovodnem omrežju Vodne skupnosti. Vse okvare, ki jih boste opazili, javite na gornji naslov ali po telefonu na št. 86-430 s točno navedbo kraja defekta in svojim celim naslovom. PRILOŽNOST ZA UPOKOJENCE: NUDIMO DOBER ZASLUŽEK! Iščemo štiri delavce za občasna dela pri odkopu defektov: dva za področje Kočevja in dva za področje Ribnice. E*rebivalstvo ribniškega področja obveščamo, da bomo caradi velikih izgub vode v kratkem začeli sistematično pregledovati hišne inštalacije pri odjemalcih, ki plačujejo vodo po pavšalu. ■ : ! Kreditna banka Celje ^ ~ sporoča občanom, da se je združila z Ljubljansko banko. Vse bančne enote od Koroške do Zasavja in Obsotelja se s tem vključujejo v denarne prijeme, ki jih nudi prebivalstvu Ljubljanska banka. Sedaj se lahko tudi v naših enotah poslužite prednosti velike banke. Dovolite še nasvet: pravi naslov za denarne zadeve je ljubljanska banka ki zajema odslej tudi podružnice Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Slovensko Bistrico, podružnico za kmetijstvo in Celjsko mestno hranilnico z vsemi ekspoziturami. AMD ČRNOMELJ razpisuje prosto honorarno delovno mesto • PISARNIŠKE MOCi za delo v pisarni trikrat na teden. Nagrada je 500 din. Ostali pogoji dela so vezani s pogodbo. Prijave sprejema drufttvo do zasedbe delovnega mesta. Drevesnica Kmetijskega zavoda, Ljubljana, ki je na Studencu pri Ljubljani prodaja za spomladansko sajenje kvalitetne — SADNE SADIKE Jablan, hruik, sliv, češenj, višenj, breskev, mar^o in ribeza Na voljo je širok izbor raznih sort. E*rodaja od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: Kmetijski zavod, Ljubljana, Miklošičeva 4, tel. 22-515. VAULJ^ICA v NAKLEM PRI KRANJU prodaja • ENODNEVNE PIŠČANCE bele, Lahke in rjftve, srednje težke, po 2,50 din • VSAKO SREDO, in ne ob torkih, kakor prejinja leta. Pi&Cance poSiljamo tudi po železnici. Kupcem nudimo tudi krmila za pl66ance in kokoSl, pri veCjem naročilu pBćancev nudimo tudi posebne ugodnosti. 4 5 S # 4 4 J \ 2 5 s s 0 4 4 4 4 4 4 5 \ I s J \ I s 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije razpisuje NATEČAJ ZA DODELITEV VOJAŠKIH ŠTIPENDIJ za šolanje na srednjih šolah (gimnaziji, tehniških šolah strojne, dektrotehniške, kemično-tehnološke, gradbene in geodetske stroke ter pomorski šoli plovbene in strojne smeri) v šolskem letu 1971/72. Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od naslednjih vojaških akademij: 1. VOJAŠKO AKADEMIJO KOPENSKE VOJSKE (pehota, oklepne enote, topništvo in inženirstvo); 2. TEHNIŠKO AKADEMIJO VISOKE TEHNIŠKE ŠOLE KOPENSKE VOJSKE (smer pehotne in topniške oborožitve, motoiji in motoma vozila, rakete in raketne naprave, elektrotelmiška, piro-tehnološka, prometna, za zveze, ABKO in protizračne obrambe); 3. LETALSKO TEHNIŠKO VOJAŠKO AKADEMIJO; 4. VOJAŠKO POMORSKO AKADEMIJO; 5. MORNARIŠKO TEHNIŠKO VOJAŠKO AKADEMIJO. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) SPLOŠNI POGOJI: - da so državljani SFRJ; - da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotavlja pristojna vojaška zdravniška komisija; - da so vzornega vedenja, niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku; - da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in imajo iz matematike, fizike in kemije najmanj dobro oceno; - da nimajo pogodbenih obveznosti iz narova štipendiranja proti drugi pravni osebi; - da imajo priporočilo občinskega sveta za narodno obrambo; - da so učenci prvega razreda rojeni leta 1956 ali pozneje, drugega razreda leta 1966 ali pozneje, tretjega razreda leta 19S4 ali pozneje in četrtega razreda leta 195 3 ali pozneje. b) POSEBNI POGOJI: - za vojaško akademijo kopenske vojske se lahko prijavijo učenci vseh navedenih šol, razen učencev pomorske »le in tehniške šole kemično-tehnološke stroke; - za tehniško akademgo visoke tehniške šole kopenske vojske se lahko prijavijo učenci gimnazij in tehniških šol strojne, elektrotehniške m kemično-tehnološke stroke; - za letalsko tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazij in tehniških šol strojne in elektrotehnike stroke; - za vojaško pomorsko akademijo se lahko prijavijo učenci gimnazij, tehnihdh šol strojne in elektrotehnike stroke in učenci pomorske šole plovbene in strojne smeri; - za mornariško tehniško vojašKo akademijo se lahko prijajo učenci gimnazij in tehniških šol strojne in elektrotehniške stroke. Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osnovnih šol, rojeni leta 1956 ali pozneje, še preden končajo osnovno šolo. Stipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šolL Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije: - učencem 1. razreda 400 dinarjev mesečno, - učencem 2. razreda 450 dinarjev mesečno, - učencem 3. in 4. razreda 500 dinarjev mesečno. Razen tega jim na začetku vsakega šolskega leta pripada nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov v znesku 250 dinarjev za prvi razred, 270 dinaijev za drugi razred in 300 dinarjev za tre^i in četrti razred. Učenci, ki končajo šolsko leto z odličnim uspehom, prejmejo nagrado v znesku 500 dinarjev, učenci s prav dobrim uspehom pa v znesku 300 dinarjev. Stipend^e se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. 9.1971. V času šol^ja na srednji šoli je učencem zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo. Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v aktivni službi JLA najmanj toliko časa, kolikor so štipendirani na srednjih šolah in šolani v vojaških akademijah. Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom, oziroma njegovim zakonitim zastopnikom, se določgo s pismeno pogodbo, kjer se pedvidi tudi vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložno prošnjo, kolkovano z 1,00 din, pri upravnem organu za narodno obrambo občinske skupščine, kjer dobe tudi predpisani obrazec. PROŠNJI JE TREBA PRILOŽITI: - izpisek iz rojstne matične knjige; - ucenci osmih razredov osnovne šole oveijen prepis spričevala za šesti, sedmi razred in prvo polletje osmega razreda; - učenci prvega razreda srednjih šol oveijen prepis spričevala o končani osnovni šoli in za prvo poUetje 1. razreda; - učenci drugega in tretjega razreda srednjih šol oveijen prepis spričevala za predhodni razred in za prvo polletje tekočega šolskega leta. Kandidate bo organ, pri katerem bodo učenci vložili prošnjo, poslal na zdravniški pre^ed, pri mem pa bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila ^ede natečaja. O rešitvi prošnje bodo kandidati obveščeni do 1. 8. 1971. Natečaj traja do 30. aprila 1971. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENUE ! % 4 4 4 4 4. 4 \ $ 4 I I I I J 4 4 4 ^4 21 Št. 10 (1093) — 11. marca 197 DOLENJSKI LIST y li I11 g i inu i o i I I I ^ TEDENSKi... Petek, 12. marca - Gregor - Sobota, 13. marca - Rozina Nedelja, 14. marca - Matilda Ponedeljek, 15. marca - Klemen , Torek, 16. marca - Hilarij Sreda, 17. marca - Jedert Četrtek, 18. marca Edvard Brestanica; 13. in 14. 3. franc, barv. film .JlifiTi v Panami". Brežice: 12. in 13. 3. nem. barv. film „Stric Charlieja“. 14. in 15. 3. amer. barv. film „Oaza smrti“. 16. in 17. 3. nem. barv. film ,J*opolni zakon Črnomelj, od 12. do 14. 3. ang.-ital.-franc. barv. film . J4a vrsti si, da umreš“. 16. 3. ital. barv. film „Vidim golo“. Kočevje ,Jadran“: 11. in 12. 3. meh. barv. fllm „Viva Kangaseirv“. 13. in 14. 3. amer. barv. film ,3kriv-nostna Justiiu**. 15. in 16. 3. amer. barv. fihn „Odisejeve avanture**. 17. 3. franc. bšov. film „Sirena Misismi-ja“. 18. 3. ^an. barv. film „Ubca Tuset“. Kostanjevica: 14. 3. amer. barv. film ,J4a^e v Djerinu**. Krško. 13. in 14. 3. amer. barv. flim „Cuka“. 17. in 18. 3. angl: barv. film „Štirje komandosi za Norveško". Metlika: Od 12. do 14. 3. amer. barv. film „Stiije v buiji“. Od 12. do 14. 3. amer. barv. film „Čas herojev". 17. in 18. 3. franc. barv. filni .Xjubezenski izziv“. Mirna: 11. 3. ob 19. uri, 12. 3. ob 19. uri, 13. 3. ob 20. uri in 14. 3. ob 16. uri jugosl. film „Bitka na Neretvi". Mokronog: 13. in 14. 3. amer. barv. fihn ,>Iodesty Blaise“. Novo mesto: Od 12. do 14. 3. franc. barv. film ,;^krivnostni laboratorij št.4“. 15. in 16. 3. domači barv. film ,JCdor poje, slabo ne misli**. 17. in 18. 3. iranc. barv. fllm ,J^e bodite žalostni “. - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 12. do 16. 3. amer. barv. film ,>iatt Helm ur^a račune**. Sevnica: 13. in 14. 3. amer. fllm ,3itka za San Sebastian*'. 17. 3. amer. film „ Hladnokrvni kaznjenec**. Ribnica. 13. in 14. 3. nem. barv. film „Vrag vzemi profesoqe“. So^ažica: 13. in 14. 3. amer. film „Mary Popins**. Šentjernej: 13. in 14. 3. ,3anditi na rivieri**. Trebnje: 13. in 14.3. amer. barv. zgodov. fllm , jSodoma in Gomora**. 17. 3. amer. barv. krimin. fibn ,>fi-lijonar**. SLUŽBO DOBI H Motorna vozila SPREJMEM LIKARICO v redno delovno razmerje. Stanovanje v hiš. Kemična čistilnica, Ljub-Ijana^FtodUmbarskega 13. V SLUŽBO SPREJMEM kleparskega pomočnika in dva vajenca ali delavca za priučitev. Hrana in stanovanje zagotovljena. Martin Mlakar, stavbno kleparstvo, Ljub-^ana. Titova 229. TAKOJ ZAPOSLIMO dekle za priučitev vjMstilni. Gostilna Mlakar, Lož 52, Stari trg pri_Ložu. ZDRAVNIŠKA DRUŽINA z dvema otrokoma (5 in 11 let) išče mlajšo gospodinjsko pomočnico. Lahko je tudi začetnica. Docent dr. Mitja Barter\jev, Ljubljana, Cesta v Rožno dolLio 11/44 a. STANOVANJA ISCEM sobo v Novem mestu. Ponudbe na: Jakše, Kandijska 9, Novo mesto. ODDAM SOBO dvema solidnima dekletoma. Naslov v upravi lista (471/71). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1963. Anton Remar, Mokronog _ PRODAM FIAT 750 Abarth, rumene barve, kombinirane s črno; letnik 1969. Zbašite se pri Janezu Božiču, 2abja vas 116, Novo mesto, od 20. ure dalje. PRODAM POCENI PRODAM rabljeno spalnico in kuhinjo, nove posteljne vložke in televizor. O^ed vsak dan popoldan: Kapetan, Mestne iyive 2, Novo mesto. PRODAM traktor Pasqali s priključki, malo rabljen. Alojz Ske-delj. Vrbovec 6, Šentjernej. ITALIJANSKI globok otroški voziček sive barve takoj prodam. Naslov v upravi lista ali na tel. 21-517. PRODAM skoraj nove tračne grablje Maraton za BCC, vzidljiv desni štedilnik, voz zapravljivček, en komat, vodno črpalko na dva bata in električno vodno črpalko. Anton Retelj, Vel. Bučna vas 4, Novo mesto. LEPO, SUHO sladko seno zamenjam za hrastove deske, 2100 kg za 1 kub. m desk, ali prodam po 55 par kilogram. Poizve se v trgovini na Prekopi. UGODNO PRODAM diatonično harmoniko. Lobetova 40, Žabja vas. Novo mesto. PRODAM vprežne grablje, obračalnik in motorno kosilnico BCS. Jože Svirt, Jelše 5, Otočec ob Krki. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Kocjan, Ljubljanska 15, Novo mesto. PRODAM mlatilnico Zarja v dobrem stanju. Cena po. dogovoru. Frančiška Stariha, Osojnik 8, Semič. PRODAM vprežno kosilnico, žetveno napravo, grablje in obračalnik. Jože Selak, Dobrava 19, Škocjan. UGODNO PRODAM prazne Žnidaršičeve panje. Anton Resnik, Lukovec, Boštjan. PRODAM nov g^i voz 14, 15, 16 col. Babna gorica 2, Škofljica. PRODAM MLATILNICO v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (481 /71) PRODAM RADIO Triglav de Lux, star štiri leta, z gramofonom in 45 različnih plošč, po dogovoru. Naslov v oglasnem ^delku (476/71) kupim KUPIM klavirske 60-basne harmonike, že rabljene. Naslov v upravi Usta (461/7 ijet 1). PRODAM TRAVNIK (29 arov) v bližini železniške postaje Libna. Naslov v upravi lista (486/71). PRODAM POSESTVO (2 ha zemlje) z gospodarskim poslopjem, inventarjem, sadovnjakom. Sončna lega, cena po dogovoru. Primemo za vikend, lep razgled. Ivan Andrejaš, Zdole 63, 68270 Krško. UGODNO PRODAM gradbeno parcelo v Leskovcu pri Krškein (o^i zazidalni okoliš ob asfaltirani cesti, vodovodu, kanalizaciji in električnem omre^u) v velikosti 9 arov. Vse informacije dobite v trafiki v Kostanjevici na Krki. UGODNO PRODAM hišo z vrtom v Klinji vasi pri Kočevju, po možnosti za devize. Milan Žagar, Klinja vas, n. h., Kočevje. NJIVO (1552 kv. m.) v zazidalnem kompleksu v najblii^i okolici Novega mesta prodam. Naslov v imravi lista (495/71). PRCjDAM 4 ha mešanega gozda v okolici Kočevja. Naslov v upravi lista (496/71). PRODAM STANOVANJSKO HiSO v Novem mestu. Muzejska 11 (na Kapitlju) z lepim vrtom. Hiša je takoj vseljiva. Vse informacije dobite pri Rezi Kižar, Trdinova 3, Novo mesto, in v Ljubljani: telefon 61-804. PRODAM blizu Sevnice 12 arov vinograda in sadovnjak z m^hnim podopjem. Naslov v upravi lista (477/71). PRODAM TRAVNIK na Bajicah in dam v nIe, sem že našel, hvala bogu!* sem mu odgo-vo^. Tisti večer se je duh Irene učlovečil.** „Da, jaz moram imeti vse živo pred očmi, sicer ne morem pisati. Ko sem prišel v romanu do dvobojne scene, nikakor nisem mogel naprej. Kot dijak sem se učil boriti, študiral sem tudi iz knjig, a bilo je vendar težko. Tedaj sem sc jel dvobojevati sam s seboj: naskakoval sem, sc branil, podlegel, zmagoval, sekal rane in umiral. Utrudil sem sc, toda nato sem stran napisal v petih minutah.** „Kdaj delaš? ** sem vprašal. „Pišem vedno dopoldne od osmih do dvanajstih, le izredno proti večeru. Navadno delam precej hitro, ker je že vse pri- Pravljeno, preden sedem k mizi. remišljujem vedno hodeč, na ?rostem ne morem delati. Tiste ase, ko sem pisal svoje večje stvari, sem živel samo v načrtih in lepih besedah; takrat sem besede skoraj jedel in pil. Zato mi je šlo pisanje samo dosti hitro od rok.** „Kaj sodiš o našem sedanjem slovstvu? ** sem vprašal. „Sodim veliko napako našega naroda, zlasti inteligenco, da sc premalo briga za Icposlovstvo. Pred kratkim sem se peljal z' gospodično, ki je bila izobražena in liberalna ter mije imponirala, a Župančiča ni poznala. Toda krivi so tudi naši mladi pisatelji. Z načinom svojega pisanja silijo občinstvo, da sc krog čitateljev vedno oži. Obdelujejo snovi, katere intenzivno zanimajo samo literate, ker le-ti poznajo intimno življenje umetnikov; pišejo povesti iz umetniških krogov, ki so veliki množici bralcev tuji. Zato je moje prepričanje: da bi se vendar pri tem krasnem razvoju dušne analize in načina opisovanja v slogu in besedi ter tudi glede na to, da nimamo več samo diletantov, temveč pisatelje po poklicu, že vendar moral dobiti človek, ki bi nam po Can-kateijih besedah napisal veliki tekst.** „Dejal si, da se je umetnik odtujil ljudstvu. Ali ni čisto naravno, da inteligent-pisatelj piše za inteligenco? Ali nismo dolžni dvigniti ljudstvo k pisatelju in ne | pisatelja ponižati dOs ljudstva? ** , ! sem vpra^I. i . t „Gotovo. Toda med ljud- . ; stvom in inteligenco ne sme biti i prepada, temveč mora peljati most z ene strani na drugo. Jaz držim ta tnost, kolikor morem, ^ in mislim, da ga nikakor ne sme- ^ mo podreti. Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteli- ' genco hkrati. Sto doktoijem go- ' voriti ni težko; sto kmetom lepo govoriti je višek umetnosti. Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteli- i gcnca z enakim veseljem, so naj- -boljše, kar jih je kdaj človek na- ; | pisal. Tako je Sveto pismo. Ho- ' mer, tako so pisali Tolstoj, i Dickens in Shakespeare, če • i hočeš.** i „Km je vodilna misel tvojih spisov? ** sem vprašal. „Samo tisti bo resnična last celokupnega naroda, ki bo pisal tako, aa narod spozna v povesti samega sebe, spozna vrline junakov in jih vzljubi, spozna pa tudi napake, katerih brez zrcala redno ne vidi, in jih zasovraži. Vsi naši sedanji pokreti, kakor jih idejno razvijajo in politično karkoli udejstvujejo, ne bodo med ljudstvom tako dolgo našli tal, dokler ne nastopijo kot sejalci idej pisatelji. Naloga pisatelja ni nič drugega, kot odkriti v naravi to, mimo česar gredo drugi z odprtimi očmi in rie vidijo. Star lovec mi je rekel - in njegova kritika mi je najbolj u^jala - o črtici ,Na petelina*: ^stdeset divjih petelinov sem že ustrelil in vse se natanko tako zgodi, kot ste zapisali, a sam nisem tega n^ videl, ne slišal, dokler nisem br'^ vaše silhuete.** RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob‘5.00. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 12. MARC A: 8.10 Operna vnatineja - 9.05 Radijska šola za nigo stopnjo - Glasbena - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - • Turistični napotki za naše goste iz l^.ijine - 12.40 Z ansamblom Borisa ■ Kovačiča - 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci česti-: tajo in pozdravljajo - 16.00 „Vrti-: ljic“ - 17.10 Človek in zdravje - 18.50 Ogledalo našega časa - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 20.00 „Naj narodi pojo ...“ - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. SOBOTA, 13. MARCA; 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Juvan: Gozdni pasovi za zaščito kmetijskih zemljišč pri nas in po svetu - 12.40 Poje tenorist Rudolf Franci - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Od vasi do vasi - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 15.40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino - 18.45 S knjižnega trga - 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 „Nove melodije" TELEVIZIJSKI SPORED •NEDELJA, 14. marčar 8.55 Ma-dž^ski TV pregled (Pohorje, PleS-vec) (Bg) - 9.30 Po domače s koroškim oktetom in ansamblom Toneta Koietca (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka. Skrivnosti živali (Lj) - 11.40 TV kažipot (do 12.00)(Lj) - , 13.30 Sofija: Atletika: v dvorani - ' prenos (do 17.00) (Ev-Lj) - 16.50 Košarka: Rabotnički : CZ (Sk) - 17.45 Nove melodije (Lj) — 18.50 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2'l (Lj) - 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja (Zg) - 21.35 Videofon (Zg) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 PoročUa (Lj) - 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo ..^upine B - srečanje Ju^slavija : r^ponska II. in III. tretjina - po-!■ snetek v barvah (Lj) I PONEDEUEK, l"^ marca: 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v ! šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) »» 10.45 Angleščina (Zg) — 11.00 , Osnove splošne izobrazbe (Bg) — ' 14.45 TV v šoU - ponovitev (Zg) -f 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) — 16.45 . Madžarski TV pregled (Pohorje, Ple-. Sveč do 17.00) (Bg) - 17.38 Napo-1 ved spoieda (Lj) - 17.40 Mendo in I Slavica (Zg) — 18.00 Risanka (Lj) — 1^15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od i zore do mraka: Trije s tromeje (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi z»-«ilade (JRT.) (lj) - 19.05 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 B. Bratt: Eksercir - švedska iy igra (Lj) - 21.50 P. Voranc: Koplji pod brezo (Lj) — 22.30 Poročila (Lj) V iipniiniiniiiintiiiniii kvintet^iiiiiiiiiiii Berger | velika long play plošča ^ JOŽETU ZA PRAZNIK g je primerno darilo! s ‘ TOREK, 16. marca: 9.35 TV v Soli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe ' (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev k.^?g) - 15.35 Ruščina - ponovitev T"Žg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 , Angle5činay(Bg) — 16.45 Madžarski ; Tv pregled (do 17.00) (Bg) - 17.45 t Tiktak: O levu, ki je imel samo ja-' gode rad (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) I - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 ; Niso samo rože rdeče: Arestantov-: ske (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -; 19.05 Sodobno gospodarstvo (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje: 11. oddaja (Lj) - 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Ujeti kaplar - francoski film (Lj) - 22.20 Literarni nokturno: Dane Zajc (Lj) , ~ 22.35 PoročUa (Lj) I SREDA, 17. marca: 8.15 TV v Soli (Zg) - 17.05 Madžarski TV pre- fled Mohorje, PleSvec) (Bg) -7.55 Čarobna piščalka - serijski ^ film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -! 18.30 Glasbena oddaja (Zg) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) — 19.20 Po sledeh napredka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Za- kladi Jugoslavije v Parizu (Lj) - 21.15 Poznato-Miss Bibi Johnes? -zabavno.glasb. odd. (Lj) -r. 22.05 Poročila (Lj) • Četrtek, 18. marcat: 9.35 TV v SoU (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 'Angleščina (Zg) — 11.00 Francoščina (Bg) — 14.45 TV v šoli - ponovitev (ZS — 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleSvec do 17.00) (Bg) - 18.00 M. Lipovšek: Pomladni sprehod (Lj) - 18.15 Obzornik |Lj) - 18.30 Skrivnosti narave - poljudno znanstveni film (Lj) - 19,00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Tunizija -četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 S. Maugham: fcepost (Lj) - 22.15 Karajan vam predstavlja: 6. Beethovnova simfonija (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) PETEK, 19. marca: 9.30 TV v šoli (Z^ - 11.00 Angleščina (Bg) - 16.00 Smučarski poleti — barvni posnetek iz Kulma (Lj) - 17.25 Vija-vaja-ringaraja(Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbeni dnevnik (Bg) - 19.00 Mozaik kratkega filma (Lj) - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zajtrk pri Tiffanyju - ameriški film (Lj) - 22.30 Poročila (-Lj) - 22.35 Izkažimo se - quiz (Lj) SOBOTA, 20. marca: 9.35 TV v šoU (do 11.00) (Zg) 12.25 Kulm: Smučarski poleti - prenos v barvah (do pribl. 15.00 EVR) (Lj) - 16.25 Državno prvenstvo v koščki - srečanje CZ : Jugoplastika — prenos (Bg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Po domače z ansamblom Kreže in ,Anton Neffat“ (Lj) - 18.45 Holandski dragulji - serijski film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.20 Kanada s helikopterja - II. - S kamero po svetu (Lj) — 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Z^reb 71 - prenos festivala (Zg) — 21.35 Rezervirano za smeh (Lj) - 22.05 Nepremagljivi - serijski film (Lj) - 22.55 TV kažipot (Lj) — 23.15 Poročila (Lj) - 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 14. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Miroslav Košuta: „Fižolček" - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Še pomnite, tovariši . .. Franc Šaleški Finžgar: Tega ne bom pisal - 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila ~ Turistični napotki za naše goste iz tujine - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - F. Mallet-Joris: Hiša iz papirja - 17.05 Iz opernega sveta - 17.30 Radijska igra - Oscar Wilde: ,.Ribič in njegova duša" - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer" — 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK. 15. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.15 Pii vas doma - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Velej; Zatiranje plevelnih trav v žitih - 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -• 15.30 Glasbeni intermezzo - lo.OO „Vrtiljak" - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Signali" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 IVlinute z ansamblom Dorka Škoberneta - 20.00 Richard Wagner; 3. dejanje opere ,.Mojstri pevci nuernberški" - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK 16. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Zdravko Turk; Lupljenje lesa iglastega drevja 12.40 Melodije iz filmov - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Glasbena tribuna mladih - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 V torek na svidenje! — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardor-feija - 20.00 Prodajalna'melodij - 22.15 Glasba evropskega srednjega veka. SREDA, 17. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.20 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milan Eijavec: Začetna mlečnost pri lisastih prvesnicah - 12.40 Lepe melodije z orkestrom Hans Carste - 13.30 Priporočajo vam . .. - 14.10 Koncertni valčki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 1'8.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek. i8. marca; 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Pačnik: Letošnja oskrba semena iz uvoza - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam - 14.10 Kaj pojo mladi pevci po svetu - 14.45 ,AIe-hurčki" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno. PRIVOŠČITE Sl . TO ZADOVOLJSTVO! — ste ponoreli? Ponoči, pri taki megli in poledici, pijete kavo kar sredi ceste? !!' JUGOBANKA < Or Ob P' LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne storitve, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. # ^ira hranilne vloge občanov # Vodi devizne račune občanov # opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu # odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omo* goča,'da svoje prihranke vložijo tudi pri inozemskih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako uporabi v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah.JUGOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. VZEMITE DANES CENEJE NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN BREZ SKRBI V NASLEDNJO ZIMO MARCA POPUST 'iO DIN PRI TONI najceneje! ' RUDNIK UGNHA VELENJE Št. 10 (1093) — 11. marca 19/1 DOLENJSKI LIST 23 Portret tega tedna NA ZDRAVJE UČITEMU! SADJARJEV! Ves živi za sadjarstvo Ob 70>letnici Gvida Vesela iz Leskovca pri Krikem, začetnika plantažnega sadjarstva v domači hišici na samem. ki se bo, brž ko bodo minile strupene sape, odela v cvetje, v svojem domu, streljaj oddaljenem od Leskovca pri Krškem, je te dni slavil 70-letnico življenja Gvido Vesel, sloviti začetnik plantažnega ■ sadjarstva pri nas. Kot pravi Goethe v svoji pesmi: po materi imam veselo naravo, tako pripoveduje Gvido, da mu je mati vsadila mm veselje do sadjarstva že v rani mladosti. Njegova mati ^ bila južna Tirolka. Oče jo je spoznal, ko se je iz Ribniške doline namenil za kruhom čez veliko lužo, pa ni prišel dlje kot do Trsta. Tam se je Gvido rodil 7. marca 1901. Oče in mati sta se ukvarjala s sadno trgo-viru). Posebno mati je znala na doraščajočega fantiča zelo vplivati. Učila ga je, da je „trgovina z zakonom dovoljena tatvina “. Ker je ona trgovala pošteno, ne da bi si zaračunavala več, kot je bilo njeno delo vredno, ni bogatela, kot so bogateli drugi trgovci in prekupčevalci. Težka in vijugasta je bila Gvidova življenjska pot. Po ljudski šoli v Sežani, slovenski gimnaziji v Gorici, nemški gimnaziji v Trstu, slovenski ilegalni gimnaziji v Trstu in realki v Idriji, se je vpisal na trgovsko akademijo v Trstu in se pridružil napredni slovenski mladini, ki se je proti takratni fašistični oblasti bojevala za narodnostne pravice. Fašistično sodišče ga je zato obsodilo na dve leti in pol ječe. Po prestani kazni je skrivoma prišel v Jugoslavijo in se zaposlil v Zagrebu. Tam je prišel v stik z znanim industrialcem in posestnikom Muellerjem in na njegovem posestvu uresničil tisto, kar je že vseskozi nosil v sebi. Pod njegovim strokovnim vodstvom so naredili prvi plantažni nasad breskev v Jugoslaviji. Prav v delu na Muellerje-vem bregu je dokončno našel sebe. Nenehno se je poglabljal v sadjarstvo, preučeval biologijo, fiziologijo rastlin, pedologijo in druge znanosti, ki so mu pomagale, da si je z leti nabral (in v praksi preizkusil) neverjetno bogato strokovno znanje. Hrvatski sadjarski zavod da- nes nesporno priznava, da je začetnik modernega načina pridelovanja sadja pri nas Gvido Vesel. On je bil tisti, ki je spoznal, da ima prihodnost samo intenzivno sadjarstvo, East malling in druge vegetativne podlage, gosta saditev, hitra in bogata rodnost; on je s svojim delom in svojimi uspehi dokončno utrdil prepričanje, da samo temeljito strokovno znanje zanesljivo prinaša tudi ekonomske uspehe. Samo ena stvar je, na katero še vedno nezadovoljno pokaže s prstom: še vedno se ni posrečilo združiti interesa pridelovalcev sadja in trgovine, še vedno ni tistega odnosa, ki bi bolj spodbujal sadjarje, še vedno ve za materine besede o trgovini. Gvido Vesel, ki je že pred vojno ustanavljal sadjarsko zadrugo v Zagrebu, je bil po vojni nosilec zadružništva v Osojniku pri Ptuju in začetnik plantažnih nasadov pri Krškem, ki so dajali za takratne razmere zelo dobre rezultate. Tudi sam sem imel priložnost nekaj časa biti njegov učenec in skupaj z drugimi sem občudoval njegovo znanje in praktične izkušnje. Zdaj živi z ženo upokojen v svojem domu pri Leskovcu. Toda zanj ni pokoja, neutrudno se ukvarja s sadjarstvom, preizhiša to in ono, svetuje mlajšim. Vse to ga dela zdravega kot dren. ,JPo-čutim se mlad, na starost sploh ne mislim,'* je dejal, ko smo ga povprašali za počutje. Mnogo raje kot o tem je govoril p novih sadnih sortah, novih dognanjih, o pomenu sadja za prehrano in bolnike, o svojih dveh sinovih, ki sta šla po njegovi poti in sta postala inženirja agronomije, o vsem, kar je povezano s sadjarstvom. MARJAN LEGAN priredite V soboto, 6. marca, je v nafe uredništvo prinesla 15-letna Dragica Setina iz Bučne vasi razcvetelo vejo jablane, ki jo je odtrgala pri zidanici v Trški gori. Februarsko sonce je torej napravilo svoje; mraz in sneg zadnje dni pa sta pomorila vse prezgodnje znanilce pomladi. Na sliki: Dragica z jabolčno vejico. (Foto: Sla\1co Dokl) »Osmica« letos 9. maja ob 00.00 Športna komisija AMD Novo mesto je v ponedeljek potrdila načrt za avtomobilski rally DOLENJSKA OSMICA 1971. Preizkus avtomobilistov, ki gaje sprejela v svoj športni koledar tudi Avto-moto zveza Slovenije, se bo začel v nedeljo, 9. maja, ponoči v Novem mestu. RaUy bo po 484 km dolgi tekmovalni stezi obšel vse dolenjske občine ter del Hrvaške (pri Cabru). Organizatorji in pokrovitelj rallyja IM V iz Novega mesta pri-čakujejo udeležbo najboljših slovenskih vozačev, saj bo „Osmica” prva letošnja prireditev za republiško prvenstvo avtomobilistov. Ker morata imeti voznik in sovoznik za nastop na rallyju društveno tekmovalno licenco (dovoljenje za tekmovanje), naj vsi, ki se nameravajo udeležiti DOLENJSKE OSMICE, takoj zaprosijo pri svojih društvih za izdajo licence, kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila. Rok za izdajo tekmovalnih licenc za leto 1971 je do jutri, 12. marca 1971 (AMD Novo mesto, telef. 21-264). Gospodov s paketi ni več na obisk Dako Brajčič, Janko Damjanovič in Janko Predovič iz Bele krajine obsojeni na 4, 3 in 6 mesecev zapora zaradi večjega števila goljufij iz leta 1969 — Na razsodbd črnomaljskega sodišča pričakujejo obojestransko pritožbo: storilcev in javnega tožilstva ,3aj ste .. J, seveda ste, le kaj še sprašujem! No, zdaj pa k stvari. Mož, delava’skupaj tam gori, ni mogel, jaz pa sem. Saj veste, kako je s to rečjo; ne da se na dopust, kad^* bi hotel, pri Nemcih je že tako. Pa mi je rekel: Če greš dol, daj, pa se še pri mojih o^asi in tole jim izroči. Prav tako je rekel in jaz sem tu, kot vidite, in tale paket imam za vas. Hm ... ja ... na carini ni šlo gladko, plačati sem moral, vi pa boste tako dobri, da mi boste stroške povrnili." In res je ženska, zgarana v obraz in roke, poiskala denar in ga dala lepo oblečenemu gospodu. Tako prepričljivo je govoril in naravnost od moža, ki tam daleč v Nemčiji služi zanjo in za otroke, je prišeL Le katera bi ne bila vesela take^ obiska in paketa? Tedaj ji še na misel ni prišlo, da bi... Ko pa je neznani gospod že odšel in ko je odprla paket, ni mogla verjeti očem: „Toliko denarja za tale štof7 “ Ne, ne, mož ji tega že ne bi naredit Kaj pa, če tale gospod sploh ni iz Nemčije, afTipak mu je nasedla? Seveda gospod ni prišel iz Nemčije, njenega moža sploh ne pozna; ko je prišel v vas, je zanj vprašal in prišel poskusit na njegov domači naslov ... Isti gospod je, kot se je kasneje zvedelo, obiskd še nekaj hiš v drugih krajih. Pa ne samo on, bila sta še dva. Vsi so „specialisti" za pakete, ki , jih pošiljajo dragi domači tam iz Nemčije." Glas o tem, da lepo oblečeni moški z avtomobilom vozijo pakete v hiše, odkoder so gospodarji ali sinovi zaposleni na tujem in te „uslu- (Po pripovedovanju Charlesa H. — bivšega nočnega čuvaja v dokih Manhattana.) Tam, kjer so doki, je tudi dosti raznih zgodb. Menim, da sem slišal več teh zgodb kot ostati. Če ste eden tistih, ki verjamejo v romane, se sprehodite po dokih Manhattana in prepričati se boste, da so resnični. Ladje prihajajo in odhajajo, vsaka pa nosi tovor tragedij ati komedij. Te zadnje so manj zanimive, pa tudi toliko jih ni kot pr^. Vprašujete me za mojo najbolj nenavadno zgodbo? No, eno imam. Kdo pa je nima? Toda moja zgodba je res ena boljših. Pripetila se je, ko sem bil ^ajši čuvaj, pred dvajsetimi leti, v nočni izmeni. Povedal vam jo bom, vi pa presodite sami... Smešno zveni, če za fanta rečemo, da je nočni čuvaj, še posebej, če ima fant 43 let. Toda jaz sem imel toliko let, ko se je to zgodilo. V moji izmeni je bil fant, po imenu Olsen; Norvežan, zelo dober tovariš in zelo pošten človdc. Najino delo je bilo straženje doka št. 4 in kontrola najbtižje okotice. Vsako nepravilnost, ki sva jo opazila, sva sporočila cariniku. Tedaj je namreč cvetelo tihotapstvo raznih vrst. Manhattan je bil takrat zelo nenavaden. Kup čudnih ljudi se je potikalo okoli do* tev. To so biti povratniki iz vojske, ki niso mnogo premišljati, če je bilo treba po^ tegniti revolver. Bili so tudi tihotapci, ki so na razne načine skrivati svoje posle. Neko noč sva z Olsenom odšla do kleti zraven Man-grove Courta — kraja, ki ni niti malo prijeten - in ko sva bila tam, je prišel neki moški. Piačd je pijačo za vse in sploh bU videti zelo zadovoljen sam s sabo. Ni mi bil posebno všeč. SMRT ZARADI SVETILKE Olsen mi je zašepetal, naj si ga dobro ogledam. Bil je slovit tihotapec iz zlatega obdobja tihotapstva. Vsi so vedeti, da je njegov glavni poktic razpečevanje mamil. Olsen mi je povedsd, da še nihče ni odkril, kako ti tipi dobe blago z ladij. Ves posel je fant delal z Bowe-iyjem v kitajski četrti, kjer je blago tudi prodajal. Tam so kokain razredčili in ga nesli fantom na Broadway, kjer so ga nestrpno pričakovati . Pozornost sem usmeril predvsem na tega ničvredneža. Njegova usoda me je zanimala. Rad sem od strani, v miru opazoval stvari. Ker sem bil nočni čuvaj, mi to ni bilo težko. Vsi so se že navaditi na moje obhode. Ker me je služba pogosto vodila tudi v utice blizu doka št. 4, kjer je . operiral tudi Tony (bil je Irec itatijanskega porekla^ ni moja navzočnost nikogar motila. Kakšen ničvrednež pa je bil šele nasproti elegantnim damam! Morali bi jih videti, kako so prihajale v ušive kleti, da bi se sestale s Tony-jem. Čeprav so bile vredne milijon dolaijev, je z njimi ravnal kot s smetmi. Olsen mi je rekel, da se Tony mimogrede peča tudi z izsiljevanjem. Krasen fant, vam rečem. Vsekakor je nekako privlačil te dame, če so ga tako iskale. Vedno k kazalo, kot da nekaj pričakujejo od njega. Pogosto sem razmišljal o teh damah. Razmišljal sem tudi o lastni hčerki, ki se je zaposlila v nekem potujočem cirkusu, ko je postala polnoletna. Nikoti je nisem videl — in upal sem tudi, da je nikoti ne bom — da bi se pogovarjala s takimi lopovi, kot je bil Tony. Nekega večera sva z Olsenom Šla v gledališče na Broadway. Bila je dobra predstava. Po koncu so se nama pridružiti neki Olseno-J vi prijatelji, poticaji. V klet blizu 40. ulice je kmalu prišel tudi Tony z neko odlično damo. Priznam, da je bila zelo lepa. Policaji so nama rekti, da je ta ženska mimo Tonyja ena javnih razpe-čevdk mamil na Broad-wayu. Njena dolžnost je bila razpečevati mamila za To-nyja. Resnično se mi je smi-tila. Od tedaj sem se še bolj zanimal zanj. Celo spraševal sem ljudi o njem. Rekel sem že, da ni bil nihče pozoren name, in mi zato ni bilo težko priti do jedra Tonyjeve spretnosti. Očitno je imel odtično organizacijo. Kazalo je, da so posebej za to plačani ljudje metati mamila z ladij. Navadno so jih spraviti v plavajoče zaboje, ki so biti opremljeni z majhnim motorčkom na propeler. Brž ko je zaboj prispel do roba doka, so ga drugi ljudje ujeti. Uspelo mi je zvedeti, da Tony pričakuje veliko pošiljko in da ne ve, kako naj iztovori. Pomislil sem, da bi mu bilo treba pomagati. Šel sem k njemu. Rekel sem mu, da sem v stiski in da potrebujem denar. Če bi imel kakšno vetiko pošiljko, mu lahko pon)agam. Potrebno je samo parkirati avto v notranjosti boka, jaz pa bom Olsenu dejal, da bo za čuvanje avta dobil nekaj dolaijev. Rekel sem mu tudi, da lahko grem sam na ladjo in prevzamem blago. Uporabil bom pristanišid čoln, da ne bodo postati cariniki po- zorni. Sicer pa nočni čuvaji vedno tako pregledujemo bazene dokov. Ideja mu je bila všeč, jaz pa sem dobil petdeset dolarjev. Od tedaj sem vsak večer parkiral njegov avto v notranjosti doka št. 4. Puščal sem ga levo od pristaniške svetilke, ki je osvetljevala dok. Tam sem ga puščal zato, ker je bil razen majhnega kroga svetlobe ves prostor v gosti temi. Njkako po tednu dni je prišla ladja, na kateri so bila mamila. Tony me je skrivaj obvestil, da bo kot navadno pripeljal svoj avto in se delal, kot da gre nazaj na Broad-way. Vrata naj bi mu odpri opolnoči. Kot navadno bo vozil ob nasipu in se ustavil pri svetilki. Jaz bom zaprl vrata, se odpeljal s pristaniškim čolnom do ladje, vzel blago, se vrnil do doka 4, kjer me bo čakal na bočnih stopnicah, da mi bo pomagal nesti pošiljko do avtomobila. Pet minut pred polnočjo sem prišel iz strojnega oddelka in vključil sesalko, ki je delala v malem bazenu. Nato sem šel do vrat in čakal To-nyja. Bil je točen. Ko je videl, da odpiram vrata, je dodal plin in z vetiko hitrostjo zavozil ob nasipu, kot je to delal tudi prej. Pravzaprav sem mu pozabil reči, da sem svetilko premaknil za štiri metre proti koncu nasipa, do dolge železne prečke, ki sem jo postavil. Normalno je bilo, da se je zmotil, ko pa je vidol, kaj je pred njim, je bilo že prepozno. Zletel je z nasipa, se-salka pa je storila svoje. Se-salka vsevava vodo z dna bazena proti odprtinam v cementnih sten^. Tako je povlekla Tonyja najprej navzdol, nato pa v odprtino -in to je bil njegov konec. Celo če bi kdo popolnoma izpraznil bazen doka št. 4., bi našel na dnu samo To-nyjev dvosedežni avto. Nihče ni opazil, da je izginil. Imel je kup sovražnikov, oblasti pa so seveda mistile, da ga je nekdo pospravil. Sicer pa so bile vesele, da so se otresle takega nevarnega tipa. Vidite, to je bil Tonyjev konec..,.. Zakaj sem to napravil? No, nisem ga imel posebno rad. Pa še nekaj je. Se spomnite tiste elegantne dame, o kateri sem govoril - tiste, ki sem jo videl v baru na Broadwayu? Veste, to ie bila moja hčerka. Tista, Ki je odšla od doma, ko je imela osemnajst let, tista, ki je razpečavda mamila za Tonyja. To me je jezUo, pa sem se odločil, da ubijem Tonyja. In sem ga ubil! ge“ drago računajo, se je tiste dn| leta 1969 hitro raznesel, naposlecj pa so zadevo vzele pod drobnogled oblasti. Uganko o lepo oblečenilji gospodih paketarjih, kot se jih j«:| oprijel ta vzdevek, so varnostni orga tf' ni razkrili, zadevo je vzelo v sodišče m nedavno so se v Crn 'i •' zagovarjali: Dako Brajčič, j..-Damjanovič in Janko Predovič, vs doma iz Bele krajine. • Brajčiču je obtožba očitala pev goljufij, Damjanoviču eno in ft:e ' doviču tri. Na sodišču pa je bilo da. kazano, da je Brajčič storil tri kaz- ^ niva dejanja, Predovič prav tako tri Damjanovič pa eno. Damjanovič ir , Brajčič sta bila obtožena, da st£ : skupaj na prepovedan način prišh j do 600 din, Brajčič in Predovič skupaj do 1113 din in Predovič sam dc ; 445 din. Za te zneske so tudi odgo- j vari^ pred sodiščem. j Že med postopkom so ugotovili ( da so obtoženci, ko so začutili vro- | ča tla pod nogami, del prigoljufa-j nega denarja vmilL Brajčič, Predovič in Damjanoviči so delovali na zelo širokem ob-) močju, največ dejanj, s katerimi so prišli navzkriž s kazenskim zakonikom, pa so storili prav v Beli krajini Izkazalo pa se je tudi, da so bili „gostje“ v Jelenku pri R^i na Dolenjskem in celo v Kravarskem na Hrvaškem. Razsodba črnomaljskega sodišča» še ni pravnomočna. Nanjo pričakujejo obojestransko pritožbo: storilcev in javnega tožilstva. Pričakujejo tudi, da bo dokončni razplet i kmalu znan. N. N. 'Dočakal^ l(rt. 27. februa^ je Mar^ $pe^ iz Dečine pri Starem trgu ob Kolpi še praznovala 1014etnieo rojstva^ 3. raarea pa je umria. Bila je naj^a* lejša Poljanic, Bdokner^ in najbrž tudi Sk>veiilca. Lani jt bila še sorazmnno čila za svoj rojstni đan, letošnjega je dočakala zelo. bokia. Spehaijeva je imela_ 10 otrok, od kateiw je živ samo 62-letni sin Peter, ki ‘JSivi v Sodevcih. K. R. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Koćevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Ciril Gril. Jože Jeke, Ivan Kastner, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel In Franc Stajdohar. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dol(l, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana VltkoviC in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš de>Hzni račun: 521-820-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1„ srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi vella do preklica cenik Sl. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgcgrafiJ ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske prnv'ce« v Ljubljani.