LetO LXV Poštnina plačana » gotovini tf Ljubljani, v sredo, dne 1. decembra 1937 Štev. 276 a Gena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-9« — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 1">63, Zagreb Stv. 59.01!, Praea-nunaj 24.797 Uprava: KopUar-jeva ulica Stev. 6. Prvi december Pred devetnajstimi leti se je slovenski narod, kakor mu je velevala svobodna volja, narodno izročilo in zgodovinski klic, pridružil srbskemu in hrvatskemu, da z njima osnuje skupno državo. To dejstvo je bilo tako elementarno, samo v sebi upravičeno in ne-odoljivo nujno, da se v prvem hipu o njem prav tako ni dalo veliko premišljati, kakor ni mogoče premišljati o kateremkoli pri-rodnem pojavu, kadar se vsem sovragoni T kljub uveljavljajo osnovne nagonske sile in potrebe življenja. Slovenski, hrvatski, srbski narod so postali eno v močni volji, da si Bgradijo skupno državo, ki naj brani svobodo vsakega od njih, vsakemu zasigura poln razvoj in razmah njegovih tvornih sil in vsakega obveže, da se zavzame za drugega, za njegove pravice in potrebe, da bo vsem enako dobro v medsebojni slogi naznotraj in neporušljivi enoti na zunaj. Z eno besedo, državo smo hoteli, močno, nosečo veliko bodočnost, in o drugem, potrebnem in nepotrebnem, nismo veliko razmišljali. Na valu ogromnega navdušenja nas je nosila brezmejna vera in zaupanje v zamisel jugoslovanske države in njeno notranjo silo, ki bo premagala vse ovire. Seveda je prišlo kmalu tisto iztreznjenje in realno gledanje na ta največji dogodek v zgodovini jugoslovanskih narodov, brez katerega ni mogoče nobene revolucije narodovega življenja usmeriti v pravilen tok, v miren razvoj in v trdno podkrepitev podlag rednega državnega življenja. Prav posebno velja to za nas, ki smo med seboj tako zelo različni ne samo po zunanjih zgodovinskih političnih činiteljih, ki so nas hoteče ali ne-hoteče oblikovali, marveč po znatnem delu tudi po svoji najnotranjejši miselnosti, nravni strukturi in kulturni usmerjenosti, najsi so naši jeziki še tako podobni in naše plemenske osnove še tako sorodne. Naše zedinjenje, ki nas je zateklo v trenutku, ko je vsak izmed nas bil že davno dozorel v polni in pravi narod, se ne da primerjati ne i zedinjenjem nemškega ne italijanskega naroda, in zato so pri nas potrebne prav posebno metode vladanja, da v raznoličnoeti naše narave, naših nravi in duševnosti, ki se ne da več zavrteti nazaj, ohranimo potrebno, v svobodnem stremljenju in hotenju temelječo trdno enoto, ki bo kljubovala vsem nasprotnim silam in našo državo končno zgradila v nepremagljivo, iz vseh naših pozitivnih narodnih sil živečo in rastočo enoto. To je vsekakor umetnost, ki ji v marsikaterem oziru nismo bili kos, in smo zato zapravili veliko dragocenega časa in potrošili veliko svojih talentov včasih za prav prazne mar-nje, s katerih smo se morali vedno vračati nazaj na osnovne resnice in potrebe našega državnega soživljenja in medsebojne narodne vzajemnosti ali sloge, predvsem ua resnico, da more naše zedinjenje obstati in rasti ter se okrepljati le na polni enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je na priznanju prirodnah pravic vsakega od njih, kakor so dane po vsem njihovem dosedanjem narodnem in kulturnem razvoju in se morejo spraviti v sklad s solidnim skupnim državnim življenjem in njega neobhodnimi nujnostmi. Spričo tega dejstva in resnice je vse drugo, kar so strankarske, ego-istične in hegemonistične strasti v obliki raznih teorij o bistvu in značaju našega edinstva nafilozofirale o našem sobitju in sodelovanju v skupni državi, prazno, jalovo in večkrat škodljivo dogmatiziranje, združeno s tisto nasilno in slepo nestrpnostjo, ki vse take sisteme in ljudi označuje. Velikega trenutka našega zedinjenja se ne bomo mogli dostojneje spominjati in ga proslavljati, kakor če ga oživimo v sebi v tistem pomenu, v tisti zmagoviti ideji, ki je porušila vse pregraje prošlosti pod sužnjimi dnovi, kakor nas je vse navdušila ob zgodovinskem prevratu pred dvemi desetletji. — Država, to je bilo, kar smo vsi iz dna našega narodnega bitja hoteli; svoja država, ka bo slovenska prav tako kakor srbska in hrvatska; močna država, ki bo, kar mora po svojem položaju, naši narodni zgodovini in poslanstvu biti: prva na Balkanu, kjer zapad ponuja roko vzhodu; pravična in demokratična, kjer bomo vsi imeli enake pravice kot narod in kot posamezniki, v kateri bo ustvarjala zakone, red in blagostanje naša složna, družna, skupna volja, v kateri bomo drug drugemu tudi znali odnehati in žrtvovati, kar se sme in more v prid celote in kar ni v nasprotju z osnovnimi pravicami naroda in človeka. Ljudska volja in blagor, korist vseh delovnih stanov, demokracija globoke nravstvene odgovornosti so tri ie stebri take skupne države, ki smo jo hoteli in hočemo in jo slovenski narod pomaga graditi s pošteno voljo, pridnim delom in v neomajni veri ter prepričanju, kakor prvega dne, da bo končno zgrajena: veličastna, branik svetovnega miru in evropske krščanske kulture, ter v ponos vsem« slo-vanstvut Zaključek razgovorov v Londonu: Razmerje med Anglijo in Francijo prijateljsko London, 30. nov. c. Današnja pogajanja med francoskimi in angleškimi državniki so se začela ob 11.30 dopoldne. Trajala so do 13.15, ko so Chau-temps, Delbos, Corbin, Chamherlain, Eden in lord Cramborn odšli o dvor, kjer jim je kralj Jurij VI. priredil kosilo. O poteku in zaključkih razgovorov se še zmeraj ne ve nič točnega. Za zaključno uradno poročilo se vse do konca kosila pri kralju niso mogli zediniti in sta ga Delbos in Eden sestavila šele po kosilu. Toda tudi tedaj tega uradnega poročila še niso razdelili časnikarjem, ampak so objavo odložili do 17. ure popoldne, ker je bilo sklenjeno, da ga najprej in prvi prečita Chamber-lain na seji spodnje zbornice. Chautemps je obljubil izjavo francoskim časnikarjem, ki bi jo podal pred odhodom v francoskem veleposlaništvu, toda kmalu nato je bilo objavljeno, da francoski državniki ne bodo ničesar povedali za javnost preden Chamherlain ne prečita svoje izjave v spodnji zbornici. Na splošno se govori, da bodo podatki za javnost zelo skopi. Uradno poročilo bo le na splošno omenilo vsebino pogovorov, toda omenit bo vendarle vse probleme, ki so jih obravnavali na konferenci. Pred odhodom v dvor je Delbos pridržal pri sebi samo dopisnika češkoslovaškega dopisnega urada ČTK in mu rekel: »Tisti odstavek. ker se morajo v tem oziru upoštevati tudi mnenja drugih držav, ki pridejo v poštev; Nato so francoski ministri poročali o Del boso v e m potovanju v srednjo in vzhodno Evropo. Obe vladi sta zadovoljni s cilji tega potovanja, ker sta za mir v tem delu Evrope. Španski in sredozemski problem sta tudi bila temeljito proučena. Politika nevmešava-nja se jc popolnoma izkazala, ker je zmanjšala nevarnost širšega spora. Obe vladi se bosta trudili, da se ta politika nadaljuje. Francoski in angleški državniki so tudi obravnavali položaj na Daljnem vzhod n. Obe vladi sta soglasni, da se hočeta sporazumeti z vsemi drugimi državami, da se zaščitijo skupne koristi, ki slone na mednarodnih pogodbah. V popolnem zaupanju so se tudi obravnavala še ostala vprašanja, ki sc tičejo obeli držav. Oho vladi izražata skupno željo, da bi mirno sodelovali z vsemi vladami.« Na Zvezo narodov so pozab;li Večerni pariški listi objavljajo uradno poročilo in soglasno poudarjajo, da je Francija lahko še dosti zadovoljna z njim. Siccr je res, da uradno poročilo niti z besedico ne omenja Zveze narodov in kolektivne varnosti, vendar pa je dovolj omenjeno načelo kolektivnosti, ko se v uradnem poročila govori o tem, da bodo pri gotovih pogaja- ki v našem uradnem poročilu govori o Srednji Evropi, morate vzeti dobesedno. Na svidenje dne I njih tudi druge države povabljene k zeleni mizi 15. decembra v Pragi! j O srednji Evropi pa poročilo ne mc Seja spodnje zbornice se je začela kmalu po 17. Predsednik vlade Chamherlain se je dvignil prvi in začel čitati uradno poročilo o sklepih sestanka s francoskimi državniki. Cliamberlain je v začetku uradnega poročila izjavil: Oba francoska državnika sta bila velo zadovoljna s poročilom, ki ga je podal lord Hnlifax o svojem potovanju v Nemčijo. Dasi je bilo to potovanje zasebno. je vendarle lahko izhod za dobo zboljšanja medsebojnih odnošajev. Uradno poročilo Malo pred 17. uro so na francoskem veleposlaništvu časnikarjem razdelili uradno poročilo o pogovorih med francoskimi in angleškimi državniki. Uradno poročilo pravi: »Med svojim bivanjem dne 29. in 30. novembra v Londonu sta Chautemps in Delbos imela ver razgovorov e angleškim predsednikom vlade, zunanjim ministrom in ostalimi člani angleške vlade. Lord H a I i t a x je francoskima državnikoma obširno poročal o svojem potovanju v Nemčijo. Chautemps in Delbos sta z zadovoljstvom ugotovila, da jc to potovanje, dasi je bilo zasebno in ni imelo za cilj takojšnjih uspehov, odstranilo vzroke težav in razčistilo ozračje. Na sestanku so bila obravnavana vsa vprašanja, ki se tičejo tako Evrope kakor tudi drugih problemov. Angleški in francoski državniki so z veseljem znova ugotovili, da so odnosi med Francijo in Anglijo prav tako tesni in prijateljski, kakor so bili doslej. Kolonialno vprašanje je bilo obravnavano od vseh strani. Vendar je bilo ugotovljeno, da se o tem ne more razpravljati samo posamič, povedati več, ker Angliia z državami v srednji Evropi nima takih pogodb kot jih ima Francija. O dvomi zunanjepolitični smeri An<*)re London, 30. nov. TG. Najbolj značilno dejstvo, ki spremlja razgovore francoskih in angleških državnikov, je naravnost presenetljiv odmev, ki je prišel iz angleškega časopisja. Iz načina, kako angleški listi obravnavajo težka vprašanja, ki so na dnevnem redu konference med Francozi in Angleži, je mogoče razvideti pravo vsebino teli razgovorov, o katerih še ni bilo izdano uradno Izročilo. Ne samo tednika >Sunday Times' in Obser-ver« sta priobčila dolga ugibanja o potrebi |>o- polne preosnove angleške zunanje politike v smislu prijateljskega približanja Nemčiji, ampak tudi veliki dnevniki, med njimi »The Times« in >Mati-chester Guardian«, sta se na dolgo in široko razpisala o tem vprašanju in neprikrito povedala mnenje, ki ga zastopata. »Manchester Guardian« še nadalje trdi. da vlada v angleški vladi sami notranji spor glede zadržanja v srednji Evropi — skupina ministrov zahteva, da se Anglija odreče vsakemu vplivu glede nemške vzhodne politike v Avstriji in na Češkoslovaškem, medtem ko druga skupina, med njimi Eden sam, temu stališču še nasprotuje ter zahteva, naj se obnovi sloga med francosko in angleško črto, je pa »Times« v senzacionalni obliki napadel politiko vlade. »Times; se je prvič spravil nad Srednjo Evropo in pravi, da je mednarodni položaj danes takšen, da se Anglija nikakor ne more postavljati v bran gotovini spremembam, ki so v Srednji Evropi postale potrebne. Zakaj naj na primer Anglija brani tisti greli, ki so ga ob sklepanju ver-sajske mirovne pogodbe storili, ko so avstrijskim Nemcem prepovedali združitev z Nemčijo. Tudi na naslov Češkoslovaške je »Times« napisal nepričakovane besede, ko tej državi svetuje, naj prispeva svoje k temu, da bo Nemčija dala mir, češ, saj je predsednik dr. Beneš pri mirovnih pogajanjih izrecno obljubil, da sc i>o Češkoslovaška razvila v neke vrste švicarsko zvezno državo. Če je to takrat bilo mogoče, zakaj bi ne bilo danes. »Times« priznavajo, da ne govorijo v imenu zunanjega ministrstva, ampak v imenu modrih angleških državljanov, ki so sprevideli, da je treba z velikimi žrtvami v Evropi ohraniti mir, da bo Anglija morala v svetu braniti svoje interese, ki so za njo bolj važni, kot Srednja Evropa. Od tega pisanja, ki je vzbudilo vsesplošno pozornost. pa se temeljito odraža članek, ki je izšel v glasilu zunanjega ministra Edena »Yorkshire Post:, ki pravi, da bi bilo tudi brez IIalifaxovega potovanja prišlo do francosko-angleških razgovorov. Svetovnopolilični položaj bi to zahteval. Položaj na Daljnem vzhodu je danes bolj nevaren kot Srednja Evropa. Francoski in angleški državniki se bodo porazgovorili o celi vrsti mednarodnih vprašanj, med drugim tudi o kolonijah, ki pa seveda zanimajo tudi še Belgijo in Portugalsko. Tudi Sredozemlje zahteva svojo pozornost. Dr. Hodža upa na podonavsko zvezo Češkoslovaški pred-sprcjcl sotrudnika Budimpešta. 30. nov. sednik vlade dr. Hodža jc »Magyar Szaga« in mu izjavil, da ideja sodelovanja šestih podonavskih držav ni propadla, temveč da se nasprotno ustvarja. Novi načrt sloni na nevnic-šavanju in pa na sodelovanju z Italijo in Nemčijo. Dr. Hodža jc dejal, da jc prepričan, da bodo za-padne velesile na ta načrt pristale in se bodo zaradi tega tudi odrekle svojih pravic do največjih ugodnosti. Dr. Hodža je priznal, da sc mora madžarska narodna manjšina prilagoditi temu načrtu, Japonci prodirajo skoraj brez odpora strojnice, 10 milijonov kg bomb, 2000 telefonskih šanghaj, 30. nov. A A. fReuter) Kitajci pri znavajo, da so izgubili utrdbe ob Kijangjinu. S padcem teh utrdb je Japoncem odprta pot do jezov na Rumeni reki, razen tega bodo pa japonske ladje brez nevarnosti mogle očistiti Rumeno reko min. Prav tako bodo" japonske ladje lahko plule do Sinkjanga, kjer so Kitajci zgradili drugi jez, ki pomeni nekakšno drugo glavno kitajsko obrambno črto. Izvedelo ee je, da pride v kratkem v Šanghaj elitna japonska divizija, ki bo ostala v Sanghaju kot 6talna garnizija. Jajx>n6ko vojaško poveljstvo poroča uradno, da 60 Japonci zavzeli kvangsi. Novo kitajsko posojilo pri USA, v Franciji in Angliji za 100 milijonov dolarjev je sklenjeno po obrestni meri 3%. Pogodba določa vojni material, ki se ima nabaviti iz tega posojila. Med drugim gre za nabavo tisoč letal, 150 poljskih topov, 450.000 šrajmelov in granat za poljske topove, 50 težkih topov, 3000 granat za težke topove, 324 protiletalskih topov. 240 lažjih topov za strelske jarke. 120 gorskih topov, 1.S24.000 nabojev za gorske topove in za topove v 6trel6kih jarkih, 20.000 strojnic, 500 milijonov nabojev za puške in aparatov, 100 naprav za poljske radijske jx>staje, 104 naprave za poljski brzojav in 20.000 kg tele fonske žice. Litvinov dokazuje svo,o ,,zanesVivosi Litvinov je imel 6noči v Leningradu govor o mednarodnem položaju. Dejal je, da so oblasti v Bruslju pokazale svojo nesposobnost za reševanje mednarodnih problemov. Obramba sovjetske Rusije leži v njeni rdeči armadi, ki je vsak dan moč-nejša. Poleg tega je tajna organizacija sovjetske policije dovolj močna, da zavaruje Rusijo od troc-ki6tov in fašistov. Kitajski dnevnik »Social Daily News« piše, da je sklenjen sporazum med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Rusija priznava kitajsko suverenost nad zunanjo Mongolijo, kjer je zdaj mnogo ruskih čet. Vendar Rusija ne bo naravnost posegla v vojne dogodke. ker bo po odstranitvi vseli težav. Ui obstojajo, podano sodelovanje v Srednji Evropi. It A MIKLAVŽA nudimo do 6. decembra '/•..•"i vellUo množino blaga In ostanlčpv I : f posredno* f , • K,:. m m M M -.'.'Sv Švfr Bfe'. ''v "i Dosedanji papešhi nuncij odhaja Belgrad, 30. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr Stojadinovič je danes sprejel v svoiem kabinetu v zunanjem ministrstvu \ jjoslovilni avdienci kardinala P e I e g r i n e 11 i j a, dosedanjega papeškega nuncija na našem dvoru. Predsednik vlade se ie pri tej priložnosti poslovil od msgr Pelegrinettija ki odhaja na svoje novo mesto v Vatikan. Agencija »Correspodenza« (Rim) poroča, d« se bodo po konzistoriju, na katerem bo imenovanih pet novih kardinalov, izvršile tudi nekatere spremembe vatikanskih diplomatskih predstavnikov v inozemstvu. List pravi, da bo na mesto sedanjega apostolskega nuncija v Belgradu postavljen bržkone sedanji namestnik vatikanskega drž. tajnika msgr. T a r d i n i. Po drugi verziji pa bo za apostolskega nuncija v Belgrad prišel apostolski delegat v Atenah msgr. R o n c e 11 i. Japonska priznava generala Franca Tokio. 30. nov. c. Japonska vlada je naroČila svojemu bivšemu zastopniku v Španiji, da naj jutri uradno prizna vlado generala Franca. Za prvega zastopnika generala Franca v Tokiu je imenovan Castiglo. »Daily Telegraph : (London) poroča, da je angleška vlada sporočila pomorskim oblastvom nacionalistične vlade v Palmi, da britanska vlada ie no prizna generalu Francu pravice ilo blokade španskih republikanskih pristanišč. »Times« poroča, da so pomorska oblastva dobila navodilo, naj stopijo v slike s poveljstvom nacionalistične mornarice na Majorci, in sicer z admiralom Mo-renoni, in mu sporoče, da druge države nc morejo priznati blokade katerekoli španske stranke, neposrednih napadov na tuje trgovske ladje pa ne bodo mirno gledali niti tedaj, fc bi priznali značaj vojujoče sc stranke, nc glede na to. ali sc napad izvrši v španskih teritorialnih vodah ali ne. * Amrtcrdnrn. 30 nov. AA. Havas: Princesa Ju-lijana je bila dalj časa ob bolniški postelji ranjenega so|iroga princa Bernarda in se je z njim tudi pogovarjala. Zdravniki menijo, da je stanje princa Bernarda zadovoljivo. Zagrebška vremenska napoved: Hladno. Zemunska vremenska napoved. Pooblačitev v severni polovici, kjer utegne biti tu pa lam dežja. Prevladovalo bo jasno vreme v južni polovici. Mraz bo Se zmerom pritiskal povsod v državi, posebno pa v južnovzhodnih predelih. Dunajska vremen, napoved: Večinoma oblačno, oonekod nadavine. soioSno nekoliko tooiejc. Politične stranke v Romuniji Romunija bo v kratkem volila. Njeno par lamentarno življenje jc sicer precej zamreženo, tako da stranke ne pridejo do polnega razmaha in njen volivni zakon je toliko edinstven, da volitve nikoli ne dajo pravilnega izraza političnega mišljenja, totla po ustavi je ta naša prijateljska država št; parlamentarna in politično strankarsko življenje v strogo potegnjenih mejah, v katere jc zagrnjeno, se še giblje in po \ zroča valovanja, ki so za demokratično čutečega opazovulca zanimiva in poučna Največja in najmočnejša politična stranka v Romuniji je nacionalna z n r a n i s t i č n a ali n a c i o na 1 n u k in e č k a stranka (pri elevek »nacionalna« nosijo v Romuniji vse po litične stranke, tako da se izognejo nepotrebnim tren jem okrog vprašanja, kaj je kdo in kaj ni. Op. ured.). Nn čelu te stranke stoji sedaj zopet dr. Julij Maniu, brez dvoma najmočnejša državniška osebnost v Romuniji. Stranka so deli v dva izrazito svojstvena dela: v slaroromuiiske-ja, ki jc pod vodstvom bivšega učitelja Mihala-keja. in novo romunskega, trdno organiziranega, ki je delo dr. Julija Mnnia. Na obronkih te stranke so do včeraj visele — nalik čipkam — še nekatere male skupinice, med katerimi jc skupino, ki jo vodi Vajda Vojevod — ki je imela nalog, da enotnost stranke v imenu vladajočega režima razbije — a ki je bila sedaj izključena, Vajda Vojevod pa s svojo skupino, ki jc dobila fašistični naslov »romunske fronte«, vržen tja, kamor spada, namreč med režimsko skupino. Ta stranka je demokratična v polnem obsegu te besede in želi v notranji preureditvi države dati polne pravice kmečkemu ljudstvu, ki je večinska plast v narodu tako po številu kakor po socialni in gospodarski strukturi države. Zunanjepolitično hoče strnnku obnoviti trdnost zveze s Francijo in zavzema borbeno stališče napram Madžarom in Nemcem. Najlepše povemo, kaj stranka hoče. ako ponovimo besede, ki jih je pred nekaj dnevi na strankinem kongresu iztekel od stopi vsi predsednik Tion Mihulakc, ko je dejal: ;Na noben način ne moremo več nadaljevati režima laži in hinavščine, režima korupcije in moralne pokvarjenosti, ki mora romunski narod pripeljati do popolne ohromitve tako na gospodarskem kakor na duhovnem in nravstvenem polju.« Novi predsednik Julij Maniu je tem besedam ploskal, 'l ako je storilo vse veliko podeželje nove in stare Romunije. Bivši zunanji minister Titulescu se je vrnil v Romunijo in bo pri volitvah kandidiral na listi kmečke stranke. Druga večja politična stranku je nucio-nalno-liberalnn stranka, uli stranka dinastije Bratinnov. ki so jo vodili in podedovali od rodu do rodu. V začetku jc bila kakor povsodi drugod socialno zelo napredna in za reforme v prid slabejšim silno vneta, dokler ni postala, kakor povsod drugod, stranka težkih denarnikov in industrijo. Iz tako rekoč revolucionarne stranke, ki ima za osvoboditev naroda velike zasluge, se je razvila v stranko denarnih blagajn, ki upravlja največja pri rodna bogastva Romunije večidel v svoj prid. Stranka bogatega meščanstva, ki nima z narodom več nobenih pravih stikov razen, da mu pobira denar. Ko je umrl veliki Jan Bratinnu, je prišlo vodstvo stranke v roke genialnega Duce, ki jc bil umorjen v Sinu ji, nakar sc jo stranka cepila. En del — otroci Bratianovci — se jc zbral pod vodstvom nečaka Jana Bratiana, Jurija, in je šel svoja pota, kakor hitro je leta 1931 kralj Karel poveril vlado nekemu podrejenemu članu stranke. Tatarescu. in ga skozi štiri leta držal na oblasti, lurij Bratianu je ostal v opoziciji do danes. Tatarescu pa je i/ ostanka liberalne stranke, ki jo imenoma vodi Diuo Bratianu, organiziral režimsko stranko, ki jo sedaj pelje na volišče z upanjem v srcu, da bo odnesel popolno zmago. Današnja liberalna stranka ni uiti senca nekdanje in je v svoj program prevzela iz vseli političnih strank najboljše zahteve, tako da se Tatarescu predstavlja kot voditelj politične skupine, ki že.li močno Romunijo in vsem stanovom v njej blagostanje in zadovol jnost. Za sedanje volitve jo Tatarescu pridobil sodelovanje Vajdc Voje-vode. sodelovanje profesorju Jorge in sodelovanje nemške narodne manjšine, ki jo vodi Fn-hricius. Srce te skupine jo sedanji prometni minister Inkulec, ki ga silno radi vidijo v okolici kraljeve družino. Tretja večja politična skupina, ki pn zaostaja daleč za ostalima dvema, nosi ime nncio-n a 1 n e krščanske stranke, ki jo vodi Goga Oktavijan iu ki ima fašistične tendence, lo prihajajo do izrazu v modrih srajcah in klju-liH.stih križih. Lastnega programa stranku /n enkrat ni izdala, marveč se je postatila samo v bran tako proti kmečki stranki, ki jo smatra /a pogubno (ker jo demokratična!) kakor proti liberalni stranki, ki jc brez ideje, postlana na preprogi korupcionizma« Njegova vlada bo čisto nacioiialno-romunska. Ta stranka ima s krščanstvom prav toliko opraviti, kakor socializem z narodnim socializmom v Nemčiji. Levičarskih strank v Romuniji uradno lii. Pač pa obstojajo skrajno desničarske sknpine. Med tema dvema mejnikoma — izvzemši navedene tri skupine — p;i životari nešteto strank in s t r a n č i c, ki dejansko niso nič drugega kakor koloburji, ki jih okrog sebe naženejo pomembnejše politične osebnosti in takšne, ki bi to rade bile. Uradno so si te skupinice dale neke idejne osnove, toda dejansko niso nič drugega kot osebnostni klubi političnih ali denarnih veljakov, na katere sc obešajo razni potrobneži. Ideja služi samo kot bizantinsko zagrinjalo. da se nc vidijo osebnostne ambicijo. Politični razvoj jusno kaže, kaj se bo r njimi zgodilo. Pogoltnile jih bodo velike stranke, ali kmečka stranka ali liberalna uli romunsko nacionnlito-fnšističnn. Drugega izhoda nimajo To so politični proletarei. ki bodo šli po svoj politični kruli med politične kapitaliste. Naštejemo najvažnejše: Na skrajni desnici jo strančica »V s e /a Romunijo, ki jo vodi inž. Clime in ki zbira okrog sebe ostanke nekdanje oželezne garde«. Takoj nato pride Romu nskn fronta- Vajde Vojevoda, ki je na stara leta srečno prikrmaril s skrajno lisice na skrajno desnico, samo da se dokoplje do oblasti. Po njegovi >inrti so ho strnnčitn razletela. Nato prihaja ljudska stranka prnl vodstvom maršala \vorescn in vsi vedo, da ta strnnčiea nima nobeno druge osnove, kakor občudovanje tega velikega narodn. junaka. Potem prihaja agrarna stranka«, ki jo je znso ustanovil Arge-toinnu. a je sedaj tik pred volitvami sprevidel, da nima nobenega članstvu in Ik> kandidiral tisto sam pod to streho Potem jiriliaju »n a-r i o nn 1 n a stanovska strank a.t, iznajdbo bivšega ministra Manoilesea. za njim »konservativna stranka'., ki si jo je za svoje f*=obno potrebe ustvaril bivši minister, silno brihtni Jurij Filipescn. Stranko profesorja Jor- bi lahko imenovali stranko prijatelj e v p r o f. J o r g e-, tako jo osebnostna Seda j je v volivni vladi, torej nekako pod streho liberalne stranke. Omeniti jo treba še -^agrarno Ii?oy Konstantinu Gnrofielda, »liberalno dem o k r a t s k o stranko« Jeana Floresca in blok romunskih državljanov za ohranitev domovine«, ki mu predseduje prof. Fortzu. Nekoliko bolj izraziti sta skupini Gregorja Juniana pod imenom »nacionalne radikalne kmečke stranke« in »u 1> c ž n i k i liberalcev« pod vodstvom Jurija Bratiana. Narodne ni a n j ši n e imajo številna zbirališča. Madžari imajo kar tri: madžarsko stranko, madžarsko kmečko stranko in zvezo madžarskih delavcev in kmetov v Romuniji, židje imajo svojo enotno skupino. Rusini imajo dve: romunska rtisinska stranka in rusinska kmečka stranku v Romuniji. Nemci imajo ono disciplinirano skupino. Socialisti so zbrani v treh skupinah nekoliko jm> francoskem vzoru: osrednja socialno-domo-kratska stranka, združena socialistična stranka in romunska socialistična stranka. Nobena od njih no igra kakšne vidne vloge. Pri prihodnjih volitvah bosta v glavnem nastopila dva velika bloka: liberalni vladni blok, ki je med strunoioami že nabral nekaj jiomočnikov, in kmečki blok, ki je tudi pritegnil okrog sebe številne manjše skupine. Borba bo med tega dvoma velikima taboroma. Za prvim stoji kraljeva avtoriteta, za drugim stoji romunsko podeželje. Med tema dvema velikima taboroma zna pobrati precejšnje drobtine naeional-no-krščanška stranka. Sedanje volitve v Romuniji bodo usodnega značaja za bodočnost Romunije. Čevlji TRIUMF KOLODVORSKA UL.11 Najprimernejše Miklavževo darilo Povodnii v Turčiji Carigrad, 30. nov. AA. (DNB) Hudo deževje zadnjih dni je povzročilo velikanske povodnji v Srednji Anatoliji. Reke so prestopile bregove. Valovi se odnesli cele črede ovac. 40 hiš 6e je |Jodrlo. Ali so vode terjale tudi človeške žrtve, še ni znano Brez strehe je ostalo 3C0 družin. Prav tako hudo sta prizadeti tudi pokrajina Elbi-stan in mesto Smirna. Na Črnem morju vlada že nekaj dni hud vihar, da nobena ladja ne more odpluti iz pristanišč. « Monakovo. 30. novembra. A A. General Luden-dorff jo mirno prebil noč. Njegovo stanje se je že včeraj nekoliko popravilo. Temperatura in utrip žile sta normalna. Praznovanje I. decembra Predsednik Češkoslovaške republike dr. Beneš je Nj. Vel. kralju Petru II, ob priliki jutrišnjega jugoslovanskega narodnega praznika poslal prisrčne čestitke. Belgrad, 30. novembra, m. Zaradi jutrišnjega državnega praznika je že danes popoldne v prestolnici zavladalo praznično razpoloženje. Vsi državni in samoupravni uradi, kakor tudi vsi zasebniki so na svojih hišah razobesili državne zastave. Jutri dopoldne bodo po vseh cerkvah in mo-lilnicah zahvalne službe, katerim bodo prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Pred sa-borno cerkvijo bo postavljena častna četa kraljeve garde. Popoldne bo na več mestih igrala vojaška godba, zvečer pa bo od Kalimegdana proti Slavi ji velika baklada. Poziv »Akademske zveze" Akademska zveza vabi vse svoje člane, da se danes ob 6 zvečer polnoštevilno udeleže manife-stacijskega sprevoda. Zbiramo se pri zavodu sv. Marte v Streliški ulici od pol 6. do 6. ure. »Akademska zveza«. Seja profesorskega društva Belgrad, 30. novembra, m. Včeraj in danes je bila tu plenarni seja glavnega odbora Jugoslovanskega profesorskega društva. Iz Ljubljane je prisostvoval seji predsednik ljubljanske sekcije prof. Grafenauer. Vse člane je sprejel prosvetni minister, kateremu so razložili zahteve profesorskega stanu. Med drugim so zahtevali, naj se vrši redno napredovanje in naj se omogoči napredovanje profesorjem do 3. skupine 2. stopnje. Nadalje so ministra prosili, naj čim prej izda nov zakon, 6 katerim naj se honorirajo maturitetni in praktični izpiti, kakor tudi vsi izpiti, ki nimajo direktnih zvez s poukom: dalje; da se reaktivirajo vsi odpuščeni profesorji, v kolikor se jim krivica še ni popravila; da se nastavi zadostno število manjkajočih profesorjev in da se odprejo nove gimnazije, kjer je to neobhodno potrebno ter da se v začetku vsakega šolskega leta pravočasno izvrši razporeditev učnih moči tako da bi bili ukazi objavljeni že do 15. avgusta. Prosvetni minister je članom glavnega odbora profesorskega društva obljubil, da bo vse njihove upravičene želje in potrebe upošteval. Oseb ne vesti Belgrad, 30. nov m. Za profesorje VIII. skup. so napredovali, v Celju: Kovačič Edvin, KraSna Ivan; v Kranju: Ilrovat Bogomil, Pilgram Marija. Pire Rosauda, Šaic Andrej; v Ljubljani: Benulič Rudolf. Dobovišek Karel, štrukelj Vojteh, Vadnal Alojzij, Lukič Vera; v Mariboru: Bezjak Franc, Klasinc Anton, Košar Josip, LočniSkar Pavel; v Novem mestu: Juvanec Ferdo: v Ptuju: Habe Franc, MiheliČ Franc, Uršič Alojzij; v Mostarju: Breznik Anton, Vidine Magdalena; v Skoplju: Karamau-Vales Zora; v Virovitici: Čerin Bogumila. Eržen Leo. Prestavljen je na carinarnico I. reda na Jesenice Anton štiglič, pomožni carinik IX. skupine na glavni carinarnici v Ljubljani. Prosvetni minister je izdal odlok, da začasno dodeljeni profesorji in suplenti na raznih Šolah, o čemer je Slovenec : že svoječasno poročal, de tinitivno zavzamejo ta mesta. Umrl je znani srbski gospodarstvenik in Član raznih gospodarskih ustanov Todor Mihajlovio. Droga stran zarote v „Komunisti so oboroženi za morije, nekateri mirni meščani pa so pripravljeni na obrambo" si niso dolgo beliii glav. odložili so vest, ne da bi jo objavili, in so si takoj dejali: »Ljudska fronta . pripravlja napad na desničarske organizacije.* In res, 24 ur pozneje so jo njihov suni uresničil. Naslednji dan dopoldne je že šla po vsem Parizu in po vsem svetu vest, da je odkrita zarota »kapucarjev*, ki je hotel? Francijo pognati v zrak. Prvi poskus Dormoya, javno mnenje prestrašiti z opisovanjem tajne zarote, priseg tajinstvenih sestankov in strašnih obredov, ni uspel. Pariško ljudstvo se je smehljalo. Treba jo bilo pripeljati močnejše topove. In res. policija jo začela odpirati tajna kletna vrata in vlačiti na dan stare puške, revolverje, patrone, vdirala je v poslopja starih gradov v pariški okolici, ki so znani po svoji ljubezenski zgodovini, in tudi tamkaj je namesto zaljubljenih pisemc odkrila puške, revolverje, bombe. Končno jo obiskala še stanovanja nekih denar-nikov in na tovornih avtomobilih odvažala iz njih razno vrste staro strelivo. Vse javno, pred stotinami in stotinami radovednežev, ki so se zbirali okrog policijskih voz in zbijali svoje šale. To je bilo že boljše. Ljudski Pariz je bil postrežem No, kjer je zarota, tanj morajo biti tudi zarotniki Pariško ljudstvo je pričakovalo, da jih bodo pozaprli na stotine, nn tisoče. Saj jih je moralo biti na debelo, če so hoteli prekucniti republiko. Toda nič Samo nekaj neznancev je bilo poslanih v arest. Parižanom se je to čudno zdelo. Zahtevali so več. Policija je postregla, segla je malo više -..-Odkrila« je nekega Deloncla, bogatega denarnika, za tem je prijela upokojenega letalskega generala, enega najbolj odličnih in najbolj odlikovanih častnikov iz svetovne vojne, generala Duseigneurja in končno zadela v črno. ko je privlekla v arest še pravega, čistokrvnega kneza, torej pravega aristo: kneza Pozzo di Borgia. Parižani so zazijali. Sedaj pa že bo res. Reakcija je bila na polu, da odr.e'se republiko, da uvede tolesnn robstvo, vzame pravico do stavke, ukine dovoljenje. da so sme v kinu kaditi, uvede smrtno kazen proti vsem onim. ki po ulicah ne bi pravilno hodili, prepove razgrajanje po zasebnih stanovanjih in zviša cene na absint, kmetom pa vzame zemljo in jo odda duhovnikom in plemstvu .. Uspeh je bil dosežen in Dormoy je izdal iz zabarikadirnnegii notranjega ministrstva uradno poročilo, dn je *re publika rešena« V Santo — osrednja ječa v Pa rizu — sedi vsega skupaj samo 26 ->zarotnikov-kapucarjev«, ki so s 40 strojnicami hoteli »ukrasti republikor. sodnijske oblasti pa si bolijo glave, po katerem paragrafu naj bi jih obtožile, pa do sedai niso našle drugega, kakor paragraf, ki prepoveduje prenašanje orožja brez posebnega dovoljenja. ■ Komunisti so oboroženi za morije, nekateri mirni meščani pa so pripravljeni na obrambo Vlada ljudske fronte prvih ne vidi. za druge pa pripravlja kazni Povedati moramo predsedniki: vlade, da je v vse) tej burki edini resni zarotnik proti Franciji Dormoy, ki sedi na plače de Bean venu in s svojim početiem onečnšča republiko in Francijo.« Tako piše tEcho de Parisc. Drugi listi mi se tei komediji raie smejajo. T,. Pariz, v novembru 1937. Eden najbolj zanimivih ljudi v Pariizu je danes notranji minister Dormoy. Po vseh zabaviščih Montmartra in Montparnnssa ga norčavi ljudski pesniki opevajo kot odrešitelja republike, dijaki latinskega dela Pariza uganjajo na njegov račun svoje burke, matere strašijo sitne otroke, da jih bo ->vzel Dormoy;, mimo ministrstva samega no plače Beauvau pa se ves dan valijo zvedave množice iu stiskajo svojo nosove skozi ograjo, kjer doji -"v pripravljenosti« bataljon republikanske garde z rdečim perjem na čepicah, lopo in pridno zbran okrog mrke strojnice sredi častnega dvorišča. Tukaj »brani republik marksist Dormoy... Francozi so vedno ljubili romane, kjer je nekoliko tajinstvene intrige vmes. Politiki so lo razpoloženje množic tudi vedno znali izkoriščati, kadar koli je bilo treba pozornost javnega mnenja obrniti jiroč od nečoga ali ga obrniti k nečem. Burka z zaroto kapucarjev« popolnoma spada v ta okvir. Tajinstvenih spletk je na debelo. V kapuce oblečeni zarotniki se plazijo okrog, tajinstvena pod-kletua zatočišča, zapahi, ki se na čaroben pritisk kar sami odpirajo, vrata, ki naenkrat vpadnjo in odpirajo temna žrela, nočni sestanki ob brlečih svetilkah, strašne prisege, šo bolj grozne kazni za ono, ki jih prelomijo, črne maske, vmes pa lepe ženske in bajno bogati neznanci in še kakšen zagonetni knez po vrhu. Vse to je čudovito zmešano brozgo -»zarote-? in ljudstvo požira poročila na debelo, medtem ko mu po hrbtu navzgor gomazi mrzlinec. Duhovitim ljudem pa je sedanja Dor-moyeva burka prijetna priložnost za neštete duhovite, pristno francoske opazke in vesele zbadljivke. Orožje je tuka], res. Tudi neka ali neke tajne organizacije so -odkrite«. Toda ves pametni Pariz ve, predobro ve, da je bila policija o vsem tem že zdavnaj informirana, da je imela povsod svoje agente zraven m da je ta szarotac dogodek, ki je žo skoraj dve leti l°žal med drugimi podobnimi akti na policiji, čakajoč ugodnega političnega trenutka, da jih režim potegne iz omare in razgrne pred javnostjo, politikom v zadoščenje, javnemu mnenju pa v zaposlitev. Znano je, da nima samo policija žo zdavnaj svojih prstov vmes, ampak, da majo pri vseli takšnih in podobnih dogodkih tudi zarotniki« svojo vohunčke med policijo, ki jih pravočasno opozorijo, kadar se kaj pripravlja. Pred tremi leti je policija enkrat hotela brskali ri voditelju -'ognjenih križnv--, toda polkovnik ile In Rocrjue je bil pravočasno obveščen in je odpeljal s stanovanja nn dveh tovornih avtomobilih vos obtežilni material«, ne da bi ga kdo vznemirili. Ko je zadnji avto oddrdral po ulici, je prišla takoj policijska komisija, ki je začela s hišno preiskavo. Iskala je, brskala jo. našla ni in je izginila Tudi rojalistična organizacija ^Action fran-■aise« pozna dosti podobnih burk. Kadarkoli jo imela preiskavo še vsakokrat jo bila vsaj 24 ur jioprej obveščena. Nekaj »ličnega so je pripetilo ludi sedaj »Echo de Parist pripoveduje, da je nekega dne pozno zvečer sprejel od pariške policije poročilo, de so na »om, da odkrijejo komunistično zaroto Uredniki, ki so vajeni razmer. Odplačevanje kmečkih dolgov Pogosto nas ljudje izprašujejo. kako bi bilo mogoče pri IJrivilegirani agrarni banki doseči odložitev dolgovaiiega mesečnega obroka za kmečke dolgove. Na merotlajnem mestu smo dobili odgovor, da je tako odložitev mogoče doseči 6anio v primeru, če je bil dolžniku odpisan davek zaradi nesreče po toči ali drugih vremenskih nezgodah ali nesreče pri živini in more ta odpis davka dokazali z davčnim potrdilom. Srbska prosvetna zveza Kakor smo že po napovedi poročali, so srbska kult urna društvi, v Belgradu imela skupno sejo, katere so so udeležili .zastopniki raznih društev. /Gospodarsko kulturno matico: jo zastopal Laza Matič, društvo Sv. Save Jovn Vasiljevič, Kolo srbskih sester dvorita dama gdč Milka Grujič, pododbor srbskega muslimanskega društva :;Gajretc iz Belgrada je zastopal Veljko Miloševič, podružnico Srbske matice v Dubrovniku je zastopal predsednik srbske akademije dr. Vlada Čorovic. Na sestanku jo prvi spregovoril dr. Voja Besarovič iz Sarajeva, ki je med drugim dejal: »Življenjski interesi vsega našega naroda in naše velike zedi-njene države nujno zahtevajo širjeuje prosvete. V tej smeri je treba delo na kulturno prosvetuein polju združiti. V ta namen jo treba ustanoviti neko vrhovno telo, ki bo dajalo smernice in bo našim službenim, državnim iu prosvetnim uradom pomočnik in svetovalec pri njihovem delu.« Dr. Besarovič je s tem dovolj jasno povedal, da delo lo srbske prosvetne centrale nikakor ue namerava biti omejeno na ozemlje, na katerem prebivajo Srbi. Tudi bo ta centrala po tej napovedi nekaka postranska prosvetna oblast, ki bo dajala smernice iu svetovala, kar doslej ni dosegla nobena taka prosvetna centrala. — Za njim je govoril Jurij Pejanovič. ki je iz statistike nepismenosti dokazoval potrebe po širjenju prosvete. Dejal je, da jo bilo lota 1927 v državi 4,408.471 nepismenih, v drinski. moravski, vardarski, vrbaski, zetski in primorski banovini pa je bilo po 74% nepismenih. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Pavle Popovič, v odbo u pa »ta poleg zgoraj imenovanih šc gg. Slobodan Jovanovič in Dragiša Vftsič. Prihodnji tak sestanek zastopnikov vseh srbskih kulturnih društev bo 27. januarja 1938, na pravoslavni praznik svetega Savo. Hercegovi abecedniki Poročali smo že, da je gibanjo za pobijanje nepismenosti, ki je med lirvatl že zelo močno razpredeno, seglo tudi v Bosno med muslimane. Najbolj potrebna knjiga pri pouku pa je abecednik, ki ga je nalašč v :ta namen napisal znani levičar Rudolf Herceg. Muslimanski profesor Alija Štiljak jo v nekem govoru v Počitelju dejal, da ee bodo muslimani borili še naprej za izvedbo »splošnih človc-čanskih in posebej hrvatskih narodnih idealov«, in jc torej muslimane proglasil za Hrvate. Temu ugovarja belgrajska ^Samouprava«, ki pravi, da ta abecednik vprega muslimane v tuj voz, da ima namen med muslimani Širiti hrvatstvo. Pravi pa, da se to ne bo posrečilo, ker »če g. Šuljak govori muslimanom o hrvatskih narodnih idealih, bodo ti hvalili Boga, da imajo svojega voditelja dr. M. Spaba, ki jih bo branil od tako nespametnih prijateljeve.- ■'■■"' 1 ' ?■' v* w tv oniifodc rs ' .$ tf>!«b »i ,. ■■ Politika med nameščenci Razkroj v v-retah naših velezasfu&iVli&ral-cev je zašel že tudi v vrete zasebnih-nameščencev. Kakor si na političnem polju 6'ojita nasproti dr. Kramer in dr. Puc, Ker ,e dr. Puc kot ban preveč šel na svoje in se je pokazal premalo hvaležnega, tako se tudi med zaseonimi nameščenci borijo pristaši teh dveh za vodsrvo svojih zastopstev. Torej nič 6krbi za 6tan, ampak zgolj dnevno politična zadeva. Doslej sta obe struji kar nekako enako zastopani v »ivavi« zvezi privatnih in zasebnih nameščencev. Zastopirki ene in druge poiujejo po Sloveniji in Dalmacjr, govorijo, predavalo, pišeio in vlečejo zasebne nameščence vsak na 6voj'o stran. Smer dr. Puca se kaže not nasprotna JNS-arski smeri dr. Kramerja. Tabor d:. Kramerja pa grozi z omladiti6ko JNS, čaš da bodo vs? ukrenili, da se takih »preorientirancev-; iznebe. „Saborna"cerkev popravljena Te dni so bila končana popravila na pravoslavni saborni cerkvi« v Belgradu. Popravila so stala čedno vsoto 600.000 din. Nova državna tiskarna V Belgradu so slovesno položili temeljni kamen za novo palačo državne tiskarne. Kot, zastopnik kralja se je slovesnosti udeležil polkovnik Durbesina, vlado pa so zastopali ministri Magara-ševič, Simonovič in Sloševic. Upravnik tiskarne Miloševič jo v govoru poudarjal zaslugo kr. namestnika dr. Radenkoviča, ki je kot prosvetni minister odredil, da se postavi v Belgradu ta nova palača. Palača bo stala približno 30 milijonov dinarjev. Ljudstvo ob voiski Belgrajska »Pravda« poroča, da je v srbskem kolturnem klubu v Belgradu imel general Ljubomir Pokorni predavanje pod naslovom »Pomen duhovne povezanosti med \oj6ko in ljudstvom v 6odcbui vojni«. Pradavatelj je najprej opisal sodobno vojno, po kateri je vse prebivalstvo države potegnjeno tako rekoč v bojno vrsto. Iz tega dejstva siedi, kako važno je, da je ljudstvo pravilno vzgojeno in prežeto pravega duha, ker se mora skoraj prav toliko upirati sovražni sili, kakor oborožena in organizirana vojska. V mirovnem stanju 6e more zgoditi, da je v vojski stalnega kadra boljši in odpornejši duh. kakor pa v ljudstvu. Kakor hitro pa udari ura mobilizacije, ko morajo stotisoči in sto-tisoči iz ljudstva oditi v sestav vojske, ta razlika čim dalje boli gine in vsa tako povečana vojska bo kmalu prežeta tistega duha. kt je doslej živel le v ljud6tvu. Zato je treba med ljudstvom gojiti pravega duha že v mirni dobi, da bo odpornost ljudstva in vojske v primeru potrebe zadosti velika. »To smotreno pripravljanje duhovnega 6tanja med ljudstvom v mirni dobi pa je največ odvisno od urejenosti vseh razmer v državi. Zalo ne smemo pozabiti da si država z urejenostjo svojih notranjih razmer pripravlja moč za narodno obrambo.« Zaključil pa je 6voje predavanje z besedami: ►Vidite, za to vprašanje smo mi vojaki zelo občutljivi in tako gledamo na to 6tvar.« Kai naš kmet je Belgrad, 30. nov. A A. Ob koncu poslovnega leta je PRIZAD sklenil nameniti na dan rednega občnega zbora delničarjev iz dobička svojega poslovanju 240.000 din za raziskovanje prehrane na-šegakmečkega prebivalstva. — Raziskovanje bo skupno s strokovnjaki osrednjega higienskega zavoda v Belgradu in šolo narodnega zdravja v Zagrebu. Franjo Neubauer: Naš zmagoslavni dan Od zemlje domače pod nebni obok naj danes dviguje nas speo se visok! O j dneoi so bili oeliki takrat, ko pota spet našel do brata je brat. Po svetu vesoljnem razvnel se je boj, mogočnih držav se majal je obstoj. In narod naš vedel ne kod in ne kam, drevo sred puščave, preganjan in sam. Voditeljev klic je velel gromovit: V zedinjenju z brali rešitve je svit! Naj Vardar in Sava svoj združita tek, naj Kolpe in Drine objame se breg! Naj Triglav ponosni, gora velikan, na kosovsko slavno ozre se ravan! V ljubezni in slogi uspeva naj svet ki stotine hiral, umiral je leti Oj ti zmagoslavni zedinjenja dan, g teboj naj razdor bo za vedno končan! Naj varuje zmot nas, nakan in prevar ljubezni Začetnik in ljudstev Vladar! Praznik zedinjenja v Celja Katoliško prosvetno društvo v Celju je letos prav slovesno proslavilo praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ponedeljek zvečer je priredilo s sodelovanjem Fantovskega odseka, Dekliškega krožka, Celjskega okteta in Celjskega zvona slavnostno akademijo. Velika dvorana Ljudske posojilnice je bila polna občinstva. Akademijo so obiskali med drugimi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, celjski župan g. Mihelčič, okrajni načelnik g. dr. Zobec, polkovnik g. Josip Milkovič, podpolkovnik g. Josip Krasnik, g. opat Peter Ju-rak, predsednik upravnega sodišča g. Likar, policijski predstojnik g. Torner in gvardijan p. Mavri-eij Teraž. Akademijo je začel salonski orkester, ki je pod vodstvom g. Lenardona zaigral državno himno. Sledila je slavnostna deklamacija Osvobojenje. Mladci Fantovskega odseka so čedno izvedli vajo Pred šotorom. Akademijo je odlično izpopolnil Celjski oktet, ki je zapel pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Cererja krasno narodno pesem »Ej uh-njem«, Prelovčevo »Sedem si rož povezala mi« in slovensko narodno »Zdravico«, ki je navzočim še prav posebno ugajala. Akademik g. Emil Kline je z navdušenimi besedami govoril o našem narodnem prazniku. Salonski orkester je pod vodstvom g. Kališnika dovršeno in odlično izvedel krasne Leopoldove »Jugoslovanske bisere«. Člani Fantovskega odseka so precizno izvedli nekaj točk lahke atletike. Najlepša točka akademije pa je bila vsekakor simbolična vaja članic Dekliškega krožka, ki so v krasnih belih oblekah odlično izvedle simbolično vajo »Vera, upanje, ljubezen«. Sliki sami je dalo globok izraz tudi električno osvetljenje s narodnimi barvami. Celjski zvon je za zaključek zapel Ocvirkovo »Kolo«, Vilerjevo »V mraku« in novo dr. A. Schwabovo »Se ena«. Ob 10. je bila slavnostna proslava zaključena. Drevi bo v proslavo praznika zedinjenja ob pol 7 svečana baklada z zbirališčem na Dečkovem trgu ob 6. Sprevod krene ob Dečkovega trga po Krekovi cesti, Gregorčičevi ulici, Levstikovi ulici, Kralja Petra cesti, Cankarjevi ulici, Trgu Kralja Aleksandra, ulici dr. Gregor Žerjava, Glavnem trgu v Gosposko ulico in skozi Dečkov trg pred poslopje mestnega poglavarstva. Vrstni red je sledeč: godba, vojaštvo, Sokol, gasilske čete, Fantovski odsek, rudarska društva, ostala društva in občinstvo. Pred mestnim poglavarstvom bo godba zaigrala koračnico, nakar se občinstvo razide. Mestna občina bo razsvetlila okna na svojih poslopjih. Mestno poglavarstvo opozarja rezervne častnike, da se udeležijo slovesne službe božje v opatijski cerkvi. Zbirališče tri četrt na 8 pred župno cerkvijo. Proslava praznika zedinjenja na mestni ženski realni gimnazi i v Ljubljani Mestna ženska realna gimnazija je letos na dostojen in svečan način proslavila praznik zedinjenja. Pod vodstvom profesorskega zbora so priredile učenke zavoda na dan 90. nov. ob 17 domačo proslavo, na katero eo bili povabljeni starši in sorodniki učenk ter prijatelji zavoda. Dopoldne ob pol 11 je bila interna proslava za učenke zavoda, popoldne pa za povabljene goste, ki so se v polni meri odzvali. Med odličnimi gosti smo zlasti opazili generala Dodiža z gospo in preds. mestne občine dr. Adiešiča Jura. Dvorana oz. telovadnica je bila napolnjena do zadnjega kota, kar dokazuje veliko zanimanje občinstva za ta zavod. Proslava je imela to posebnost, da so vse točke izvajale učenke same. Uvodno besedo je spregovorila sedmošolka Blenk Tatjana, ki je z jasno in odločno besedo podala zgodovinski pregled borbe jugoslovanskih narodov za njih narodno svobodo, od njihove naselitve dalje, preko Ljudevita Posavskega, carja Dušana m naših knezov do najnovejše dobe, ko so pod žezlom dinastije Karadžordževieev dosegli svojo narodno svobodo. Za svoj govor je žela govornica toplo priznanje. Nalo so se vrstile v pisani vrsti recitacije, pevske in instrumentilne točke. Dekliški zbor je pod vodstvom prof. dr. Dolinarja zapel Dolinar-jevo »Ob zedinjenju< in Parmove »Amaconkec. Zbor je močan in ima dobro ubrane glasove. Zlasti so ugajale vmesne solo-točke, ki jih je pela sedmošolka Zornik Vlada. Občuteno je deklami-rala šestošolka Tomaž Vera dr. Grošljevo »Jugoslovansko budnico«. Ugajal je tudi plesni nastop, v katerem eo učenke v pestrih narodnih nošah plesale razna jugoslovanska kola. Odličen je bil klavirski nastop sedmošolke Jelke Suhadolnik, ki je s pravo eleganco in z občutkom izvajala na klavirju Cajkovskega »Ruski ples« ter Chopinov valček v cis-molu. Igralki se pozna dobra šola in kaže odličen glasbeni talent. (Škoda je, da na starem pianinu ni mogla podati tega, kar bi bila mogla na boljšem klavirju!) Izvrsten je bil reci-tacijski nastop šestošolke Marenče Marije, ki je recitirala Zupančičevo »Našo besedo«. Njena recitacija je bila podana z gotovostjo in^ z vernim občutkom. Navdušenje je izzvala osmošolka Božič Zora s svojo violinsko točko. Izvajala je Nerudovo »Slovensko uspavanko«; na klavirju jo je krasno spremljala sedmošolka Suhadolnik. Dekliški kvartet je ljubko in prisrčno zapel Volaričevo »Divjo rožo«. Navdušenje je zopet izzval nastop terceta harmonik, ki je izvajal »jugoslovanske pesmi«. Odlična točka je bil tudi plesni nastop »Treh sester*, ki je v jugoslovanskih barvah simbolično prikazal vzajemnost treh jugoslovanskih narodov. Slovesnost je zaključilo pelje državne himne. Proslava na mestni ženski realni gimnaziji je tako pokazala, da zavod v polni ineri izvršuje svojo vzgojno nalogo in da ima v svojih učenkah izvrstne talente v raznih panogah lepih umetnosti in znanosti. Borba za vsakdanji kruh Valerija Jerajeva: Kako tolmačim naim'a'šim učencem praznik zedtntenia? Dragi dečki! Danes je gotovo nekaj imenitnega, ker ste prišli v šolo praznično oblečeni in brez torbice. Res je tako Danes praznujemo naš najimenitnejši državni praznik, praznik zedinjenja, ki ima svoj spominski dan vsako leto 1 decembra. Kaj le pomeni in pove praznik zedinjenja? Pomeni veliko, veliko. Praznik je. Vsaka nedelja je praznik in kako smo nedelje veseli O božiču, o veliki noči sta kar dva praznika skupaj. In kako se veselimo Božiča in Velike noči. Praznik pomeni pač vedno veselje. Tudi praznik zedinjenja pomeni veselje. Pa zakaj? Razlozila vam bom. Pred več kot 1000 leti je živelo daleč, daleč proti tistim krajem, odkoder zjutraj sonce pride in kateri se imenuje Rusija, veliko močnih, dobrih in zdravih ljudi, ki so govorili podobno, ne ravno tako, kakor govorimo mi Slovenci. Sami so si rekli: mi smo narod Slovanov Bilo jih je zelo veliko, več kot 10 krat 1000. Obdelovali so polje, imeli so mnogo živine, krav. konj, ovac m koz; živina se je pasla po travnikih. Ccz vec et ie bilo pa ljudi in živine toliko, dn jim je pos al dom premajhen. Slovani so bili pogumni ljudje in so rekli: pojdimo pogledat, znalnti je kje več prostora za naš novi dom in več trnvmkov za našo živino. Žene, starčke, otroke, obleko, hrano so naložili na vozove. Vpregli so konje m vo.e in gnali dnigo živino s seboj in so šli v celih procesijah kar naprej po ve.s dan. Kadar so bil* Mraz in zimska stiska sta že tu. Z raznih stavb, ki so deloma dovršene, deloma je na njih delo prekinjeno, so odpustili ob nastopu zime mnogo delavcev. Res je, na večjih stavbah še delajo, toda to je le manjši del stavbinskega delavstva Odpuščeno stavbinsko delavstvo si išče sedaj začasnega zaslužka. Včeraj dopoldne je bil na primer na ljubljanskem kolodvoru razburljiv prizor. Izstopil je gospod s tremi kovčegi, iskal je cenenega nosača. Ponudil se mu je bivši težak s stavbe, ki je bil pripravljen za nekaj dinarjev prenesti težke kovčege v sredino mesta. Poklicni nosači so protestirali, zakaj gospod — bil je neki trgovski potnik — zaupa svoje kovčege navadni »barabi«, ne pa njim, ki pošteno plačujejo davke in jamčijo za točno dostavo. Toda gospod sc ni zmenil in raztrgani težak je res nesel vse tri kovčege za potnikom v mesto, kljub silnemu zabavljanju nosačev To je en prizor iz vsakdanje borbe za borni kruhek. V mesto pride mlad fant s kmetov. Predstavi se: absolvent srednje kmetijske šole. Prosim za službo stražnika, mitničarja ali sluge' Odgovor: Za božjo voljo, zakaj pa ne greste kmetovat. saj ste vendar za to izučeni. Že, odgovori fant, toda zelo utrujeni, so počivali, pasli in napojili svojo živino in šli zopet naprej. Rekli so: kjer nam bo všče in ne bo preveč drugih ljudi, bomo pa ostali in postavili hiše in hleve. Tako so potovali več mesecev. Prišli so v kraje, kjer smo mi sedaj. Videli so naše reke, Dravo, Savo, Ljubljanico, naše Blejsko jezero Naše gore, naši hribi, naši gozdovi so jim bili zelo všeč. Mest in velikih vasi, kakor so sedaj, takrat še ni bilo. Slovani so ogledovali in se pogovarjali med seboj: tukaj je lepa zemlja. Posekali bomo gozdove, naredili njive in travnike. Postavili bomo hiše in hleve in vsega bomo imeli dovoli. In so res tako naredili. Pravimo, da so se naselili po slovenski zemlji. En del tiste velike procesije je šel pa le še naprej, zato da bi imeli vsi dovolj prostora. Ti so se naselili tam okoli, kjer je sedaj Zagreb. Pravimo, da je tam hrvatska zemlja. Ker je bilo tistih, ki so se selili, zelo veliko, jih je šlo mnogo še od hrvatske zemlje naprej. Prišli so v kraje, kjer je sedaj Belgrad. Tamkaj je srbska zemlja Preden so šli narazen, so govorili še vsi enako slovansko govorico. Lepo so se poslovili med seboj in drug drugemu želeli: dobro naj se vam podi! Minilo je veliko let. Tisti, ki so se prvi naselili po slovenski, hrvatski in srbski zemlji, so pomrli Mi bomo rekli, da jc umrl stari rod. Posestva in živino so prevzeli njihovi otroci in ko so ti dorasli in pomrli, zopet njihovi otroci. To je šlo iz roda v rod več kot 1000 let naprej. > listih davnih časih še niso znali pisati in čitati, kot znamo danes mi — in sedaj že celo vi, učenci prvega razreda Knjig takrat še niso imeli, ne šol, železnice tudi ne. Slovani, ki so prebivali tako daleč narazen, kakor je iz Maribora in Ljubljane do Zagreba in Belgrada in šc dalj, si na gruntu nas je šest fantov, jaz, ki sem »iz-obražen«, si moram poiskati kakšno službo! Saj zato sem vendar študiral! Znano ljubljansko tvrdko jirosi mladenič vljudnega vedenja, naj mu dado pisat naslove. Tvrdka dobro plača: 10 par od vsakega naslova. Kaj ste po poklicu, ga vprašajo. Brezposelni učiteljski kandidat, je odgovor. Fant je dobil 1000 kuvert, s katerimi se bo mučil vsaj teden dni, da zasluži 100 din. Vsak dan se v Ljubljani dogajajo primeri, ko nekateri nagovarjajo druge: »Vem za službo, samo za kolke moraš dati! imam zvezo s tem, z onim gospodom!« Čakalec na služlio verjame, izroči morda poslednjih 50 din ter čaka pred vrati te ali one uradne palače, kdaj se vrnc njegov priprošnjik kar z rešitvijo, da je prošnji ugodeno in da prosilec dobi službo sluge, kurjača, skladiščnika ali kaj podobnega. Priprošnjik pa izgine pri drugih vratih s 50 dinarji. Uboga so dekleta. Prihranjene denarce na-lože v stiski v kakšni sumljivi pisarni, kjer se jim ponuja dobra služba, izkaže pa se, da je to nalašč ustanovljena pisarna, ki najemu take tip- karice, knjigovodkinje in uradnice samo ztiio. da vlože pri lastniku pisarne kavcijo, pogosto po več tisoč, nakar ostanejo seveda na cedilu, brez zaslužka in brez svojega vloženega denarja. Dogajali so se pred tremi leti celo primeri, ko so si lastniki takih pisarn preskrbeli celo naslove onih deklet, ki so prosile za namestite\ v bednostnem fondu ter so jih vabili k sebi v službo, seveda pod pogojem, če imajo kavcijo! Trda je borba za vsakdanji kruhek, loda ljubljanska kriminalna in socialna kronika ve tudi, kako zelo brezvestneži izrabljajo /o svoje dobičke celo bedo nn jbednejšili. 80 letnico svojega rojstva je le dni obhajala, r dec. pa obhaja svoj god Frančiška Bric, p. d. Drnovškova mama. iz Zgornjega Ilotiča pri Litiji. Rojena 25. novembra 1856 v Pc-čah pri Moravčah, se je primo/ila nn veliko Drnovškovo kmetijo v Hotiču. Z možem Antonom B licem, ki je umrl leta 1020, sta imela 15 otrok, katere sta vse lepo krščansko vzgojila. Danes jih živi še 6, med njimi eden v Ameriki, sin Dominik pa je šolski upravitelj v Dobrovi pri Ljubljani. V Drnovškovo hišo prihaja »Domol jub« žc skoraj 50 let. K njeni 80 letnici in njenemu godu ji voščimo še mnogo let zdravja in veselja. Bog žival JiHJiiipililM« niso mogli pisati. Niso se mogli obiskovati med seboj. Polagoma so začeli govorili bolj po 6vojc. Čim dalj so bili drug od drugega, tem bolj se je izpreminjala govorica. Saj tudi ljudje, ki so dolgo let od doma, drugače govorijo, kadar pridejo domov, kakor mi doma. Iz skupne slovanske govorice, katero so govorili vsi tam doma v Rusiji, so polagoma nastale tri nove. ki so si pa meri seboi zelo podobne. To so: slovenska, hrvatska in srbska govorica Narodi, ki jih govorijo so pa: Slovenci, Hrvati in Srbi. Ti trije narodi so se med seboj imeli vedno radi. čeprav so živeli več kot 100 let ločeni drug od drugega. Nikdar niso pozabili — še mamice so otročičkom pravile — da so prišli naši pradedi v davnih časih iz ene skupne domovine in so govorili vsi enako slovansko govorico Rekle so: četudi smo sedaj Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi, vendar smo med seboj v sorodu. Smo kakor trije bratje, smo bratski narodi. In ko so se začele tiskati knjige, tudi slovenske, hrvatske in srbske, so n. pr. Slovenci kaj radi č.itali hrvatske in srbske knjige in časopise, da so zvedeli, kako pišejo bratje in kako se jim godi Ko jo bila vpeljana pošta in nurejcnn železnica, so zopet pisali pisma in so se peljali jxiogovorili smo so, pravimo, rla smo se zodinili. Rekli smo: Kraj Peter, ki vlada bratom Srbom, bodi tudi krulj Slovencev in Hrvatov. Srbska, hrvatska in slovenska zemlja bodi naša in njegova. On naj skrbi zn nas vso. on naj vlada, mi Slovcnci, Hrvati in Srbi ga bomo spoštovali, radi imeli in iiIhi-gnli. Vsa tu zemlja, ki jc naša domovina, naj se imenuje kraljevina Jugoslavija. Tako smo s« zodinili prod l(> loti nn dan I decembra. In danes je zojiet 1. december. Zato se spominjamo tistega veselega dogodka, ko smo dobili Slovenci, Hrvati in Srhi skupnega, svojega domačega kralja in svojo skupno domovino Jugoslavijo, ki je zu nas najlepša na vsem svetu. Zato imenujemo 1. december od takrat praznik zedinjenja. Zato ga vsako loto z veseljem praznujemo po vsej domovini ali državi. (Dalje na 4. strani.) Drobne novice Položnice prilagamo v današnji tzdaji »Slovencac za vse poštne naročnike, da se z ojo poravna naročnina za čas od 1. decembra dalje in morebitni zaostanki u prejšnje dobe — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice postužijo čim prej, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onib p. o. naročnikov, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p n. naročniki, ki bi položnic trenutno ne potrebovali, naj jih shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njimi novih naročnikov. Številka čekovnega računa 10.650. Auto- pnevmatika — Continental Nafta — Bencalko pri A. GOREČ, družba z o. z. Koledar Sreda, 1. decembra: Zcdinjoujo. Kdniund in tovariši, intičetici; Natalija, spoznavalka. Ta mesec sc dan skrbi od H ur min. do J-. decembra zn 19 minut ter naraste nato do konca meseca za -t minute. četrtek. J. decembra: Dibijana, devic«, mu-čeniea: Pavlina, mučenica. Petek, decembra: Frančišek ksaveri j, spo-/navalec. Mlaj ob 0.11. Ilerscliol napoveduje lopo vreme. Novi grobovi t \nn Podkrajskovu. V Zagrebu je včeraj po krajšem trpljenju umrla ga P o d k r a j sok Ana. vdova po pokojnem Franu Podkrajšku, ki je bil /nun pod svojim pisateljskim imenom Ha-tambuša ter ]xj svojem velikem rodoljubju. Gospa jo bilu rojena iz ugledne ljubljansko rodbine Tomanovili ter je doživela 71 lel. kakor njen mož. je tudi ona delala na narodno-obrambnem polju ter se mnogo žrtvovala zn obmejno slovensko šolstvo. Mnogo je delala tudi ua dobrodelnem polju. Veljalo jo /.u plemenito /ono, /lasti pa jo imajo slovenski vojaki izza vojne v (oplem spominu. Zadnja leta je živela 4>r; svoji hčerki Olgi, soprogi tovarnarja v Rogaški Slatini in Zagrebu. Truplo po ko j niče prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb v četrtek <>l> 3 popoldne izpred mrtvašnico zavetišča svetega Jožefa na Vidovdanski cesti. Vrli /oni ohranimo blag spomin! Naj ji sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno sožal je! + V Ljubljani jc umrl gospod Ivan Černe, elektrotehnični mojster. Pokopali ga bodo v četrtek ob 2 popoldne. — Včeraj j emirno v Gospodu zaspala gospa Ana Podkrajšek, roj. Toman. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne. — Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ali hašlfate vsled prehlada? PMiimonn-ov Ca| prepreči draženje nn ha$€J|, TAZKrOjO SlU/ in um ri kašolj. Dobiva so v vseh lekarnah. Originalni zavitek po 125 g din 37"— hhnmusaa Ojrl. rv- lir. lTOinSd. ....... imiiiiimi — JNS ar.ji ->e odpovedujejo upom bodočnosti. Pretekle dni so se zadnji zvesti ostanki g. dr. Milana Goriška, bivšega : luhrerj.v. Slovenskih ■goric, zbrali k skupščini krajevne organizacije .INS. Sestanka se jo udeležilo okoli 20 ljudi, ki so /. dr. M. Goriškom vred sklonili, da pri prihodnjih občinskih volitvah ne bodo več postavili svojo liste niti svojih ljudi, ker ni nobenega upanja na uspeh. Tako mino slava tega sveta! — Slomškova podružnica za novomeški okraj bo zborovala v soboto, dno 4. decembra ob 2 i>op. v Novem meslu v prostorih ljudske šole. Na dnevnem redu je predavanje g. okrajnega prosvetnega leferonta Venceslava Skebeja: o smernicah podružnice. Člani, udeležite se zborovanja polno-številno. — Tajnik. — Polovične cene za vožnje v Ljubljano iz vseli krajev države ste deležni do 7. dec., če si ogledate Direktno iz tovarne odn. tvorn skladišča dobite: l-redne harmoniko od Din 59"— 2 rodne „ „ „ 275'— Klavirske harmonike Od .. 480'—- Zahtevajte brezplačen kalnlojr! Meinel A Mcrold, Maribor, št. 201 ■Sodo,j pa žc razumelo, kaj pomeni praznik /edin jen ja. Rokla som pti tudi, da nam ta praznik mnogo pove. Kuj lo? kuj ne. vsak izmed vas. ki >te tukaj, je rad domu pri oč.ku, mamici, pri bratcih JU sestricah, Oo jih ima. Glojle, naš kralj jo kakor veliki očka, ki skrbi /u svojo velike jii mulo i>I roke. Noš« domovino Jugoslavi ja jo kakor naš >oliki doni, kjer prebivamo kakor bratje in sestro, pu naj govorimo slovensko, hrvatsko ali srbsko. Očka, dom, bratje, sestre, vso (o nam je najdražje, najljubšo nu svetu, /.uto pa tudi zelo ljubimo našega velikega očka, kralju, našo veliko domovino Jugoslavijo in vse našo brate Jugoslovane. Danes je jk> v,soli cerkvah v državi zahvalna služba Inižja /u zedinjunje. Dečki, molite pri sv. maši danes in šo večkrat za našega kralja in domovino, da bo bo/je varstvo nud nami. Pripomba. Predavanje jo nastalo iz dnevne prakso in i/ opazovanju otrokovo duše učencu začetniku. Ob obvoznih proslavah som če sto poslušala lepo in umestno nagovore na mladino. Učenci srednjo in \i>je stopnjo so poslušali pazljivo, / zanimanjem Razumeli ho. Učenci začetniki so se dolgočasili. Niso šc mogli slediti, ne razumeti nagovora. Pa som hotela poskusiti, jo-li mogoče podali razmeroma težko snov tako, da je prllagodena najmlajšim učencem, njihovi moči predstav, njihovemu načinu izražanju.. Poskusila som s preprostim nagovorom za praznik jedinjenju Učenci so vos čas puzno poslušali. Naslednji dali sva obe razredničarki prvih razredov vprašali učence, o čem smo govorili. Iu uspeh? Učenci so samosloj.no ponovili cele odstavke nagovora razstavo bratov Šubicev v Nar, galoriji; potrebne legitimacije dobite pri postajnih blagajnah, — Tihotapstvo lesa. Čez zapadno mejo v Italijo tihotapijo razno stvari. Hudo težko pa je tihotapstvo lesa in tramov v Postojno, Skupina Unča-nov je odpeljala iz neke gozdne parcele več lesa in mnogo tramov na drugo parcelo. Imela je namen, da la les 6pravi skrivaj v Italijo. Prišla sta dva druga, les ukradla in ga skrivaj odpeljala v Poslojno, kjer sta ga dobro prodala. Les je nosil žig lesnega trgovca Frana Hmelaka. Dva posestnika a Unca sta bila obsojena zaradi prestopka tatvine, in sicer J. na 20 dni zapora, drugi Jer. pa na 1 mesec zapora. -->gojno za 2 leti. Tretji, ki jc pomagal les spravi., čez mejo, je bil obsojen na 14 dni zapora. Četrti, posestnik M,, je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. — V Službenem listu Kraljevske bansike uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njtljovib upnikov« dalje »Pravilnik o strokovnem odboru za kompenzacijske posle pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine*, ->Od-ločba ministra za socialno-politiko in ljudsko zdravie o odložitvi konstituiranja samoupravnih organov javne 6lužbe za posredovanje dela in o podaljšavi mandatov dosedanjih samouprav«, »Odločba o spremembi v prvem odstavku § 7. pravilnika o določanju in vračanju varščin«, »Odločba o Zimsko-SDortno blago Smuči m ritnic Sanke — Draalke oh A. tlVKlLl, družbo z o. z. ukinitvi tretjega odstavka razpisa C št. 5009-1907.-, Ratifikacija konvencije o pravioi združevanja in koaliranja kmetijskih delavcev, po Mehiki «, -Ra-tifikacija konvencije o prisilnem ali obveznem delu, po republiki Franciji«, -Odpoved konvencie o nočnem delu žensk, po Holandiji«, »Ratifikacija konvencijc o nočnem delu otrok v industriji, po Mehiki«, »Ratifikacija konvencije, s katero se določa najmanjša starostna doba za pripustitev otrok za industrijska dela, po Norveški«, »Ratifikacija konvencije o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih podjetjih po Norveški«, »Ratifikacija in pristop h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, po Norveški, Danski, Finski in Švedski«, Telefonski promet z Avstrijo, Jamajko in Venezuelo« in »Razglas o ustanovitvi samostojne rimskokatoliške župnije Sv. Družine v Mostah — Ljubljana^. Odprodajami)6"1*30 decembra zimske suknje . . od Din 3Š0'— zimske površnike . „ „ 220'— Velika izbira oblek in kamgarnov do najfinejših kvalitet pri Ljubliana m Stari trg aH Moderni kroji — Za društva, šolo jn doni ceneno kino apa-iate in opidiaskope! Zahtevajte ravnokar izišli kino-cenik v drogeriji Gregoric, 'd, r. b. Ljubljana, Prešernova 5. — Blagoslovnc pesmi za mešani zbor zložil Matija Tome, profesor v Št. Vidu nad Ljubljano. Partitura stane din 12, glasovi po din 5. V lastni skladateljevi založbi so izšle pred kratkim časom pričujoče blagoslovne, oziroma evharistične pesmi, 11 po številu. Pesmi so zložene na lepo novo besedilo, katerega je spesnil znani peanik Gregor Mali. Vse napeve odlikuje plemeniti slog in pristna invencija. Melodije se kaj lepo prilagodujejo lepemu evharističnemu tekstu. Petsmi se bodo iz-borno porabile ne le samo kot blagoslovne, temveč tudi kot splošno evharistične in obhajane. Dobijo se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in jih našim zborom najtopleje priporočamo. Med. Univ. dr. ČEL1ŠNIK FRANC sem otvoriB ordinacijo za splošno zdravniško prakso v Ljubljani, Šmartinska cesta št. 8 Ordiniram od '/č 3. do 5. ure popoldne — Staro zlatn kupujem po dobrih cenah. 0 Klffmann, Ljubljana, Mestni trg 6. — Z a Miklavia. Mladinske knjige, slikanice, leposlovne knjige, pisarniške in šolsite i>olrcbščine, umetniške okraske za stanovanja in pisarne bo dobil Miklavž v najraznovrstnojši izbiri pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni trg). — Zdravje podariti. Biomalz podariti, so pravi zdravje podariti! — tako je pisala zvesta prijateljica Biomalza. In ima prav. Z Biomalzem obdarujemo bolnika ali rekonvalesconta dragoceneje kakor z drugimi ničnostmi. — Kdor mnogo sedi, trpi pogostokrat za neurejeno stolico. Dobro sredstvo za odvajanje jo Darmol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Darmol. (Ogl. rog. S. Br. 7008 —t 5243/193(1.) — Najlepše darilo za Miklavža: velika barvana Ribiči čeva slikanica »Palčki« v založbi Mladinske matice. Cena m> din. Za Miklavža in Božič. Belihar & Ve epič, Ljubljana Tvrsera ccsta št. 35 b (nreko železu, prelaza) [io znižanih cenah svojo izdelke. Predpasnike, volnene obleke, domače haljo, velika izbira otroških obleke in plaščkov. Svilene bluze po Din 00'—. — Dramatizirana povest >Lufi z gora«, ki jo uprizarjajo na naših odrih, jo na podlagi Izjavo pisatelja prosta vsako tantiemo fn ni polrnbno nikako dovoljenje od Avtorsko centralo za uprizoritev. Pisatelj sam jo vnel delavec, v naših društvih in vidi, s kakšnimi leSavnmi so morajo boriti sedaj dramatični odseki, zato je poslal izjavo prosvetni zvozi, da za to dramatizacijo ni tantiem. — Ker jo Wiigcrerjova sunka nesoljena, jo za liolno želodce najbolj priporočljiva. Dobi *e samo v delikatosi Jane. Židovska. — Predbožični izlet na Dunaj z vlakom priredi Putnik. Cena vožnji H. razreda din 4 prvič nastopila v javnosti tukajšnja šola rezervnih pehotnih častnikov. Ta šola, ki se je letos preselita v Maribor, i tria S00 gojencev. m Kuhinja Karilativne zveze za revne sloje se danes zopet otvarja. Kuhinja posluje v svojih dosedanjih prostorih v poslopju Zadružne gospodarske banke, vhod skozi dvorišče iz Frančiškanske ulice. Kuhinja bo tudi letos vršila velevažno socialno poslanstvo, saj bo dajala dobro in tečno kosilo za 2 din, in sicer ludi tia nakaznice Kari-tativne zveze, katerih naj se edob," ljudje poslužujejo pri delitvi miloščin siromakom namesto gotovine. Karitativna zveza pa se obenem priporoča plemenitim dobrotnikom, naj ji tudi leten ne odrečejo svoje podpore ter ji pomagajo, da bo lažje čim uspešneje delovala. m Sezonski delavci se vračajo iz Nemčije. Prekmurski fantje in dekleta, ki so se mudili kol sezonski delavci od pomladi do pozne jeseni v Nemčiji in Franciji, se zdaj vračajo v domovino. Skoraj vsak dan prispe v Maribor transport, v katerem je po več sto delavcev. Lefos se sezonski Vse za Vaš auto b in zimski šport pri A. UUULt, družba z o. z. mn—nrmmi—ntii«iiiwniiiMnn hmhiiiiiiimi— delavci nič kaj ne hvalijo z zaslužkom. V Nemčiji jc bila prehrana skrajno slaba, dan za dnem 60 jedli samo krompir, kruh so si pa morali kupovati, ker 60 dobili na teden samo po dva hlebca kruha. Zaslužek je bil pičel, pa še tega v celoti niso mogli spraviti domov, temveč eo si morali za polovico pri6lužen?ga denarja nakupiti razne potrebščine, pri čemer so nekateri izdajali denar za predmete, ki jim ne bodo doma v nobeno rabo. Delavci v Franciji so imeli sicer prehrano boljšo, zaslužek pa je prav tako elab, ker je vrednost franka tako nizka. Slab zaslužek na sezonskem delu bodo letos v Preknrurju v vsakem oziru čutili, m MIKLAVŽ KUPUJE V CIRILOV! TISKARNI! m 10 letni jubilej dela. G. Jos. Weiss, trgovec s špecerijami, dolgoletni naročnik »Slovenca« in drugih katoliških listov, občinski svetovalec, je včeraj obhajal 10 letnico samostojnega dela v Mariboru. G,Weiss je v teku 10 let 6 pridnostjo in podjetnostjo dosegel, da je danes med prvimi trgovci v Mariboru. Vsi mu želimo pri nadaljnjem delu božjega blagoslova! m Mariborski grafiki bodo gradili na Pohorju svoj dom. V nedeljo 60' si izbrali za stavbišče parcelo, ki leži malo nižje pod Dolfeiikom blizu križišča hočke in radvanjske poti ter ima krasno južno lego. Z gradbo nove pohorske jxistojanke bodo pričeli ita pomlad- ter bo stavba na jesen žc pod streho. Celie c »Cruošolec« ua celjskem odru. V nedeljo popoldne je priredila celjska Poselska zveza lepo uspelo prireditev v Narodnem domu. Najprej jo nastopila ga. Miklova s svojim ženskim zborom in izvedla vrsto slovenskih pesmi prav dobro. Sledila je predstava »Crnošolec«. Reči moramo, da so igralci na splošno dobro rešili vloge. Poznalo so jo, da so se oprijeli stvari resno, vendar je manjkalo Še nekaj vaj, da bi vsi igralci zadovoljivo rešili prikaze težkih duševnih stanj. Predstava jo ljudi navdušila in zugrabila, da so odhajali vsi prav zadovoljni. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 primeren film KONFLIKT (Gauner in Frack). V glavni vlogi Cannlia Hom, Paul Klinger. Ob 10.15 in 14 komedija -Kakršen ode, takšen sin r. e Drevi ob S priredi v dvorani Narodnega doma Celjsko pevsko društvo koncert v proslavo praznika zedlnjenja. Vabljeni! c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico so vrši v torek, dne 7. dec. 1937 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje levo. c Klub celjskih kolesarjev bo imel v četrtek 2. decembra ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor v klubovi sobi hotela Hubertus. c Celjski zvon ima v četrtek 2. decembra skupno pevsko vajo v Domu. Udeležba jo strogo Automaterijal — Osrevaici stekel » fiABiFr Verige za sneg pri A. UUKCct, družbo z o. z. obvezna za vso člane zaradi nedeljskega koncerta i v Sv. Jurju ob juž. žel. c Andrejev sejem jo. bil v Celju lotos bolj kla-' vern. Prišlo je sicer veliko kramarjev in konfek-j cijskih prodajalcev, kakor tudi ljudi iz bližnje in ; daljne okolice, vendar je bilo malo prometa. Specialist zn ženske bolesni in porodništvo DR. PAVEL PEHANI je preselil svojo oidinacijo v palačo Ljudske posojilnice v Celju. Vhod s Kralja Pc-_ tr" ceste (poleg kina). Ordinira. od 1 do .7. MOŠKO P K K 1 L O - CENENO IN LEPO K-rPI JEŠ -NAJUGODNEJE PRI IZIIKI.OVATELJU r. B Alt I f GOSPOSKA 54 m Kongregacija za gospe ima 6voj sestanek v četrtek, 2. decembra ob pol 5 popoldne. m Slovensko obrtno društvo priredi v proslavo »obrtniškega tedna« v soboto, dne 4. dec. družabni večer, združen s prihodom Miklavža, v Cianibrinovi dvorani. Spored zabaven, vstopnine ni. Obrtniki vabiio vse stanovske tovariše in prijatelje k udeležbi. I Damski plaiii! Velika izbira! | I. PBEAC, GLAVNI TRO 1»_ m Smrt posledica nesrečnega strela. Nedavno smo poročali, da se je obstrelil v glavo 26 letni posestnik Dominik Jamernik iz Jarenine, ko je zagrabil v sobi za puško, da bi ustrelil jerebice, ki so 6e usedle na njivo pred njegovo hišo. Jamernik ee je zadel v glavo ter so mu šibre odtrgale polovico obraza. V bolnišnici so mislili, da bo takoj umrl, vendar se je močna narava mladega moža borila ves teden s smrtjo, dasi se ves čas lii zavedel. V noči na torek pa je izdihnil. LORENZ-RADIO 1933 po Din 20n-_ mosečno dobite pri Bezenšku, radio tehniku, Vetrinjska ul. 17/1. Popravljam _vsakovrstno radio aparate. Se priporočam m Stari umirajo. V Dajnkovi ulici 8 je umrla v starosti 88 let Magdalena Neubauer. V bolniš-rnci je^ pokosila smrt 83 letnega Ivana Damiša. Naj počivata v miru! ni Rokavice, nogavice: Ribarič — Rotovž. m Avtobus Maribor—Slovenska Bistrica vozi od 1. decembra dalje zvečer ob 10.30 iz Slov. Bistrice ter ob 23.30 iz Maribora samo ob torkih, sobotah in nedeljah in praznikih ter ob dnevih pred prazniki. Vse ostale vožnje se pa vršijo dnevno, kakor smo že nedavno objavili. Otroški vozifki KM .OBNOVA' F. NOVAK, MARIBOR — Jurčičeva ulica 6 m Kap e zadela dolgoletnega prokurista tvrd-ke J. Rosenberg g. Aleksandra Rosenfclda. Umrl jc v noči na torek v sUrosti 59 let v svojem eta-iiovanju v Kcjžarjevi uiic: 16 Pokojnik je bil v Mariboru znana in popularna osebnost ter ca je vse spoštovalo. Naj jiočiva v miru! m Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri Seniku, krzmir. Gosposka ulica 37. m Pri izvrševanju službe umrl. V nedeljo smo poročali o nagli smrti, ki je zadela Železniškega kurjača Alojzija Malca iz 'Maribora v Cakovcu Zdaj nam sporočajo, da je umrl Malec pri izvrševanju svoje službe, in sicer ga je zadela kap nn lokomotivi. 1 Gledališče , .^"d-j'ladecembra- ob 20: MPri treh mladenkah«. Red B. Petek, 3. decembra- Zaprto. Sobota. 4. dcc.. ob 20: Lopovščine«. Red A. c Nekaj iz celjske statistike. V novembru i jo umrlo v Celju 39 ljudi. 14 v mestu, 25 v bol-nfSnici. Obiskalo je Celje 1.020 ljudi, med temi 843 Jugoslovanov in 177 inozemcev. V oktobru i 1-154, lani v novembru pa 1.042 ljutjt, | c. Gospodinje! Predavanja »TJno?aba ognje-stalnega jonskega stekla na plinskem štedilniku.« V žetrtek, 2. dec. in pelek, 3. dec., vsakokrat ob 14.30. in 20,30 v suterenu mestne osnovne solc. Vstop prost! Darila! IW1 V $ V Trz'c Tek Zedinjenja so jc vršil ob velikem zanimanju Tržičanov preteklo nedeljo dopoldne. Lep pokal je nabavila za ta tek tržiška občina pred dvema lotoma in ga je poklonila tržiškim športnim klubom s posebnim pravilnikom. Po tem pravilniku je bil določen pokal v lasi tekaču, ki bo tri leta po vrsti prvi, če pa enkrat prvenstvo izgubi, mora doeeči petkratno prvenstvo v dobi, ko nihče ue dobi trikratnega zaporednega prvenstva. Nedeljski tek ie bil prav zato združen z veliko napetostjo, ker jo odločil ,ali pride pokal že v last Roka Hladnika, ki jo že prvi dve leti dosegel prvenstvo. Člani raznib športnih klubov so trenirali za letošnji tek že nekaj časa in mnogi so računali na drugačui potek, ker je bil prvak prvih dveh let pri vojakih. Naenkrat pa jc prišel na dopust in tekmo sta se udeležila letos le dva športna kluba, dočim eo bili lani pri tekmovanju šo .štirje. Osem tekačev je zletelo po poti preko gradu in točno v štirih minutah je bil Rok Hladnik na cilju. Priboril ei je s tem pokal in zaključil je s tem borbo zanj, povzdignil pa jo tudi ča6t Fantovskega odseka, k a le roga agilni član jO. — Tekmo je opazovalo izredno veliko ljudi in ob razglašenem rezultatu je starejši Tržičan dejal: vJeš, s procesijo pa po isti poli loliko časa hodimo .. .!c Iz Julijske krajine Smrtna kosa. V Šturčjah na Vipavskem ie umrl Franc Valič, znani mizarski mojster in večkratni cerkveni pevec. Naj počiva v miru! — V Podbrdu je po daljšem bolehanju mirno v Gospodu zaspal tamošn.ii lesni trgovec in posestnik g. Andrej Kusterle. Bodi mu lahka doma gruda. Prizadetima družinama našo sožalje! Duhovniške vesti. G. župnik Ivan Rejec, ki jo bil prod leti v Sv. Križu na Vipavskem, odkoder je moral v pregnanstvo v južne kraje, in je po svoji vrnitvi domov upravljal Opatjo šolo, jo bil pred dnevi umeščen za župnika na to faro Njegov naslednik v Sv. Križu je postal dosedanji fcupni upravitelj g. Andrej Simčič, ki Oskrbuje tudi sosedne Veliko Zabije. Vprašanje župnijo Doberdob pa so vedno lii rešeno. Lopa pridobitev. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, jo na učiteljišču v Tolminu vpeljana slovenščina kot obvezni predmet. V 2., 3. in 4. letniku so morajo dijaki učiti tri ure na teden slovenski. Goriško Mohorjeva družb«. Zadnja leta jo preživljala -»Goriška Mohorjeva drulba« težke čase. Svojim udom ni mogla nikoli pokloniti svojega knjižnega dara. Z veliko zamudo jo navadno razposlala po eno ali dve knjigi. Letos upamo v tem pogledu 11 a bistveno zboljšanje. Udje bodo dobili celotni knjižni dar patih knjig, če se ne pripeti kaj nepričakovanega, že prvo dni decembra. — \ založbi iSlgmoc je izšel pred kratkim angleški roman »Orna orhideja'. Prevod jo oskrbel" prof. Rado Bednarik v Gorici. Tovarna -»Pekatct« pogorela. Prejšnji teden jn v Ilirski Bistrici pogorela tovarna znanih testenin »Pekatete«, ki so zlasti v predvojni dobi uživale velik sloves. Lastnik tovarne je bila takrat tvrdka^ Žnidnršič & CV nip. Pred leti se je gosp. Znidansič izselil in tovarno sta prevzela bistriška trgovca Ličen ir. Tomšič. Pozneje jo p A. Ličen izstopil in je bila tovarna last g Tomšiča, ki jo pred približno letom dni obratovanje ustavil. Zdi so, da je hote podjetje preurediti in modernizirati. Sedaj ga je pa uničil nesrečni požar, škoda io velika, gre v stotisoče lir. • v v v Marenbergu bodo ukini ti? Pred nekaj dnevi je poročal >Slovenec<, da v vsej prejšnji mariborski oblasti ni bencina na razpolago, ker čakajo na tehničnega kontrolorja iz Belgrada, da bi izvršil mešanje čistega bencina s špiritom. Prizadeti krogi se seve upravičeno hudujejo nad takim centralističnim postopanjem, ki je čisto nepotrebno in škodljivo. Sedaj pa slišimo še o drugi važnejši zadevi, ki tudi diši po centralizmu in bi bil prizadet ves gornji del Dravske doline, da se namreč namerava sodišče v Marenbergu ukiniti ali združiti z onim v Preva-ljah in premistiti v Dravograd. Koliko je resnice na teh govoricah in namenih, še ni znano, toda bati se moramo, da se bo iz vsega tega le rodil kak neumen sklep in eksperiment, da bo ljudstvo še bolj nezadovoljno. Zato hočemo pravočasno povedati svoje mnenje. Kdor ima namreč količkaj pogleda in opravka s sodišči, bo moral potrditi, da so vsa sodišča, tudi okrajna, zelo obremenjena z delom in imajo povsod premalo uradništva. Veliko opravka jim da zlasti kmečka zaščita. Že sedaj imajo ljudje dostikrat daleč do sodišča in morajo dolgo čakati, preden pridejo na vrsto, da se ukine eno ali oboje od imenovanih okrajnih sodišč, potem bi s tem ne bilo ustreženo ne ljudstvu, za kojega dobrobit se menda itak dosti ne vpraša, ker bi bila razdalja še večja in pot na sodišče še dražja za stranko, še manj pa uradništvu, ki bi še manj zmoglo svoje delo in bi nastal sličen kaos kakor na davčnih uradih, kjer zaradi preobremenjenosti nimajo vpogleda in se jim godi kakor muhi v močniku. n^TTTlaii^gle^l V ponedeljek zvečer je v Leonišču v Ljubljani umrl po daljšem bolehanju v vseh ljubljanskih krogih znani, splošno priljubljeni in spoštovani zdravnik dr. Hogler. Zc pred 2 letoma je začel slabeti, pred enim letom je srečno prestal na Dunaju smrtno nevarno operacijo. Poleti se jc vrnil v svojo ljubljeno Ljubljano se poslovit in — umret. Dr. Hogler je bil z vso svojo dušo zdravnik. Prav do zadnjih dni svoje prakse je redno obiskoval bolnišnico in sledil nočne primere zdravniškega udejstvovanja, dan za dnevom pa jc neutrudno hodil ali sc vozil na kolesu od bolnika do bolnika, zdravil, tolažil in povsod — dobrote delil. Imel je zlato srce. Njegovo usmiljeno pripravljenost za pomoč je poznalo vse mesto. Pripovedujejo celo vrsto ganljivih črtic o njegovem dobrem srcu. Tako jc nekoč prav na Silvestrov večer s prijateljem zapustil opolnoči družbo, češ da ga pričakujejo naslednji dan bolniki. Ko se je s prijateljem približal stanovanju, sta opazila pri vratih stanovanja kmečki koleselj. Kmetič iz tri ure oddaljene vasi ga je pripeljal prosit pomoči za otročnico. Dr. Hogler se je v naglici takoj odpravil na pot. Ko je na jutro ukanil krvavenje, je zaprosil za voz. Gospodar jc izjavil, da ga je dobil na posodo, sedaj pa da ga lastnik sam rabi. Plemeniti človekoljub je celo sam plačal voznika in se vrnil; 6eveda brez honorarja. Prav v enakem primeru so ga v Ljubljani ob 10. uri v noči klicali na pomoč k neki ubožni stranki. Sedel jc bil takrat pravkar k večerji. Takoj je vstal. »Gre za življenje,« je dejal in pohitel brez večerje k bolnici. Opolnoči je bila smrtna nevarnost odstranjena. »Sedaj bi pa prosil za košček kruha,« je rekel, »še nisem večerjal«. Tudi koščka kruha niso imeli, postregli pa so mu s čajem, ki ga je hvaležno zavžil in se poslovil, ne da bi zahteval honorar. Koliko jih je tako v svoji dolgoletni praksi zdravil in tudi ozdravil samo za božje plačilo! Zato pa jc tudi iskreno spoštovanje vsepovsod spremljalo njegovo delo in globoko občutena hvaležnost blagopokojniku izreka sedaj ob krsti zadnje besede zahvale. O njem pač velja svetopisemska beseda: »Spoštuj zdravnika, potrebuješ ga; Najvišji ga jc ustvaril.« Dr. Hogler sc je rodi! 17 okt. 1. 1868 v Novem logu pri Kočevju. Bil je odličen dijak. L. 1888 je odšel po zrelostnem izpitu na gimnaziji v Ljubljani na Dunaj, kjer je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva 17. nov. 1894. Nekaj časa je služboval v tedanji ljubljanski deželni bolnišnici, nato je bil do leta 1918 šef-zdravnik tobačne tovarne in zdravnik južne železnice. Prak.so je izvrševal do sredi 1. 1936. Meščanstvo ljubljanske občine mu je bilo podeljeno dne 12. novembra 1928. Pogreb blagapokojnika bo v sredo, dne 1. decembra ob pol 3 popoldne izpred mrliške veže, Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. V primeru spojitve dveh sodišč bi morali biti uradni prostori večji in imeti vsaj še enkrat toliko uradnikov, kakor jih je bilo poprej na enem, kar pa je zelo dvomljivo, ako pride v pošte v sistem štedenja ali zavlačevanja. Ako hočemo biti moderna država v vsakem oziru, je pač dolžnost, da so predvsem taki uradi, ki so zelo potrebni, kakor sodišča, tudi delazmožni in da bodo hitro funkcionirali. To pa bo le tedaj, če jih bo več, ne pa manj, da bodo elastična in mogla pregledati svoje delo. Ukinitev sodišča v Marenbergu bi na noben način ne pomenila napredek, še manj pa prinesla kako korist, temveč samo nezadovoljnost. To naj pomislijo merodajni faktorji in naj pustijo navedena sodišča kakor so, kajti sodišča so vendar za ljudstvo in se naj tudi v teh zadevah ozirajo na željo ljudstva. Kakor se dandanes v tovarnah delo razdeli na posamezne delavce in se s tem poveča delavnost obrata, isto je potrebno tudi pri uradih, ne pa jih centralizirati in delo kopičiti. V zvezi s sodišči 6o tudi advokatske in notarske pisarne, ki bi tudi neprijetno čutile blagoslov centralizma, ko bi delo samo zaostajalo in bi stranke morale še več plačati, dosegle pa bi manj. In če nastane potreba komisije, ki mora takoj na kraj sam, kadar se je zgodila kaka nesreča, ali ni bolj primerno, ako je soduik bližje, kakor če mora priti od daleč. Navedli smo nekaj razlogov, zakaj naj ostane glede imenovanih sodišč pri starem, zlasti, da se ne ukine sodišče v Marenbergu, ter pričakujemo, da se bo naša želja in prošnja tudi upoštevala. — Pri neredni stolici. napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joselova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joselova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Rog. po raln. soc. pot In nar. sdr S-hr IS4R5. » V. » Za glasbeno akademijo v Ljubljani Društvo Glasbena akademija je izročilo g. ministru prosvete sledečo prošnjo: Za vzdrževanje Drž. konservatorija v Ljubljani ne prispeva država niti izdatkov, nad */s jih morajo kriti učenci 6ami z ukovino, ki znaša povprečno 150 do 200 din. v mnogih primerih pa po 300 in 400 din mesečno, dočim gojenci Glasbene akademije v Zagrebu in Belgradu ne plačujejo mesečnih prispevkov, ker ta dva zavoda vzdržuje država z rednim proračunom. Drž. konservatorij v Ljubljani ima nižjo, srednjo in visoko šolo in so izpiti, položeni na zavodu, enakovredni izpitom na Glasbeni akademiji v Zagrebu in Belgradu, učitelji na tem konseirvatoriju pa imajo samo položaj in plačo učiteljev osnovnih šol ter zavod tudi nima rektorja, ampak samo vršilca dolžnosti direktorja. Društvo Glasbena akademija v Ljubljani se je ustanovilo z namenom, da doseže izenačenje Drž. konservatorija v Ljubljani z Glasbenima akademijama v Zagrebu in Belgradu in prosi g. ministra: 1. Da se Drž. konservatoriju v Ljubljani prizna naziv Glasbene akademije in imenuje rektor. 2. Da se zviša redni proračun za Drž. konservatorij v Ljubljani za 400.000 din, da bo država sama zavod vzdrževala in gojencem ne bo treba plačevati mesečne ukovine. 3. Da se z amandmanom k finančnemu zakonu izpoduje dovoljenje, da sc brez ozira na uradniški zakon prevedejo učitelji tega zavoda v položaje, ki jim po službenih letih in glasbeni kvalifikaciji pripadajo in bodo tako plačani, da se bodo lahko nemoteno posvetili pouku in delu za prospeh zavoda in naše glasbene kulture. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 30. novembra. Po dveh resnobnih igrah (»črna žena« in »Tla-čani«), s katerima je »Dramatični odsek« Slomškovega prosv. društva lo jesen prav uspešno začel svoje igranje, pripravlja režiser g. Rant Alojz za Miklavževo nedeljo (5. decembra) vedro in veselo igro s petjem. Ze sam naslov igre (»Čuk se je oženil . ..«), ki je na gosto prepletena s petjem in godbo, nam daje poroštvo, da bo v zadostni meri ustreženo tudi onemu občinstvu, ki si želi od iger predvsem oddiha tn prijetnega razvedrila. Razen tega nastopi med odmori društveni pevski zboT, ki 6i je še vselej osvojil poslušalce, kadarkoli je nastopil. Zato tudi upamo, da bo obisk primeren pripravam, in vabimo vse zagrebške Slovence, da se udeleže te prireditve, ki se začne ob 4 popoldne v Jeronimski dvorani. — Po igri, odnosno ob pol 8 je pa napovedal sv. Miklavž svoj prihod v prostore Slom. društva (Gajeva ul. 4.-II.). Sv. Miklavža se vsi presrčno veselimo, ker pač mislimo bolj na njegove dobre angelčke kot pa na hudobne parkeljne. Koliko se bo naše veselje izpolnilo, bomo pa drugič povedali. Prosvetni večeri, ki jih prireja Slom. prosvetno društvo vsako nedeljo po večernicah, pod vodstvom g. dr. Janka Korena prav lepo potekajo. Tako je 14. nov. g. sodnik Rant Alojz podal temeljit, vendar dovolj poljuden pregled splošnega državljanskega zakonika. Razložil je posamezne dele, pri onih paragrafih, ki so pomembnejši in jih mora vsak državljan nekoliko poznati, pa sc je še dalje pomudil. — Dne 21. nov. je bilo predavanje o filmu in našem razmerju do njega. Predavatelj je orisal mogočni vpliv filma v našem času, dotaknil 6e jc zgodovinskega razvoja, umetniške in vzgojne strani filma in nazadnje ob papeževi okrožnici o filmu začrtal tudi naše razmerje do te najnovejše umet nosti. — In zadnjo nedeljo (28. nov.) je govoril g. dr. Koren Janko o steklini pri živali in pri človeku. V zanimivem in živahnem predavanju, ki so ga podpirale slike, smo videli začetna znamenja in ves razvoj te strašne bolezni, katere povzročitelja do danes še ne poznamo, ki pa se da s pravočasnim in pravšnim zdravljenjem zatreti. Ob koncu moramo omeniti še to, da se Slomškovih prosvetnih večerov udeležuje vedno več ljudi. Velika društvena soba, ki sprejme nad sto ljudi, je bila pri zadnjih predavanjih vselej nabito polna; to je znamenje, da zanimanje za predavanja raste. Če bi moglo društvo priti do svojega skioptičnega aparata, bi postala predavanja še privlačnejša in uspešnejša. Izseljenske nedelje nismo posebej praznovali, vendar ni šla kar tako mimo nas. Pri sv. Roku emo se spomnili vseh svojih dragih, ki so ostali doma, pa tudi onih, ki jih je življenje zaneslo še dalje od domače hiše kot nas v Zagreb. V Ljubljano je odšel železničar g. Praznik Anton, dolgoletni odbornik Slom. prosvetnega društva in Cerkvenega odbora sv. Roka. Zagrebški Slovenci ga bomo ohranili v lepem spominu, ker je bil marljiv in vztrajen delavec za slovensko katoliško stvar. „Kadar koli Te vidim vedno si lepa .. Ona je ena izmed onih žen, ki se vedno dopacajo. Čistoto njene polti vsakdo občuduje.To je majhna skrivnost, katero hoče ona ohraniti zase. Ne bo pa menda preveč huda, če jo tu izdamo ... Elida krema IDEAL, suha dnevna krema, pomaga da boste lepi kot nobena druga. S pomočjo hamamelisa ima poseben učinek. Ona varuje polt, odpravi majhne poškodbe in nečistoto kože — je idealna podlaga za puder! ELI DA KREMA I DE AL Ob odhodu nadzornika Štruklja v pokoj Banski šolski nadzornik Ivan Štrukelj odhaja v pokoj. Z njim zapušča naš prosvetni oddelek mož, ki je bil tako na svojem mestu, da ne moremo želeti drugega, kakor da bi imel dosti sebi enakih ali podobnih naslednikov — boljših si niti ne upamo želeti. Krasile so ga lastnosti, ki se ne združujejo pogosto v eni osebi: na eni strani izredna bistrost duha in z njo združeno strokovno znanje in sposobnost za delo. na drugi strani pa marljivost in vestnost pri delu, zlato srce, neomajna poštenost in globoka, v življenju preizkušena vernost. Zato ga ni v najtežjih položajih, ob preganjanju, sredi jezera skrbi in odgovornega dela, ki je butalo ob njega, nikdar zapustila njegova dovtipnost in njegov zanj tako značilni smehljaj. Iz kmečkega ljudstva je izšel, ohranil je odprto oko in srce za vse težave podeželskega ljudstva. Kmetje so čutili, da je to njihov človek, pa najsi so se ga oklepali kot delavca v svojih gospodarskih organizacijah ali pa kot učitelja svojih otrok. O Štruklju kot učitelju in kol nadzorniku tudi velja beseda, da je preprost in dober kakor vsakdanji kruh. To je čutila mladina, ki se je z ljubeznijo zgrinjala okoli njega, to je čutilo tudi uči-teljstvo. Štruklja pozna tudi strokovno učiteljsko slovstvo. Malo spisov v Slov. učitelju je našlo toliko bralcev kakor spomini iz učiteljske in upra-viteljske službe, ki jih je objavljal llribski. Pot tem imenom je pisal v Slov. učitelja Štrukelj. Dasi je bil Štrukelj korenjak, v čigar slovarju tako rekoč ni bilo besede bolezen ■', vendar naporno delo zlasti zadnjih dveh let ni šlo mimo njega brez škode za zdravje. Odkar je vršil posle banskega šolskega nadzornika, je prebil tako rekoč brez pretrganja ves dati v pisarni, oblegan od strank in obdan od kopo pisem z vseh strani, tako da ga je osma ura ponoči še često zatekla sredi dela. Zdravniki so bili mnenja, da tako ne more iti dalje. Zato nas ob njegovem slovesu tolaži misel, da mu bo pokoj v popolni meri vrnil njegovo zdravje in da bo neumorno delavni mož ostal tudi v pokoju odličen delavec v učiteljski organizaciji in na drugih poljih javnega dela. Gospodoma Sitarju in Potez-niJiu „Izpod sita" v SI. Narodu Predobro čutim, kam bi me oba gospoda na vsak način hotela speljati: na polje navadnega, njima tako preljubo znanega, vsakdanjega poli-tično-strankarskega mahanja in zmerjanja. Pa sc ne dam. Nikomur. Ne kakršni koli stranki, ne g Sitarju in ne g. Potezniku. Kdor ne verjame, naj pa potrpi. Za odgovarjanje na razna namigavania, izzivanja, podtikanja, norčevanja nestvarnega značaja pa nimam volje in ne časa. Pa drugič, ko bo spet bolj zares. Ciril Debevec. Modernizacija tramvajshih vozov Vozovi, katere je Splošna maložele/niška družba v Ljubljani kupila pred leti v Opatiji, so imeli to napako, da niso bili popolnoma zaprti kakor ostali vozovi naše cestne železnice. Pa tudi motorji v njih so bili deloma slabši kakor v novih vozovih. Zaradi tega jc tramvajska družba sklenila opati.jske vozove temeljito enega za drugim obnoviti. Popravili so motorje, nato pa vozove, tako tla bodo sedaj [lopolnoma zaprti in videti skoraj prav tako kakor brod-ski vozovi. S tem je udobnost v novih vozovih povečana, pa tudi spredaj in zadaj bo dobilo sedaj prostora več potnikov kot prej. Vsa ta popravila izvršuje družba v lastnih delavnicah, ki .so sc s tem zelo dobro izkazale in delajo novo preurejeni vozovi le|w> sliko na ljubljanskih ulicah. Včeraj je privozil prvi tak voz. ki ima št. 44). na progo Vič—Moste ter so se tega voza razveselili i potniki i vozniki, ki jim ne bo troba več prezebati, kakor so morali v prejšn jih vozovih. ki so bili izpostavljeni mrazu in prepihu. Sčasoma bo družba preuredila tudi vse ostale opati.jske vozove, kar bo lep napredek tramvajskega prometa v našem mestu. M. Drenlk volna sa ročno pletenje. smyrna, perzer in kettn Ljubljana - Kongresni trg 7 Basist Friderik Lupša rta časniliarsbem koncertu Drevi se prvič, predstavi publiki na časnikarskem koncertu kot solist večjega formata mladi basist, absolvent konservatorija, g. Friderik Lupša. Z Gorenjskega je doma in za seboj ima trdo življenjsko in temeljito pevsko šolo. Mil je vztrajen m** ** % J V; BR! jfilp a. .A^lHHl Bul^B -jr in marljiv pevec pevskega drušlva Ljubljanski zvoni: in se je kmalu tako odlikoval, da je postal član njegovega oktetu. Temeljitega pevskega pouka je bil deležen od zborovodje Prelovca, na njegov lep, obsežen iu moduliran glas pa so opozarjali tudi mnogi drugi glasbeniki. Tako sla se zavzemala zanj kapelnika gg. Polič in dr. švara in sam pokojni mojster llubad ga je poučeval. Pozneje pa je ravnatelj konservatorija g. Betetto vodil vzgojo nadarjenega in vztrajnega konserva-torista. Ze na produkcijah Glasbene Matice in državnega konservatorija je kazal Lupša velike napredke, uspešno pa je tudi večkrat nastopil v naši operi. Na časnikarskem koncertu bo zapel najprej pesem »Noč je tožnat, katero jo pokojni skladatelj Krnil Adamič zložil še v vojnem ujetništvu v Rusiji. Prav je, da je la pesem na sporedu, zakaj v nekaj dneh bo prva obletnica pr»-rane smrli zaslužnega in odličnega skladatelja Adamiča. Potem l>o zapel Pavčičevo skladbo >Pa moje ženke glas«, tretja njegova točka pa bo paradna basovska skladba — arija Sarastra iz Mozartove opere -Čarobna piščalc. Prepričani smo, da bo javnost sprejela mladega pevca z vsemi simpatijami. Ljubljanske vesti dno 1. decembra 1987. Gledališče Draina: Sreda, 1. dcc.: »Firma.« Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Četrtek, 2. decembra: Vozel« Kod Četrtek. — Petek, 3. decembra: Zaprto. Opera: Sreda, 1. dec. ob 15: »Mala Floram?«. Gostuje ga. Marica Brumen-Lubejeva. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. — Ob 20: »Ančka«. Opereta. Izven. Znižane cone od 30 din navzdol. — Četrtek, 2. dec.: »Gorenjski slavček«. Red Sreda. - Petek, 3. dec. ob 15: »Sevlljiki brivec«. Dijaška predstava. Glol>oko znižane ceno od 10 din navzdol. Prireditve In zabave Miklavžev večer na odru lrančlškanske prosvete bo v nedeljo, 5. dec. ob O zvečer Darove za otroke in odrasle sprejema pisarna Pax et bonum v Frančiškanski pasaži, katere bo Miklavž razdeljeval |>o vrstnem redu (opremljeni s tek. številkami), kakor bodo prineseni. Rezervirajte si pravočasno prostore! Otroci V spremstvu staršev nn stojišču so vstopnine prosti, za sedeče |>olovična cena. Režija: Milan Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča. Fantovski odsek sv. Jakob priredi Miklavžev večer v nedeljo, 5. decembra v telovadnici osnovne šole na Grabnu. Za otroke ob pol 5, za odrasle ob H zvečer. Darila se bodo sprejemala isti dan od |)ol 2 do 8 Zvečer Miklavž pride v trnovski prosvetni dom v nedeljo 5. decembra dvakrat: ob pol (i zvečer za mladino in |>ol 9 pa za odrasle, obakrat z vsem svojim številnim spremstvom. Naročila in darila se sprejemajo v nedeljo, 5. decembra od 8 zjutraj dalje v društvenem domu. 1 Prosvetno društvo Trnovo vabi vse svoje člane, da udeleže manifestacijskega sprevoda polnoštevilno Zbirališče za člane Prosvetnih društev je ob pol 6 zvečer pri Mahrovi hiši na Vodnikovem trgu. — Odbor. -1 Sv. Miklavž je odgovoril na povabilo Kršč. ženskega društva, da pride s svojim spremstvom v nedoljo, 5. t. m. ob 5 v Belo dvorano hotela Uniona razveselit pridne malčke. V zadevi obdaritve se je zglasiti istega dne v isti dvorani med 11, in 12. uro. 1 IX. prosvetni večer, ki bo 3. decembra ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona, nas bo seznanil z deželo polnočnega sonca. Predavatelj g. prof. Janko Mlakar, ki je prejiotoval to deželo, nas bo seznanil z besedo in sliko, z lepotami norveških fjordov, zanimivo pokrajino in ljudstvom, ki živi v teh pokrajinah. Obiskovalce prosvetnih večerov že sedaj opozarjamo, da si pravočasno preskrbe vstopnice v predprodaji v Prosv. zvezi, Miklošičeva cesta 7. I Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno vabimo k eelonočiieniit češecnju, ki se prične v stolnici jutri zvečer ob devetih Vsako uro do 4 zjutraj se bodo opravile molitve 21 ure: /.a adventni čas. Novodošli častilci si izbero poljubno nočno uro, želeti pa je, da se jih po možnosti udeležuje čim največ v popolnočnem času. 1 Zdravniška zbornica za dravsko banovino vljudno vabi vse gg zdravnike, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pok g. dr. Ivana 11 d g 1 e r j a, ki lw danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot 2. I Miklavž v Rokodelskem domu. Rokodelski oder pripravlja za nedeljo. 5. decembra, veličasten prihod sv. Miklavža. Popoldne ob štirih bo igra -.Nebeška storija«, ki nam predstavlja pol- Za Miklavža Dami: eleganten plašč obleko ali domačo haljo. Gospodu: moderno suknjo obleko ali črn paleto. Iz velike izbire po nainiž ih cenah pri LUKIČ, Stritarjeva ulica limonudnih storij in da zato lahko tudi nudijo včasih kaj boljšega. Tako je »Pater Vojteh« film. ki ga upravičeno pozdravljamo ne samo zaradi njegove tehnične izvedbe, ampak še bolj glede na njegovo visoko in lepo zamisel, ki jo mogočno ponazoruje FIlm Sam je poln krepkega naravnega dejanja, ki hi evo.jcas dalo snovi najmanj za dva fi,ma. Slika nam življenje duhovnika, vse njegovo trpljenje in borbe, ki izvirajo iz zvestobe do duno zaobljube. Vmes pa se prepletajo prizori iz življenja na vasi. ki je slično življenju našega kmeta Fotografija je /lasti v naravnih posnetkih odlična, glasbena oprema prvovrstna, snov sama in njena obdelava pa vredna najlepšega priporočila vsakemu ljubitelju kina. t Ce imate čas, pojdite danes na Mestni trg 17 in si oglejte izložbe tvrdke Manufaktura kom. družba. Nedvomno se bo ta pot izplačala vsakomur, ki hoče kupiti poceni in obenem dobro. 1 Sprememba posesti. Ljubljanska gradbena družba je prodala g. Rajku Turku, carinskemu posredniku, narodnemu poslancu in posestniku v Ljubljani, Komenskega ulica št. 17, velik kompleks pare. št. 195/1 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 2142 m2 in pare. št. 502 iste k. o. v izmeri 502 m- za 930.000 din. Na tem kompleksu se nahajajo razne šupe in delavnice nasproti mestne elektrarne. Pred vojno je imelo tam svoje betonske delavnice podjetje Caliisto Pontello & Seravalli. Žagar Antonija roj. Fortuna, gostilničarka na Vodovodni cesti št. 26, je prodala svojo hišo na ome- Drevi ob 8.30 časnikarski koncert na Taboru Koncert Akademskega pevskega zbo»a. 13. decembra 1937 bo koncert Akademskega pevskega zbora, ki slavi letos svojo KMetnico obsloja. Na koncertu bo APZ pel najlepše skladbe, kl jih ie v svojih programih v desetletni dobi tako dovršeno izvajal. Vstopnice za koncert so že v predprodaji pri vratarju univerzo (Kongresni trg) in sicer dnevno od 8 do 19. Cene sedežem 50 do 10 din, stojišča 7 in 5 din. Naš najodličnejši pianist Ivan Nof koncertira notaL- Tvn^or nh /taiuih v vpl(L-i Killinrnmnipni no lepili in ljubkih prizorov, su.j nastopa v njej poleg Miklavža, Lune. učitelja petja in drugih oseb še cela vrsta angeleev v nebeški šoli, katere vzame Miklavž s seboj na zemljo, ko gre obdarovat pridne in dobre otročiče. Tudi zvečer ob pol 8 pride Miklavž in bo obdaroval vse, ki eo bodo pravočasno njegovi dobrotljivosti pri-poročili. Zato v nedeljo nikar ne zamudite ugodne prilike in si oglejte to prvovrstno prireditev v Rokodelskem domu. 9osetite danes razstavo datu ®pri ličarju ŠELENBURGOVA ULICA 1 njeni cesti z velikim gostilniškim vrtom Vinku Pajku, gostilničarju v Linhartovi ulici št. 4 za 200.000 dinarjev. 1 Obsojen padar. Pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča je bil včeraj zaradi nedovoljenega zdravljenja zob in padarstva obsojen E .P., brezposelni zobotehnik, na 4 mesece zapora, ker je ljudem na kmetih plombiral zobe in drugim pacientom ruval zobe, kar pa ni dovoljeno. I Vlom v zavod. V Državni zavod za pospeševanje obrti na Novem trgu je v noči na včeraj vlomil neznan vlomilce. Vrata je odprl s pona- rejenim ključem, vlomil je v pisarniški predalnik. kjer je našel ključe od železne blagajne, ki jo je tudi odprl, toda v njej ni našel prav nič, ker ie upravnik v pravem času odnesel denar tja, do kamor vlomilec ni mogel, drugo blago pa se vlomilcu ni zdelo vredno, da bi ga ukradel, čeprav je zelo dragoceno: pletenine, tkanine in drugo. Vlomilec je najbrže zaslutil, da tega biaga ne bo mogel razpečati, oziroma bi ga pri prodaji takoj spoznali in razkrili, zato ga je pustil na miril Ko se je hotel splaziti ven, ga je zasačil čuječ stražnik, toda okolnosti so nanesle tako, da je vlomilec mogel še zadnji trenutek izginiti za vogalom, nakar jc bilo zasledovanje brezuspešno, škode vlomilec ni povzročil nobene. Nainoveiie tkanine za dsmske obleke v različnih kvalitetah in modernih barvah kupite poceni pri BRATA VLAJ, Wo»ova ulica 5 1 Tatvine na mestni klavnici. Ljubljanski mesarji so zadn je dni zelo razburjeni. Komaj so razkrinkali eno tolpo tatov, ki kradejo meso na klavnici, že so se pojavili drugi tatovi. Zdaj temu mesarju ukradejo eno pleče, drugemu stegno, seveda oboje prašičje ali goveje, ne mesarjevo lastno Mesarji trpe zaradi teh tatvin znatno škodo. Največja tatvina zadnjih dni pa se je pripetila mesarju VoJkerju, kateremu je iz klavnice izginil kar cel prašič, težak 120 kc ni vreden več sto dinarjev. Mesarji pripravljujo nu klavnici samoobrambo ter upajo, da bodo kaj kmalu izsledili tatove, ki jim kradejo v njihovih skladiščih meso. rjfitn Fantovski odsek se pridno pripravlja za Miklavžev večer, ki bo zelo pester. Ze danes opozarjamo našo družine, da s svojimi malčki pridejo pogledat. Na litijskem mostu, znanem po širni Sloveniji po svoji »odpornosti in trdovratnosti«, polagajo nove hrastove moslnice. Občinska uprava je napeljala dve, električni luči na cesti od cerkve proti pokopališču, eno luč pa nn Dobravi proti Šmart-nem. Ljudje so za to občinski upravi zelo hvaležni. Gledališče in koncerti Predavanja Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v četrtek, dne 2. decembra t. I. ob 2(1 v mnli filharmonlčnl dvorani predavanje Uporaba elektrike v stanovanju«. Predava g. Inž. Jos. Ullrelch. Vahtjenl so člani in vsi, ki se zanimajo. — Vstopnine ni. Sestanki Fantovski odnek Sv. Jakob ima svoj redni sestanek v četrtek ob 8 zvečer. Predava g. lx>jze Tome. Na sestanku bo važen razgovor, zato udeležba obvezna. Cerkveni vestnik Kon/rrosracija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani, V četrtek, 2. decembra ob pol 7 zjutraj ie sv. maša za vse jtokojne sodalinje. Naše dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi točno ob 20 (brez četrti!) svoj redni cerkveni sestanek v samostanki kapelici, vhod Zrini-skega cesta 9. Zbirališče v 1. nadstr. Tovariši-novinci se se sprejemajo in so iskreno vabljeni. — Prefekt. Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih bo imela danes ob 8.15 redni članski sestanek v samostanski kapeli. Vsi tovariši zlasti novinci iskreno vabljeni. Prefekt. Lekarne Nočno slulbo imajo lekarne: v »redu: mr. Lou-Mek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; v četrtek: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovškn c. 62 in mr. OnrtUB, Moste. Časnikarski koncert 1. Predprodaja vstopnic za koncert bo danes na narodni praznik od 9 do 12 dopoldne v avli kina Matice, popoldne od 5 naprej pa pri blagajni na Taboru (levi vhod na glavni fronti); 2. od vseh točk tramvajskega omrežja do najbližje postaje pri Taboru stane enotna znižana voznina v vsako smer po 1 din; 3. začetek koncertn točno ob 20.30; 4. po koncertu v vseh prostorih Tabora prosta zabava. Svira godba glasbenega društva »Sloga«; 5. garderoba za p. n. publiko bo na levi strani ob vhodtt v L nadstropje v mali dvorani. Za gg. predstavnike bo gurderoba na desni strani ob vhodu. VSAKOVRSTNA JEDILA V E S DAN! DOMAČE KRVAVIC E V M EN Z I«. KOLODVORSKA 8 I Sprejemanje čestitk In poklonitcv L decembra j>ri gospodu banu. Na državni praznik zedlnjenia, I. decembra. bo sprejemal gospod ban dr. Natlačen od pol 12 ure dalje v banski palači poklonitvc in čestitke. Kakor v preteklem letu je gospod ban tudi letos 7 ozirom na sedanje tež.kc socialne ra/tnere odredil, da se za-kiiska, ki je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti in je namesto tega razdelil tnetl razna karitativna društva znesek 25.000 din z naročilom, dn se tn znesek uporabi zn obdaritev najsi romaSnejših na praznik narodnega /od in jen,ja. 1 Bojevnike pozivamo, da si; udeleže današnjega manifostacijskoga obhoda. Zbirališče ob pol šestih zvečer na Krekovem trgu oh poslopju fi-načne direkcije. — Zveza bojevnikov. I Legija koroških borcev sa udeleži dne 1. decembra t. 1. obhoda v proslavo zedlnjenja skupno z ostalimi bojevniškimi organizacijami. Zbor na Krekovem trgu pred finančno dir. ob 17.45 I Rezervni oficirji se pozivajo, dn se udeleže službe božjo na praznik zedlnjenja 1. decembra v smislu uradne objave. Na praznik od 4 do pol 5 popoldne Ih> razpoložena zn člane pododbora v društveni sobi. na Kongresnem Irgu l-II. listina za čestitanje. — Uprava pododbora. I Sv. Miklavž pride v vsem svojem sijaju, obdan z zborom angelov, v Ljudski dom v Mostah, in sicer v nedeljo, 5. decembra, ob 5 popoldne in 8 zvečer. Obdaroval bo vse marljive otroke. S trldejunsko opereto »Miklavž prihaja« nam moščnnsku Prosveta pokaže svojo marljivost. Igro spremlja violinski orkester. Vsi vljudno vabljeni v Moste. 1 Razpis natečaja za načrte novoga ilečjega zavetišča v Trnovem. Mestno poglavarstvo ljubljansko sporoča vsem gospodom arhitektom, ki se zanimajo zn razpis natečaja idejnih osnutkov deč-jega zavetišča v Trnovem, da je izdalo pojasnila o zazidavl parcele in sllulranju stavbnih objektov. Ta fiojasnila se dobe brezplačno v mestnem političnem uradu v Mostnem domu, levo, II. naslr., vsak dn od 8—14. 1 Članom JRZ (dvorski okraj): Prijateljski sestanek se vrši v četrtek, 2. decembra ob pol 9 zvečer v gostilni Lovšin, Gradišče. 1 V razstavi bratov Subicev danes vodstvo ob 11; vodi g. Marijan Marolt. Zaradi opustitve trgovine popotna razprodaja moških in otroških oblačil ♦ J. Maček, Liabliana, Aleksandrova c. št. 12 I Tudi okoličani zvišujejo cene nilekn. V no- deljo je bila seja Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico, kateri je prisostvoval tudi Im-novinski mlekarski referent in znstopnik Zveze mlekarskih zadrug. Soglasno je bilo sklenjeno, da s 1. decembrom t. 1. tudi mestni in okoliški kmetic podražijo mleko na 2.25 din postavljeno v hišo. Vsa poročila in predlogi so soglašali v tem, da bodo za to zimo potrebni izredni napori, ako hočemo obdržati produkcijo mleka na zadostni višini. Pridelek Itnnske pese. kl je za ljubljansko okolico tako rekoč odločilen, jc lelos malenkosten, da že dolgo vrsto let ne, Močna krmila so se podražila ter jih kmetje pri sedanjih cenah mleka sploh ne morejo kupovati. Najbolj pa vpliva na produkcijo mleka dejstvo, da kmetje sploh opuščajo rejo krav mlekarlc ter so pričeli pitati živino zn zakol. Dolenjcem pa se zojiet obeta večji izvoz plemenske živine. v toliki izbiri pri H. SUTTNER, t|ubl|ana 2 Prešernova ul. 0 poleg gl. poste ZaBtevalte Oreipla«ni centu1 1 Veselo mikluvievanjo bo v nedeljo. 5. de-(crnhra v vseh prostorih kavarne »Nebotičnike. Nastop Miklavža ob 18 za otroke, za odraslo pa nb 22 iu 23 Darila nnj so oddajajo na kavarniški blagajni s točno označbo ure obdarovanja. Zaradi velikega obiska, prosimo cenjene goste, da mize žo v naprej rezervirajo. — Vstop prost. — Cene običajne. I »Pater Vojteh« je naslov filmu, ki ga je /nčel igrati te dni kino »Sloga« Je to češki film. ki jo bil odlikovan / iiugruclo češkoslovaško republiko v Pragi in ki je dobil tudi na mednarodni razstavi v Benetkuh vse pri/.nnnje. Filmska industrija je menda na vsem svetu vsaj deloma spoznala, da gledulci nc žele le plchketru kiča in Rossini: Seviljski brivec (Gostovanje M. Rusa.) Rossinijev Seviljski brivec je v svoji dani odrski podobi, kot jo je dobil v režiji g. Zupana, postal ena izmed najbolj priljubljenih predstav našega opernega gledališča. Pa je ludi res delo v celoti tako privlačno izoblikovano, da zna poleg zabavnosti upoštevati tudi estetsko čistost, za katero se v orkestru potrudi dirigent A. Neffat, na odru pa posamezni solisti in zbor. — Ko smo v tekoči sezoni izgubili koloraturno pevko gdč. Župev-čevo, jo sedaj prevzela vlogo Rozine mlada pevka Nollijeva in kot najbolj privlačno potezo v danem okviru dokazala, da zmore služiti čistosti muzikal-nega izraza. Dasi glas ni močan — celo obratno učinkuje — se vendar to petje poslušalcu zelo prikupi, ker najde v njem polno estetskih vrednot, kot jih najde izrazila muzikaluost in tehtna Šolanost. — Tudi ostale fMjdobe so v tej predstavi ugodne, med njimi v prvi vrsti Don Bartolo g. Zupana, ki v tej vlogi do kraja in v pravih mejah razvije svojstveno sposobnost — iz daru za domnevanje značaja komike, ki nastaja v vezavi čustvenih kontrastov, upodabljati zdrave, prikupne komične odrske podobe. Don Basilio, ki ga navadno upodablja g. Julij Beletlo, je_ pogosto dodeljen raznim gostom, med katerimi si je pridobil visoko ceno zlasti g. Križaj. V preteklih dneh pa je nastopil v tej vlogi .g Marijan Rus in ee predstavil s svojimi novimi sposobnostmi, ki jih je razvil v poslednjem času na zagrebškem opernem odru. Odlike, ki jih je gosi razvil v tej podobi, so z igralskega pogleda predvsem v tem, da je podstava oblikovanju široka in jasna koncepcija, v kateri so podprte vse posamezne kretnje; s pevskega pogleda j)a v tem, da jo postal lep glas karakterno izenačen in da je našel pevec v njeni svoj lastni individualni izraz. V. U. Dobeic-Samec: ,,Ančka" (Operetna krstna predstava.) Vsa ta dejstva, da namreč današnja opereta res ne dosega umetniškega nivoja, da smo Slovenci v gledališkem ustvarjanju na sploh tako revni, da sla novo domačo opereto, ki se naziva »Ančka«, napisala dva slovenska študenta in da sem končno že vnaprej zaznamenovan kot sovražnik operete — vsa ta dejstva res otežkočajo kritično presojo o tem novem dolu, ki jc poleg vsega imelo pri številnem občinstvu na krstni predstavi celo velik uspeh. In vendar moram povedati resnico, ki se kljub vsem pomislekom vedno znova dviga in vsiljuje pod pero. To novo delo nima nobene umetniške cene in to kljub lepim besedam in stremljenjem, kl jih napovedujeta avtorja v pomenkih. češj da hočeta ustvariti tvorbo na čim večji umetniški višini, da sta se izogibala neestetskih učinkov in stremela po esletsko neoporečni opereti. Če pri tem celo Izražata nekje pripadnost k Goelhejevim nazorom, polom sin z druge slrani gotovo v osnovi grešila v tem, ko priznavala, da sta sledila v ustvarjanju edlnole okus obiskovalcev gledališča. Skratka: delo je nezrelo; — v drnmatskem oziru enako, kot v glasbenem. V prvem in drugem pogledu je polno otipljivih in ne najboljših vplivov, pobranih po eni strani z raznih »mlak« in »kumar«, 7. druge strani pa oplojenih od vseh mogočih ila-grskili motivov, ki jim v tem svetu neudoninčeni človek res niti imena ne ve. Kljub vsemu vendarle ne gre bili krivičen v toliko, v kolikor so v stvari javlja nekaj talenta, ki so ulegne s časom kam razviti — seve edinole potom resnega dela in po zlatem vzoru, ki si ga je libretist sam postavil, pa ga tu prezrl, da naj namreč mlad človek nc razsipa svojih sil v velikih zamislih, ki jim še ni kos, lemve? naj se v prifetku rajši vadi v manjših siva rek I Opozorilo pa gre v leni slučaju zopet v prvi vrsti vodstvu, kl lako nepremišljeno Izpostavi delo mladih ljudi, prezirajoč nevarnost nepravega umetni šketra razsoiania, ki se nad vse rado vzbudi pri občinstvu v takih slučajih, ko sovplivajo tako močni izvenuinetniški pojavi, kot jo Čustvo domoljubja in iz njega priznavanje domaČim delom, 5e zlasti pa simpatije do ustvarjajoče mladosti in to še posebno, Če je ta iz vrst žtudentovetva. Sicer so se z uprizoritvijo režiser, dirigent in igralci potrudili, pa je vendar iz celote udarjal diletantlzein. ki je kvaril z druge strani to, kar so s prve ustvarili posamezniki. V. U. Gostovanje „Sinie ptice" Kar jo bilo svojčas glavna odlika tega potujočega gledališča, ki ni nikdar stremel za upodabljanjem celotnih odrskih umetnin, temveč vedno le za predstavljanjem kratkih slik po vtisih iz življenja — to je danes že inočno izplahnelo; to namreč, da je v teh slikah na posebno iskren način zaživel in so upodobil čut za doživljanje odmaknjenih globin človekovega življenja, čut, ki je znal sprejeti posebno tanke vzgibe človekove pestro dusevnoeti in jih oživiti na odru tako, da je iz takih prizorov zadihal umetniški utrip. Danes se je to »gledališče vedre umetnosti« jjonižalo že močno na stopnjo varieteja. Kar pa je vendar še umetniško pomembnega, to so večinoma ostanki iz preteklosti, ostanki, kot so se pokazali n. pr. v sliki družine z lajno, ali v prizoru ostarele ljubezni v maju. Predvsem prvi prizor je zajet tako močno, da pričara človeku cel svet tragičnega življenja do ganljivih globin. In v takih podobah si ohranja »Sinja ptica« se svoj stari ugled. ' V. U. Ceciti;anski koncert v Skofii Loki Godba 1. planinskega polka v Škof ji Loki in tamošnji pevski odsek Pevske zveze sta priredila v nedeljo, dne 28. novembra 1937 v društvenem domu Cecilijanski koncert. Ta koncert je bil za škofje Loko nekaj izrednega. V taki sostavi ga v Skofji Loki menda še ni bilo. Da je prišlo do te prireditve imata zasluge posebno kapetan Lojze Sinrekar, kapelnik škofjeloške vojaške godbe, in mestni organist ter pevovodja Josip Matek. Skupno sta naštudirala mikaven spored duhovne in svetne glasbe. V prvem delu so bile izvajane štiri skladbe: Premrlova pesem »Sv. Cecilija«, Železnlkova •»-Vi oblaki«, obe z mešanim zborom in orkestrom; lepo ju jc iz orgelskega stavka instrunientiral kapelnik Smrekar. Sledila je Sattnerjeva »Zdrava Marija«, odlomek iz oratorija »Marijino Vnebo-V7.etiec za sopran in tenor z orkestrom. Prvi del je zaključila Premrlova »Božična silita« v štirih stavkih, ki jih prve tri izvaja orkester, pri četrtem Sv. Trije kralji« pa še zbor pristopi zraven. — V drugem delu smo slišali Jenkovo uverturo »Kosovo« Tn Gotovčcvo veliko fantazijo iz opere iMo-ranat, dva mešana zbora a capella: B. Ipavčovo Kukavico« in E. Adamičevega »Jezdeca«, za sklep pa Kolarčevo jako melodično, kot valček uglasbeno pesem »Slovenskim mladenkam« za ženski zbor in orkester. — Izvajanje je v splošnem uspelo. Pevski zbor okrog 90 pevk in pevcev je bil dobro ubran in dokaj strnjen. Posebno se je izkazal v dveh a capella nastopih, kjer se je mehko prelival in vzdržal poln, prijeten zvok od začetka do konca. Orkester — 24 godbenikov — ni bil sicer za vse izvajano simfonične skladbe popolnoma zaseden, a je bil tudi v tej obliki oz. sestavi primerno urejen, ubran in učinkovit. G. kapelnik Smrekar ga vodi mirno, pa sigurno. Izvajane orkestralne skladbe: Premrlova preprosta, intimno lirična -Božična suila , dramatično napela bojna Jenkova uvertura in Ciolovčeva juŽnjaško pestra fantazija so se prav lopo uveljavile. Pri > Božični suiti« bi bil pač zadnji stavek moral biti počagneje izvajan in je pre-hitor tempo značaju tega stavka bil nekoliko v škodo. Kar brzino zadeva, bi se tudi »Slovenskim mladenkam: prilegal malo zmernejši, pesmi »S*. Cecilija: in -Jezdecu , pa deloma malo živahnejši tempo. — Koncert je bil prav dobro obiskan. Zastopano so bile tudi oblasti. Nai bi za tem koncertom sledilo Šo ve8 takih! S. P. Pri Kripi Sm^S dosežete dober uspeli s Togal tabletami Mnogi zdravniki potrjujejo z uradnimi ocenami učinkovito delovanje Togal tablet. Tudi Vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete se dobijo v vseh lekarnah. . Beg. S. br. 1437 Od 5. XI. 1933. Ur. Stovanovld i Pyk, Beograd Odgovor na anketo t Srednja šota bodi praktična! 9 Velik nedostatek gimnazij in sploh 6rednjih šol je, da so premalo praktične, to 6e pravi: premalo nudijo učencem tega, kar res potrebujejo za življenje. To čuti vsakdo, kdor je kdaj študiral na takih šolah. Vitae discimue, za življenje 6e učimo! Iz izkušnje pa vemo, da na« je šola naravnost odtujila življenju. Že dr. E. Krek je rekel (na III. kat. shodu v Lj.), da naša omika študenta že v prvih letih odtujuje ljudstvu in da je imel že neštetokrat priložnost, opazovati to čudovito nerodnost izobraženih ijudi, kako občujejo z ljudstvom. Predvsem čutimo vsi, da nas srednja šola ni vzgajala. Mladega človeka je treba vzgajati, in študent je tudi mlad človek, ki ga je treba vzgajati. Zaklicati bi bilo treba: več vzgoje na šolah, več vzgoje zlasti tudi na srednjih šolah! Bili 60, ki so zmotno mislili, da postane človek že tudi nravstveno dober, da postane plemenit značaj, ee veliko ve in zna. Velika zmota! Precenjuje 6e vrednost izobrazbe razuma, omalovažuje 6e vrednost izobrazbe volje, eica. Ta pretirani intelektualizem je napravil že strašno veliko škodo. Treba je imeti pred očmi, da je prava in resnična vrednost človekova odvisna od tega, kakšna je njegova volja, njegovo 6rce. Kaj pomaga mnogo znanja, če pa je srce hudobno! Pravijo, da najboljši »te« je: »vince-te« (premaguj se!). K vzgoji spada predvsem, da 6e človek zna premagovati. Kdo nas je na gimnaziji navajal na samopremagovanje? In vendar je to prav prvovrstne važnosti za življenje. Pedagog Foerster je napisal lepo knjigo: Lebenskunde, knjiga za dečke in deklice. Naj bi se knjiga prevedla na slovensko, da bi jo brali tudi slovenski dečki in deklice in se učili 6amopremagovanja. Tudi nas niso naučili spoštovati in ceniti delo. Mladini bi moral preiti v meso in kri princip: člo vek je ustvarjen za delo! V mojem času pa 60 nekoč postavili dijaki kot »vzor-dijaka« študenta, ki bi imel v pridnosti »hinreichend« (to je pomenilo slab red), a k- bi v 06taleni imel dobro spričevalo. Torej lenuha, ki bi pa imel dobre redove! — ln vzrok? Pomanjkanje vzgoje, ker nas niso naučili ceniti delo in nam niso povedali, da je človek zato ustvarjen, da dela, ne pa da lenari. V zvezi s tem bi bilo treba dijakom privzgojiti tudi spoštovanje do telesnega dela in jim vcepiti nazor, da je vsako (duševno ali telesno) pošteno delo častno! Nad V6e pomanjkljiva je bila tudi vzgoja k redu. In vendar bi morala šola učencem vcepiti v spomin in 6rce načelo: Vsako stvar na svoje mesto, \r6ako reč ob svojem času! Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Red je prvovrstne važnosti v življenju. Dalje: lepo vedenje. Poznal sein dijaka, ki se v VT. razredu gimnazije ni vedel, da se titulira profesorja z »gospod profesor«. Lepo vedenje spada prav bistveno k izobrazbi. Vsak dijak bi moral poznati temeljna pravila lepega vedenja. Potrebna bi bila za lo posebna knjižica, katere vsebina bi morala biti duševna last vsakega dijaka. Higiena. Vsak dijak bi moral poznati temeljna pravila higiene. Koliko dijakov zboli, koliko jih tudi umrje, ker ne znajo varovati zdravja. Kriva je šola, ker jih tega ni naučila. N. pr.: že takoj v začetku bi morali dijakom povedati, naj ne či-tajo v mraku ali v somraku. Največ dijakov 6i pokvari oči, ker čitajo pri slabi svetlobi. Ali bi ne bila dolžnost šole, da bi dijake o tem poučila? Gotovo! Potem: največ ljudi postane nervoznih, ker premalo 6pijo. Ali bi ne bila dolžnost šole. da bi dijakom povedala, naj zvečer ne študirajo več, ko 6o že utrujeni? Telovadba. Gibanje je za vsakega človeka, zlasti pa še za mladega, fiotrebno. Telovadba je za dijaka potrebna. Telovadba mora biti obvezan XX. jubVeini mednarodni kongres hatoliških esperantistov I. poročilo krajevnega odbora za XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov v Ljubljani 1938. Kongres bo od 28. do 28. VII 1938 v Ljubljani. Pokrovitelj kongresa Je prevzv. g. knezoškof dr. Rožman. Častni predsednik g. ban dr. Natlačen, častni odbor tvorijo gedaj: dr. Apton Eltschkner, škof v Pragi (izboren esperantist in častni predsednik Češkoslovaške esperantske k8tol. zveze), dr. Majcen Stanko, poni. bana, dr. Juro AdleŠic, župan mesta Ljubljane, Ign. Nadrab, generalni vikar, dr. Lovro Hacin, upr. policije, dr. L. Sušnlk, načelnik prosv. oddelka, dr. M. Slavič, univ. prof., dr. T. Klinar, stolni župnik, dr. Fran Lukman, preds. Prosvetne zveze, dr. Falur, ravn. drž. Žel., dr. Milavec, preds. PZ., dr. Herič, prov., dr. A. Gosar, univ. prof. Kongresna prijavnlna znaša 50 din, enodnevna 15 din. V času kongresa: mednarodni sejem znamk, umetnostna razstava, izleti po Jugoslaviji, espe-rantska razstava, tujsko-prometna razstava, akademija, koncerti, slavnostna iluminacija. Pripravljalni odbor bo izdal tudi posebno kongresno knjižico. Podrobnejša obvestila bodo sledila. Krajevni odbor za XX. I. K. U. E. kongres. Vprašanje zobnih tehnikov (Odgovor na članek v »Jutru« z dne 30. nov.) V bojazni, da bi se končno le ne rešilo zobo-tehnlško vprašanje, objavlja Društvo zobnih zdravnikov za Dravsko banovino star odlok ministrstva soc. politike Iti nar. zdravja, ki je bil izdan leta 1936. na številne ovadbe zobozdravnikih društev, katere so končno tudi rodile njegovo vsebino. Za objavljeni odlok je danes že mnogo prepozno, ker so si na merodajnih mestih v Belgradu o tem vprašanju popolnoma na jasnem in to tako. da bo šuSmarjenje zobnih tehnikov likvidirano s spremembo' zakona Iz leta 1930 in z uvedbo strogega državnega dentističnega izpita po 13 letni dobi praktlciranja. Z izpremembami zakona bo pa ventilirano tudi vprašanje zobnih zdravnikov, kajti sam načelnik ministrstva nar. zdravja dr. Ivanič je izjavil naši deputaclji v Belgradu, da je 18 mesečna specializacija gg. zobnih zdravnikov mnogo prekratka za dobro in vestno izvrševnnje aobozdrav-uiškega posla, kajti potrebna so najmanj 4 leta. predmet, V mojem času je bila pr06t predmet. Obiskoval sem telovadbo prvi dve leti gimnazije, a na svojo veliko škodo potem ne več. Brali smo pač v latinski uri: mens sana in corpore sano. a nihče nam ni rekel, da je za mladega človeka potrebno, da 6e giblje, da telovadi, če hoče. da ostane telo krepko in zdravo. Seveda ne sme pretiravati. — Na avstrijskih srednjih šolah, tudi na klasičnih giinna zijah, jp telovadba obvezen predmet, in sicer j>o tri ure na teden, le v 6edmem in osmem razredu po dve uri. V teh dveh razredih se učijo čisto po vojaško v streljanju. Na avstrijskih gimnazijah je petje obvezen predmet v I. in II. razredu. Stenografija je obvezen |>redniet v IV razr., potem pa je prost predmet, a vsi dijaki obiskujejo stenografijo eno leto tudi kot prost predmet, ker uvidevajo važnost in potrebo znanja stenografije. Ne vem, kako more dijak uspešno slediti predavanja, če ne zna steno-gralirati. Na avstrijskih gimnazijah se uče na humanističnih zavodih laščine, francoščine in angleščine kot prostih predmetov na realnih gimnazijah pa je obvezen predmet bodisi francoščina ali angle ščina; vsak zavod si to sam izbere. V Celovcu je n. pr. obvezen predmet francoščina, v Št. Pavlu v Laboški dolini pa angleščina. Prav je, če ima človek nekaj pojma o angleščini— kar 6e zgodi, če jo obiskuje kako leto kot prost predmet — a zdi se mi, da je za one, ki ne mislijo zapustiti evropske celine, znanje francoščine boli praktično nego znanje angleščine. Tudi latinščine 6e more človek za potrebo priučiti, če jo obiskuje kaki dve leti kot prost predmet. — Risanje je v Avstriji v prvih treh razredih obvezen predmet. Vsak vzgojitelj bi vsaj nekoliko moral znati risati. Tu naj omenim, da je v Avstriji realnih gimnazij mnogo več nego humanističnih in da 60 mnogo bolje obiskane. Moje skromno mnenje je, da bi bilo *zelo koristno, če bi vsak izobražen Slovenec dobro razumel nemški jezik. Nemci so velik in močen narod in so Slovencem neposredni sosedje. Kaj pa slovanski jeziki? Pridem včasih v Jugoslavijo, vidim v javnih lokalih kak srbski list, a ga ne znam brati. Nekoč smo se učili v višji gimnaziji nekoliko hrvatsko. Brali smo pesem Smrt Smail age čengiča. A kako? Tako da niti vsebine te pesnitve ne vem! — Ce se je tedaj, v dobi 6tare Avstrije, brala v višjem razredu pesnitev v 6rbsko-hrvalsketn jeziku, je pač jasno, da mora danes V6ak slovenski dijak v jugoslovanski državi znati srti-sko-hrvatsko. Profesor bi moral pri pouku tega jezika kar srfc6ko-hrvatsko govoriti, tako bi se dijaki najlažje naučili srbo-hrvaščine. 6aj sta si slovenski in srbsko-hrvatski jezik tako podobna. Kaj pa bolgarščina? Tudi Bolgari so južno-slovanski narod. In zdaj sta sklenili obe državi večno prijateljstvo. Ta dejstva bi se morala tudi v šolah upoštevati. Ne bilo bi preveč, če bi 6e v vse srednje šole upeljala bolgarščina kot obvezen predme! za kaki dve leti. To bi zadostovalo. Recimo v V. in VI. razredu. Nekdo je priporočal, da bi se v VII. in VIII razredu poučevala ruščina kot obvezen predmet. To bi bilo gotovo zelo idealno in lepo. četudi nam je boljševizem zelo ohladil simpatije za Ruse. A Slovani so vsekakor in največji slovanski narod tudi Kaj pa češčina in poljščina? Naj bi se poučevali kot prost predmet; dve leti za vsak jezik bi zadostovalo tistim, ki bi se zanimali za to. Učenje slovanskih jezikov spada h kulturni slovanski vzajemnosti. Zelo praktična in dobra se mi zdi misel, da bi dijakinje morale absolvirali obvezen gospodinjski tečaj. Zamejni Slovenec.. Mar je v interesu narodnega zdravja, če se vežbajo v zobozdravništvu splošni zdravniki samo po 2 meseca in še manj v ordlnacjiah ljubljanskih zobnih zdravnikov?! Iz tega se vidi, da je narodno zdravje samo še puhla fraza, ki naj obvaruje monopolni položaj sedanjih gg. zobnih zdravnikov. Kogar pa zanima »vprašanje zobnih tehnikov« na splošno, bo našel stvaren odgovor v brošuri >Za pravice zoboteli-nikovr. Zveza nesamostojnih zohotehnikov Jugoslavije, Ljubljana. Obme'na zagrizenost V obmejnem desnem bregu Mure je naseljenih nekaj Nemcev, ki eo v Avstrijo pristojni. Dočim se je večina izmed njih vživela v dejstvo, da žive v Jugoslaviji, in ee priučila slovensščini vsaj za silo, jih je vendar nekaj še zelo zagrizenih. Dokler njihovi otroci obiskujejo nemške manjšinske razrede, ki so na nižji stopnji osnovnih šol Apačkega polja, jih starši pošiljajo v te šole, Po dovršeni nižji stopnji jih iz sovraštva do slovenskega jezika in naroda pošiljajo v avstrijske šole na levi breg Mure, To je strašna nadutost, ki noče, da bi se njihova deca priučila slovenskega jezika. Čudimo se, da tem ljudem še sploh diSi kruh, ki raste v slovanski državi. Radovedni smo, če imajo oblasti Vakšno zdravilo, s katerim bi te prenapeteže pole, da je slovenski iezik vreden slovenskemu vruhu ta da prav nič ne cenimo hitlerjanske surovosti, ki se širi pri naših sosedih na levem obrežju Mure. Črna ari Prevaliah Preteklo nedeljo smo obhajali v Črni desetletnico Rdečega križa, ki mu predseduje skozi vso leta zdravnik g. dr. Adolf Ramšak. Gosp. doktor požrtvovalno deluje vsa leta za napredek društva, za kar smo mu v?l hvaležni. Na praznik je govoril tudi g. župnik Vinko Razgoržek. Pomladek je od-igral ljubko igrico in mali harmonikarji so neustrašeno odigrali svoje točke. Na proslavi je pel tudi naš cerkveni pevski zbor, ki se je, kakor vedno, zopet sijajno odrezal 7, lepimi pevskimi točkami pod vodstvom organista g. Frančeka Pika. Dva brezposelna sta ukrndla ročni voziček v župnijskem k07.0lcu tn ga peljala proti Provaljnm. Gotovo sta ga kje prodala. — Dne 27. nov. je bilo tu dražba za občinski lov. Lovišče Javorje je zdra-žil g inž. Fettich za 2020 din (meri 2900 ha), lovišče Koprivna pa g. Kogelnlk za 2020 din (meri 2440 ha). Drugih reRnih interesentov ni bilo. Prej so pn kmetje samo za lastna lovišča dobivali nad 6000 din. občinsko le na šlo orel za 2G00 din. 50 letnico svojega rojstva ob-huja jutri g. Rajko Stoječ, pisar, ravnatelj okrožnega sodišča v Ljubljani. Rodil se je 2. decembra 1. Ift87 v Ljubljani, kjer je dovršil tudi svoje študije. Po maturi na učiteljišču leta 190? je odslužil kot enoletni prostovoljec vojaško službo. Nato ie bil uradnik pri Gospodarski zvezi v Ljubljani do konca leta 1910, ko je vstopil v državno službo kot pisarniški pripravnik pri ljubljanskem sodišču. Leta 1912 je naredil pri višjem deželnem sodišču v Gradcu izpit za pisarniškega predstojnika. Leta 191+ je služil pri okrajnem sodišču v Radovljici, kjer ga je zadela mobilizacija; svetovne vojne se je udeležil kot častnik in ga je vojna vihra zanesla najprej v Tirole, kasneje pa je bil dodeljen vojaški cenzuri v Ljubljani, kjer je ostal do konca vojne, ko je zopet nastopil službo pri ljubljanskem okrajnem sodišču, kjer je služil kot pisarniški predstojnik do svoje premestitve k deželnemu sodišču. Tu službuje še danes kot pisarniški ravnatelj. G. Stoječ se požrtvovalno udejstvuje tudi v javnemu življenju. Prav rad pomaga vsakemu, ki se obrne nanj, bodisi to v svoji službi ali kot ljubljanski občinski svetnik. Je že dolga letu zvest naročnik »Slovenca«. K njegovemu življenjskemu jubileju mu bodo čestitali številni prijatelji, katerim se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ga Bog ohranil še dolga leta zdravega in zadovoljnega. Zadeva z opijem se razvija dalje Včeraj smo poročali o novo odkriti aferi, namreč o nedovoljeni prodaji opija ali, kakor so ti prodajalci in prekupčevalci trdili, morfija, ki je v resnici derivat iz opija in seveda zato mnogo dražji. Informacij«, ki smo jih dobili o tem opijit ali »morfiju«, so pomanjkljive. Pri kemični preiskavi na ljubljanski carinarnici se je namreč baje izkazalo, da gre za »morfij« domačega izvora »iz južne Srbije«. Dvomimo, da bi se kakšen kemik tako izrazil, ker morfija domačega izvora »ploh ni, pač pa gire le za opij domačega izvora, ki ga n& debelo pridelujejo v južni Srbiji. Oblasti so sedaj dognale, da ne gre za goljufijo, temveč le za nedovoljeno prodajo in prekupčevanje. Zakon določa za tako stvar kazen do 50.000 din, ki pa sc ne da spremeniti v zapor. Kazen mora izreči policija. Prijeti prodajalci, ki so bili sami ogoljufani, ker so kupili manj vreden opij na mesto dragocenega morfija, bodo morali sedaj plača/ti še kazen po več tisoč dinarjev, če bodo mogle oblasti sploh iztirjati to kazen od njih, še večjo kazen pa bo moral plačati zadnji kupec. Ljubljanska policija je dalje zaplenila ves poldrugi kilogram opija, ki ga mora po zakonskih določbah dati na razpolago ministru za narodno zdravje in socialno politiko. To ministrstvo pa odloča, komu pripada zaplenjeni opij. Po vsej verjetnosti bo ministrstvo določilo, naj zaplenjeni opij, ki seveda tudi predstavlja neko vrednost, pripade Higienskemu zavodu v Ljubljani ali pa lekarni splošne bolnišnice, morda pa tudi kakšnemu drugemu zavodu v Sloveniji. Znano je, da je dober de! potreb higienskih zavodov in bolnišnic v južnih krajih preakrbljen prav iz takih zaplemb zaradi tihotapstva opija. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >rranz-Jo6ef grenčice«. Brzina vlakov na gorenjski progi Na anketi o železniškem voznem redu za leto 1938,1939, ki je bila v Ljubljani 10. novembra t. 1., je bilo rečeno, da 6e brzine osebnih vlakov ne bodo mogle povečati. Na gorenjski progi, ki je za tujski promet poleg prog Zagreb-SuŠak in Zagreb--Split gotovo ena izmed najvažnejših v naši državi, — če že nc v toliki meri za goste iz tujih držav, pa vsekakor za goste in izletnike iz domače zemlje, — se nam obeta tudi za bodoče leto ista brzina pri osebnih vlakih, s katero se vozimo po »eda-niem voznem redu. Prebirajo stare letnike našega »Planinskega vestnika« smo zasledili v letniku 1904 vozni red turistovskega vlaka, ki je vozil to leto od 2. junija do 18. septembra. Ta turistovski vlak je odhajal iz Ljubljane, tedaj južnega kolodvora, ob 5. uri 5 min. zjutraj in je prihajal na tedanjo postajo Rateče-Bela peč že ob 7. uri 43 min. Za pot 94 4 km jc rabil la vlak 2. uri 38 min. In danes? I?lctniški vlak št. 920 — kakor ee paziva sedaj —, ki odhaja iz Ljubljane, sedaj glavnega kolodvora, ob 6 zjutraj, privozi na postajo Rateče-Planica ob 8. uri 38 min. Ta vlak, ki ie eden izmed najhitrejših osebnih vlakov na gorenjski progi, rabi za progo dolgo 91,6 km — torej krajšo za 2.8 km — 2. url 39 min. — tedaj za 1 minuto več, kakor je potreboval turistovski vlak leta 1904 za progo dolgo 94.4 km. Z drugimi besedami: komercialna ali potovalna brzina turistovskega vlaka iz leta 1904 jc bila 35,848 km na uro, a danes po preteku 33 let je 34.848 km na uro. In zopet bi mogli reči z drugimi besedami; po preteku 33 let, v katerih jc tehnika napredovala do zavidne višine, je brzina nekdaj turistovskega, a danes izletniškega vlaka na gorenjski progi nazadovala za 1.282 km na uro. Kje je vzroh? Vemo, da imamo danes na gorenjski progi pet postajališč več, kakor jih jc bilo leta 1904, in ta postajališča so: Medno, Gorenja vas-Ra-teče, Zabnica, Gozd-Martuljek in Podkoren; ali bi vendar to ne smelo toliko vplivati na brzino osebnih vlakov, da bi morala nazadovati namesto napredovati. Če pa vzamemo v obzir še to dejstvo, da se današnji izletniški vlak ne ustavlja niti v Mednem, niti v Gorenji vaai-Ratečah, niti v Žab-nici in tudi ne v St. Joštu, da se ustavlja v Otočah, kjer se ni ustavljal turistovski vlak leta 1904, potem na Gozdu-Martuljeku in v Podkorenu, je jasno, da gremo na gorenjski progi v pogledu brzine rakovo pot. Želeti bi bilo, da bi Imeli to dejstvo pred očmi oni činitelji, ki določajo za vozni red tudi brzine Osebnim vlakom, da bi se ne moglo reči, da naše železnice nazadujejo v pogledu brzine osebnih vlakov, medlem ko druge železnice povečujejo brzine osebnih vlakov do skrajne meje možnosti. Brez skrbi za Vaše perilo. Lepo in čisto bo oprano, ako ga boste pral i s PERION pralnim praškom. — Poizkusite in uporabljali ga boste vedno I Jesenice Krščanskemu delavstvu z Jesenic in okolice. Ker je razmah jeseniških železarn vedno znatnejši, zlasti, odkar je v obratu visoka peč, oziroma plavž, je tehnično skoraj nemogoče drugače, kakor da se dela tudi v nedeljo in praznik. Mnogo katoliških delavcev je tako oviranih v Izvrševanju svoje nedeljske dolžnosti. Te okolnosti upoštevajoč Je jeseniški gospod župnik vpeljal ob nedeljah In praznikih prvo jutranjo mašo ob petih, ki je končana še pred polseslo, tako da lahko vsakdo pride do šestih na delo v tovarno, kamor ima iz žtipne cerkve dober četrt ure. Katoliški možje in fantje, poslužujte se te ugodne prilike, in kadar je vaša vrsta, da ste ob nedeliah na delu, pridite zjutraj v župno cerkev in božji blagoslov bo z vami in vašiin delom. Nobenega sramu zaradi delovne obleke in neobhodne tzlate kanglice«. Bog ne gleda na zunanjost Človekovo. Žlnsti naj bi so delavstvo v velikem številu udeležilo zgodnje svete maše na praznik, 8. decembra, ker bo ta dan tovarna skoraj gotovo obratovala. Napredek. Znano Je, da v tovarne na Jesenice prihaja na delo mnogo delavcev po dvajset ali celo več kilometrov daleč na delo. Kdor gre v času od pol šestih do tričetrt na šest zjutraj od tovarne proti kolodvoru, bo videl, da jutranji vlaki dova-žajo na Jesenice neverjetno veliko število delavstva. Vsem delavcem pa ni dano, da bi stanovali v bližini železniške progo, zato so so morali posluževati najcenejšega ljudskega prevoznega sredstva, to je kolesa. V poletnem času to še nekako gre, nikakor pa tega ne zmorejo v zimskem Času in snegu. Stanovanje na Jesenicah dobiti, je velika umetnost, zlasti odkar ima vsaka hiša eno alf pa celo po dve prodajalni oziroma delavnici. Zato pa jp hvale vredno, da sta se našla dva podjetnika, ki za neznatno odškodnino prevažata delavstvo v svojih avtobusih, eden z .Tovornika in Jescnic, nakar jih odlaga na Hrušci In vozi dolje do Mojstrane, drugi pa jih naloži na Jesenicah, so ustavi l>red lovarno na Javorniku, nalo pa vozi v Žirovnico, Breznlco, žapuže ln se ustavi šele sredi Radovljice. Avtobusa sta premajhna, ker je število delavstva, ki se na vseh treh izmenah poslužuje te prilike, veliko. Delavci iz Mojstrane že uglblje-jo, kako bi bilo, oko bi si sami z zdruzenlmi močmi nabavili velik, moderen avtobus. Misel Je sprožena in lahko, da se prav kmalu tudi uresniči. Kino Krekov dom predvaja danes ob 3. pop. in 8. zvečer veiefllm >Crna legija — GraničarJI«. V dneh od 3. do 6 decembra se predvaja film »Jetniki Hudičevih otokov«, nakar ie danes ono-zariamo. Ptui Miklavž kupuje v Cirilovi. Luče Nekdo me je blagohotno ojiozoril, da me je »Slov. narode od 6. t. m. St. 254 na prvi strani grdo napadel s člankom: ^O nekrščanskem in nečloveškem posto|ianju.< Na ta nečuven napad odgovarjam in pojasnjujem naslednje: Kakor drugod je tudi na tukajšnjem farnem pokopališču poseben prostor za pokop nekatoličauov itd. Na tem prostoru je bil lani 9. septembra jiokopan pravoslavni otrok Nada Sijorkovič, 9 mesecev storn hčerk« tukajšnjega orožniškega postnjenačelnlka Mirka Sijerkoviča. Za grob se ni niti zahtevala, niti prejela nikakšna odškodnina. Pogreb seveda ni mogel biti cerkven, kor tega ne dopuščajo postave katoliške sv. Cerkve Ne dolgo potem je bil Sljerkovič službeno premeščen v Domanoviče. Dal je postaviti na grob svojega rajnega deteta »spomenik*, to je majhen lesen kri*, z ograjico, kar ga je stalo menda kakih 50 din. In ta »spomenik« je stal na grobu do julija letos, ko smo začeli podirati zraven groba stoječo staro mrtvašnico. Bnnovina je namreč ukazala podroti jo, zgraditi novo in ves pokopališčni svet lepo zravnati. Da se ne bi pri tem pokvaril oziroma uničil oni »spomenik«, ga je bilo treba odstraniti. Ko so pa bila dela na pokopališču izvršena in kolavdirana, je bil oni »spomenik« spet postavljen na svoje prejšnjo mesto. Besedo »za pravoslavne ni prostora na katoliškem pokopališču« so izmišljene, zlobno in te-denciozno podtaknjene. Iz tega sledi, da o kakem nekrščanskem in nečloveškem postopanju, kakor piše »Slov. narodr, ni niti govora tu, pač pn je »Slov. narod« v tem primeru postopal nekrščansko in nečloveško. — Jurij Mikolič, župnik. Novo mesto Miklavžev veter bo v Prosvetnem domu letos v nedeljo, dne 5. decembra, ob 5. popoldne. Obdarovani bodo v prvi vrsti otroci, nato še starejši. Darila in naročila sprejema Miklavž isti dan dopoldne ln popoldne do pol 5. v mali dvorani Prosvetnega doma aH pa pri hišniku. Od vsakega zavoja je plačati kot potne stroške za sv. Miklavža 2 din. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali pro stovoljnl prispevki. VSI KUPUJEJO PHILIPS RADIO ki je re« odličen. Nabavite si ga tudi vi po zelo ugodnih pogojih pri M. Vahter, Novo mesto Novomeilfi iahitli prlrede dne 2. decembra ob pol 9 zvečer v kavarni Central (Splihal) simultan-ko proti g. Karlu Dernovšku. Vsi ljubitelji Šahovske Igre vabljeni. Udoleženci lo simultanke naj prineso s seboj šahovske deske, v kolikor jim jc to mogoče Prostovoljni prispevki za kritje stroškov. — Prlpr»vli»'nl odbor Šahovskega klubn v Novem mestu. »Kolikokrat sem vam žc rekla. Metka, da morate nož položiti na desno, vilice pa na levo stran! — -Goepa, ali ste tako praznoverni? Koliko energije porabimo, kadar mislimo Znanost je na vprašanje, ali je misliti naporna stvar, dala nikalen odgovor. Znanost je namreč natančno zmerila, koliko energijo človek porabi s tem, da misli ali pa kaj drugega dola. Energijo, ki jo porabimo pri ono uro dolgom napornem razmišljanju, moremo nadomestiti z enim samim grižljajem hrane ali z enim orehovim jedercem. Znanstveniki so tudi merili, koliko kisika porabi misleči človek v eni uri. In so dognali, da porabi mnogo manj hranljivih snovi kakor pa jih porabi organizem sobarice, ki mora samo pot minut brisati prah z mize in sobno opravo v sobi učenjaka, kateri je poprej eno celo uro naporno mislil. Nam se sicer te reči zde malo čudne, zato tudi no trdimo, da je vse res tako, kakor trde tisti znanstveniki, ki so te reči dali v javnost. So gospodje še premalo mislili, da so izgubili premalo snovi iz svojih možganov. Skrivnost ostane nepojasnjena Kakor smo že poročali, se sedaj, nekdaj slavna češka plemiška rodovina grofov Taafejev seli na Irsko, odkoder so prod stoletji prišli ua Češko. Najslavnejši Taafc jo bil pač grof Henrik Taafe, lo zvonec takoj oglasil, če je v kaki hiši vec prostorov s takimi varovalnimi napravami, je zvonec, za vse spravljen pri hišniku. Mučeništvo frančiškanskega misijonarja Dne 17. julija so potepajoče se komunistične tolpo prijele frančiškanskega misijonarja, mladega patra Leonardellija, ki jo doma v Tridentu na južnem Tirolskem, ki pa je sedaj deloval v kraju Kihov v kitajski provinci Ilope. Z njim vred so odpeljali njegovega služabnika ter ju odvedli v komunistično provinco Hunan. Misijonsko oblasti so so z italijanskim konzulatom v llankavu začelo zanimati za usodo obeh odpeljaucev, toda vse brez uspeha. V prvih dneh meseca avgusta pa je apostolski vikar province Kihov msgr. Cazzanelli prejel pi- Pisalni stroj piše zloge Naš navadni pisalni stroj piše posamezne črke, na katere mora pisec udarjati, da tipke pritisnejo na papir tisto črko. Toda že dolgo časa se ljudje in razni iznajditelji ukvarjajo z načrti, da bi stroji namestu črke pisali cele zloge. Ze leta 1880 je v Italiji neki signor Michele nekaj takega izumil ter predlagal, naj so taki stroji začno delati. Toda takrat se mu ta načrt ni posrečil. Pozneje so drugi iznajditelji iznašli drugačne stroje, ki pišejo cele zloge, vendar se noben izum ni posrečil. Nobenega niso mogli udomačiti, ker so vsi novo izumljeni stroji imeli eno veliko napako, da so namreč za posamezno zloge uporabljali nekake stenografske znake, zaradi česar se nikjer niso mogli zanje ogreti. Sedaj pa poročajo iz Nemčije, da je tamkaj Nemec Evgen Stieber iznašel nekaj popolnejšega in boljšega. Njegov stroj udarja same zloge naenkrat, in sicer so v teh zlogih vse črke take, kakor navadno z njimi pišemo. Seveda je tastatura teh strojev precej širša, vendar se na njih piše tako, da z enim prstom udariš in ves zlog je napisan na papirju. To je nekako tako, kakor igralec na klavirju udarja posamezne akorde. Papir v stroju se premika šele takrat, kadar je napisan ves zlog. Na Stieberjevem stroju so dosegli v pisanju tako veliko hitrost, da izurjen pisec v eni minuti napiše kar 250 zlogov. Iznajditelj trdi, da je mnogo lažje naučiti se pisati na tak stroj kakor pa naučiti se stenografije. Po vrhu tega pa je ta stvar še bolj koristna kakot pa stenografija. Tako vsaj trdi iznajditelj sam. Misijonski škof s 6 misijonarji umorjen ! : Slovenec« je priobčil kratko notico iz Kitajske, da so kitajski roparji ubili misijonskega škofa in več misijonarjev v Čengtingfuju, proden so Japonci zasedli mesto. Zdaj so znana imena umorjenih. To so: misijonski škof Franc Schraven, predstojnik Lucijan Charny, Tomaž češka, Evgen Bert-rand, Cierhard Wouters, vsi duhovniki, poleg njih še misijonska brata Anton Geerts in Ladislav Prinz. Vsi so člani misijonske družbe lazaristov. Izmed umorjenih nas zanima posebno g. Tomaž Češka, ki je naš rojak. Njegov oče jc bil v Avstriji železničar na Hrvaškem in Kranjskem, in tudi misijonar Češka se je rodil pri nas, namreč v Brdovcu pri Zagrebu, njegova brata, od katerih je eden apostolski vikar na Japonskem, drugi pa lazarist na Dunaju, sta se rodila na Kranjskem. Pokojni misijonar jc bil zadnjič na obisku v Ljubljani še leta 1H33. Na Kitajsko jo odšel že kot 26 leten novomašnik in tam deloval do svoje mu-čeniške smrti. Dočakal je 65 let. Vikariat Čengtingfu loži v provinci Hopo, južno od Peipinga. Šteje okrog 50.000 katoličanov, prebivalcev pa 4 milijone. Vikariat je izročen la-zaristom. Velika večina duhovnikov jo kitajske narodnosti. Zakaj in kako se je zločin zgodil, zaenkrat no vemo. Najbrž so napadli nedolžne žrtve kitajski nacionalistični prenapeteži, ko so videli, da bo mesto padlo v roko Japoncev. Tako velika nesreča, kakršna je la. še ni zadela misijo-ne po vojni. Upajmo, da se našim slovenskim misijonarjem, posebno g. Jerebu in Ruparju, ki nista posebno daleč od Čengtingfuja, ni zgodilo nič hudega. smo, v katerem roparji zahtevajo 80.000 kitajskih dolarjev in pa precej obleke ter živeža odkupnine za mladega misijonarja. Obenem jc bilo škofu izročeno pismo, katero je škofu pisal še misijonar Leonardelli sam, v katerem škofu sporoča, da je bil ujet, da pa jo njegov sluga hotel roparjem uiti, par pa se mu ni posrečilo, marveč so ga ujeli ter nato kamenjali. Ko je škof prejel ti dve pismi, sc je odpravil na pot drugi misijonar p. Panizza da bi so pogajal z roparji ter jim nesel odkupnino. Mod potjo je srečal znanega mu mandarina, ki je resno odsvetoval misijonarju hoditi dalje v tiste kraje, kjer vladajo komunisti. Zato misijonar ni hodil dalje, marveč jo roparjem pisal ter jim poslal nekaj daril. Ko jo čakal na odgovor, je pa izvedel od druge zanesljive slrani, da so roparji nesrečnega misijonarja že 24. julija torej Je teden dni potem, ko so ga ugrabili, v mali vasi Mo-si-ho med provincama Hope in Hunan, ustrelili. Sedaj jo p. Panizza odšel naprej ter je srečno prišel v tisto vas, kjer je en teden dni ostal. Pokazali so mu kraj, kjer je bil misijonar pokopan. Dal jo njegovo Iruplo izkopali ter ga prepeljali v Kihov. V Kihovu so ga potem lepo pokopali dne 18. okt., ravno na obletnico njegovega odhoda iz njegove domovino na Kitajsko. Razširjenje pokojninskega zavarovanja V ^Službenih novinah' je izSla dne 20. novembra 1937 uredba 0 razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev, katero zaradi važnosti prinašamo v prevodu: t'l. 1. Pokojninsko zavarovanje nameščencev po predpisih prečiščenega teksta Zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, objavljenem v Službenih novinah 12. decembra 1033, se razširja za vse uslužbonce, obvezne na zavarovanje v smislu tega zakona tudi na ostale krajo v državi, kjer doslej obveznost tega zavarovanja ni obstojala s tem, da čl. 61 tega zakona za razširjenje ne velja. (Op. uredn. Ta člen govori o prehodu nadomestnega zavarovanja na Pok. zuvod.) čl. 2. število, sedeže in področja novih samostojnih Pokojninskih zavodov bo odredil minister za soc. politiko in nar. zdravje v soglasju z ministrskim svetom. Pok. zavod v Ljubljani bo izvrševal po razširjanju pok. zavarovanje na področju okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Splitu, poleg tega pa tudi zavarovanje nameščencev vseh pomorskih parobrodnih podjetij v Jugoslaviji brez ozira na pristanišče pripadnosti ladjo. Ilpremembe v odrejenih področjih se morejo izvršiti z odlokom min. sveta na predlog ministra za soc. politiko po soglasnem predlogu zainteresiranih zavodov. Čl. 3. V svrho enotnega izvajanja zakona, statuta in naredb o pok. zavarovanju nameščencev in zaradi zaščite skupnih interesov in stvarjatnja skup-nega rezervnega sklada za izravnavo rizikov se osnuje Svet pok. zavarovanja, katerega tvorijo predsedniki in podpredsedniki pok. zavodov. Ta svet bo imel po potrebi, najmanj pa enkrat na leto svoje seje, na katerih ima vsak pokojninski zavod samo 1 glas. Prva seja bo soglasno sklenila z odobritvijo ministra soc. politike svoj poslovni red. Prvi seji, katero skliče minister za soc. politiko, bo predsedoval od njega odrejeni predsednik. Čl. 4. Osnovne odredbe statutov, posebno pa predpisi o sestavljanju in pregledovanju letnih računov in o formi za javljanje pristopa in izstopa (prijave in odjave), osnove in pravila za zavaro-valno-tehnične račune in pravilniki o draginjskih dokladah so enaki za vse pok. zavode. Za novoosnovane pok. zavode bo izdal prvi statut minister soc. pol. Do uveljavljenja tega statuta in ostalih predpisov veljajo začasno predpisi ljubljanskega zavoda analogno. Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani meseca decembra. Po naredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v naši banovini z dne 29. aprila (Službeni list dne 1. maja 1937) so smele biti trgovinske obratovalnice v Ljubljani v zimskem času odprte od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30, torej z opoldanskim počitkom od 12.30 do 14.30. Z ozirom na predloge ljubljanskega trgov-stva, ki navaja, da je začetek odpiranja ob 14.30 neprikladen za podeželsko publiko, ki odhaja iz mesta domov že v zgodnjih popoldanskih urah, je sedaj opoldanski odmor za mcsec december urejen takd', da bodo trgovine zaprte od 12 do 14 in da smejo jtofrej biti odprte od 7.30 do 12 in ch^ 14 do 18.30. To je izjemno določilo za december, ki naj prejakusi novi delovni čas z ozirom na zahteve publike in ljubljanskega trgovstva. Širite katoliško časopisie Podražitev premoga. Sekcija trgovcev s kurivom pri Združenju trgovcev v Ljubljani sporoča, da se s 1. decembrom letos zvišajo cene trboveljskega premoga zaradi podražitve po Trboveljski premogokopni družbi za 15 din pri toni kosovca in 20 din pri toni kockovca. Ublažitev deviznih predpisov. Agencija Jugoslovanski kurir i2 Belgrada poroča, da so na pristojnih mestih začeli proučevati vprašanje, aH naj se poveča odstotek deviz, s katerimi smejo izvozniki prosto razpolagati. Doslej so morali izvozniki odstopiti Narodni banki eno tretjino 6vojih deviz po tečaju s prištetim primom, dve tretjini pa so lahko prodali na borzi. Najbrž bo izvoznikom dovoljeno prodati 80% deviz prosto, tako da bi Narodni banki prodali camo 20/ž ali pa celo manj. To bo imelo ugodne posledice za izvoznike, pa tudi za cene izvoznih predmetov. Kompenzacijski sporazum s Turčijo. Med zastopniki naše Narodne banke in Turško banko so sedaj zaključena pogajanja za sklenitev nove kompenzacijske pogodbe. Po novi pogodbi, ki stop! v veljavo dne 1. decembra, bo potrebno za kompenzacijske posle predhodno dovoljenje obeh emisijskih bank. Sporazum ima namen mobilizirati naše terjatve v Turčiji. Pok. zavod v Ljubljani bo v teku 1 leta izvršil potrebne izpreinembe in dopolnitve svojega statuta v zvezi s to uredbo, v nasprotnem primeru bo predpisal polnoveljavne potrebno izpreinembe in dopolnitve minister soc. politike. Čl. 5. Dokler se ne IzvrSe volitve ln konstituira nova uprava, upravlja vsak novi pok. zavod poverjenik ministra soc. politike s svetom 6 članov, katere postavlja minister po zaslišanju po-slodajalskih in delavskih zbornic ter nameščen-sklh organizacij in sicer polovico iz skupino zavarovanih nameščencev, polovico iz skupine po-slodajalcev. Minister postavlja začasno tudi člane razsodišča in njih namestnike. Do imenovanja poverjenikov in svetov bo vršil pok. zavod v Ljubljani vse posle po odlokih svojo uprave v smislu obstoječih predpisov, toda ločeno od svojega dosedanjega poslovanja iti ločeno po področjih posameznih okrožnih uradov, odnosno novih pok. zavodov. Po imenovnnju poverjenikov in svetov bo vršil pok. zavod upravne posle na račun teh zavodov, po nalogih poverjenikov, dokler no bo formirana samostojna administracija novega zavoda. čl. 6 ureja razmerje, ki nastane s prestopom uslužbenca v drug zavod itd. Čl. 7. Sporna vprašanja med pok. zavodi ro-Suje minister. čl, 8. če ima poslodajalee uslužbence na področju več zavodov, more vae zavarovati pri onem zavodu, na katerega področju je sedež podjetja ali poslodajalca. Če o tem obvesti vse zainteresirane pok. zavode. Čl. 9. Poslodojalci, ki zaposlujejo uslužbence, zavezane pok. zavarovanju morajo s 1. decembrom 1937 prijaviti na predpisanem tormularju te uslužbence pok. zavodu v Ljubljani. Nadalje morajo poslodajalci, da od istega dne javljajo izstoiianjo iz službe in vse ostale izpre-membe v smislu čl. 63 zakona o pok. zavarovanju na predpisanem tormularju Pok. zavoda v Ljubljani, odnosno novim pok. zavodom. Čl. 10. Zavarovanje po zakonu in tej uredbi in dolžnost plačevanja prispevkov se začne s 1. januarjem 1938. Začetek administrativnega poslovanja pok. zavodov na svojih področjih in volitve pri novih pok. zavodih bo odredil minister soc. politike s posebno naredbo za vse ali posamezne zavode, najkasneje s 1. januarjem 1940. Borza 30. novembra. Denar V zasebnem kliringu je. ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20-238.S0. Avstrijski šiling se je v Ljubljani malenkostno okrepil na 8.68—8.78, v Zagrebu na 8 67—8.77, dočim je v Belgradu ostal neizpremenjen na 8.67 uo 8.77. Grški boni so beležili v Zagrebu 26.65—27.35, v J3eJ gradu .27.15—27.85. Italijansko lire so beležile v Zagrebu 220.30 do 220.70. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo decembra 13.875—14 075, za konec decembra 13.865 do 14.065, za sredo in konec jan. 13.875—14.075, za sredo februarja 13.84—14.04. za konec, februarja 13.86—14.06, za konec marca 18 80—14. Devizni promet je znašal v Belgradu 1,910.000 din, efektni pa 1.029.000 din. Ljubljana — tečaji « primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2396.66-2411.26 Berlin 100 mark...... 1736.53—1750.41 Bruselj 10 belg...... 732.84— 737.91 Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.96— 217.02 Newyork 100 dol....... 4278.51—4314.82 Pariz 100 frankov...... 146.16— 147 60 Praga 100 kron 151.64— 15274 Trst 100 lir........ 225.95— 229 03 Cnrih. Belgrad 10, Pariz 14.6875, London 21.6025, Newyork 4325.625, Bruselj 73.55, Milan 22.75. Amsterdam 240.45, Berlin 174.425, Dunaj 79.10 (81.75), Stockholm 14 40, Oslo 108.55, Kopen-hagen 96.45, Praga 15.22. Varšava 81.80, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfons 9.555, Buenos Aires 127.25. Vr komadu 1000 din do 1300 din. Tržne cene iivine na sejmu v Stični dne 25. novembra. Kravo za pleme 5.50, krave za klanje 3 din, tellco za pleme 6 din. telice za klanje 5 din, voli I. vrsto, 6.25 din, voli II. vrsto 4 50 din, konji za klanje (boljše vrste) 5.50 din. konji slabše vrste 4.25 din, ovce 4 din, koze 4 din za 1 kg živi težo. Sejem v Lembcrgu. okr. Šmarje pri Jelšah. 25. iio\ nibra. Voli II. vrste 4—5 din, voli III. vrste Si- 4 din, telice 1. vrste 4.50-5.25 din, telice II. vrste 4 din, telice III. vrsto 3.25 din, krave I. vrste 3.75 din, krave 11. vrste 3 din, krave III. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 6-7 din, teleta II. vrste 5—6 din za 1 kg živo teže. fi Mariborski šport NOGOMET Končno stanje tabele je sledeče: 1 Cakovečki SK 10 6 2 2 35:15 14 točk 2 Železničar tO 6 1 3 31:23 13 točk 3. ISSK Maribor 10 6 0 4 35:21 12 točk I- Mura 10 5 1 1 28:21 11 točk ■"i Knpid 10 5 0 5 20:25 10 točk 6. Gradjanski 10 0 0 10 4:48 0 točk Za medmestno tekmo, ki jo odigra reprezentanca Maribora na državni praznik, dno 1. decembra proti izbranemu inošivu Ljubljane v Ljubljani, vlada umljivo veliko zanimanje. V zadnjem srečanju obeh moštev v Mariboru so zmagali domu-čini 4:0. Seveda bodo Ljubljančani tokrat sestavili najboljše razpoložljivo moštvo (pikantno na stvari jo, da v tem moštvu igrajo štirje Mariborčani: oba Bortonclja, Tičar in Unterreiter) ter bodo na vsak način skušali zmagati, Upamo, da bodo mariborski reprezentati častno zastopali barve svojega mesta. LAHKA ATLETIKA Za »Tek Osvobojenja za Vuhtarjev pokal so se prijavili najboliši atleti vseh mariborskih klubov. Glavni boj .-e bo najbrž tudi letos vršil mod branilcem pokala Štefanom Grmovškom SSK Maraton, in Francem Podpečanom, SK Železničar, ki sta dosedaj največkrat osvojila lepo trofejo. Proga tekmovanja jo dolga 1810 m in vodi po sledečih glavnih ulicah mesta: Koroščeva, Maistrova, Zrinski trg. Kolodvorska, Aleksandrova ua cilj. ki je predviden na Trgu svobode Pričetek teka je točno ob 10 30 Za predstoječi občni zbor JLAZ, ki se bo vršil dne 5. decembra v Zagrebu, vlada v tukajšnjih lahko-atletskih krogih izredno zanimanje. Z zadnjim odlokom ministrstva za telesno vzgojo jo bila vzpostavljena stara uprava zveze iz lota 1936, ki jo svoječasno morala predati po; le novi upravi. Tn ni imela najsrečnejših rok. posebno v finančnem oziru je imela veliko težave Po novi upravi je bila Mariboru odvzeta dolgoletna avtonomnost ter jo, bil proti svoji volji podrejen novoustanovljeni slovenski zvezi. Več prejšnjih agilmh delavcev je v danih razmerah izgubilo vestlje do dela, kar se jo močno opazilo tudi jiri napredku lahkoatletskegu športa v Mariboru. Menda bo složnemu nastopu mariborskih klubov uspelo pridobiti si svojo avtonomnost nazaj ter bo tukajšnjim klubom na tu način zopet omogočen neoviran tazvoj. Treba bo tudi nujno rešiti pereče vprašanje trenerja, ker način, kako se ie sedaj rizpolagalo s trenerjem »Dravske banovine«. jo bil vso prej kot ugoden za Maribor. Na občnem zboru JLAZ se bo ludi rešilo vprašanje, v katerem mestu bodo v letu 1938 Balkanske igre. Treba jo složno nastopili, da dobi organizacijo Ljubljana, ki ima za to na razpolago krasen stadion Upamo, dn se bo nn občnem zboru razpravljalo športno, brez vsakih osebnih razprtij ter da bo jugoslovanska lahka atletika zopet nastopila pot napredka. Kulturni obzornik Nekaj novih mladinskih hn ig Bliža se sv Miklavž, čas, ko starši kupujejo svojim otrokom darila. Ni pa primernejšega darila v a otroka, ki obiskuje ljudsko šolo, kalsor lepa slovenska mladinska knjiga, ki naj mu pokaže življenje v taki luči, da ga bo vesel, in ki naj ga pripravi za pravilno gledanje vseh življenjskih pojavov Zato je mladinska knjiga nujno vzgojna, tudi če ni izrecno pridigarska, ter nadaljuje delo. ki so ga začeli starši. Naj danes omenimo nekaj novih mladinskih knjig, ki smo jih dobili v oceno. 1. Ericli Kastner: Pikica in Tonick. Jugoslovanska knjigarna. Zbirka mladinskih spisov. Prevedel Mirko KuniH. Ericli Kitstuer. ki ga Slovenci poznamo žo po veseli zgodbi »Emu in detektivi*, spada broz dvoma med najboljše in najveselejše sodobne mladinske pisatelje. »Pikica in Tončekki je izhajal svoj čas v TiflovenoiK, pa je zdaj v docela popravljenem prevodu izšel v Zbirki mladinskih spisov pri Jugoslovanski knjigarni, je prav iz istega kova kol »Einit in detektivi.:, zgodba, ki jo dosegla velik uspeh tudi med našo slovensko mladino. Vsa povest o mali Pikici, hčerki ravnatelja Slan«, ki ponoči, ko gredo-starši na družabne prireditve, hodi s svojo vzgojiteljico beračil na most. ter dobrem Tončku, Ki sam skrbi za svoio bolno mater, je razdeljena že nn zunaj na dva dela. Na »godbo, ki ima 16 poglavij, in v kateri se opisuje r.nplet in razvoj povesti, »er lin premišljevanja o dogodkih v posameznih poglavjih, ki predstavljajo vzgojno težn lo. Tisk sam po sebi že loči zgodbo od pouka tir tako poudari čisto umetniško delo od komentarja; toda podčrtati moram, do tudi tu ni niti malo dolgočasen ter je kompozicijsko ne- ločljivo povezan z duhom vse povesti. Povest sama pa je polna nazornih oseb, močno izoblikovanih, tako da bralcu ne pridejo več iz spomina Pikica, niti Tonček, kakor tudi nc mati, velikomestna dama, ki se ne briga za vzgojo otroka ter ga prepušča vzgojiteljici Blaginji, ki ga izkorišča za beračenje; dalje oče, ravnatelj, ki nima časa, da bi nadziral svoje uslužbenoe, posebno pa debela Berta, kuharica, Peter Kobenter, mestni fakin in tat, Blaginjin ženin, ter — ne pozabimo — psiček Dudek, ena glavnih »oseb* sploh Je to zmes pustolovske povesti in vzgojne obenem, ki hoče pokazati nevarnosti velemestnega življenja, obenem pa podčrtati junaštvo takih dečkov kot je Tonček, ki jih ni nikoli preveč, ter pravo dobrosrčnost male Pikice, kl bo nehala tudi lagati. To mladinsko knjigo, polno humorja in napetosti ter nazornosti in posrečenih ilustracij priporočamo vsem, ki žele z dobro knjigo obdariti svojega otroka. Prevod je dober in domač, dasi so ostala geografska imena šo vedno tuja. Morda bi kazalo tako stvar resnično v celoti ponašiti. Bogomir Magajna: čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiiu, Mohorjevo knjižnica 1937, št. 05, str. 87, z risbami opromil M akni m Sedcj, Mod domečnnt letošnjimi mladinskimi zbirkami moram na prvem mestu omeniti Magajnovo »čudovito pravljico o Vidu in labodu Belem plilu ki jo je letos izdala Mohorjeva družba kot izredno knjigo, opremljeno z odličnimi risbami priznanega slikarja M akni m a Scdeja. Magajna se zadnje čase posveča pravljičnim in legendarnim motivom, ki morda še najbolj odgovarjajo njegovi duševnosti, saj prav on združuje v sebi veliko nagnjenje k naturalizmu nn eni strani, na drugi po k mladostnemu Idealizmu, ki pride še najbolj organsko do veljave v legendarnih in pravljičnih snoveh; v drugih okoliščinah pomeni že sentimentalno slabost V pričujoči knjižici ie imel Macraina srečen do-mislek: oživel je Goršetov kip »Deček z labodom«, ki stoji v otroškem vrtu v Tivolskem parku ter mu dal pravljično lastnost, da v mesečnih nočeh po želji posniškega kiparja deček in ptič ploveta nad Ljubljano ter jo ogledujeta Od vsoh strani. Je v tem nekaj starejše zamisli Lagerlofovih znanih rac, ki potujejo nad svojo domovino iz kraja v kraj, toda Magajna jo je srečno presadil k nam in originalno navezal na otroški kip v tivolskem ribniku. Magajna opisuio umetnikovo zamisel in ustvaritev, odkup kipa pO mestnih očetih, kjer so je pisatelju posrečilo z nazorno komiko karikirati občinske može — slog, ki tudi spada v pravljično pripovedovanje ter je pri nas po Milčiuskem že skoraj tradicionalen. Nato pn tekoče in nazorno pripoveduje o posameznih nočnih izletih: najprej razkažo Ljubljnuo z viška, nato nebotičnik posebej, orkester, kavarn > (posrečen prizor z natakarjem); brezposelno delavce v strugi Ljubljanice: opiše debato mod pesnikom in kritikom v Tivoliju, ki postane osrednja ideja pravljice prav po Hamletu: so stvari med nebom in zemljo, ki se nam zde nemogoče. Drugič polotita nn Ljubljanski grad k bolni in revni deklici, da jo ozdravila (plastična je označba ošpic kot roja muh in oslovskega kašlja z oslovskim ušesom!). Potem zopet obiščeta gluhonemnico, sta priča razburjenja vse Ljubljane, ki sta ga sama zakrivila; pričarala zopet mrtvemu jiroletarskemu otroku nasmeh na usta in se pogovarjata z Valvazorjom. Vodnikom in Prešernom; romata z angeli in se poučita o najglobokejši skrivnosti — človeški smrti Svojo pot pa zaključila romarja — poosebljena domišljija — na ljubljanskem veleseimu, ko Vid pleše z Zuleiko no hrbtu belega lnbodn ter zbeži prod racionalizmom kru-tego kritiko nazaj no svole mesto, kjer še sodni s svojim ptičem sanja o Zulejki tn dogodivščinah, katerih nekaj jih je opisal pesnik Peresnik. To Je vsebina te »čudovite pravljice«, ki spada med Mo-gajnove posrečene stvari ter bo našim otrokom, zlasti ljubljanskim, budila neizmerne domišljije, čistila srca in vzbujala misel na bedo, ki je ja zdaj toliko, ter tudi socialno pomoč. (Cena 16 din, oz. 21 din; za ude Mohorjevo družbe 12, 18 din.) td. * Gustav Strniša, SoeH Miklavi. Prav za svotegn Miklavža jo mladina dobila novo ljubko knjižico Gustava Strniše Iz legendarnega sveta je vzel pisatelj snov, iz življenja svetega Miklavža in njegovih spremljevalcev angelčkov, kako gleda na zemljo z velikim daljnogledom, pa zapazi grdo starko Krizo, ki v današnjih dneh gospodari na našem bednem plan-tu in ki je povečala nnše reve še s tem, da je zataknila srca bogatašev. K njim pošlje Miklavž svoje slo-angolčke, ki jim omeče srca tako, da je nu Miklavžev večer tudi najrevnejšim otrokom in družinam dobro. In tudi bogataš, bivši skopuh Tadej, je sprejet v nebesa, kamor ga pospremi sv. Miklavž z angolci. Knjižico je prav ljubko ilustriral Niko Pirnat. Gu*tav Strniša, Beli slon. Tu knjižica pa obsega pet zgodbic iz pravljičnega in živalskega sveto. Naslovna zgodbica je neko vrste njliološka pripovedka o postanku treh rokavov v delti indijsko reke Gonge in imen tamkajšnjega gorovja Vindije. V sliki Volkec Goltec razglablja pisatelj v živalski pravljici o volku požeruhu misel, da »volk ostane volk, četudi jiiie kozje mleko.. V živalski pravljici Izlet uči Strniša mladino žrtve in ljubezni, kakor jo je izkazala čebelica drugim Živalim, da jih jo rešila. V basni Lev in opica tiči didaktična misel, do je bolje ostali pri svojem opravilu in stvari, kakor po se poviševati, kot je to storila opica, ki je hotelo opravljat kraljevsko službo bolnega leva, a sla jo zaradi tega tiger in ris raztrgala. »Papiga« je vzeto iz življenja razbojnika Feliciiana in klepetulje Špelicc. in kožo, kako ropar ozdravi Spolico klepetovo-.il, papigo pa jc izdala roparja, da je prišel pravici v roke Zgodbice je skladno ilustriral Pukl .loid. — Knjižici planeta po 15 din. F. J. Sneti Ljubljana : Maribor Medmestna tekma danes ob 14 na igrišču Ljubljane. Za današnji praznik so se domenili ljubljanski in mariborski nogometaši, da bodo igrali povratno medmestno tekmo med Ljubljano in Mariborom. Ljubljana je letos dolžna prav za prav re-vanžo za dve tekmi. Bojimo se pa, da ne bo več časa letos za obe tekmi. Spomladi je nastopila ljubljanska reprezentanca proti mariborski v Mariboru in zmagala s 3:1. Druga tekma se je zopet odigrala v Mariboru in sicer začetkom oktobra. Mariborčani so se za to tekmo bolj pripravili in slavili lepo zmago 4:0. Ta rezultat pa ni dal miru Ljubljančanom in so ga hoteli na vsak način popraviti Zato je današnja tekma v Ljubljani, ki naj da Ljubljančanom priložnost za revanžo. Mariborčani so tudi tokrat postavili svoje naj- boljše moči. Njihova postava glasi: Schvveighofer; Barlovič, Konjak; Kornfeld, Kirbiš, Golinar; Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Pavlin, Kreiner. V moštvu je šest igralcev Maribora, štirje pripadajo Železničarju, Barlovič pa je od Rapida. Spričo dobre forme mariborskih moštev konec prvenstvene sezone je več kot gotovo, da bo ta izbrana enaj-storica odličen protivnik ljubljanski. Za Ljubljano bo nastopilo kompletno ligaško moštvo, in sicer: Pogačnik; Hassl, Bertoncelj; Žitnik, Vovk, Boncelj; Janežič, Pupo, Lah, Slapar, Tičar. Za Tičarja zaradi njegove blesure še ni gotovo, ali bo mogel nastopiti; če ne bo mogel zraven, ga bo nadomestil Pepček. Po daljšem presledku imamo v Ljubljani zopet močno tekmo na sporedu, ki bo gotovo prav prišla vsem onim, ki so že pogrešali vsakonedelj-ski nogometni spored. Teh Zed n'en'a Danes ob 11.30 bo zanimiv in tradicionalni tek po ljubljanskih ulicah, ki ga priredi ASK Pri-morje. Start in cilj pred Narodnim domom. Občni zbor Akademskega športnega kluba Pretekli četrtek je polagal ASK račun o svojem delu. Iz poročil, ki «o jih podali odborniki, je razvidna vsestranska razgibanost, ki priča o močnem življenju kluba. Priredil je tri tekmovalne tečaje: nadaljevalni, začetniški in damski. Poleg tega pa še tri vzorno organizirane tekme. Prvo za prvenstvo LZSP na Črnem vrhu, drugo za drž. akad. prvenstvo na Rožei z mednarodno udeležbo in tretjo za drž. akad. prvenstvo v teku na t- km v Planici. Letošnje drž akad prvenstvo je bilo po zaslugi ASK prvo, na katerem so tekmovali akademiki vseh treh univerz. Premoč- slovenskih akademikov je bila očitna. Prvi dve mesti sta zasedla JASO in ASK, ki sta si osvojilo kot reprezentanta ljubljanske univerze krasen pokal pokrovitelja bivšega ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča. Tekmovalci ASK so na teh pa tudi na drugih tekmah dostojno reprozentirali klub in dosegli lepe uspehe. Prvak LZSP je postal član ASK šmitek Ža-ne: Šorli Marjan, steber ASK-ovega moštva pa je dosegel lep uspeh na Vršiču in na Triglavskem dnevu, kjer je / uspehom zastopala svoj klub tudi članica ASK Grafenauer Marija. Pa tudi ostali člani so kot tekmovalci povsod častno zastopali klub. Člani lahkoatletske sekcije so v odbojki na taboru v Celju dosegli 2. mesto. Pri vsem tem ogromnem delu pa je klub še mislil na lasten dom. Na pobudo dr. Žebota Francka se je začela prva akcija za postavitev klubske koče na Črnem vrhu. Priprave so lepo napredovale, vendar v tej sezoni še niso mogle biti realizirane. Upamo pa, da bo sedanji odbor to zamisel ustvaril. Revizijski odbor je dal odboru razrešnieo predsedniku Dobovšku in tajniku Klavžu pa s pohvalo. Nato je bil izvoljen ovi odbor in sicer: Predsednik Pavlin Franjo. cand. iur.; podpredsednik Šorli Marjan, cand ing.; tajnik Janež Stanko, stud. iur.; blagajnik Le-skovar Lud-tik, stud. iur.; gospodar Pczdirc Vlado, cand iur. Načelniki sekcij smučarska K lati ž Leopold, stud. iur.; lahkoatlctska Halik Anton, cand. iur.; plesna Kregar Aleš. stud. tec-kn.; damska sekcija Misjak Štefka, cand. pilil. Nadzorni odbor: Dobovšek Jože. cand. iur., Pogačnik Boris, cand. ing., Rdger Anton, absol-virani jurist. Po športnem svetu Rusi vstopijo v mednarodno nogometno zvezo kakor vedo povedati praška poročila, kjer so o ruskih športnih razmerah še najbolj informirani. Pristopili bodo že s 1. januarjem 1938, ker so prišli do zaključka, da njihov nogomet ni tako napredoval. kakor bi bilo želeti in to samo zato, ker nimajo dovolj mednarodnih srečanj. Ta korak ruskih nogometašev je značilen, kajti doslej so Rusi striktno odklanjali vsak pristop v mednarodno zvezo. Je pa poleg tega zelo važen, ker bodo ! kmalu tudi druge ruske športne zveze napravile , isto. Težkoatletsko svetovno prvenstvo v^ dviganju ! uteži bo prihodnje leto na Dunaju najbrže v dneh i od 16. do 18. septembra. i Norveško smučarsko ziino je otvoril Birger Ruud s skokom 46 m na novozgrajeni skakalnici v norveškem pogorju. Olimpijski zmagovalec se nahaja sedaj na potovanju po norveškem smuš-kem svetu, kjer ima razna predavanja o zimskem, odnosno smuškem športu. Ljudje so bili pa veliko bolj zadovoljni z njegovimi famoznimi skoki, s katerimi je navdušil večtisočglavo množico. Telovadni meddržavni dvoboj med madžarskimi telovadci (po večini onih, ki so zastopali madžarske barve na zadnji olimpiadi) in avstrijskimi katoliškimi telovadci se je vršil zadnjo soboto na Dunaju Vsaka država je postavila po šest svojih najboljših telovadcev, ki so tekmovali na orodju in v prosti vaji. Zmagali so Madžari s 239.8 proti 237.4, torej s prav neznatnim naskokom za 2.4 točk, kar je pri tako obširni tekmi tako malenkost no, da o premoči ne more biti govora. Med posamezniki je bi; prvi Madžar Keszkemety s 48.3 točkami, na drugem mestu je Avstrijec Scheffknecht 47.9 točk. na tretjem pa je zopet Avstrijec Hollen-6tein s 47.3 točkami. Kakor je videti, so avstrijski katol. telovadci na odlični višini (to smo imeli priliko videti tudi na letošnjih mednarodnih tekmah v Parizu) in bo moral vsakdo resno računati ž njimi, ki se bo podal ž njimi v tekmovanje. SK Slova,i. Redna seja odbora sp bo vržila dne 2. decembra ob 19.30 v gostilni Mencinger, Smartinska cesta. Prosimo vsj odbornike, da se je sigurno udeleže. SK Reka (smučarska sekcija). Za četrtek napovedani članski sostanek se preloži na potek. 3. decembra oh 2« zvečer v gostilni uKonzums na Glincah, 'tržaška cesta. — Načelnik. Umrl je naš dobri oče oziroma soprog, gospod IVAN KRAPŠ vojaški upokojenec Dopolnil je 87 let. —- Pogreb bo v sredo, dne 1. decembra ob 10 dopoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Žalujoča soproga Amalija in hčerke Roža, Iva in Ana. Agnes GHnthjr: 156 Dušica - Rožamarija Vsako jutro je Rožamarija pri 6vojem soprogu v ateljeju in vselej zakleneta vrata za 6eboj. Harro izvršuje veliko sliko. 6vojo najlepšo sliko. Razpel je največji kos platna, kot še nikdar doslej ter slika na majhnem odru. Rožamarija pa leži na podolgovatem naslonjaču v odprti zastekleni steni. Prav imtuitno jc tu! Rožamarija lahko gleda na vrt, toda nihče ne more zreti v atelje. More pa tudi opazovati svojega moža pri delu, ki slika sivozapreden kos neba, capije, otožna drevesa. To je velikansko delo in primerno možu, ki se ukvana z njim. Kakor kak bojevnik 6e oborožuje s čopiči in obdeluje platno. Oblečen je v 6ivkast. platnen jopič, s katerim ne sme priti preblizu Rožamariji. Leskeče in blešči se namreč v vseh barvah. Tudi 6e ne ozira mnogo po svoji soprogi. V6a njegova neugnanost, njegova trpka bol in vsakdanja žrtev se izraža v drevju, v vejah, ki mole proti 6ivozastrtemu nebu, v plavajočih čapljah. Ah. nočejo in nočejo priti zlate reke, o katerih mu j c govorila Roža. Čemu vsemu se je že priučilo njegovo srce. koliko nove milobe se je naselilo v njem. tega se Harro niti ne zaveda.. Samo nekaj občuti v globini svojega srca Imenuje to Gizelin pajčolan. V tega zavija svojo ljubljeno Rožo ter jo nosi s svojimi krepkimi rokami na njeni poslednji poti Niti za hip se ne da preslepiti in ne veruje v tra no zboljšanje. Teta Ulrika si vobče ne ve več pomagati, kako bi prebila kako noč ali p3 rane jutranje ure brez njega. Kako prisluškuje Rožamarija njegovim korakom, če je naposled vendarle dovolila, da so poslali ponj. Kadar pride, prinese s 6eboj Oizelino tenčico. Njegove roke 60 čvrste in se ne utrudijo. Harro drži svojo Rožo v blazinah kakor ji pač najbolje de. Tu ps tsm e.e Vremenska poročila po stanju z dne 39. novembra 1037. Hateče-Ptonica. —8 jasno, brez vetra, srež. Gorjuie: —4, jasno, mirno, srež na 25 cm podlage. Bi lika koča; —7, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 15 cm podlage. Peca: —8, Jasno, mimo, 30 em pršiča na 30 cm podlage. Senjorjev dom: —10, jasno, mirno. 25 cm pršiča na 60 cm podlage — Smuka nad S00 m dobra. Radio Programi Radio Liubtfanai Sreda, 1. decembra; 9 Ca*, vreme, poročila — 9.15 Šolska proslava narod, praznika — II. dekliška iu narodna šola, vodi gdč. Marija Lapajnar — 10 Prenos cerkveno slovesnosti iz ljubljanske stolnice — 17 Pevski koncert zbora III. dr. real. gimn. Vodi prof. Vikt. Sehweiger — 18 Mladinska ura: Krmitniea za ptiče (g. Janko Siberll — 18.211 Mladinska ura: December v naravi (g. Miro Zor) — 18.40 Vaško table in vaška imena (g dr Joža Rus) — 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 20 Rezervirano za prenos — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Vrtinci rek in valčkov (Rad. orkester). Četrtek, 2. decembra: 12 Zvoki naše dobe (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 ("'as, spored, obvestila — 13.15 Muzikalni jodilni liat (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza — 18 Komorni trio. Izvajajo gg. prof. Jos Bareš (oboa in angleški rog), Raubar Miljutin (klarinet) in Turšič Ivan (fagot In klavir), člani opernega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas. vreme, poročila, obvestila — 19.30 -Vile. nra — 19..V) Zabavni kotiček - 20 Radijski orkester: Lahka glasba — 20.50 Vehudi Memihin, igra (ploščo) — 21 Preglod svetovne klavirske literature, II predavanje: Francoski ktaveelnisti. o skladateljih predava in Izvaja skladbe na klavirju gosp. prof. L. M. ^ker.ianec: Chamnlon de Chnnibonnieroa (1600—1670). Jean Baptiste I,oeilly (1653—1728), Francois Couperin 'e Grand (1«S—1733). Jean Phlllpne Rameau (1683—1764) in Lonis Claude Daquin (1094—1772) — 20 Cas, vreme, poročilo, spored — 22 15 Radijski jazz, vmesne speve pove g. Drago Žagar. Orugl pro0ramh Sreda, t. decembra: Belgrad: 20 Orkester; 21.15 Koncert, 21.40 Narodne pesmi; 22.20 Komorna glasba — Zagreb: 20 Koncert — Dunaj: 19.25 Operni odlomki; 20.40 Lahka glasba; 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Opera; 22.35 Jazz; 23 Ciganska glasba — Trst-Milan: 21 Igra — Rim-Bari: 21 Sinfonični koncert — Praga: 19.25 Različen program — 1'aršava: 19 20 Ma-zurke; 21 Chopinov koncert; 22 Domača glasba — Berlin: 20 Zabavni koncert — Konigsberg: 19.10 Koncert — Hamburg-','ratislava: 30.10 Pester program — Lip-sko: 19.10 Plosna glasba in koračnice — Koln: 19.10 Zabavni koncert — Beromunster; 19.13 Jugoslovanska ura; 19.55 Koncertne pesmi; 21.30 Plesna glasba. Četrtek. ?. decembra: Belgrad: 20.00 Klavir; 20.70 Tlumor; 2130 Petje — Zagreb,- 20 Plošče — Dunaj: 19.25 Poster program; 21 Orkester; 22.20 Zabavni koncert — Budimneita; 19.45 Igra; 21.15 Sonata; 22.05 Jazz; 22.50 Glasba — Trst-Milan: 17.15 Glasba; 21 Igra; 22.15 Komorna glasba — Bim-Bari- 21 Opera .-Mignon* — Praga: 31.55 Plošče: 22.35 Esperantska oddala — T'or-Sava. 30 Sinfonični konccrt — BerHn-Hamburg: 20.10 Plesni večer — Konigsebrg: 20 Plošče — l.insko: 19.10 Knntata »Slava krompirju- — Koln: 19,in Glasba; 20 10 Koncert — Frankfurt: 20 Poster program — Beromunster: 20.15 Narodni koncert. Slaščičarna Grabtovic se priporoča za Miklavža z vedno svežim pecivom kakor tudi z bonboni. Razpis Občina Stari log. okraj kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. — šolska izobrazba: najmanj 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 700 din. Varščina 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Starilog. dne 23. novembra 1937. ^^t^^^^mmm^^^mmmmmi^^^mmmmmmmmmmmac^-. ...Mn Mestno poglavarstvo mariborsko. X. Štev. 14. 918/3. 872-1937. Razpis službe pomožnega kurjača za centralno kurjavo. Maribor, 27. novembra 1937. Razpis Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa ministrstva financ br. 32346/IV od 22. novembra 1932 sluibo pomoinega kurjača za dobo 5 mesecev v zgradbi carinske pošte v Mariboru. V poštev pridejo v prvi vrsti oni prosilci, ki se razumejo pri centralni kurjavi na kurjenje s premogom. Pravilno kolekovane prošnje je vpo-slati mestnemu poglavarstvu mariborskemu do dne 10. decembra 1937. Predsednik: 1. S. dr. Juvan 1. r. bourjOisi MEEEOE Film prekrasnih prlrodnlh slik Samosianski lovec po znamenitem romanu Ludvika Sangboter la, plsatella znanega dela ,.orad Hubertu!" Danes dopoldne ob 10.30 uri izredna predstava po znuamn cenah Eden izmed na|lep£lh čeboslovasklh U mov Pater Vojleh po romanu iana nl»cande ? glavnih vlogah ttolt Wanka, Jinna fltep-nlcitova, L A. Struna, Jarosiav Marvan ■OG&Iiraai Nalvista lronta svetovne vo'ne v dokumentih ricnem »eletiimu Dolomiti v plamenih Danes dopoldne ob 10 30 ur> tzredna predstava po .sntžanla cenan. dotaknejo njegove ustnice njenega čela. njenih zlatih las ter ji često kaj prišepne, kar povzroči, da se ji ne glede na njene bolečine, utrne rahel nasmešek okoli bledih U6tnic. Zna pa tudi molčati in njegove svetle oči počivajo večkrat na njej tako čudno mirno kot nikoli poprej. O. kako imeniten je Gizelin pajčolan! ... Nekega dolgega jutra je celo povedal pesem, o kateri nihče ni vedel, odkod da jo ima. Morda jo je zajel iz 6 srebrom okovane pesmarice Mar-tove matere, v kateri je če6to listala Rožamarija. Mart jo je videl na njeni mizici, ko je prenašal mlado gospo s pomočjo svojega gospodarja ter je vselej zardel zaradi velike časti In Harro je moral pogledati vanjo, kajti ko je zasvitala zora nad visokim grajskim stolpom in je Roža s hrepenenjem v očeh zrla v mlado jutro ter naslamala svojo na smrt utrujeno glavo na njegovo ramo. je usmeril 6voje oči za njenim pogledom ter dejal: »Neizčrpni vir svetlobe, zlata zarja večnosti, _ naj posveti v mlado jutro tvoj 6ijaj in razprši nočno tmino tvoja luč! Žarek tvoje milosti naj obšine dušo nam. da radosti žar in utehe čar io objame!« — — — Oh. kako nežen ie Gizelin pajčolan! Često zre llarra Rožamariia. kot je zrla nekoč dušica, ko ie še bila prepričana o niegovi vsemogočnosti da je celo zahtevala od njega da ji napravi krila. Ivan Friderik pa je hodil po Stuttgartu in Dresdemi. in kdo ve. kod še. in vežbal. Nastopal je r. rahlo odločnostjo in vztrajnostjo, ki mu j* utirala vse poti ter ni prizanašal brauneški blagajni. Zdaj pa se namerava vrniti v Brauneck in Rožamarija ga že z veseljem pričakuje. Sama že pride vzdolž cele slezne poti tja do terase. Mali Henrik, ki je velik nagajivček. je že doumel, da mama marsikaj ne zna. kar se njemu pesreči. namreč plaziti 6e po trebuhu, hoditi po vseh štirih naprej in nazaj. Posebno pri poslednjem načinu se hudo repenči in grozno kriči. Toda celo mati se je že privadila njegovemu vpitju. Henrik trobi in se huduje. kot bi bil gospodar in kadar mu že samemu vse preseda, iznenada utihne. Zato se tudi nihče posebno ne zmeni za njegove nezgode. Harro je dovršil ozadje slike. Osebe v triče-trtinski velikosti pa je zarisal zgolj s kredo. Za njimi se razprostira voda do drevesnih debel. Hipoma se Harro okrene ter zre v oči svoje Rože. »Kaj misliš. Roža, ali bi malo prenehala? Moral bi še vse jx>novno proučiti, nato se bom lotil oseb.« »Toda jaz sem si že davno vse dobro zamislila. Harro. in bilo bi škoda, če bi prekinila. Dnevi v septembru so kratki!« Zares 60 krasni ti dnevi, toda kratki. Ziutraj zakriva vso jiokrajino gosta megla in se dviga često nad graiski stolp. Te Rožamarija ne mara, kakor sploh nič hladnega in mokrotnega in se počuti dobro le. kadar zašije sonce na svilenosinjem jesenskem dnevu. Harro in Rožamarija še preudariata. kar privede Ulrika. smejoč se z enim očesom, a jokajoč z drugim, knkor trdi sama. svojo sestro Margo za podpazduho. wPo Sodarji! Za stalno izdelovanje dog in dna Iz jelkinih ln smrekovih hlodov rabimo strokovnjaka mojstra, kateri je v tem poslu popolnoma verztran. Nastop s 1. januarjem 1938. Potrebni etroil z električnim pogonom stojo na razpolago. • Ponudbe poslati na »Pliva«, industrija drveta. Jajce. Nove peči Štedilnike, oblogo, popravila: kličite teloton 33-67. A. Kovačič • Ljubljana, VISka ulica 3. C m 20 raznih spalnic orehovo ln jesenovo (Blu-menesclio) s petletno garancijo; 20 raznih kuhinj, nekaj jedilnic ln gosposkih sob - proda najceneje tovarna Malenšek, Drav Ue, »Slepi Janez«. (3) Spalnico rabljeno, dobro ohranjeno - kupim. Ivo s, Poljanska cesta 20. (ž) C2EH23! Drobilec za kamenje (Steinbrocher), kupimo. -Ponudbe na tvrdko Za brel & Ko., Britof pri Kranju. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL 3 Kupim 10 malo rabljenih Šivalnih strojev za konfekcijo, na motorni pogon ev. trans-misijo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18898. (k) Kupim vagonsko množino la. sladkega sena fcc. postaja Soteska nad Bohinjsko Belo. Cenjeno ponudbo z navedbo ceno poslati na: isolar Jožef, Dražgoše lfi p. Železniki. (k) Oblastv koncesijonlrana šoferska $o!a I. Gaberščik bivši Konusa i za Šoferski izpite. Slomškova ulica t Telefon a8 26. Elektromotorje (linama in stikalno ploščo za istosmernt tok kupim. Ponudbo s prepisom ta bile takoj upravi »Slov.« pod »Generator« 18.8(5. Stroj za kosmačenje rabljen, v brezhibnem stanju, z gumijastimi valjci. in žična krtača za česanje (Dralitrauhcar-den), širina 80. znamka »Rocordr budvig GrUna, za motorni pogon, ugodno naprodaj. Vprašati: Brata Hlršler, Zagreb, Ga-Jeva 9 a. <1) Elektromotorček fetrt do pol HP — kupi .Teraj, Panogo 10. Smlednik. OO I Radio ii Loewe radio-aparati eo te lani navduševali vso poslušalce. Tipi leto 1938 so Se odličnejši In vendar smo ]tm še znt žali cene Večjo zalogo smo že dotilll. Dovolile, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja Kieln dlens« Krompir roinik. oneida. in kresnlk dobavlja vagonsko količine Kmetijska zadruga, v Ptuju. (1) Šivalne stroje in kolesa najnovejše Btrojo z garancijo, pogrezljivo 1800 din, rabljeno »Slnger« oTriglav«, Res-ljcva 16. (1) Kje kupite dobro In poceni? V novi manu-fakturni trgovini Snoj Josip, Ljubljana. Tyršev» cesta 17. Lo prepričajte se. (1) »Singer« in »Ptatt« skoraj novi, najmoder nejši šivalni stroji — pO zares nizkih cenah napro-r daj pri »Promet« (na* sproti krlžanske cerkve), Mandarine, fige banane itd. ugodnih cen dobite v »Veletrgovini Južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (1) Š val ni stroj nemški fabrikat, pogrez-Ijlv, z okroglim čolnlč-kom, Stika, Stopa, Siva naprej in nazaj, malenkostno rabljen, doblto poceni v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. (1) Kappel pisalni stroj priročen, elegenten! Morate ga tudi vi poizkusiti Za pisarno in pot. Odlična kakovost! Klelndlenst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44. VINA Vam nudi Centralna vinarn* v Ljubljani f svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV 25-73 Mur dlos ii v. siroj jo za gospodinjo najlepše božično darilo. - Odlična kakovost. Nizke cene ln 15 letno Jamstvo! Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Štirisobno stanovanje udobno, vso pritikline In komfort, sc odda za februarski termin v Kersnikovi ulici št. 7. Ogled od 13 do 15 v I. nadstr. Dvosobno stanovanje v I. nadstropju, kabinet, kopalnica in vse pritikline, 8 minut od Stadiona ob Tyrševl cesti, oddam. Poizvc sc: Vošnjakova ulica 6. (č) Naznanilo! Vljudno naznanjam, da sem prevzela in otvorila popolnoma na novo restavracijo » F t B 11 k O P 3 11 S k I d V O T« (R c i n i n g h a u h), v Šiški, Frankopanska nI. 5 ter zagotavljam v naprej, da boin cenjenim gostom vsestransko postregla, bodisi s pijačo kakor s hrano, kakor prejšnja leta v gostilni pri »Kmetu«. Abonontc sprejemam na dobro domačo in primorsko hrano. Vsak ► 39 WATT ^J, vOS R ANI D Ubzocl Znak na steklu žarnice nu di garancijo za svetlobni učinek in porabo v wattih. Zahtevajte vedno na notranji strani m a t i r a n e Osram-^-žarnice, ki dajejo mnogo svetlobe za vsak watt porabe, pa boste imeli poceni razsvetljavo OSRAM-S Dckatumcn-žamtcc s garancijskim znakom z« malo porabo toka v waUlh. MNOGO DENARJA si prihranite, če kupite pri tvrdki Ivan Samec Ljubljana, Mestni trg 21 Oglejte si brezobvezno našo veliko zalogo igrač, lepih daril za dame in gospode, damskega in moškega perda, ročnib torbic in ostale ga lanterije. — Prepričali se bodete o naših res nizkih cenah. Posteljno per:e volna 2ima vata afrik WEKA Maribor Aleksandrova c. 15 Orehova jedrca in cvetlični med nudt najceneje J. Menart, Domžale. Nočem postelje v sobi; samo JAGROV spalni KANAPE. COUCH, katerib prednosti si oglejte pr TOPC(nl$fVU JAGER FRANC LJUBLJANA, Sv. Petra cesla 17 ie:eion 20-42 Nizke cene! Solidna izdelava! Na zalogi ima pa tudi veliko izhiro modrocev, otoman ter veliko Izbiro blaga asa prevleko pohištva! Miklavž kupuje darila: zvezke, mape, lepe svinčnike, držala, krasne albume, spominske knjige, nalivna peresa, pisalne garniture, damske torbice le v trgovini H. Nščman, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 ker se je prepričal, da so tam najnižje cene Za sadovnjake, vitm m patke najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ki iina 250 ha obdelanega sveta. fgaracattiDiante SAONARA-PADOVA* ,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Za vedno je zatisnil svoje trudne oči gospod Ivan Černe elektrotehnični mojster danes ob 0.15 uri zjutraj, po kratkem, a mučnem trpljenju, okrepčan s tolažili sv. vere. Pogreb dragega rajnega bo v četrtek ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu, kjer ga položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Ljubljana, dne 30. novembra 1937. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. + Za vedno nas je zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš presrčno ljubljeni oče, gospod dr. Ivan Hogler šef-zdravnik državne tobačne tovarne v pokoju, imejltelj reda Sv. Save IV. razr., častni meščan ljubljanski in občine Stari log pri Kočevju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 1. decembra ob pol treh popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 2. decembra t. 1. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, W i c n , dne 30. novembra 1937. Žalujoči ostali Primerna darila za » « v veliki izbiri pri R. ..Pri Škofu" Ljubljana Lingarjeva ulica Pred Škofijo V PRAKTIČNO IN POCENI! i Nazadnje se vendar vsakdo vrne k meni! p I VE A CREME ) To ni čudno, kajti edino le NIVEA vsebuje „E u c e r i t", okrepčevalno sredstvo za kožo in razen tega je NIVEA poceni in izbor na. ZAVESE ohrani sodobna rllogo potezna naprava. Prodaja in montira R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg St. 2 Velika izbira vsakovr-tnih daril za Miklavža v delikatesni trgovini UHLER, MARIBOR A'eksandrova cesta 13 ugodna Miklavževa darila dokler traja zaloga. Glocqe volneni pol zastoni po Din 18'— pri TRPIN u. Maribor, Veiriniska 15 Zahtevajte povsod samo originalni JRIiSHOGORSKI BISER" belo — rezno — staro — sladkasto vino odlične kvalitete. B. MOSCT, Zemnn III. Moserova 1 — Tel. 40-88 Za'oga tudi v „Javnem skladišču", Ljubljana Oglejte si za miklavža igračne vozičke, skiroje, kolesa, triciklje, automobilčke, pupalni-ce, koniičke. Ceniki franko pri: »TRIBUNA" F. B. L. LJubljana, KarlovSka testa 4 Podr.: Maribor. Aleksandrova i. 26 Zahtevajte povsod naš list! 4+1 cevni super ZA VSE VALOVNE DOLŽINE MATADOR n. V6 4+1 cevni super pozicijski prejemnik z oktodo — regulator zvoka — osvetnena skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 8k Hz — preti-kalo za vse napetosti — 9Wattna končna pentoda — 3 valovna območja: 16.7—51 m, 198—585 m, 725—2000 m. Ugoden nakup starih aparatov! 175'- MESEČNO philips radio ZASTOPSTVO H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6 ' " .'V.''.*; Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo nad vse žalostno vest, da nas je danes, dne 30. novembra, naša zlata mamica, gospa Ana Podkrajšek roj. Toman za vedno zapustila. — Pogreb drage pokojnice bo v Ljubljani, v četrtek, dne 2. decembra 1937 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 4. decembra t. 1. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Zagreb, Beograd, Ljubljana, dne 30. novembra 1937. Olga por. Bizjak, hči; Fran Podkrajšek, sin; Viljem Bizjak, zet, in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovee ''rednik: Viktor CenčiŽ