Leto LXXV., it. 83
Cena 40 cent«
T UREDNMTVO LN UPRAVA.: LJUBLJANA, PUOCDfUBVA UUCA 5 —
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije in
umom; pubblictta italiana 8. a„ bolano
31-22, 31-23, 31-24, 81-28 Is 31-26
pri postno Čekovnem zavodu; LJubljana Ker. 10-351
— Utaja vsak dan opoldne — Meeečn a naročnina 6,— ttr, sa inozemstvo 15.20 Ltr
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itattana ed estera: UMONE PUBBLICTTA ITALIANA S. A^ MILANO.
Uspešne letalske akcije se nadaljujejo
V sovražnem zaledju je bila povzročena huda škoda — Novi hudi napadi na Malto — Deset sovražnih letal uničenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je nbjaviT 10   aprila 178   vojno poročilo:
Nori spopadi prednjih straž v Cirenai-ki so se zaključili v našo korist.
V teko nsftSČe valnih op*»racii v libijski S?hari je bilo nentovVirno ani^enje nadaljnjih sovražnih oklopnih vozil.
V vrsti odličn*"h akrfi je letalstvo prizadelo občutno škodo oskrbovalnim sredl-?čem «(v. r.T>neea /aledia Nemški lovci, ki so se spustili v borbo i modnimi sovražnimi lovskimi oddelki, so sestrelili Štiri letala tipa Curtis*. nadaljnje letalo, ki ?a Je zadelo  protiletalsko  topništvo   v zele-
nici Dialo. pa je trešrilo v bližini cele niče na tla.
Tudi na Malto so močni oddelki osnega letal«=*va obnovili svote- mogočne napade, pri čemer so z uspehom bombardirale pristaniške in pomorske naprave na otoku in povzročili nered v vojnih pripravah Nemški lovci so v borbah v zraka nnirili S  sovražnikovih letal
General Gariboltli pri Duceju
Rim, 11. aprila s Duce je sprejel armii-sk^tra generala Ttala Gariholdija, ki je pr^ Ml poveljstvo 8 armije. Ta armijp bo angažirana   v operacijah   izven državnih
mp'n
Obletnica prihoda Italijanske Vojske
Nemško vojno poročilo
Na polotoku Kerču uničenih 56 sovjetskih oklopnih voz
Iz Hitlerjevega elavnega stana, 10. apr.
Vrhovno poveljniStvo nemSke vojske je objavilo danes n.is!ednie poročilo:
Na polotoku Kerču le bil v obrambi • niti napndom ki so bili v premori in so i:b   podpirali   oklopni   vozovi   ter letala.
■wn nopoln uspeh Polec hudih krvavih irrnb nasprotnika le bilo po do^eda-ni h vp^tph uničenih !>6 sovražnikovih rrnih ror. nadaliniih ?fi pa je bilo one-q i^ohljpnih  /3 kretanje
V raznih drosih odsekih vzhodne fronte s<« bili lastni napadi uspešni Ob Volhovn
jr- h ':pini «ov*rt«:ki ret  obkoljena in
nnirrna.
V spvcrn; Afriki je bilo v boju izvidnl-s^::h Sc4 uničenih aH pa zaplenjenih več anclrškth oklopnih izvidniških voz in topov
NemSka bojna, ^trmoelavna in lovska letala *o nadaljevala podnevi in ponoči napade na otok Malto V mestnih ladjedelnicah, pristaniških napravah in dokih fcakOT tudi na letaliških napravah so povzročile  bombe  nadaljnje  hude poškodbe.
Na ansrleški južni obali so nemška lahka bojna letala zadela i bombami v polno neko plinarno. Zaradi eksplozije ene-za, izmed eazometrov so nastale hude poškodbe v tovarniških napravah v ofiolioi.
Nad   Nemškim   zalivom  je mornariško
topništvo  sestrelilo   tri   angleške bomb
j nike.
Sijajno delovanje italijanskega letalstva na vzhodu
Z vzhodnega bojišča. 11. aprila s. 2e po
novno je bilo slišati o sijajnem delovani italijanskega letalstva v Rusiji, ki ga j*1 razvile   kljub izredno neugodnim vremen skin  prilikam tn besnemu odporu sovražnika  V Četrtek so italijanske lovske sil' dosegle nov uspeh v borbi proti veliki skupin4   sovražnih   letal.  V  srditem spopadu .*ta   bili   dve   sovjetski    letali Sestreljeni, tretje pa je bilo hudo poškodovano Italijanski lovci »o se vrnili na svoje oporiščo brez izgube.
Značilno angleško priznanje
Rim. 11 aprila, s. Angleški državni podtajnik Vansittart je <mel na nekem zborovanju govor o vojaški politiki Anglije. Angleški državnik je zatrdil, da ni mogoče prepričati angleškega naroda o nujni potreb nekaterih žrtev, če se mu ne pokale re.-n.ca takšna, kakršna je. Resnica pa je ta. da se Anglija sedaj bori na življenje in smrt. Dvakrat sta si Anglija in Nemčija že stali nasproti v podobnih okoliščinah, toda tokrat se je Nemčija približala zmagi, kakor Se nikoli.
Prva obletnica Neodvisne Hrvatske Države
Velike svečanosti v Zagrebu ob navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti in prijateljskih držav
Zagreb, 11. aprila a V vsej Hrvat s« so
včeraj navdušene proslavili prvo obletnice obnovljene Neodvisne Hrvatske Države. Veliki ljudski sprevodi in manifestacije ki so se jih udeležili desetUsoči mešano v vseh socialnih razredov, so potrdili sr loA_ no skladnost med režimom in narodom. Med zvonenjem vseh zagrebških cerkva 1e bila v zgodovinski cerkvi Sv. Marka darovana svečana služba božja ki ao «e 1e udeležili Poglavnik, elani vlade in narviSji zastopniki oblasti in ustaškeea pokret'*- diplomatski zbor in posebne delegaefre iz Italije. Nemčije. Bolgarske. Madžarske Rumunije in Slovaške ter tudi posebna vi-jaSke delegacije iz sosednjih ln zavezniških držav. Po mestu so ljudje prepevali nacionalne himne. Po službi bož-i so zastopniki oblasti odšli pred palačo Kralja Tomislava, kjer so s posebne tribune prisostvovali vojaški paradi. Vojaške svečanosti so se udeležili poleg drugih tudi -*all-janski poslanik Casertano, Ekec. de Clcco in general Eksc. Roatta. general c>xilia in načelnik fašistične delegacije pn usta-škem pokretu Balestra dl Mottola. Nazadnje je prispel Poglavnik, ki Je bil sp^let z navdušenimi manifestacijami.
Vojaška parada se Je pričela z def: le jem italijanskih in nemških oddelkov. Italijanske ćete so defil'rale z rimskim kor .kom Nato so nastopili hrvatski oddelki Or zaključku je Poglavnik pohvalil maršala Kva-ternika In generala Stancerja. Voj^šri je sledila parada hrvatskih kmetov v naročnin nošah. Nazadnje je nastopil sprevod hrvatskih pevcev.
Popoldne je bila v Saboru svečana ko-
memorativna seja, ki se je udeležil tudi ves diplomatski zbor in vse posebne misije
iz tujine.
Poglavnik je imel govor, v katerem je opozoril na zgodovinski in politični pomen dneva, ki se sedaj praznuje v Hrvat^k ob obletnici ustanovitve njene neodvisne države Spomnil se je tudi vseh onih, ki jim mora biti hrvatski narod hvaležen. Italije, Nemčije, predvsem pa n;enih voditeljev Duceja in Hitlerja. Nato je obeležil dela. ki so bila doslej izvršena. Ustvarila se je osnova za zdrave nborož<*no silo. U«*varila se je nova uprava, osnovalo se je novo narodno gospodarstvo, ki naj da nahodu gospodarsko neodvisnost in mu omogoči pošteno življenje. V nastopajočem letu pa bodo Hrvatje dali zaveznikom vse. kar bodo mogli v borbi proti skupnemu sovražniku. Hrvatski narod je dokazal, da hoče svojo svobodo in neodvisnost. Ob zaključku je še enkrat izrazil zahvalo prijateljskim državam, ki so Hrvatsko pod p t le v njenem prvem letu življenja. Posebe' se je zahvalil državam, ki so poslale na Hrvatsko ob priliki njene prve obletnice svoje posebne misije. Drugo leto Hrvatske Drža, ve. se pričenja s popolnim zaupanjem in trdno odločitvijo, da se bodo vse sile vedno bolj posvetila drž r i Poglavnikov govor je bil sprejet z velikim navdusen-em tn vzklikanjem Italiji in Nemčiji.
Poglavnik je priredil službeni obed tujim delegacijam in diplomatskemu zboru. Obedu je sledil velik sprejem.
Japonci na Bataanu
ToJbo. 11. aprila a Japonske 6e*a so zavzele mesto L ima v na južnovzbodn' obali Raraanskees pokvtoka že ▼ sredo ob 12.45. Spnčo preuazne »le >aponske ofenzive so se amerske *n fbpmskc čete umaknile ta mesta, k; so g* p« zažgale Sovražnik se je umaknil oroti ManvH'esu STr.*r»^em ooo> rišcu na skrainen, koncu hataanskefla polotoka Meo tem »o japonske *»*e silovito bombardirale taroka j*nir letališče m fa popolnoma razdejale Izbruhnil" so na njem veliki požari. Severno od Msrvelleaa »o se ameriške čete pričele umikat* v por*rb^rm neredu Japonske čete nagVo pvodaraio proti juga in so zavzele tudi ie mestece Ceben,
ki ga je sovražnik pri svrrem umiku dekv ma razdejal. Sovražne sfle se vsaj deloma skušajo rešiti z malimi ladjami na utrjeni otok Corregidor Japonske pomorske atle, ki operira jo ▼ teh vodah pa so sovražniku zastavne pot Število ujetnikov stalno narašča Med drupim? sta bik ujeta poveljnika 21 drvir;jc rn 22. se-rerrvoamer^rfl« polka Japonske prednje čete so ie vkorakale v Lamao Sovražnik se Is ain«on> umika proti Harivellesu ki pa je neprestano ano-staviien silovitim panonskim lata lakim napadom V Lamau m Limavu se ie včeraj predalo Japoncem več tiaoc aniai iat ii m ft-hpioaaih vojakov.
Lfubljana^ 11. aprila
Pred letom, ob tej uri. ko to piiemo. fe za\nhrala na ljubljanskem grajskem stolpu bela 7asta\'a. Va cesiah 90 se zbirali meščani v pričako\-anju zgod&nntkih do^od-kr>\-. I judie so bili slabo poučeni, kaj se prav za prav dogaja. Od dolenjske strani so se vračali skoraj v nepretrganih trumah \x>jmki bt\mxe jugoslovanske vojske. Bilo je že tedaj očitno, da so bili to ostanki res bi\-$e vojske, vojašt\i; ki se je že med petom prelevi jalo v civiliste in ki ga je vodila edina želja — prispeti čim prej domov. Večina ljudi ie bila preveč pod \*tisom dogodkom, ki so si sledili s filmsko naglico, da bi se lahko takoj zavedli velikega pomena zgodo^nskega trenutka. Bili vo pod vtisom negotovosti spričo požarov, opustošenja m vsega tistega nereda, ki fe značilen za rrzpad drža^Tie urganizaci je.
Ko so pa popoldne na Tržaški cesti, na ce*ti. ki je videla že rimske legije, zagrme-li tanki in zabučali motorji zm&go*ite Italijanske Vojske, je bilo na mah konec ne-gotoi'osti m popustila je teža. ki /? lcga!o na srca. Prebh-alstvo se je zbirko ob cesti v špalirjih in prijateljsko sprejemalo wu§m štvo, ki je pa tudi prihajalo k na n kakor nrijateljska vojska. Prihod je bv do <tojansi\*en. nekaj slon'esnega je btlo v ijem, kar je še bolj povzdigmlo razpoloženje zgodovinskega, trenutka.
Prihodnji dan je bila velika sobota, mi o e lepo vreme in mefifo se je razžise o, mir »e je vrnil med ljudi in polastilo se jih ie praznično razpoloženje velike noči. Po\-sod «o plapolale italijanske zasta\*e: Ljubljana 'e začela živeti novo življenje, predan 'e hil teden mučne negotovosti in vo/ne. ne-rcou in razkroja. Ljudem se je vrni a raz-*(>dnost. zopet so se umirili živčno in vr»-M  tO se začeli k rednemu delu.
Al: ni že s tem povedano dovoli? Tako mirno se je odigral zgodovinski docedek brez žrtev in nereda, brez traged j ki tO skrra' neizogibne pri tako v<??ikih prevr*-*'h. brez pretresi j a jev. Razsodni ljudje so spoznali takoj, da je bil prihod Italijanske Vojske sreča za nas. Vojske, ki je prišla k nama mirno ter prijateljsko in ponudila prebivalstvu takoj v spravo roko. Ljubljani so bile prihranjene posledice vojne in najbrž je bilo malo mest med to vojno v Evropi, ki 9o doživela neposredno \*ojno in ki bi bila tako srečna kakor Ljubljana.
Pretek to je leto dni sožitja naJtega prebivalstva z italijanskimi oblastmi, leto, ko se Italijanska Vojska še bije za veliko s\*etov-no odločite\\ Mirno smo lahko preživeli to leto. v zavetju in pod zaščito velike civilizirane Države, ki nam je 3. maja dala kulturno samostojnost — Ljubljansko pokraji-
no — in ki m rm-naia z nami kot premagan- I trikolora r Ljubljani in pozdravlja 11 alf jamci, temveč kot s kulturnim evropskim nm- J sko Vojsko, ki je na poti k no\+m velikim rodom.  Zato pa danes plapola, italijanska \ zmagam.
Ehsc. Visoki Komisar Crazioli prisostvuje vojaški proslavi
praznika Ustav*
Italijansha vojska — grenadirshi polit, postrojen na dvorišču ljubljanske vojašnice
Važna vloga novinarjev v novem svetovnem redu
Programski govor na otvoritvi novinarskega kongresa v
Benetkah
Benetke, 11. aprila s. V senatsid dvorani Doževe palače, ki je bila svečano okrašena, se je včeraj pričel mednarodni novinarski kongres. Zgodovinska dvorana je postala slavna tudi v nove j Sem času. V njej sta se sestala Duce in Fuhrer. v njej so se podpisali protokoli 0 pristopu obnovljene hrvatske države k trojnemu paktu.
Kongresa, na katerem zastopa ministrstvo za ljudsko kulturo državni podcamik Polveri, se udeležujejo zastopniki 15 držav. K otvoritveni svečanosti je prišlo mnogo italijanskih in drugih uglednih osebnosti, med njimi načelnik nemškega tisrca dr. Dietrich. načelnik tiskovnega urada nemškega zunanjega ministrstva Schmidt. japonski pooblaščeni minister Sakuma. norveški propagandni minister Lunde. rumun. ski državni podtajnik prr pagandnega ministrstva Marcu, pooblaščeni minister in direktor bolgarskega tiska Nikolajev slovaški pooblaščeni minister Gaspar, podtajnik stranke Ravasio. podpredsednik fašistične in korporacijske zbornice nacionalni svetnik Esio Maria Grai, generalni direktor za tuji tisk veleposlanik Rocco. generalni direktor ?a italijanski tisk dr. M^'.za-soma. predsednik agencije Štefani, senator Morgani in druge ugledne osebnosti iz vrst italijanskega tiska.
Kongres je otvoril predsednik dr Weiss kot predsednik zveze novinarskih organizacij prijateljskih držav Zahvalil se je za sijajni sprejem in organizacijo kong esa. Posebej se je zahvalil ministru za ljudsko kulturo Pavoliniju in beneškemu županu. Nato je govoril o razvoju in nalcga.i ned-narodne novinarske organizacije. Predsedstvo kongresa Ji zatem prevzel nacionalni svetnik Gugliolmotti. S kongresa je bila odposlana u dan ost na brzojavka Ducem. V svojem govoru je Guglielmotti pozdravil zastopnike tisks prijateljskih in zavezniških držav in obeležil skupno borbo troti skupnemu sovražniku Razvil je nato program kongresa.
Generalni direktor za tuji tisk Rocco j« med velikim navdušenjem p 3čital poz ^ravno brzojavko zunan ega ministra Ciana. Enako je načelnik tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva Schmid* p reči tal pozdravno brzojavko nemSkega zunanjega ministra von Rlbbentropa
Zatem ja goveril podtajnik stranka Caric Ravasio o revolucionarni misiji -i«-vinarstva Poudaril je, da zborovalci ne predstavljajo svojih listov, marveč svo^e oa-tn nov novina raki datem i okviru
vega svetovnega reda. Tisk na drugi strani Oceana živi še zmerom v znamenju laži ter prevare ter predstavlja reakcijo. Ameriški tisk, je dejal," samo posnema politične ustanove stare Evrope. Pa tudi v nekaterih evropskih deželah vlada še zmerom atmosfera iz časov francoske revolucije, Versaillesa in Društva narodov, pa oidi moskovskega boljševizma. Proti temu se je. treba boriti s peresom in mečem br3z obzira in usmiljen; a. Voditelji ln narodi ustvarjajo zgodovino, novinarji pa bita* nalogo pripraviti jo v imenu ideje, ki sega preko vseh privatnih interesov. Opra ija-ti morajo svojo misijo v nacionalnem .nte-resu ter tolmači misli voditeljev, ki so stvarno voditelji celega posameznega naroda in ne poedinih političnih pokretov. že leta 1938 je Duce obeležil natego novinarstva, da je tisk v totalitarnem režimu, kakršen mora biti nujno režim, ki izhaja iz zmagovite revolucije, element tega režima, v njegovi službi. V unitarnem režimu tisk ne more biti izven njega. Zato je ves italijanski tisk fašističen in mora biti ponosen, da kompaktno služi pod liktor-skim znamenjem. Govornik je nato govoril o moralni in tehnični pripravi novinarjev. Poudaril je, da je italijanski tisk na vsem svetu najbolj svoboden, ker so drugod listi v službi plutokratskih skupin, strank in poedincev. Italijanski tisk pa služi le eni stvari in le enemu režimu, italijanski tisk je svoboden ter v okviru režimskih zakonov izvaja kontrolo, kritiko in podaja pobude. Novinarstvo mora biti na čelu narodov pri njihovem pohodu v bodočnost. Novinarstvo predstavlja novi politični red. a tudi novo moralo. Novinarji ima;o značaj miličnikov v službi velike ideje v duševnem smislu, ker hranijo misli množic.
Nato je na glasil, da je revolucijo v Italiji proglasil >Popolo di Italiac in da jo je vodil novinar Mussolini. Politična revolucija se lahko v vsej naglici izvede, toda kaj je taka revolucija brez moralne revolucije. In kako je mogoče brez moralne revolucije doseči gospodarsko? Potrebno je dnevno prepričevanje ljudi, zagovarjanje in širjenje nove ideje in nove morale. Tu pa ae prične delo novinarja, ki postane •otrudnik in tolmač revolucionarjev.
Tako pa postaja novinar obenem vzgojitelj ln učitelj naroda. Novinar ni več v službi več ali manj čistih industrijskih m političnih interesov, marveč postaja misionar, ki ae povsod bod za trojo idejo, ki
je povsod v stužbi svojega voditelja, ditelja naroda, Zaradi tega bo tudi novinarska služba zmerom trdneje urejena in zaščitena, presoja intelektualne, kulturne in moralne kvalifikacije novinarja pa zmerom strožja. Zato pa bo tudi njegov gospodarski položaj zmerom laž j L
Ravasio je poudaril, da je novinar mnt s trga, ki živi z narodom ln od njega povzema inspiracijo za svoje delo. Od njega razglaša resnico, obsoja prevaro, uveljavlja pravico in poveličuje domovino. Novinar je sovražnik plutokracije, ki pomeni podkupovanje, in boljševizma, ki pomerd uničenje moralnih vrednot in intelektualne hijerarhije. Novinar pa zna tudi odložiti pero, prijeti za puško in prelivati kri za svojo idejo. Nazadnje je Ravasio pozdravil kongres v imenu Tajnika Stranke in Crnih srajc ter izrazil neomajno prepričanje v zmago.
Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Popoldne se je kongres nadaljeval v palači Giustiniani. Na popoldanski seji sta govorila nemški zastopnik Sundermann in Alesandro Gregoriani, prvi o metodah novinarstva v vojni, drugi o obeh svetovih in doktrinah, ki se zdaj borita med seboj. Zvečer je bil udeležencem kongresa prirejen svečan sprejem v palači Dol finu.
Turčija in Bolgarija
Sofija, 11. aprila, s. V Sofijo je prispe* načelnik turške vladne delegacije za mednarodni sejem v Plovdivu. Novinarjem je izjavil med drugim, da se je z zadovoljstvom osebno prepričal o simpatijah in zaupanju bolgarskega do turškega naroda. Jamčim vam lahko, je dejal, da navdajajo enaka čustva tudi Turke. Nobene ovire ni in še manj jo bo lahko v bodoče za tesno sodelovanje med Bolgari in Turki, tako na gospodarskem, kakor na političnem področju.
Izgradnja Švedske mornarice
Stockholm, 11. aprila, s. V Gotoborgu so izplovili iz tamkajšnje ladjedelnice prvega izmed štirih novih nosilcev, ki spadajo v okvir novih gradenj vojnih ladij. L*adja izpodriva 635 ton vode in razvija brzino po 30 vozlov na uro. Oborožena je s topovi po 105 in 53 nam.
Kontrola nad trgovino m kavčukom v Ameriki
Bnenoa Airea, 11. aprila Predsednik guatemalake republike Ubicos je podpisal dekret, s katerim se trgovina s kavčukom proglaša za državni monopol. Odslej bo mogoče izvažati kavčuk le s posebnim do* voljenjem vlada.
5t~an 2
>SLOVENSKI N ARODc.^obota. 11. aprfla 1942-XX.
eter. 83
Ko dobimo most
ob Vodnikovem trgu
Nova prometna zveza središča z glavnini kolodvorom
Ljubljana, 11. aprila Pred 60 leti je bilo središče mesta zvezano z glavnim kolodvorom samo še po Blatni vasi. Posebno so pogrešali boljšo zvezo med Poljanami in glavnim kolodvorom, odnosno med dolenjsko in glavno postajo. Tedaj še ni bilo Resljeve ceste. Kako je Ljubljana dobila Resljevo cesto, smo že pisak. Pred dobrimi šestdesetimi leti tuli še ni bilo sedanjega mesarskega mostu Tam je bil v začetku leseni most Preden so začeli delati Resljevo cesto, so morali tudi podreti hišo, ki je stala na severni strani Sv. Petra ceste nasproti mostu, kajti prehoda proti kolodvoru še na bilo Resi jeva cesta je postala kma'u ena na> pomembnejših prometnih žil v Ljubljani. Zdaj spada med tranzitne ceste, ker ne veze dveh kolodvorov, temveč skupno s cesto Za gradom glavne, tranzitne ljubi ^n=ke ce3te.
Resi jeva cesta je imela velik p i-
sti, ko še nI bilo M klošičeve cesu . <~.iaj je bila razen Dunajske ceste glavna prometna zveza starejšega dela mesta s kolodvorom. Kolodvorska ulica ni bila primerna za vozni promet, saj je na nekaterih krajih še z laj tako ozka. da se ne moreta srečati dva voza. Zdaj ie Miklošičeva osrednja zveza med središčem in kolodvorom in Kolodvorska ulica je osamela. Izogibajo se je tudi pešci, kar je razumljivo, saj se v nji celo težko izogibajo drug drugemu in kljub tlaku je na zelo ozkem hodniku in tesnem cestišču pogosto dovolj blata, da se spomnimo na starodavno Blatno vas.
T<->da Kniodvorska ulica bo postala bo'j prometna najbrž že v bližnji Določnosti. Prej aH slej bo regulirana. Pritlične sta-
rinske hiše, ki ne morejo skr.ti predmestnega značaja, se bodo morale umakniti. Cesta bo zravnana ter razširjena in ob novi stavbni črti bodo sezidana lepša in večja poslopja. Ta proces prerod i t ve Kolodvorske ulice se je začel že pred 20 leti ko so podrli pri kolodvoru veliko pre^i. JOŠeo in sezidali veliko poslopje železniške direkcije. Ze prej je stalo na desni strani (v smeri proti kolodvoru 1 večje poslopje, hotel Ilirija, edina večja <=rtavba. ki je imela mestni značaj Z^ai žilavo nasproti ho-fela * Štrukelj« moderno nosi op ie eno izmed tistih, ki bodo v pr'hof'nost1 kosila preurejeno Kolodvorsko nliro
fSvoi pravi oomen pa bo preurei°na Kolodvorska ullea dobi"!a šel^. ko bo n^no-*redno zvezana z Vodnikovim trgom, k^er bo nafbrž stal novi magistrat. Cez Ljubljanico bo držal med novo tržnico most. ki bo pokrit če bo ur«mičen ?»rh Pl-'č-dkov načrt M^?* bo v cmer podal išane Kolodvorske ",;1tp oo" Sv Petra nasipa. Ce bodo pa hoteli ulirn on slišati do Liublla-nice. bodo morali nodrr*i blok jrtar'b niš med Sv Pptra cesto in nasioom. Ta dela bodo s^vA^a zvezana * nreoei velikim* ski in naib»*ž se iih ne bodo mos1: lotiti tako krra1': -rr-c* c^rn na sebi bo preeej drag. Podaljšanje Kolodvorske ull-rp bi pa samo na sebi ne 'melo poaebn?ga porr.ena ^okler H ulVa ne bila regulirana ter raj^sirier.a v vsei dolženi od Sv. Pf»tra ro?te do £rlavnr»Era kolodvora. 0'kupi*; bo *r^ba mnoro z^mliišč ob obeh straneh uli-Bi :n stro*k: bodo znatni po^o bo najbrž «nravli*»no postopno in bo tra'alo več l*»t. Zdaj še ni tako nutno da bi se ea lotili takoj, četudi bi imeli 7a to sredstva.
še enkrat: če si kuhate milo
Ing. H. Repic odgovarja milarju Jožetu Drgl'nu
Ljubljana. 11. aprila V Va^em cen j. listu sc je v sredo 8. t. m. oglasil s svo;m receptom g. Drgiin Jože, milar v Ljubljani: pa mi dovolitt nekaj stvarnih pripomb k njegovim izvaja njem, sJcnečim na informativnem članku objavljenem v Va^m cen j. listu po mojem članku v »Zadrugarju« št. 3 tekočega leta Go^ipcrd D se v pnobčen; članek očiv <i no ni poglobi, kar bi se kot že šest let v Taki ^~<>'<- de 11 oči praktik pač moral m bi si s tem prihranil nepotrebno p;snnie Ob na je že nekaj pisal, naj bi kot strekov-niak zasledil in primerno popravi! in zgrabil bistveni p</gre*>ek. ki ga je v tisk vtihotapil tiskarski škrat ne pa da z nerednimi ne Aori kratko in malo odklanja vsako uprav ičcBOB* moiega spisa. V svor vnemi je prezrl tudi to. da navaja kfj* s\.x*ie od-no m najkoristnejše navod :'o enega od treh »mojih*, v »Zadrugarju« obeljenih prodfl VOH s samo to bistveno razliko, da mešanici dodaja več vode radi česar bo n;e£h">vo milo cenejše, in neka; več alka H j. ■ J -ner naj bi poslalo boljlc___ Ker svetujem gospodinjam k »mojim« prtdpisom — ki pa seveda niso moji  temveč privzeti
^7 ^ir- <<--\-ne literature — zaradi prijetnega duha kot dodatek milu še nekatere diš/>ve kr,t tt"-pcnrin. benzaldehid ali nitrobcnzol. je tn za g. D. /e zadosten razlog, da proglasi moj predpis za nekoristen, čeprav on sam za .wot predpis navaja sestavine s pripombo »če nam je na razpolago« Glede »letanja« za surovinami pa naj pove kje b1" oVbue gospodinje za niegov predpis surovine brez »1etan?a«. Poseben poklon pa je nanrav ^n-• m gospodinjam še s tem. da j:m ne nrisod: touko inteligence, da bi si zapomnile nekaj, skoro že vd<mačenih ke-mićn h izrazov m rudi ne pove. zakaj naj bi njegovo »pota-o« — za katero imamo lep domač izraz pepel i ka — bolj poznale kol -i Icali'ev lug mojega predpisali-d nami ni nikogar, ki ne bi z veseljem pozdravil vsake mrve pobude, ki naj bi nam pomagala čim uspešnejše prebroditi sedanjo tc^ko dobo. Vsakdo bi bH hvaležen g Dnu. če bi s svojim predpisom prinesel gospodin jam v bistvu kaj boljšega, ne pa le navidezno cenejšega, in slabšega. Le poglejmo! Po mojem predpisu skuhano milo je g Drglinu predrago. Vrednost mila cenimo vendar po vsebini mastn.h kislin ali maščob, česar pa oči vidno g. D. ne ve, ker scer ne bi svoje pod 25-f-dstotno milo imenoval »isto tako dober izdelek« kot moje 50-r.dstotno!
G. Drgiin. ne voda. temveč maščoba je v milu dragocena in maščoba je danes pač dra^a ter nikar ne vara:mo niti sebe. niti drugih hote ali nehote s tem, da milo pocenimo z vodo ali drugimi polnili, ker za to že skrbijo zakotni »rnilarji«. ki ponujajo za drag denar mila. ki poleg visokega odstotka smukca ne vsebujejo včasih niti 15 odstorkcA' maščobe. Kvalitetno milo tudi ne sme vsebovati nad 0.2 odstotka prostih alka! i j. Za Va^ih 2.5 kg maščob pa je pol krtog rama Južnega kamena /e precej vis-jko
odmerjena količina arkalij! Z nadaljnjim dodatkom pol kHograma »potaje« bo vsebnost prostih alkalij :ako visoko presegla dopustno mejo alkalnosti ter zato resno dvomim če Vam bodo gospodinje z izfuže-nimi rokami in najedkanim perilom hvalež-ne za izkazano jim pozornost. To so dejstva g Drgiin!
Torei. zakaj je soloh Vaše navodilo boljše? S surovinami vseh vrst 'e danes težava, jih je težko ali sploh nenru/goče dobiti, so manj vredne ali celo kvarne. To pa velja za Vaš kot za moj predpis. Ali je Vaše navodilo zato boljše, ker priporoča gospodinjam manj odstotno milo v večji količini ali pa ie moj predpis zaradi tega manj vreden, ker ceni kvaliteto pred dvomljivo kvantiteto? Ni  vedno najbolj*«  tisto, kar je najcenejše,  temveč  prav pogosto obratno. V teh stvareh so. hvala bogu. naše gospodinje precej  tankovestne in  še vedno vise cenijo dobrino kot pa dvomljivo množino. Ni moj namen kogar koli odvračati od poskusa  z Vašim predpisom ali pa mu vsiljevati svojega. Vodi me. in isto mislim tudi o Vas. samo želja pomagati no svoj moči. izkustvu in znanju vsem tistim, ki b se   danes   tako   ali   tako   še   zmog-li resr ukvarjati s kuhanjem mila dorrva za lastn uporabo. Povedala sva vsak svoje. Nek: mojih poljudnih člankov iz Vaše stroke b priobčil  še   »Zadrugar«,  na  kar Vas post bci opozarjam in prosim, da bi si jih v ori ginalu preOitali. ko izidejo, pročitali točn' da ne boste zopet iztirili kot to pot. da nt rabim drugega izraza.
Ing. H. Repič — Ljubljar,
Varčevanje s plinom
Ljubljana. 10. april*
Kakor že dalj časa po drugih provinca 1 kraljevine je po odredbi Visokega Komi sarja tudi v Ljubljani uvedena štednja plinom,  da si  prihranimo inozemski prr> mog za jesen ln zimo.
Zaradi varčevanja in potrebne porab« plina bo zato tudi v Ljubljani plin stran kam na razpolago samo:
od 7. zjutraj do 12. ure. od 13. do 16. ur popoldne in od 18. do 20. ure zvečer.
Te are bo imel plin normalni pritisk tako. da ga bo lahko vsakdo rabil za poljubne namene. Med temi oddajami, tore od 12. do 13. ure in od 16. do 18. ure pa bo pritisk plina tako nizek, da ga sploh rje bo mogoče uporabljati.
Od 20. zvečer pa do drugega dne z jutra do 7. pa bo imel plin samo toliko zmanjšani pritisk, da bodo lahko gorele plinska svetilke.
Po tem urniku bomo imeM pita pod normalnim pritiskom 10 ur na dan. da si bomo lahko pripravili zajtrk, kosilo in večerjo. Temu urniku se bosta brez večjih težav morali prilagoditi tudi industrija in obrt. ker bosta imeli plin na razpolago od 7.
do 16. tire z enournim opoldanskim odmorom.
Ker so pa tudi majhne množine plina
zdravju nevarne, opozarjamo vse odjemalce pitna z vso resnobo. da morajo do skrajnosti strogo paziti na to, da so pipice pri aparatih tudi ob časa zapore plina zaprte.
Plin bo namreč imel tudi med zaporo še vedno toliko pritiska, da bo v manjših
množinah kot pri normalnem pritisku uhajal iz pipice. Toda tudi ta majhna količina je se vedno dovolj, da povzroči nesrečo.
Pri tem pa posebno opozarjamo na okolnost, da bo odprta pipica, iz katere je med zaporo prihajalo le zelo malo plina, takoj ob nastopu normalnega pritiska dobila tako veliko množino plina, da lahko nastane zastrupi-ienje  aLi drusra nesreča.
K do^daj veljavnemu važnemu pravilu, da moramo po uporabi plina pipice vedno takoj zapreti, pa prihaja sedaj ob splošni štednji še drugo novo geslo:
Zapri pipiee rurti tedaj, če plin ne prihaja!
Kdor se bo ravnal po tem pravilu in po lem skrajno resnem opominu, lahko mirno in varno uporablja plin kot doslej.
Vse. ki čitajo to obvestilo ln navodilo, prosimo, naj takoj ob ves te in pouče vse rnane odjemalce plina, zlasti naj pa to pravilo odjemalci mhlčijo vsem svoj>n% u«»lii*beneem in otrokom, da zaradi površnosti in lahkomiselnosti ne nastane nesreča. Vtisnite si navodilo v glavo In ga ponavljajte neprestano vsem v druZlni. saj mestna plinarna začne z navedenimi omejitvami  že v ponedeljek  IS. t. m. zjutraj
Iz nakrairce
— 1'mrli so 761etni Silvij Bottini. 75'et-na Antonija Sorir vdov. Svochel. 20!vtna Alojzi a Bosso. 781etna Antonija Gonan vdov Jasbec. 561etna Frančiška Hosco vdov Mf»ra.ssi. 6oletni Jakob Braun. 74let-na Beatrice Eckardt. S41etni Sergij No-viello. 7Sletna Antonija Sanosa vdov. Ko-meter. 441etni Adam Mišje. 641etni Josip Bassa. 621etna Marija Sudich vdov. Telli-ni, 581etni Rudolf Vallarich. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
— Tatvine na periferiji. Zadnje temne noči so izkoristili drzni zlikovci za svoje tatinske namene, zlasti na periferiji. Tako so odnesli Rozaliji Pastorutti tz ulice 28 oktobra osem kuncev. Josipu Basiolu lz ulice Marconi 19 so ukradli tri pitane go-ske in 2 kokoši, vredne 500 lir. posestniku Lovrencu Kukot iz ulice Scipio Stat§per 24 pa so odnesli pet kuncev. Tatinski druščini so oblastva že na sledu. Okradeni so preee-' prizadeti.
—Poročila *ta »e v cerkvi sv. Ivana v Triestu poročnik pilot Marij Squarcina iz Padove in gdč. Gigi de Braunitzer. Na dan poroke je prispel blagoslov papeža Pija XII. ter goriškega nadškofa mons. C. Mar-gottija.
— Meafni hotel na dražbi. D raž bena nro-
daja mestnega hotela (Albergo della cUta) bo danes popoldan zaključena. Med drugim bodo iz draibene nekatere perzijske preproge.
— Pevski kvartet Sa!vatl nastopi ponedeljek ob 15. uri v dvorani koncertne družbe z izbranim koncertnim sporedom. Znameniti kvartet tvorijo tenorist Salvaci. ao-pranistka Leni Neuenschwander, altistka Pavla. Koelliker in basist Teo VVagner.
— Po 26 letih se je oglasil Iz Rusije. Šofer Ivan Maderna je živel 26 let v Rusiji ln se sedaj oglaša s prisrčnim pozdravom sorojakom v Triestu. Ostal je med rojaki na vzhodni fronti.
— Natečaja za najboljše karikature, ki ga je organiziral Dopolavoro pokrajine Tri_ este. se bodo med drugim udeležili s svojimi deli znani karikaturisti iz Ancone. Beneventa. Bologne. Campobassa. .Monfe-rata. Fiuma, Genove. Livorna. Milana. Parme. Pole, Rome. Ravenne. Sassarija. Ta-ranta, Terama Trrina. Trenta. Triesta, Udina in Vercella.
— »Josa« v Politeama Rossetti. V dvorani Politeama Rosseti nastopa z velikim uspehom nova skupina s predstavo *Josa« z Renato Galimberti. Sodelujejo tudi članice baleta >Desiderio«. kvartet Zuccheri. duet La Torre ter komiki iz skupine Nmda Milazza.
— Znanstveniki so se združili. Predstavniki posameznih znanstvenih skupin v f ri-estu so se zbrali pod predsedstvom ™of. Bisoffija. predsednika I. N. C. F. Navzoči so bili predstavniki prof. Costa. D" Kste. Pasini. Roletto. Sticotti. Udina in Vetcelli Nova organizacija znanstvenikov bo pospeševala predvsem proučevanje lokimih kulturnih in gospodarskih vprašanj.
Franz Lehar: »Indija Koromandija-c —
Mladinska opereta za velike in male. Zgodba o dveh lenih in lažnjivih kljukcih, čevljarskih vajencih, ki se napotita v Indijo Koromandijo, kjer doživita najrazličnejše prigole. Izkušnje v deželi lenuhov in požeruhov ju privedeta zopet domov. Dirigent; R. Simoniti.
Met
e zn 1 c cs
Nase gledališče
DRAM A
Sobota. 11. aprila, ob 17.30: ^Zaljubljena žena.« Red A.
Nedelja, 12. aprila, ob 14: >Jurček.« Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: ^Ifigenija.c Izven Giovanni   Cenzato:   »Zaljubljena zena.«
Tridejanska komedija je slika sodobnega zakonskega trikotnika. V njej je pokaral dramatik taktiko pametne mlade zakonske žene. ku si na svojski način izvojuje izgubljeno ljubezen svojega moža. Igrali bodo: Sereno—Severjeva. Fabrizia—Nakrst, Ele-no—Juvanova V., Agna—Gregorin, Ano— Nablocka, Alico—J. Boltarjeva. Cortim-ja—Peček. Antonellija—Brezigar. Režiser: prof. Sest.
Nedelja v Drami: P. Golia: »Jurček« Mladinska igra v 5. slikah. Zgodba o dečku Jurčku, ki mu je Veter odpihal moko iz koša in mu dal v zameno petelinčka, čudežno palico in zvonček. V dejanju Jurček izgubi in zopet pridobi Vetrove darove. Igrali bodo; Trobenta—Potokar, Piščalka —Peček, Meh—Raztresen, Jurček—Simči-čeva, Matevž—Dienovec, Meta—Gabrijel-čičeva Veter—VI. Skrbinsek, Nevihta— Gale, Snežak—Brezigar, vila—Starčeva, možiček—Košič, krčmar—Presetnik, Urša —Rakarjeva, Peter—Košuta. Nadalje sodelujejo še: kozliček, pes, opica, kamela in medvedja družina. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica, scenska glasba: B. Adaniič. V nedeljo zvečer bodo ponovili Goethejevo klasično igro v stihih: »Ifigenijo«. Pri tej priložnosti jo bo igrala prvič na našem odru Elvira Kraljeva, ki jo pozna naše občinstvo že iz nekaterih nastopov v raznih igrah. Ostala zasedba bo premierska: Toas —M. Skrbinsek. Orest—Jan, Pilad—Nakrst, Arkas—Gregorin. Režiser: J. Kovic.
OPERA
Sobota, 11. aprila, ob 15: >Indija Koro-mandija.« Mladinska opereta. Izven, Znižane cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 12. aprila, ob 15: * Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 11. aprila: Leon I. Veliki JUTRI:  Nedelja, 12. aprila: Julij, Zenon
DANAŠNJE PRIREDITVE
KIXO  MATICA: Zakonski možje KINO  SLOGA: Rafeles KINO  UNION:   V špijonski službi KINO  MOSTE: Decembrska noč in Kriv sem . . .
VESELI TEATER ob 18.30 v Delavski zbornici
UMETNOSTNA RAZSTAVA V GALERIJI  OBERSNEL  na Gosposvetski cesti
PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VESELI TEATER ob 14.30, 16.30 in 18.30 v Delavski zbornici
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in Ustar, šelenburgova ulica 7
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marijan A h č i n, Korvtkova uilca 18, telefon št. 36-24.
Iz pokrajine Gorlzla
— Poročili so *e Karmel Manuli. mare-sciallo, in gospodinja Karmelina Mirgani, podbrigadir Olivo Bregant in gospodinja Bianca Sarbatelli. tapetnik Josip Rescic. in zasebnica Josipina Kandus, uradnik Alojz Baldi in gospodinja Alozija Brumat, kmetovalec Emilij Paulin ln delavka jost-pina Bralni, uradnik Edmond Cande-a ln hišna Elvira Masni a ceo. uradnik Bernard Devetak in zasebnica Nives Semoli, i>radnik Mariano Navarra in zasebnica Vida Besednjak. Na oklicih 90: mehanik Angel Fantucchio in šivilja Emilija Kovač, skladiščnik Marij Zucoo in zasebnica Lucilda Pecovari. brigadir Dominik Ritella in učiteljica Marija Srebmic. zasebnik Genario Gazzillo in gospodinja Elvira Hvalic, dninar Venceslav Pavlin ln hišna Alojzija Bertossi, poljedelec Alojz Mermolja in tovarniška delavka Florijana Simslg.
— Koncert godalnega orkestra bo ▼ kratkem v okviru kulturnega krožka v Go-rizii. Orkester, ki je odlično lzvežban, vodi prof. R. Lipiza. Pri koncertu sodelujeta prof. L. Bortolussi s solističnim izvajinjem na flavti in prof. Ezio Dal Pino s solističnim izvajanjem na čelu.
— Demografsko gibanje v Gorrzli: Dn* 8. aprila je bilo 5 rojstev, 5 smrtnih primerov in 1 poroka.
— Usoden padec z mtee. Sedemletni Tuj-lij Fain Iz ulice Goldoni 13 je pri igri padel z mize in si zlomil levo stegnenico. Prepeljali so ga v bolnico.
JUUUUUCDUULIJUU B M H K H B lULOJLCa
Inserlrajte v „S1. Naroda44!
ANASNJA HRANA
e odgovarja in pod-ranjuje ljudi. Da do-1 telo hranilne snovi n vitaminov v zadost-dh    kalorijah, pijte • edno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le v Medarnl, Ljubljana, 2idovska ul. 6.
VAJENCA
di V A JENKO za čr-koslikarstvo, poštenih staršev — takoj sprejme Štrukelj Ludvik. Ljubljana, Vošnjako-va ulica 10 — telefon interurban 3691.
IZ
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Inserlrajte ▼
,Slov. Narodu4
t
Do trpel je tn nas zapustil za vedno naš dobri oce, stari očes strte In tast, gospod
SEBENIK LOVRENC
trgovec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. t. m. ob S. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križa.
LJUBLJANA, NIKSIĆ-, dne 9. aprila 1942.
Žalujoči:
JOSIP, RADO, sinova — ADELA, MILENA por. RADOVIC, DANICA, hčere — vnuki tn vnukinje — MILENA, sinaha — MIRKO, zet in ostalo sorodstvo
Gozdarfeva Angela
.M^rVlc^ je p<vzah! jeneija v mojem IiwJjo nju. Tudi preko tistega nežntsa dekliškega - - c -lo življenje že davno. Toni a zdaj pa zda i se vendarle prikaže njena podoba v mojem spominu. Navadno se zgodi to okrog velike noći. Če s* 01 i m pobožno osupel pred prvo trobentico. Če mi seže do srca p-va vetrnica. Ce mi zap ha od mačić mproti  tista nadnaravna  sladkost, ki jo
more šir:t; okrog sebe s*amo volčin. E>si. ta čudovito dražeč- vonj spada v prvi vrsti k takemu razpoloženju.
Torej goztiarieva Angela. Bila je eno leto za menoi v vaški šcAi. Oblečena ie bila vedno drugače, kakor druga kmečka dekleta, vedno je nosila p^ano pentljo v 1—oh kakr*- poBCsa n rudi s;cer je b: a drugačna, nežnejša, rahločutnejša. S svojimi §***tlimi. bujnimi kodri, s svojimi očmi temi mirno modrimi, je bila močno podobna kraljevskim hčerkam in prmcesem. kakršne nastopajo v starh pravljicah in povest:h ln morala je mirno prenašati, da sem jo skrivaj in na tihem zamenjaval z vsemi mogočimi pravitičnimi postavami ter ji da**l pogosto čisto tuja imena.
Za Angelo v moji zave«*i ni bilo nobene primerjave Ona ni vreščala, ni klanetalakoma; da si io kdaj s^al glasno zasmejati se Ni-na ncžnii. skoraj prozorna koža ni zagorela na nobenem soncu. Ne smete pa misliti, d«, se je smatrala za nekaj boljše-
ga, za kaj več kakor Ev ali Birbele, Eisno-7€ in Leni. Toda vsi vasici fantiči so čutili, ufci zakon v sebi. da je tre-ba občevati z njo obzirno m taktno. Tudi med seboj so bili mnogo dostojnejši in rahločurneJM. če je bila v bližini Angela in marsikatera ko-**rr»ata. ki je že sflila tomu ali onemu iz ust. je bi-la zadržana z ©no samo njeno besedo,
5»c dane* nen vem, kako naj imenujem to. k a- me Ve «5; lilo, da sem tako sprxšt:ji\x> in občudujoče gledal Angelo. Toliko pametnejša od mene ni bila. pogumnejša ki večja rudi ne. a za \-»e drugo sem bil vendar ^e pre-otročii. Toda čutil sem sc vedno vreč ne ga, če sem mogel bit* v njem bližin:. To pa ni bila nobena redkost, kajti videla »va se s'eherni dan v k>li. poleg tega sem bil pa vedno dobrodošel v gozdarjev! hisi.
Stala ie nekoliko oddaljena od vasi. že blizu eozda. Preko l:vade so zrle zelene, koriTČaste smreke skozi njena okna. Na dvorišču je bi>lo več lovskih psov. na vseh stenah je viselo rogovje in nagačene ptice, puške so stale prolonjene k steni m vse je bilo drugače kakor pri meni doma.
Angeli sem nosil šolske knjige, ki sem im dobival za bož^č m za god. ona mi je pa posojala svoje. Skupaj sva se i sprehajala po gozdovnh. zdaj sva hodila po smarnice* zdaj zopet po borovnice. Vedno sv« pa govorila zeio malo. Nič divjega, nič pusto lovskega ni bHo v najinem življenju. Mojim peg!avskrm željam je Angela le rtdko
ustregla. Mene ;e mikalo podstrešje, rad sem plezal po drevju in s-tika.1 za ptičjimi gnezdi. Angela pa o tem ni hotela ničesar slišati. Sedeti ob lepem dnevu pod borovcem m zreti nepremično na veje, to je bt-lo nekaj po njenem okusu. Ali pa volčje jagode v pozni jeseni. Vonj volčjih jagod to je lahko povsem omamil. — Ali duhaš, kako sladak je gozd? Tako vprašanje ti ;e znala zastaviti. Ali je pa hotela poshraati drozga, ki je irbiral svoje s*rune pod večer kje v gošči. Ne morem p»a trditi, da bi mi bHo kdaj žal. da sem sedel pogosto tako molče m nepremično po pol ure ali pa še več kraj nje. Zdelo sc mi je. da mora biti tako. M<vrda sem globoko v podzavesti sma--r»1 to celo za odlikovanje, za m?lo«t Kako naj bi vedel to še zdaj?
Biki so o»tro3ka Teta. kakršna so pač otro-3ca leta: sanje, prva zavest. Komaj začeta, že so mimo. Kmahi se je vse spremenilo. Nekcrga dne sem se odpeljal v mesto na višjo šolo. Tudi Angela ni sme^a ostati doma. Prišla je pod rtad-Torstvo velike šole in potem sva se videla le še redko Samo t velikih počitnicah. Angela je b*la vsako leto večja, še lepša se mi je zdelo. )e postala ta čas in tudi ona me 'e gledala prvi hm tako. kakor da se na tihem nečemti čudi.
Minilo je več let in zopet je prišla velika noč. Zvečer sem bi*1 prišel domov v očetovo hišo? in že naslednjega popoldne — no, tega ne bo težko uganiti. Kje bi bfla An.
gela. Pičle pol ure je tega, ko je odšla v gozd nabirat volčin. To mi je povedala gozdar] eva žena, njena mati. Gotovo bi ;o veselilo, če bi j7 prršel malo naproti. Tega mi ni bilo treba reči dvakrat. Saj sem dobro vedel, kje raste volčin m tako se mi ni bilo treba bati. da bi v gofi^u zgrešil Angelo. Prvi hip me sploh ni opazila, ker je kazala hrbet poti, po kateri sem prihajal. Stala je naslonjena na. staro bukev v velikonočnem soncu in zdelo se je. kakor da zre predse na gozdno seno«žet. Ze sem jo hotel poklicati, pa mi je nenadoma odpovedal glas. Obmolknil sem pred tem prizorom in dolgo sem stal tako kakor vkopan.
Marsikaj sem bil ta leta videl m doživel ▼ življenju, toda tako ljubkega prizora še nisem poznal. Angola ;e stala tu v začarani tišini in z velikim šopkom volčina v roki. okrog nje je pa plesalo in mrgolelo kakor same zlate iskre. 5%ami citrončki so bili. ki
so frfotali in plesali okrog dražestnega. zamaknjenega dekleta, sedali so ji na zlate kodre, počivali na njenih rokah, se obešali na škrlatno rdeče cvetove in se znova poganjali v zrak ter začenjali ponovno frfotati in krožiti.
Bil je prizor kakor izrezan iz stare pravljice. Prizor iz lepšega, izpremenjenega sveta. Bilo je kakor da se je združilo v ta prizor vse, kar more biti na svetu dražestnega. svetlega in sladkega. Pravljično lepa se mi je zdela Angela. Liki nebesna krona so se lesketali njeni zlati kodri. Kakor /a-
I inaknjena ;e slonela tam na stari bukvi in ! gledala poigravanje metuljev. Kar je dvig-nla oči in tedaj me je morala opaziri. Bilo je, kakor da se je zdramila iz sanj. Se vedno sredi ognjenih isker-okrog nje krc*-žečih ekrončkov, mi je prišla naproti. In ' lahn - nasmejana je dejala: — Kajne to ;e brlo lepo!
— E>a, bilo je, — sem odgovoril in čutil seveda, da to niso bile prave besede za. ti-j sto. kar sem pravkar doživel. Cisto drugače j bi bil moral povedati to. Toda čudna zbeganost, kakršne dotlej še nisem poznal, mi I je bila zmetala vse misli in srce mi je tako močno utripalo, da nisem mogel spraviti iz sebe nobene druge besede.
V naslednji noči sem napisal svoje prve stihe. Postal sem bil pesnik, kakor vsakdo, ki mu je usoda naklonila veliko srečo. Še zdaj jih imam v spominu, te stihe. Mnogo pač niso bili vredni. Čhistvo. ki še ni moglo najti nobene oblike. Visoko v nebo je bilo povzdinnjeno tisto, kar sem bil takrat spesnil. Toda bil sem nepopisno srečen pri tem. Tako srečen, kakor le more biti človek na zemlji. Ves omamljen sem begal več dni okrog. Ne morem več povedati, kaj vse sem si ustvaril in pričaral v sanjah. Vem samo eno: od vsega tega pa se ni nič uresničilo. Življenje — ah. življenje hodi namreč čisto druga pota. kakor y\ pogosto do-mišljujemo in rudi najslajše nade se kaj rade razblinijo v nič liki megla pred vetrom.
Štev. ^3
»SLOVENSKI N A R O D«, sobota. 11. aprila 1942-XX.
Stran S
DNEVNE VESTI
— Tsručiliški natečaji. Prosvetni minister je razglasil sledeče natečaje ni vse-
učilišk:h katedrah: 7 za pravo, 3 za go-—spodarstvo in trgovino. 6 za književnost :n filozofijo, 7 za kirurgijo in medicino, 8 za matematiko, fiziko in prirodoslovce. 1 za farmacijo. 5 za tehniko, 1 za arh:*ek'i:ro. 1 za veterinarstvo. Rok za predložitev prošenj, dokumentov in publikacij je določen za 15. junij.
— Ljud.^ko ttajje \ H«>t orski pokrajini. Na letošnjo obletnico ustanovitve Rome bo v vseh občinah Kotorske pokrajine izvedeno ljudsko štetje. Ste'je naj ugotovi število navzočega preb.valstva. nakar bo na njegovi poliagi uveden ljudski register, kakor je urejen v dn;g h pokrajinah. Od štetja bodo izključeni ćiani italijanske armade, ne pa tisti Italijani, ki opravljajo ▼ Kotorski pokrajini civilno službo. Popisali bodo tudi člane družin vojakov, upoštevajoč pri tem kot njihovo občino bivanja tisto, kjer so nastanjeni redno.
— Spoznavanje namiznih vin. Glede na HgMCna   tolmačenje   zadevnih zakonitih
v so nekatere tvrdke. kakor ugotavlja >Eco di Roma*, označevale z etiketam; vnto vina samo na posodah in steklenicah za 50 litrov. Sedaj je industrijska zveza opozorila. :a mora biti vrsta vi-r.a. ozr.a-na na vseh posodah, v katerih se stavlja vino naprodaj občinstvu. Ce bi se etiketa med trgovanjem odstranila, se mora vino v prodaji potrošniku smatrati za navadno v.no.
— Dm/b-.i, ki naj podpira delo preizkusnega zavoda za lahke kovine.    Zavod za
zkušanje lahkih kovin je dosegel ie obične uspehe na polju znanstvenega prepevanja lahkih kovin. Sedaj se je v podporo i n za izpopolnitev njegove organiza-c Je ustanovila posebna družba, v kateri sodeluje prelvsem industrijska skupina M>r.:eo*tini in pa delniška družba >Allu--rinio Voneto«. Zav^i n bo tudi v bodoče bavil z znanstvenim delom, preiskujoč možnosti spajanja in postopanja z lahkimi
*o\inarnl Propagiral bo uporabo teh ko-*-tn   in seznanjal z njihovimi tehničnimi
3nacilnotf«tmi zanimanee.
— Trjrovina  med   Nemčijo  ln Franeijo.
Na podlagi najnovejših statističnih podatkov poroča »Eco d i Ron.a«, da odpade od vse francoske zunanje trgovine 40^ na tre ino z Nemčijo. Ta številka se dvigne m 73°     če «»e vsteje trgovina Fiancije z
vami. ki jih je Nemčija zasedla, kot na primer Belgijo in Nizozemsko. Romska
ictfa ugotavlja, da je trgovinska bilanca sedaj zelo ugodna za Francijo.
— Letni ini >v0 evropskih kinogledališr 1?—14 milijard. Na konferenci predsed-stvenega sveta mednarodne filmske družbe v Romi. ki se je udeležujejo filmski
Id Italije. Nemčije. Belgije. Češke in  Moravske,  Bolgarije.  Hrvatske. Danske, Finske.  Norveške.  Nizozemske. Ru-mmrije, Slovaške, Španije, Švice in Mad-~ ke. je bilo ugotovljeno da je dane«: v
Evropi 35.000 IrinogledaliK, ki jih poseča etno 3 in pol milijarde eledalcev. Letni nkaso v v~eh 35 000 k.nih se giblje med
12 in  14 milijardami.
— Nov srob. V četrtek je umri v Ljub-'jani na Smartin^kj c. 24 zadet od srčne kapi g Lovro Sebenik. Kdo ga ne bi poznal pristn^sra Ljubljančana, ki Je bil ved-
- na stelu. ze v zgodnji, mladosti je ustva-v Šiški 5» pod etnostjo m vztrajnim de,-
n srvojo tovarno likerjev in kuhanjem tnja, orvo v vsej takratni deželi, kate-
- Je vodil čez 43 let. Prejšnje čase se je
gO   ude |st voval   v  j:ospocl|Tskem žlv-nju. a zadn;a leta se je težko prizadet -di povojne krize umaknil iz javnosti, lar pa fe v zmanjšanem obsegu vodil oje podjetje do zadnjega. Mnogo je po-I   •   . a je vodila po vseh evropskih Savah. V Parizu je razstavil svoje izdel-tn prejel zlato kolajno in častno diplo-PokojDUi je bil 50 let naročnik naSe-S   lista. Zapušča 2 sinova in 3 hčerke. Po-reb bo danes ob 15. iz kapelice sv. Petra Šalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi a lahka zemlja! TeSko prizadetim svojcem nase Iskreno sožalje!
— DeleroiT je poselil Caprf. Predsednik nirionn'ne zveze vojnih ranjencev K rol Delcroix je obiskal v Capriju sku-r 00 neinlfcitl vojnih ranjencev. Jri so tamkaj na zdravljenju.
Na poliu slave      padel na ruski fron-višji ber>rdier?k: narednik Luigi Tizzi.
Star je bil 31  let; zraste] je v Gilu. Ro-
oora ie M Milana.
— Smrtna vožnja brata !n sestre. ljetna ifarija En ljetni brat Umberto Mar-EnesiB sta ^e peljala s kolesom proti dojmi v Monti Borlcu pri Vicenzi. Ob ostrem ovinka sta zavozila v motorni vlak, ki je rrihajal iz Verone. Umberto je bil pri pr H mrtev, njegopa nesrečna sestra pa je izdihnila v bolnišnici.
— Za 80.000 lir noeavie 1e bilo ukradena iz sklad šča trgovca  Silvija Cassana
▼ Milanu.   Tatinska  druščina  bo kmalu
tr-"! edena.
_— Ziv zgorel. 71 letni Firmino UlMltl iz OujiKgue ;e Sel v bližnji gozd nabirat •;e Ov".vidno ea ie proti večeru za-zebloi pa -e zakuril Pri tem pa se mu je TT.ela ob'eka in je živ zgorel. čez nekaj ~i so ga našli v gozdu vsega zoglene-
-" IT 3.
— 1*37? porotnih  in  porodnih naerad.
V dv>mecec;u ianuar-februar 1942 le bi-prtananih 3023 poročnih tn £347 po-
„   _ ----s*<Upno  12 372 nagrad v
zneskih 6 538 38« in 9.676.255 lir.
— Prrkinien   poro/obred.   V kate-v Comacr    • pri Ferrari bi se imela
p k "\. Nevesta, ženin, njihovi so-
n V   b  b---so že čakal: na poročni
pbred, Duhovnik, ki te bil h:?ni prijatelj Bi Id |e f " nala*č za to oril;ko iz M:--i- „r-rč^■ obred, pa se ^e ne-isatfuuM Brntdil zaradi slabosti pred ol-tuleui N rzoH ^ mu pomagali, da se le "■'-"gnil- Sret 'e bo*e! n^dplievati z obre— " ~. ko drueič on^hil na tla. Mo* *afi c^ r- : — m duhovnika, ki je novo-Poročenca poročil.
Iz L?,f?>Mj»iie
—Tj Odda 11   iadi^l>:h   «*prei«-mnikov se
BrloBi s s\-oirmi pripravami v ponedeljek 13. t. m. Ta dan bodo stranke, ki bodo od-čale aparate v shrambo začele dobivati SteviH ne ob 10. uri pri vratar-
-> nofrlavarstva. torel na desni ni v ni hi*e za vodniakom. Kdor
prej pri 00 5*«vilko. bo dobil seveda nižjo £----,-> in tako tudi pri oddaji ar-ara-ta prišel prej na vr-*^ Tiskovno, ki jo vsaka stranka dobi obenem s to številko,
je treba vestno in č.tljivo izpolniti ter prinesti hkrati z aparatom, kadar ga bo treba oddat?, ko bodo sporočene številke, ki jih sedaj dobe pri vratarju. Kraj in čas oddaje aparatov bo objavljen v ponedeljek Izpolnite takoj pri \*ratarju '.obijeno tiskovino, pripravite zabojček za aparat in pazite, kdaj pride vaša pri vratarju dobljena številka na vrsto. Kadar bo ta številka klicana, morate biti na določenem kraju z aparatom, da ne bo čakania in zavlačevanja Ne pozabite torej, da mestni vratar začne razdeljevati številke za vrstni red oddaje aparatov in zanjo potrebr.e tiskovine že v ponedeljek ob 10. dopoldne, •tevilke lobite ves dan in tudi naslednje dni.
—Ij Živilski trg. Zdaj gospodinje fe nekaj dni lahko izbirajo 1 ll HjliO. ki je je od dne do dne več. Velik je uvoz menjave :z južnih pokrajin, mnego je pa tudi že domačega pride ka Posebno mnogo je motovilca. dovolj je pa tudi radiča in regrata. G^spoijnje cc tudi lahko zalagajo z lepo špiračo. Danes je bil trg v splošnem bolje založen kater prejšnje dni Naprodaj je bilo tudi nekaj #ve perutnine. — Prodaja mesa v novih ti-žnicah je zdaj že redna. Danes je bilo naprodaj po 18 dkg mesa na družinskega člana. — Tudi sadn-trg je bil bolje založen. Primanjkovalo tudi m lepih oranž.
K iN O MOSTE
V ebvni vlogi Dick Fo-«i
DECEMBRSKA NOĆ in
KRIV SFM ...
?> Mft Fi'a: nrrezitmtr vyf-'ne
—lj Smrekar, (in pari, Santel, Snjevic In Smerdu so v On^rsnelovi galeriji na Gosposvetski cesti postavili 50 svo-in novejših del na ogled. Smrekar je razstavil 15, Gaspari 13. Santel 14. Sajevic in Stier-du pa po štiri umetnine. Sedanja umetnostna razstava je na viSini. tako da zadovolji tudi razvajeno cko. Razstav bene umetnine bi primemo krasile tudi sodobne stanovanjske in trgovske prostore. Razstava bo odprta le kratek čas. Ogled dopoldne in popoldne.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 3. do 9 t- m. Perme Frančiška, rojena Trontelj. 90 let. zasebnica, Peruzzijeva c 106, Sitar Neža. roj. Ažbe. 82 let, vdova po policijskem okol. nadzorniku Apihova 16. Pogačnik Karolina. rojena Kveder, 27 let, žena trgovskega sotrudnika, Kolezijska 38. Lon-ger Marija, rojena Bizjak. 48 let, trafi-kantinja. Cerkvena ulica, Koncilija Terezija, m. Doroteja, 65 let. redovnica. Blel-vveisova c 52. Prosm Marija, vdova Šinkovec, rojena Nograšek. 62 let. zasebnica. Japljeva 2. Zalaznik Josip, 47 let, delavec. Vidovdnnska c. 9. Malovrh Marija, s Krr-srencija. 49 let. Šmartno ob Savi 16. Šibenik Lovro. 70 let. trgovec, Smartinska 24. Vidmar Angela, rojena Kosmat in. Večna pot 3. 41 let, uradnica TPD. — V ljubljanski bolnici so umrli: Pire Alojzij, 45 let, rudar, Zavetišče sv. Jožefa, Vliner Valentina, rojena Ankele, 51 let, žena inšpektorja drž. žel.. Devica Marija v Polju 124, Požrl Sonja, 11 mesecev, hči tovarniškega delavca. Tržaška c. 71. Gabrenja Frančiška. 67 let. užitkarica. Unec št. 18. Gart-nar Ferdinand. 10 mesecev, sin delavca. Ciglerjova S, Čuden Viktor. 49 let, stru-garski pomočnik, Podsmreka 45 — Dobrova. Habjan Rafael. 28 let, delavec v tobačni tovarni. Tržaška c. 99. Mikuš Sonja, 7 mesecev, hčerka delavca. Rudnik 5. Wi-derwohl Eva. 27 let, privatna uradnica, Obirska ulica 4.
—Ij V ponedeljek, dne 13. t. m. ob H7. uri zvečer bo v veliki Filharmonični dvorani koncert komornega Dua. ki ga tvorita pianist Dallapiccoia in violinist Mate-rassi. Ta komorni koncert, ki nam b> nudil veliki umetniški užitek bo imel naslednji spored: 1) Tartin Adante e presto assai (prosta harmonizacija Dallapiccolijeva); 2) Ravel-Sonata: po tej točki bo kratek odmor; 3) Stravinski: Duo concertante; 4) Brahms: Sonata v d-molu -opus 108. Oba koncertanta sta odlična umetnika, ki stalno koncertirata v komornem Duu. Pred-prodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Sobota ob 18.30, nedelja ob 14«3<>, 16*30, 18*30
VESELITEATEP
—I j Dane* in jutri je Se na sporedn velikonočni   program   v   »Veselem teatru«.
Program je izredno zabaven; posebej še opozarjamo na veselo enodejanko »B irna preteklost goapoda Cvilidretet. v kateri nastopa skoraj ves ansambel »Veseleči teatra«. Predstave v soboto ob 18.30. v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30. — Predpro-daja vstopnic danes od 10. do 1 i 13. in od 16. dalje, jutri od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
— li Muškatelee sladek najboljše Kvalitete toči gostilna Lovftin.
—lj Nega nog. Mnogo ste potrpeli, poskusite že enkrat kopališče ^SIon<. Deka-nič.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15, ob nedeljah ln praznikih ob
10 30. 14.30. 16.30 in 18.30
uvu   M .A I K M    * KLIPOM
(t'oboka  l.*ubesfwka dram* po «iov :*»m  rt m.iti« A    iorei ij»
Zakonski možje
Voietleo Naoan  — Marici i j Lotii  -  Rob« no V lla — irma Gramatka FIlm odlikovan oa mednarodni razstavi!
S Spodnje štajerske
— Spodnje^tajer»»ka v zastavah. Po vsej Spodnji Štajerski bodo jutri velike proslave prve obletnice vkorakanja nemških čet. Višek proslave bo jutri v Mariboru, kjer bo prirejena na Trgu Adolfa Hitlerja velika man festacija. Na nii bo govoril Gau-leiter in državni namestnik dr. Siegfried Ueberreiter. Proslave se prično že danes D revi bo v zborovalnicl štajerskega Hei-matbunda v Mariboru slavnostni koncert pod vodstvom prof. Hermanna Fritscha. Jutri zjutraj bodo po vseh večjih krajih Spodnje Štajerske bu!n*ce. Ob 9. položi Gauleiter vence na pet grobov ob vkora-kanju nemških čet padlih vojakov na po-breškem pokopališču v Mariboru. Glavna svečanost se prične jutri ob 11. na Trgu Adolfa Hitlerja. Jutri zvečer prirede vse krajevne skupine štajerskega Hetmatbun-da svečana zborovanja. Danes in jutri vihrajo po vsej Spodnji štajerski zastave.
— Predavanja dr. Osta. V mariborskem kinu je pričel v torek študijski direktor dr. Gotthart Ost serijo svojih predavanj na Spodnjem štajerskem. Dr. Ost predava
v u   IMON    '    TELEFON 22-21
• ^.a*ka   «;r/>n»ža   m*d   b vV>   Ar*trr>-0~r»kr> in ca-cko R*..n!
V špi]3nski družbi
V glavnih > legah   Pat Javor in Klan Tolnay
Sv iN O   SLOGA   *   TELEFON 27-;>w
Zan mi ve   puf.o'.orVine   rtonieg*   tata-plenica in o«t«jaka žTtftih st
Rafiles
David   Ni\en.   Olivia   d> Ha\illind f ilm   raocn« m do kraja raz Ribam-  naprtr vvh'nc
o se lan jem svetovno političnem položaju V Mariboru je bil obisk njegovega predavanja zelo velik. Poslušalci so se iz predavanja p repni" ali, da je sedanja vojna samo nadaljevanje prve svetovne vojne 1914-18. Nemški narod je že 30 let v vojni za svobodo in življenjski prostor. V prepričevalnih bes:e lah je opisal dr. Ost borbo držav osi ter podrobno pojasnil naloga vsakega pordinca v borbi sami in pri zgraditvi nove Evrope, ki naj za več pokolenj
zagotovi Evropi mir.
— Nova zbirka za. zimsko pomoč. Danes
in jutri bodo na Spo'.njem štajerskem zopet zbirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. To pot bo služilo za znake 20 nemških zdravilnih zelišč. To bo že sedma javna zbirka za zimsko pomoč.
— Razen za umor. Posebno sodišče v Grazni je obravnavalo v sredo grozen umor. Obtožena sta bila 36-letna Ana. Fischer iz L^hna in 31-letni vrtnar Bemhard Raborni k iz nekega kraja v mariborskem okrožju zaradi umora. Fischerjeva je služila pri Rabemiku za deklo in z gospodarjem je imela ljubavno razmerje. Rabernikova Žena je to večkrat očitala možu, ki je zelo srrdo ravnal z njo. Zato se je obrnila na političnega komisarja v Slovenjgradcu, ki je dejal, da mora dekla iz hiše, sicer bo posredovalo orožništvo. Eabernik je dekle lani v maju res odslovil. Dobila je pa službo v polure oddaljenem kraju in tako sta se še vedno sestajala. Rabemik je večkrat Izrazil misel, da bi se žene iznebila. Slednjič sta res zasnovala peklenski načrt in dekle je ponoči s polenom ubila spečo Ra-b^mikovo ženo. potem jo pa zabodla z nožem. Oba sta bila obsojena na smrt.
— Na eefitl »i je zlomil nogo. V neki mariborski tekstilni tovarni zaposleni delavec Franc Mihelič iz Studencev, star 41 let, se je vračal domov pa mu je na cesti spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 12. APRILA 1342-XX
8: Poročila v sloverii^rii. 8.15: Poročila v italjanščinL 8.30: Verska navodila. 8.45: Koncert organ ista Goffreda Giarda. 11. Prenos pete maše iz bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12: Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterrem). 12.1o: Razlaga evangelija v siov-enščini (O. Sekovanič). 12.35: Pianistični duo Bizjak-Hrašovec 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Poj te z nami — Orkester vodi dirigent Angeli. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester in komorni zbor vodi dirigent Sijanec — Slovenska glasba. 14.45^ poročila v slovenščini. 17.15-' ing. Zaplotnik Ivan: o naših krompir je v. h sortah — predavanje v slovenščini. 17.35: Vaška muzika. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20: N po ved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Radijski orkester — dirigent Sjanec, sodelujeta tenorist Ivan Franci in basist Friderik Lupsa — operna glasba. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Simfonični koncert vodi dirigent La Rosa Parodi. 22.30: Adamičev orkester nam igra. 22.45-* Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK,  13.  APRILA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert violinista Kajetana Burgerja (pri klavirju Marjan Lipovšek). 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20: Filmska glasba — vodi dirigent Angelini 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester vodi dirigent Sijanec. — Lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski komorni trio (M. Lipovšek — klavir. A. Dermelj — violina, C. Šecibauer — čelo). 19: »Govorimo talijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v ital janščini. 20: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi v vojnem času. 20.45: Izbor napevov iz operete: Lehar — Kačji pastir. — Orkester vodi dirigent Gallino. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Cveti čne r^esmi. 22.10: Koncert italijanskega kvarteta. 22.45: Poročila v italijanščini.
Skrbniška pooblastila
nemških izselnikov
Da se pospeši prenosni postopek glede imovine izselnikov. kar se tiče pooblastiia za sklepanje pogodb, zlasti za tiste osebe, ki so se že izselile v Nemčijo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o zemljiških knjigah tn na člena 5. in 10. italijansko-nemškega sporazuma o preselitvi nemških državi j« aov in domačih Nemcev ir Ljubljanske pokrajine Izdal naredbo o določilih za skrbniška pooblastila nemških izselnikov.
Izvzemši primere, ko je lzselnik izdal aH izda drugi osebi posebno pooblastile, ki ie po zakonu veljavno za odsvojevanje imovine, gre pravica pogajanja v njegovem imenu in na njegov račun o prenosu nepremičnin in njih priteklin. kakor tudi premičnin. vstevSi živino ln orodje, pa tudi stvarnih prajvic la drugih zemljiako-
Kim, 11. aprila, s. V Beneški palači je
Ouce sprejel italijanskega akademika Pa-• .nija, predsednik nacionalnega zavoda za -udije o preporodu. Poročal mu je o usta-o\itvi evropske zveze pisateljev na zbo-1 ovanju v Weimaru, o delovanju zavoda zadnjih  letih,  o njegovi  namestitvi v .alači  Strozzi in  o njegovih najnovejših obudah. Posebej mu je poročal o najno-ejših publikacijah, o tečajih, predavanjih n zborovanjih v Rimu. Milanu in Benetkah, o delu zunanjih odsekov zavoda. Posebni odseki se ustanavljajo na Dunaju.
Budimpešti. Madridu. Lizboni, Bukarešti, \tenah, Helsinkih, Sofiji. Lausani in dru-od. Predlagal mu je ustanovitev posebne iStanove in z imenom >Michelangeloc, ki >o podpirala in pospeševala studij Michel-ngela  in  njegovih  del.   Ker predstavlja talijanski preporod enega izmed vrhuncev talijanske civilizacije, je Duce odredil, da se zavod proglasi za nacionalni zavod in ta se mu zagotovijo vsa potrebna sredstva za njegovo delo v Italiji in zunaj nje Duce se je zelo zanimal za vsa vprašanja, ki jih je načel akademik Papini v svojem poročilu in je odobril dovršeno delo in vse pobude.
knjižnih pravic nemškemu Jelegatu za izselitev, kot posebnemu skrbniku, ki trna oravico prenesti to pooblastilo
Izselnik, ki je že imenoval al: hoče imenovati drug«ga pooblaščenca mimo nen.-skega delegata za izselitev, mora v 15 Ineh od uveljavljenja te naredbe položiti pri Visokem komisariata tozadevno pooblastilo, k: mora biti predpisno overjeno Enaka obveznost velja za pooblaščenca, ki aa je izselnik že imenoval. Ce se v navedenem roku pooblastilo ne položi, je dis-pozjjska pravica nemškega delegata za izselitev glede imetja '.n pravic izselnikov kakršne koli narave izključna in nepreklicna.
Zemljiškoknjižni uradi ne smejo dovoliti zemlj škoknjižnih vpisov na nepremičnine ali pravice, pripadajoče izselnikom, če spisa ni podpisal nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. Ce je podpisal spis upravičenec ali posebni pooblaščenec, so zadevni spisi nedopustni, če spisa ne podpiše nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. Vse zemljiškoknjižne sklepe o vpisih v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na imovino izselnikov, morajo zemljiškoknjižni uradi pribočiti razen osebam, naštetim v zemljiškoknjižnem zakonu, tudi nemškemu delegatu za izselitev.
Ta naredba je objavljena v >Službenem listuc 4. aprila in je s tem dnem stopila v veljavo.
Športni pregled
Nogomet v Vzhodni marki
V zadnjem trenutku je bila za nedeljo določena tekma med mariborskim Rapidom in graškimi železničarji preložena iz Maribora v Gradec. Tekma, ki šteje za tekmovanje v Tschammerjevem pokalu, se je končala z dvoštevilčnim porazom Mariborčanov 10:0 (7:0).
V okrožnem prvenstvenem tekmovanju je bilo med prazniki odigranih več tekem na Dunaju. Na veliko noč je bila v stadionu v Pratru dvojna prireditev. Tekma med Rapidom in FC \Vien je ostala z 2:2 (1-1) neodločena in rezultat odgovarja močem. Tudi naalelnja dvojica Vienna in Austria si je razdelila točki z 1:1. Isti dan je FAC premagal \Vacker 4:2 (2:2). Presenetljiva pa je bila drugi dan zmaga FACa nad FC Wien 3:1, dočim je Vienna porazila Post SG 6:0. Peta določena tekma med Sturmom iz Gradca in Wiener S por tki u bom pa je bila preložena.
Semifinale za italijanski pokal
V pripravah za mednarodno nogometno tekmo Italija-fipanija, ki bo prihodnjo nedeljo, bo tudi jutrišnja nedelja minila v Italiji brez prvenstvenih tekem. Zveza pa je prosti termin določila za odigrranje ^beh semifinalnih nogometnih tekem za Italijanski pokal.
Na sporedu sta tekmi med Milanom tn Venezijo v Milanu ln Juventusom in Mo-deno v Torinu. Med tem ko se zdi, da je Juventus več ali manj siguren finali3t. pa tega ni mogoče reči za nobeno izmed obeh moštev, ki bosta nastopili v Milanu. Kolikor je Venezija močnejša, toliko je Milano na boljšem, ker igra ua 'svojem igrišču ln pred svojimi gledalci. Milano s*, je kvalificiral za semifinale po zmagi nad Fiorentino 4:1. nad Laziom 4:2, in nad Reggiano 6:0. Venezia pa je preme-ila to pot potem ko je premagala Torino 2:1. LI-vorno 4:2. in Bolcgno 2:0 Oba sta T.orej odpravila močne nasprotnike in oba zaslužita zmago. Odločila pa bo žoga.
Čimpanza se izprehajata po strehah
V Monacu se je utaboril znani cirkus Krone. V zverinjaku sta bila tudi stasita šimpanza. ki sta izkoristila trenutek opuščenega nadzorstva za pobeg in svoje vrstno promenado. Vapcla sta se do bližnje strehe in se nato ob pozornem opazovanju prebivalstva dostojanstveno sprehajala po strehah bližnjih hiš. Ko sta pretkana šimpanza opazila, da ju zasledujejo cirkuški pazniki, sta se podvizala in nista kazala nobenega navdušenja za to. da bi se vrnila v svojo kletko Končno pa se je zasledovalcem vendarle posrečilo, da so oba pobegla šimpanza obkolili ter zajeli. Brezplačnega cirkusa je bilo za prebivalstvo Monaca konec, oba šimpanza pa nedvomno premišljujeta v svoji kletki o sladkih trenutkih svobodnega promenii anja po m<*-stnih strehah.
Poročna darila
V starih časih, ko so se ljudje še ra<i' postavljali z bogatimi darili, so so srečali trije prijatelji na svatbi. Jaz sem podaril mladima poročencema k a vin servis za dvanajst oseb — se je pobahal prvi. Jaz sem
jima pa prinesel Čajni servis za 24 oseb — je brž pripomnil drugi. — Tretji se je pa nasmehnil rekoč: To še nič ni. Jaz sem jima kupil za poročno darilo sladkornim za 250 oseb.
PKVA DOLENJSKA POSOJILNICA v Metliki, zadruga z neomejenim jamstvom
VABILO
na 67. redno letno glavno skupščino,
ki bo v ponedeljek, dne 20. aprila 1942 ob 8. uri v zadružni pisarnici
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročilo:
a) upravnega odbora,
b) nadzornega odbora.
3. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njem.
4. Sklepanje o letnem zaključnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in o podelitvi razrešnice članom upravnega ln nadzornega odbora,
5. Volitev:
a) dveh članov v upravni odbor ln
b) enega člana v nadzorni odbor.
6. Določitev:
a) najvišje vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti.
b) najvišje vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti,
c) najvišje vsote kredita, ki ga sme zadruga podeliti poedinemu zadružniku.
7. Sklepanje o predlogih in pritožbah.
8. Službeno razmerje (službena pragmatika) nameščencev.
9. Zaključek skupščine.
Ako bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom. Ta skupščina bo v smislu § 38. zadružnih pravil veljavno sklepala brez ozira na število na-vzočnih zadružnikov.
Zaključni računi za 66. upravno leto so v poslovalnici zadruge razgrnjeni med uradnimi urami na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, ki še ni poteklo njih jamstvo.
Metlika, dne 3. aprila 1941.
UPRAVNI ODBOR
VISITATE
DALL' 11 AL 27 APRILE LA
FIERA DI MILANO
IL PItJ GRANDE MERCATO DTTALIA 5500 ESPOSITORI
15 NAZION1 PARTECIPANT1
LNFORMAZION1:
DIREZIONE FIERA DI MILANO — ENTE PROVINCI A LE PER
OBIŠČITE
OD 11. DO 27- APRILA
MILANSKI SEJEM
NAJVEČJI TRG ITALIJE 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 SODELUJOČIH NARODOV
INFORMACIJE:
MILANO — VIA DOMODOSSOLA IL TURISMO — MILANO
MESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
PUPILARNO
VARNA!
IZ PLAČUJE
»A VTSTA VLSGE* VSAK ČAS, * NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RAČUNI. ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
9tnaa 4
»SLOVENSKI N a R O Dc.sobota, IL aprila 1942-XX.
S cev.
Avstralija v kritičnem položaju
Japonska vojska stoji pred njenimi vrati, njeni zavezniki so pa tako daleč, da ji ne morejo pomagati
i
Taka je avstralska obala
Imenovanje am erišk <^ra generala Mac Arthura za vrhovnega poveljnika v Avstraliji je dalo tam pobudo za novo propagando. V raznih izjavah vodilnih mot, ▼ dnevnem tisku in po radiu ae zatrjuje, da bo vodila Avstralija ofenzivno vojno proti Japonski. To pa izključuje 2e sam »emijepisni položaj Avstralije. Japonci so zasedli edini celinski most, ki vodi do Avstralije, namreč otoke Malajskega otočja. Razdalja teh novih japonskih postojanje <xi severne avstralske obale znaša, komaj 1000 km. Nasprotno je pa oddaljena Avstralija od svojih zaveznikov več tisoč kilometrov. 12.000 km je do San Fran-ciaka, 14.000 km do Panamskega prekopa m celo do najbližjega, velikega pristanišča, v AiurloAki Indij., do Colom ha na Ceylonu je okrog 10.000 km.
Te ogromne razdalje bi morali torej premagati Angleži in Američani, če bi hoteli Avstraliji kolikor toliko pomagati v njeni ▼ojnd proti Japonski. Toda Japonci so v zapadnem delu TJiega oceana absolutni gospo iarji na morju in v zraku. V nevarnosti so torej vsi transporti, ki prihajajo od vzhoda ali zapada v Avstralijo. Japonske podmornice so potopile v Indijskem oceanu že do prve polovice marca nad 80 tisoč ameriških preskrbovalnih laiij.
Avstralija ima zelo Jolgo obalo in zato je praktično nemogoče zavarovati jo proti sovražnikovemu izkrcanju. Poleg tega so pa prav severna oporišča ločena po vsej dolžini neobljudene avstralske stepe od gosto naseljenih pokrajin na jugu in jugovzhodu. Koliko važnost pripisuje Japonska morebitnemu izkrcanju svoje vojske na avstralskih tleh. dokazuje že samo dejstvo, da ima dežela vzhajajočega sonca več dobro izve;:banih vojakov, kakor Avstralija prebivalcev.
Kmalu po padcu Jave v začetku marca je izjavil tokijski vojaški poročevalec, da je Avstrnliia zdaj neposredno dostopna ja-
Avstralijo samo še vprašanje časa, da pride do njega že čez nekaj tednov. Ta čas so se Japonci izkrcali že na Novi Gvineji, spadajoči k Avstraliji in njeno glavno pristanišče Port Moresbv je že neposredno ogroženo. Japonski bombniki so že opetovano srdito bombardirali glavno vojno pristanišče severne Avstralije Port Darwin. Japonski ministrski predsednik general Tojo je naslovil 12. marca na Avstralijo še en poziv in svarilo obenem, naj
si premisli in opusti vsako misel na vojno proti Japonski, če hoče sebi dobro. Po njegovem mnenju je prazno vsako upanje na kakršen koli uspeh Avstralije v vojni proti Japonski.
Prebivalci zapadne Avstralije so večinoma visokih postav
ponskemu orožju in da Japonska ne bo prav nič oklevala, če si ne bo Avstralija Se v zadnjem trenutku premislila. Istočasno je izjavil general Bennett, vrhovni poveljnik avstralsko, čet. ki je pobegnil iz  Singapura,   da  je  japonski   napad na
B. Perowne:
Tip Avstralca
Avstralija je pa odgovorila na svarilo s tem, da se je še bolj oklenila Amerike in sprejela ameriškega generala Mac Arthura za svojega vrhovnega poveljnika. Po v=em tem je seveda jasno, da je že padla odločitev glede vprašanja, da-li po-e Avstralija prihodnje vojno področje ali pa otok miru v totalni vojni, obsegajoči že ves vet. Avstralija se je odločila pod ameriškim vodstvom za vojno in kmalu se bo pokazalo, kakšne posledice bo imela za njo ta usodna odločiiev.
Ce upoštevamo že preizkušeno udarno moč japonske vojske, nam postane jasno, da je položaj Avstralije nevzdržen. Strateško je položaj tak. da stoji Japonska pred vrati, dočim so oddaljeni zavezniki od Avstralije 10 do 12 tisoč km in nimajo nobene možnosti dovoza. Oni namreč niso gospodarji dovoznih poti. po^g te^a so pa preveč zaposleni drugod. Vojaške sile Avstralije so mnogo prešibke, da bi mo^e uspešno braniti izredno dolgo obalo. Glavni del avstralskega voinega brodovi a je že u-; cen ali izločen iz boja. Najboljše avstralske čete so bile uniJ^n? ali ujete v Grčiji, na Kreti, v Severni Afriki. Mnlakki. Singapuru in na Javi. Tudi pretežna večina izvežbanih in preizkušenih avstralskih letalcev je že izgubila življenje nad RofcavskHn nre-livom. Nemčijo in gori naštetimi bojišči. Tisto malo suhozemne vojske, kar je Avstralija še ima, pa pač ne bi moglo braniti v?e dolce avstralske obale, da bi se iapor.ska vojska ne izkrcala, kadar pride čas za to. Avstralija ima tudi premalo železnic in cest, da bi mogla naglo prevažat* svojo vojsko iz kraja v kraj. kakor bi zahteval trenutni položaj na bojišč:h. Avstralija ima samo 7.000.000 prebivnlcev in čisto eilOStrvnal o razvi'n g^nodnr^vn 7 ne^-*-no težko industrijo. To že samo po ^obi dovolj jasno kaže. da bi ne mr^la d.^lgo kljubovati Japonski z njeno močno arma-
do, zlasti pa vojnim brodovjem in letal-
stvom.
Ker pa ni nobenega znaka, da bi hotela Avstralija vse to upoštevati in sporazumeti se z Japonsko, je pač spopad med njima neizogiben. Avstralija je sama kriva, da je zašla v tako kritičen položaj. Hermetično se je namreč že dolga leta zapirala pred priseljevanjem iz Evrope in celo razmnoževanje domačega prebiva i >tva je umetno omejevala, čeprav bi lahko živelo v tem delu sveta najmanj dvajsetkrat toliko ljudi, kakor jih živi zdaj. V Avstraliji pride namreč na en kvadratni kilometer komaj en prebivalec. Ta izredno redko naseljeni prostor na robu jugovzhodne Azije, ki je pa silno preobljudena — na Kitajskem. Japonskem, v Indiji in na Javi. povsod pride več sto prebivalcev na en kvadratni kilometer — je bil že dolgo pravo izzivanje vsega ostalega sveta, kjer ljudje zaradi pretesno odmerjenega prostora nimajo nobene možnosti kakršnega koli razmaha. In kakor v prvi svetovni vojni, je navezala rudi v drugi Avstralija svojo usodo na Anglijo in Amerika
Japonska je prišla že davno do spoznanja, da bi se najlažje izognila svoji vedno večji preobljudenosti. če bi se lahko del njenega prebivalstva izselil v Avstralijo. Isto velja za Kitajce, Indijce in Malajce, ki doma tudi nimajo dovolj zemlje, da bi jih mogla rediti. Avstralija se je pač zanašala na premoč angleške mornarice, toda izkazalo se je. da so bili ti računi napačni. Japonske zmage so že jasno pokazale, kdo je močnejši na morju. S tem je prišla  Avstralija   v zelo nevaren položaj tem bolj. ker se mora njena vojska boriti tudi na drugih bnrščih. Japonska ie sicer zelo daleč od nie. toda vse dosedanje japonske vojaške akcije pričaio. da se Japonci ne boje nobenih daliav. ker imajo dovolj močno vojno in trgovsko brodovje. Res se zdi na prvi pogled skoraj neverjetno, da bi Japonska zasedla Avstralijo, toda prav tako ali pa še bolj never^no se je zdelo, da bi zasedla v tako kratkem časn vso N:?o7em«ko Indijo in vso ancle-ško kolonijalno posest na Dalnjem vzhodu. Ce se je Japonska odločila za vojno proti  anglosaškemu sveto,  ie  gotovo računala tudi z možno^t;o ^--isedbe Avstralije, ker b: brez tega n;cna zmaga ne bila popolna   Dogodki v bližnji bodočnosti bodo poknzali. da se Japonska  ne da odvrniti  od  svojih  *nčno začrtanih  poti. ki mora hoditi po njih. če si hoče zagotoviti nemoten razvoj in r-zmnh
kaju treba do to pokrajino gospodarsko in kulturno dvigniti iz njene zaostalosti. Makedonija ima mnogo naravnih bogastev in bo igrala v gospodarskem življenju Bolgarije važno vlogo.
Zamrznjena glasbila
Iz Kopenhagna poročajo o čudnem koncertu, ki ga je hotel prirediti gardni orkester oni dan v Hillrodu na prostem. Godbeniki so prispeli preko Frederikssunda. Prebivalstvo Hillroda se je zelo veselilo koncerta. Godbeniki so se postavili v krogu okrog dirigenta, ki je te dvignil taktirko, toda glasbila se niso oglasila. Izkazalo se je. da so bili ventili zamrznili. Koncert so morali odpovedati.
Križanka
Navodila za dopisovanje z vojnimi ujetniki
Italijanski    Rdeči   križ. Poizvedovalni
urad za vojne ujetnike, Roma, Via Puglie 6. objavlja navodila za dopisovanje je vojnimi ujetniki, sestavljena dogovorno s prometnim ministrstvom in drugimi prizadetimi oblastmi. Ta določila veljajo samo za vojne ujetnike — pripadnike kralj, ltal. vojske.
L Korespondenca za vojne ujetnike (pisma in dopisnice) se lahko pošilja neposredno po pošti, poštnine prosto, in se odda v poštni nabiralnik. Ne smejo ee pošiljati razglednice ali zalepke.
2. Pisma se morajo pisati na tankem, nekvadriranem papirju, v ovitku iz tankega papirja brez podlage; zadaj naj bo ime, priimek ln naslov pošiljatelja. Ne smejo se prilagati fotografije pokrajin ali krajev vojaške važnosti, izrezki iz časopisov, cigarete, pisemski papir in ovitki in bianco, znamke, papirnat denar, notni papir tn bianco ali popisan, zapiski s številkami ali stenograf irani. Dopuščene so osebne fotografije brez pokrajinskega ozadja in nenalepljen** Vsa korespondenca, ki se ne bi ujemala z gornjimi določili, ali bi vsebovala podatke vojaškega značaja ali bi mogla kakor koli koristiti sovražniku,  se ne bo odpremila dalje.
S. Pisma za vojne ujetnike morajo imeti na ovitku zgoraj napis: »Posta prigionirri di guerra« in poo tem besedilom čitljivo napisano: čin. priimek, ime Število vojnega ujetnika, številko ali im" taborišča in države, kjer je ujetnik interniran. Na dopisnicah je pisati vse te podatke v prostoru, ki je namenjen za naslov
4. Za one ujetnike, katerih natančni naslov ni znan. je treba naslavljati korespondenco takole:
Za ujetnike v Vzhodni Afriki in Keniji P. O W   CAMP EaM Afrioa f ommand —
Za ujetnike v Egiptu in Palestini: P. O. VV.    Chief   Po»taI   centre   M.   E. — Eg>pt —
Za ujetnike v Indiji: P. O. W   General  Post Office — Bombav — Britisn India —
Za ujetnike v Južni Afriki: P. O. W. CAMP — onion OF South Afrim
Za  ujetnike  v Avstraliji: P. O. \V  Chiof Postal centre — Sydney (Australia). 5. Pošiljke se lahko odpremljajo po zrač-„ ni pošti Cbiasso — Jeruzalem za ujotnike v Južni  Afriki, v Vzhodni Afriki, vštevši
Kenijo in Tamzanjiko. in v Britansko Indijo, morajo pa biti frankirane v Italiji.
Ta korespondenca se odpremija po zračni poti do Sofije, od tam z običajno pošte v Jeruzalem in odtod zopet po zračni poti
Kdor se hoče poslužiti zračne pošte, mora uporabljati za pismo ln ovitek (brez podloge) najlažji papir; pismo ne sme več tehtati kot 5 g.
Naslov ujetnika mora biti napisan pr gornjih določbah.
Razen tega mora biti napisano na ovdtku zgoraj: »Posta aerea Per prierionieri di guerra — via Chiasso — Gerusaleme« —.
Ta pisma morajo biti frankirana z italijanskimi znamkami za zračno pošto (al: tudi z navadnimi) v spodaj navedenem znesku, ki ga je treba plačati za pot po zračni pošti, medtem ko je navadna od-prrma  poštnine prosta.
Južna Afrika, Vzhodna Afrika s Kenijo in Tanganjiko in Britanska Indija L 2.50.
S tem novim načinom se ukinja služba, ki sta jo tuk. urad za vojne ujetnike in mednarodni odbor RK v ženevi (zniedna-rodnimi kuponi po L. 2.50) opravljala doslej; pisma se lahko vržejo v vsak poštru nabiralnik.
Zračni poštni promet z Avstralijo m Novo Zelandijo je za sedaj ukinjen.
6. Za Veliko Britanijo in Kanado se uporablja zračna poštna zveza službeno brez poštnine, treba pa je napisat' na ovitku zgoraj: »Posta aerea per prigionieri di guerra — via Roma — Lisbona« in pisma ne smejo biti težja od 5 g.
Priporoča se. naj se tedensko ne piš? več ko eno pismo ali dopisnica.
Japonci imajo žepne peci
V zmiskih mesecih menda nikjer na svetu žepne pečice niso tako priljubljene kakor na Japonskem. 2epna pečica je komaj t.iko velika kakor cigiretna doza. Posebne žepne pečice imajo Japonci še za šoi-ske otroke, da jih ne zebe ko hodijo v šolo in domov, žepna pečica je napolnjena z Ža-rečo snovjo, ki zgoreva, ne da bi se razvijal plin ali dim. V ta namen se uporabljajo večinoma zloglen?!a ali v prah izpre-menjena lanena stebelca, ki jih namočijo v rastlinskem olju, da se sprimejo.
Opij v velbloioveoa 2e*J*£<2U
Egipiske carinske oblast: v Kantari so doznaie po zaupnih osebah, do so šle že znatne količine opija čez egiptsko mejo v želodcih velblodov. Takoj so posvetile svojo pozornost karavanam velblodov in že čez nekaj dni se jim je pr. pre skavi karavane nasmehnila sreča.
Ob meji se je ustavila karavana 59 velblodov. Sedem velblodov se je zazdelo sumljivih obmejnim carinskim organom že r?. prvi rv gled. Dali so j h zaklati. V nji-b že'.cdcih so odkrili pravcato zalogo
opija. V 85 cevkah je bilo opija za 20 kg.
Cez nekaj dni se je pojavila ob meji nova karavana 60 velblodov. Pet žvali je takoj vzbudilo sum carinikov. Zaklali so jih. v želodcih petih velblodov so našli 28 ky opija.
Bc!gž?tski nsrodni praznik
Dan priključitve Makedonije, Tracije in moravske banovine bivše Jugoslavije Bolgariji bo proslavil boigarski narod vsako leto kot svoj praznik. Ta dan je bil proglašen za dan zedinjenja Bolgarije in praznoval se bo vsako leto 12. aprila. Največjo važnost polaga Bolgarija pri tem na Makedonijo, ki je štela 1912. okrog 2.600.000 prebivalcev od teh 1.200 000 Bolgarov. 500.000 Turkov. 230.000 Grkov. 130 tisoč Albancev, 80.000 Vlahov in 20.000 pripadnikov drugih narodnosti. Bolgari so Imeli   absolutno večino.
Po lanslu vojni na Balkanu je dobila Bolgarija 64.000 km- makedonske zemlje, z 2.250.000 prebivalci. S tem so bile pa postavljene  pred Bolgarijo važne naloge.
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. versko opravi! S ki vrt. število. 9. pokrajina nn Hrvatskem 10. značilnost turškega mesta. 12 osebni zaimek. 13. žensko krstno ime. 15. moško krstno ime, ki se redko uporablja, 17 prvi človek. 19. vrsta kazni, tudi prostor, kjer se Izvršujejo kazni na prostosti. 20 vzklik I 21. bivši predsednik Španije. 23. čevljarska potrebščina. 25. knzal. zaimek (mno* }, 27. premine, izdahne. 28. gora n-" K n 5-kem. 20. majhna rastlinska in živalska bitja, 32. glej 25. vodoravno, 33. egipčanski solnčni bog, 34. začetek snovi. 35. narodno moško krstno ime. 37. hoditi, premikati se, 38. površinska mera, 39. j. vzklik vživijoc, 41. na domu, v svojem stanova« nju. 42. italijanski spolnik. 43. stalen pri« devek besede, zlasti v epičnih pesmih I tujka), 46. iz lanu, 47. izpolnjuje spanje, 49 napad na osebe ali naprave.
Navpično: 1. spomenica, 2. gerrnnnski bog, 3. ne ljubi dela, 4. konec petelina, 5. žalovalna pesem, 6. življenjski, trdoživ, 7. otočje, ki so sedaj na njem boji med Japonci in Anglosasi,' 11. predlog, 14. čepeti, biti vztrajno v nekem prostoru, 16 ljubitelj (se bavi s kakšno stvarjo zarodi zabave), 18. visoka gora blizu bivše ju-goslovansko-albanske meje. 22. predlog. 24. del stavbe (tuja beseda, ki je v rabi tudi pri nas), 26. boginja maščevanja, 28. dva skupno, 29. oblika pomožnega glagola. 31. okras, 34. nepremičnine, vedno iste, 35. važen del človeške hrane, 36. bedast, neumen. 37. predlog, 40. skupina črk v Anatolu. 41. obed (tujka), 44. nekdaj zelo znan filmski igralec-komlk, 45. del sulice, 48. nikalnica.
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: 1. velika noč, 10. elaborati, 11. lagati, 12. il. 13. ura, 14. ara, 15. kan, 17. lama, 18. Ineni, 20. ata, 22. pa. 23. Italia, 25. enačiti, 27. tare, 28. EIAR, 30. es, 31. vina. 33. mera, 34. up, 35. rana, 36'. kra, 37. bok, 38. valat. 40. ponavadi. 41. pol, 42. dedec, 43. steči, 44. Ana.
Navpično: 1. veliki petek, 2. Ela, 3. lagune, 4. Ibar, 5. kotaliti, 6. ari, 7. na, 8. otirati. 9. čila, 14. Amalija, 16. ananas, 19. ničeven. 21. aa, 24. Atena. 26. ar, 29. repatica, 32. Iravadi, 33. Makole, 34. uraden, 35. ropot, 36. klada, 39. ave, 41. p. s.
Enserirajte v „S1. Narodu4*!
33
Dr. Torridon igra za vse
Roman
Zda je bil na terasi in je na solncu srebal svojo kavo. Zamikalo ga je, da bi pobegnil. Denarja je imel mnogo; brez velike težave bi lahko zapustil Francijo, preden bi prišla Jožefova smrt na dan. A s tem bi še bolj otežii svoj položaj, če bi ga vendarle odkrili. In razen tega je bila tu Marija ...
Postavil je skodelico na mizo v senci palme ter si prižgal novo cigareto.
>Ne morem pobegniti,< je zamrmral. »Do vratu sem zabredel. Ostati moram do konca.«
Moral je dognati resnico o Mariji, o Brookbvju in o iSoleil et Ombre-. Sicer je pa utegnilo miniti še precej časa. preden se izkaže, da je Jožefa zmanjkalo. In tako se je Rov odločil:
r Jožef je bil tisti, ki je prišel k meni, ne narobe. Niti ne vem, kam in zakaj je odšel, niti me ne zanima. Tako jim porečem in tega se bom držal. <
A kakšna je bila med tem resnica o skrivnostnem služabniku? Zakaj ni bil ponoči ostal v svoji postelji? Kaj je delal pod pinijevci?
Rov je premišljeval o tej uganki ko se je oblačil. Nato je sel v sluerovo sobo. Jožef ove stvari so bile spravljene v majhni fibrasti skrinji in v dokaj skromnem ročnem kovčegu.
>Podoba je, da ni imel namena dolgo ostati pri meni,« je pomislil Rov.
Mladi mož je premagal notranji odpor in nregle-dal imetek svojega bivšega sluge. Na dnu skrinje je našel usnjen tok in v toku neke.j. kar je bilo podobno svežnju zapisnih knjižic.
Knjižice so b;le res. toda ne zapisne. Bile so bančne knjižice. Pet knjižic. Potrjevale so, da ima Jožef Fahv vloge pri Credit Lvonnais, pri Banque du Sud. pri marseillaki podruž ->iei Barelaveve banke, pri Banque Scribe in pri Franco^ko-ameriški banki.
Roy je v glavi se*tel vseh pet vsot in osuplo vzkliknil: »Več ko petdeset tisoč dolarjev!«
Kot prihranki bivšega sluge, ki ga je Brookby največ iz dobrote imel pri sebi v So'.eil et Ombre«, so bili to pač lepi denarci!
Pet različnih bank. In vsi zneski so bili vplačani v zadnjem poldrugem letu.
Rov je položil tok s knjižicami na dno skrinje, kjer ga je bil našel. Nato je globoko zamišljen krenil po stopnicah nizdol. Zdaj ni bilo več nobenega dvoma, da je bil Jožef tat, če ne kaj hujšega. Ali pa je Brookbv to slutil • Izpreletela ga je misel, da se je pokazal Lionel zelo prekanjenega in brezvestnega, ko mu je naprtil tako skrivnostnega človeka, kakor je bil Jožef Fahy.
Čeprav je Brookbv vedel o Rovevih biserih, vendar ni skrival zadovoljstva nad tem da bo Jožef stopil pri njem v službo. Jožef ie bil gotovo tat. V kakšno luč je vse to postavljalo Brookbvja?
Rov je vrgel cigareto proč in zaklenil vilo. Nato je sedel za volan svojega Buicka in se odpeljal v Nizzo.
Ko je prišel v Movenne Corniche, je pridal brzine. Solneo se je pobliskavrJo na avtomobilih, ki so ga srečavali. a Rov se ni menil zanje. Vozil je avtomatsko, gologlav, z vihrajočo ovratnico in namrše-nimi obrvmi. Namenjen je bil k Brookbvju. Hotel je videti kako se bo vedel, ko mu pove, da je Jožef izginil.
Za njegovim hrbtom se je nujno oglasila troblja tujega voza. Rov je pognal hitreje. Ce minuto se je troblja znova oglasila, to pot še bliže. Mladi mož je nestrpno pogledal v zrcalce. Avto za njim je bil velik, zaprt in sivo pološčen ameriški voz. ki je dre-vil z največjo hitrostjo.
>Tudi meni se mudi!^ je Roy zagodrnjal in spet pritisnil na vzvod za brzino.
Voza sta drevila s hitrostjo, ki je nihala med sto-desetimi in stodvajsetimi kilometri na uro, toda sivi avto je bil novejši in cesta je bila prosta.
Z zateglim vriskom svoje troblje je neznani voz $inil levo in zlahka prehitel Rova: tisti, ki ga je vodil, je pri tem pogledal mladega moža in večkrat zaporedoma odi orno po kimal.
Bil je Emil Gouveme.
XVI. poglavje Samokres pade z neba Pogled na poslodajalca. na njegova silna ramena, sključena čez volan,  na sirokokrajni,  naprej potegnjeni klobuk in na cigareto z dolgo pepelovo ka-
pico sredi brade je bil Royu tolikanj nepričakovan, da se je zdrznil, vzel nogo s pospeševala in nagonsko prijel za zavoro.
Toda Francoz ni ustavil. Samo z roko je mignil Rovu, naj vozi za njim. Bližala sta se Saint Miche-lu. Veliki sivi voz je zavrl, toda ni obstal. Mladi človek je videl, da se Gouveme ozira po njem in mu z raznimi znamenji kaže odobravanje. Nato je z Rovem za petami spet pognal proti NizzL
Tisti del Nizze, kamor je krenil Gouverne, je bil mlademu človeku neznan. To je bila stara Nizza s tesnimi, slabo dišečimi ulicami, vsemi zavešenimi s sušečim se perilom.
Veliki sivi avtomobil je nazadnje zavil v slepo uličico, na koncu zaprto s hotelčkom, v katerega je bil dohod skozi majhen lok. Na »oku je bilo z velikimi črkami napisano: HOTEL DES PUITS.
Gouverne je ustavil na dvorišču, ki je ležalo takoj za lokom, in se je baš spravljal iz voza, ko je Roy zavrl svoj avto vštric sivega Gouverne je vrgel oči po Royu in mu mignil, naj pride za njim v hotel. Rov je stopil v nekakšen hodnik, ki je dišal po kavnem usedku. in zagledal Gouverna v razgovoru s človekom v sandalah z vrvičnimi podplati in modrem jopiču. ?což je prikimal, pogledal Roya in se umaknil. Gouverne se je obrnil k Rovu.
»Zgoraj bova govorila, dnktor.c
Šel je nanrej po opečnatih stopnicah in se ni obrnil k Rovu niti ni iznregovoril z njim. dokler nista obstala pred dvojnimi vrati v četrtem nadstropju. Ko so se ta vrata na njegovo trkanje odprla, je Gouverne mignil Royu, naj vstopi.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena — Za in—rimi dal lista: Ljunomii Volčič — Vsi v Ljubljani