Katolišk cerkven list.
Tečaj V tir.
r fjjub/jan i 22. srečnim 1 So o.
ijisi H.
AJGtSTMV KAROV UOU^I.FjM otf t>\f #/vf; vf f;// ii
apostolski pronotar iz reda rdetežnikor, in f utirani prošt sr. mctnipiditanskc Goriške cerkve in ye-nerat-ka pit el-vikar izpraznjenima nadškofijskima
sedeža.
Castitimu duhovstvu in vsim vernim v mestu in po vsi škofii zveličanje vam in mir oil Boga Očeta našiga in Gospoda Jezusa Kristusa v s. Duhu. Amen.
Sv. cerkev, za zveličanje svojih otročičev Iju-heznjiva in skerhna mati, sleče vsako leto v teh dnevih oblačilo veselja, jim stavi v premišljevanje nar vekši skrivnosti, napove štirdesetdanski post, de hi njih vero oživila, jih spodbodla se otresti posvetnima pralni, krotiti meso, de bi varovaje se liudiga storili dobro, in iskali tistiga miru, ki preseže vse pozemeljske reči.
Premislite, preljuheznjivi, de je Ie en gospod in ena vera (Efež. 4, 5."); de po veri smo opravičeni (Kim. 5, 1.) in brez vere je nemogoče Bogu dopasti (llebr. II, 6.); de je Jezus Kristus sani sredstvo zveličanja, in de ni nobeniga druziga imena pod neban« daniga ljudem, v kterim hi zamogli zveličani hiti. (A p. d j. 4, Vera je na posebni način ganila mehko serce Božjiga Sinu. Sosehno se je on začudil nad stotnikovo vero. (Mat. K)
Dobro in hudo tega sveta zvira iz ohranjene ali zgubljene vere: kjer je ona omagala, je svet celo stoletje potem čutil neizrekljive rane, ktere se še dozdaj prav zacelile niso: ona pomiri punte po kraljestvih, kakor tudi upokoji skerhi, ki glodajo na človekovim sercu. Cez vse je pa ona o smertni uri vrelec zaupanja in miru. Ta čednost cerkvi v-diha terdno zaupanje takrat, kadar prejema zadnje zdihljeje svojih otročičev. Ti mu prizanese*, govori ona, o moj Bog! njegove pregreške in slabosti; sej veroval je v tebe. Očeta, Sina in sv. Duha, in ni zoperstavil tvojimu razsvitljenju napuha spače-niga serea.
Iz pomanjkanja vere zvirajo navadno vsi grehi in od tod nesreče, ktere nas stiskajo. Živijo ljudje na svetu, ki Boga ne poznajo. Pazijo na čudeže narave, in stvarnika ne opazijo; ogledujejo zvezde, in se ne naučijo pesmi, ktero poje obnebje v slavo, temu, kteri gaje toliko lepo uredil; podajo se v podzemeljske votline, in ne zagledajo roke, ktera jim je podklad postavila; prebrodijo morje, in njegovi valovi niso v stanu njih serca do nar Vikšiga povzdigniti; preračunjajo čase, in ne razumejo, de je potreba s spoštovanjem in straliam postati pred strašno večnostjo; učijo se občinske dogodivšine, ino v njenih prekucijah in v njenih do-
bah ne zasledijo roke Kožje previdnosti, ktera vse vodi in vlada: pozabijoči svoj visoki poklic si kopičijo na svojo glavo zaklad jeze. Zakaj, pravi Bog, prebivavci so oskrunili zemljo s svojimi grehi, prelomili postave, overgli zavr/.o, prekletstvo bo sad žerlo. Cas tergatve. ki je čas veselja, ho čas žalosti, zakaj obolela terta ne ho dala svoje sladke kapljice, in ti, ki so iz serca veseli bili, bodo jokali. Veselje bobnov bo jenjalo, vtikanje veselili ho potihnilo, in prijazni glas eiter ho obmolknil. Vina ne bodo med petjem pili, ampak vsaka pijača ho pivcant grenka, (iz. <£4, I —10.) Tertni bolezni, tej strašni šibi, ktera že tri leta sem upanje posestnika goljfiiva, in pot pridniga poljodelca požira, so se pridružile še druge nič menj žalostne nesreče. Kužne bolezni, dragina, lakota, kervava vojska tarejo človeško drušino, kosijo svojo žertvo :a grobove polnijo. Oh, preljuheznjivi! r«»ka Božja je, ki tepe, de hi sklicala k sebi nazaj zgubljene, in jih ozdravila. Verujte, de, kakor ona šibe pošilja, jih tudi tako odvzeti zamore. Ako morete verovati, govori (iospod, vse je mogoče temu, H veruje. (Mark. 9. 22.)
Pa ni le zadosti, v sercu vero imeti, treba je tudi jo spoznati z ustmi in v djanji. (Kim. 10, Iti.) Vera brez dobrih del jc mertva in ne more te zveličati. Poglavitne djanja pokore, ktere nam sveta cerkev, posebno v tem času sprave in gnade opravljati naklada, so: molitev, post in milovšina. Pred vsim povzdignite roke. duha in serce k Bogu: zakaj kadar zbrano in goreče molite, takrat pokazete svojo notranjo vero, ker obernivši se k svojimu Očetu, kteri jc v nebesih, spoznate njegovo hit-nost, njegovo vsigamogočnost, njegovo iiMiiiljenost, njegovo previdnost. Ponižna, goreča in stanovitna molitev je imela zmirej čudno moč, Božjo jezo potolažiti, iu na zemljo neheškiga blagoslova priklicati. Bog sam nam kliče tako: Povzdigni k meni svoj glas, in jaz bom uslišal tvoje prošnje. (Jer.
Molitvi se mora post pridružiti, ki je prav za prav razločivno znamnje štirdesetdanskiga posta, kteriga so preroki grešnim narodam napovedovali, in ga je Jezus Kristus sam ojstro deržal. Sv. cerkev, posnemaje Odrešenikovc zglede, napove post in zderžanje, de bi verni mertvičili puntarsko meso, krotili svoje pregrešne strasti, zadostili Božji pravici za svoje grehe, zadobili gnado, in zdravo ohranili dušo in telo, ker ona sama pravi, de je hil post zdravivno vpeljan v ta namen: duši in telesu v zdravilo. Posti se, piše sv. Janez Zlato-ust, posti se, ker si grešil: posti se, de ne grešiš: posti se, de gnado zadobiš: in posti se, de
b« zarobljena gnada v tebi stanovitna. (.Sv. Jan. Zl. v bom. od posta.)
Od molitve in posta se pa tudi nikdar ne sme milovšina ločiti. Boljši, pravi sv. pismo, je molitev s poštam in milovšino, kakor zaloge zlata spravljati, zakaj milovšina od smerti reši, zbriše grehe, pomaga najti milost in večno življenje. (Tob. 12, X. 9.7 Post in milovšina učijo sv. očaki, so dvojne perutnice, s ktcrimi sc molitev do prestola Božjiga usmiljenja povzdigne. Želite, de bi bile vaše prošnje uslišane, bodite, vi premožni, vcrli posta tudi obilni v niilovšini do revnih, spomnijoči se, dc, kadar revnim kaj podaste, saniimu Jezusu Kristusu daste, kteri vam bo stotemu povernil. Kdo ne pozna moči milovšine. ktera nam (>ospoda milostljiviga nakloni? Ž njo je dobri Tobija zaslužil zopet vidili svitlobo. 7. njo si stotnik zadobi gnado, spoznati pot, ki pelje v zveličanje. Na prošnje revczev, ktere je radodarna Tabita obdarovala, jo sv. Peter k življenju obudi. Zavoljo tega tudi Jezus Kristus sam očitno govori, de je njegova razločna zapoved, ubogim dati to, kar nam ostaja čez potrebe, in kakor se po našim stanu živeti spodobi. ( Luk. 11, 14.) Sešite tedaj, vi bogatini, v dno svojiga usmiljeniga serca, iii bodite posebno to leto radodarnih rok do ubogih Jezusa Kristusa, pomislijoči, de, čeravno raztergano oblečeni hodijo, so vender ljudje, otroci nebeškiga Očeta, odkupljeni z ravno taisto kervjo, so naši bratje v (lospodu.
Tode, kaj bi vam pomagalo, preljubeznjivi! imeti vero, moliti, postiti se in tudi milovšino ubogim dajati, če pa CJospodov glas preslišite, če ne nihate, iz babilonskiga kelilia piti, če ostanete v sni vrtni m grehu? (ilej! zdej je prijetin čas, zdej so dnevi zveličanja, raztergajte močne zvezi greha, verzite daleč od sebe dela lame, pritecite v kopel sv. pokore, odložite butaro pregreh, norite se s kervjo neomadežvaniga Jagnjeta in oblecite svitlo orožje kristjanskili vojakov. Zaslišitc glas Božji, ki nas kliče tako: Prenberuite se k meni iz vsiga svojiga serca, s postani, z jokam in s plakanjetii. (JoeL 2, 12.» Vernite se k njemu po potu pokore, ki ste sc od njega obcrnili po potu pregrehe, zakaj on jc dobrotijiv. milosti jiv. potcrpcžljiv, usmiljen in pripravljen odvernili šibe. (Joel. 2, KI.) On bo pustil rositi pri vas pozni in zgodnji dež, kakor v začetku. In žitnice bodo polne žita in vase klrti bodo polne vina in olja. (Joel. 2, 23. 24.)
Sv. cerkev združi svoj glas z Božjim glasam, in vas kliče pred stopnice svojih oltarjev m pred sodišč pokore, kjer grešniki zgubljeno gnado za-dobiti zamorejo. Ona dobro ve. de so njeni otroci grešniki, pa tudi dobro ve, dc je Božja usmiljcuosl neskončna, de Boga veseli odpustiti, in de je vsaki hip pripravljen, po pokori spreobernjeno serce v gnado sprejeti. Zopet spravljeni z (lospodam pa, podvojite svoje prošnje k usmiljenimi! Očetu, dc v nožnice vtakne meč svoje masčevavne pravice, k kleri smo ga silili, in povrati cerkvi in svetu dneve veselja in miru.
S tem vošilam, ktero iz Našiga scrca vre, vam želimo milost (*ospoda našiga Jezusa Kri-stusa in deležnost svetiga Duha.
(Sledi po lajša nje 40danskiga posta.)
Iz pisarnicc kapitel - vikariata o izpraznjenim nadškofijskim sedežu tretjo predpepcliiično nedeljo 4. svečana l*,?5.
V \ giist i u K odeli i.
Ofiperto pismo z Dunaja it. cana
Veliko ljudi je, ki mislijo in terdijo, de se duh keršanstva le še po deželi, po samotnih krajih in kmetovskih hišah sem in tje nahaja, v velicih mestih pa je že popolnama zadušen. — Hvala Bogu, de temu še ni ravno popolnama tako; tudi v nar večjim mestuAvstrijanskigacesarstva .se marsiktera permeri, ki zamore človeka zveseliti in ga prepričati, de tudi šum nar večjiga mesta ne more vsih ljudi popačiti, in od prave poti zapeljati. — V po-terjenje tega vam bom veselih pergodb iz lastniga življenja naznanil. — V torek pred Svečnico, to je •JO. prosenca, sim imel opravilo, kakoršniga še nikoli ne v dvanajstih letih svojiga duhovstva: kerstil sim namreč v farni cerkvi Matere Božje pomočnice 2* let stariga vojaka judovske vere. Skoraj tri mesce je hodil k meni na poduk, prizadeval sim si, 11111 nauke naše svete vere razumljivo razložiti, pa tudi večkrat sim ga opominjal, de naj raji od tega svojiga sklepa odstopi, če so ga kakšni drugi posvetni nameni k temu naklonili. Ilekel mi je: Jest nimam nobeniga postranskiga namena, komej devet let star sim prišel med kristjane blizo svojiga rojst-niga kraja na 1'oljskim: ko sim imel leta, sim bil v vojaški stan vzet. V tem stanu sim imel le malo priložnosti k judovski Božji službi hoditi: in dostikrat mi je dolg čas bilo, ko sim vidil, de moji tovarši kristjani gredo v cerkev, jest pa moram doma ostati. Judovsko vero sim zgubil, keršanske se nisim imel, in tako nimam nobene. — Nimam notranjiga miru, dokler ne bom keršen, de druzih namenov nimam, vam naj bo to priča, ker sini vojak bil, in vojak ostanem. — Ko sim se prepričal, de jc v keršanskim nauku zadosti podučen, in dc mu je zares resnica iz praviga namena v družbo kristjanov prestopiti, sim ga imenovani dan kerstil z dovoljenjem višiga c. k. vojniškiga poveljništva. — Velika cerkev je bila polna ljudi in veličastno opravilo jc spreobernjenca tako ginilo, de so mu vedno solze po licih se vlivale. l*o sv. kerstu je bil pri s. maši obhajan, in se je tako spodobno in ginljivo obnašal, de je bil niarsiktcriuiu v lep zgled. -Potem se je meni in drugim duhovnam, ki so mi pri tem opravilu pomagali prav lepo zahvalil in tudi gospodu podpolkovniku, ki mu je boter bil, in nas je zagotovil, dc je ta nar lepši dan njegoviga življenja. —
N a S v e č n i c o j e b i I a p o I) 11 n a j s k 1 h e e r k-v a h z a h v a I a ob h a j a 11 a, de jc milost Božja strašno bolezen kolero iz tega mesta vzela. Ves tisti dan je bilo s. Bešnjc Telo v več kot tridesetih cerkvah veliciga mesta izpostavljeno, in ljudje visoki in nizki, bogati in revni, preplašeni od šibe Božje, ki je zdaj, hvala Bogu! nehala, so se drenjali tje. Njega hvaliti, čigar roka tepe in ozdravlja. In zdaj že ni skorej nobeniga sledu med ljudmi, de jc nedavno tukej bolezen tako strašno morila. — Pac čudni so ljudje v svojim obnašanji: dokler je neznana bolezen po mestu in v predmestjih razgrajala, visoke in nizke pobirala, bogate in revne morila, in se clo cesarskiga dvora ni ogibala, je bil šumeči Dunaj ves premenjen, in potem, ko je v eni sami hiši 27 ljudi pomerlo, so llunajski prebivavci vsi preplašeni sem ter tje hodili, veliko jih je mestu zapustilo, in bližnje vasi in tergi so bili polni Dunajskih begunov, ravno kakor de bi se smerti u-makniti mogoče bilo; gostivnice, koletarije, glediša. plesiša so bile skorej prazne, druziga ni bilo \i-
eliti, kot v černo oblečene ljudi, ki so za ranjkimi žalovali; druziga se ni slišalo govoriti, kot koliko jih je ta ali uni dan umerlo, in kteri so med njimi; veliko tavžent veder vola se je manj popilo, cele kupe kisline seje manj prodalo, polne vozove jabelk, hrušk, češpelj in druziga sadja so mogle Dunajske branjevke v Donavo pometati, ker ni bilo kupca zanj, in jim je segnjilo; vsili jedil in pijač, ki so bile odsvetvane, so se ljudje tako skerbno varovali, kakor de bi bila nemila smert v njih skrita; zdaj je pa že vse drugači; gostivnice in drugi imenovani kraji so polni; namesto černih oblačil se vidijo nališpane, za veselice pripravljene; namesto od smerti, se le govori, kje bo dans ali jutri kaka veselica obhajana; jedi in pijače so spet vse dobre; — in tako se očitno vidi, de tudi šum velicih mest potihne, kadar Bog svojo kaznovavno šibo vzdigne. — Tudi tukej se je spričala tista resnica, de terdno zaupanje na Božjo previdnost je nar boljši škit, nar terdnejši bramba tudi v nevarnih kužnih boleznih; čez 5000 ljudi je zbolelo, blizo 2000 jih je po-merlo, in med njimi je bil en sam duhoven in prav malo zdravnikov, desiravno so ti z bolniki, kakor sim tudi sam skušal, nar več opraviti imeli. — Med vojaki, ki so za kolero bolni bili, je bil tudi eden, ki ga nobeden ni mogel razumeti. Duhoven, ki je pred ta dan v vojaški bolnišnici opravila imel, mi je rekel: „Prijatel! pojdi tje bolnika obiskati, jest ga ne morem nič razumeti:, ne vem, kakšen jezik govori. Prašal sim ga po madžarsko, po nemško, po poljsko, po češko, po italijansko, pa na vse mi je z glavo odkimal, de me ne razume". — Jest tedaj grem k njemu in ga med drugim tudi po slovensko nagovorim, in kako je bil vesel, de je svoj materni glas zaslišal, z veseljem mi pripoveduje, de je blizo Celja doma, in de ga je serce močno bolelo, ker nobeniga duhovna ni dobil, de bi ga bil razumel; previdil sim ga s sv. zakramenti, in dušni mir mu je tudi k telesnimi! zdravju pomagal, kmalo je iz bolnišnice zdrav prišel. —
Dovolite m i še p c r g o d b i c o naznaniti, ktera spričuje očitno, de je Marija zares pomoč kristjanov. »Skorej vsaki večer pridem v družbo mnogo spoštovanih znaneov, kamor tudi en gospod zahaja, ki gaje Bog z velikim bogastvam obdaril. — Čudil sim se, de je še v visokim stanu, v obilnim bogastvu toliko terdne keršanske vere; naj vam povem, kar mi je on pravil: „Blizo Dunaja, v Ebers-dorfu, je rekel, sim bil rojen, starši so me poslali na Dunaj v odrejišnico gosp. Klinkovstroem-a, in tam so mi bile keršanske čutila vsajene, kterih nikoli pozabil ne bom. Posebno sim se prepričal, de zaupanje v Mater Božjo ni prazno, naj rečejo modrijani kar hočejo. 25. listopada 1852 sim bil na Ogerskim blizo Velike Kaniže; ni mi bilo mogoče pred nočjo do mesta dospeti, in ker jc bila tamna noč, sini bil prisiljen v pastirski bajti s svojim to-varšem prenočevati. — Te noči ne bom nikoli pozabil. Ob devetih prilomi H tolovajev, namazanih in gerdo našemanih v bajto. Urno hočejo denarja, še pred kakor sim se prav za vedil, me zvežejo, veržejo na tla, mi usta zamašč, obleko slečejo, vse žepe preišejo, dobijo osemdeset goldinarjev, ker sini k sreči le malo denarja per sebi imel. To jim je bilo pa premalo; dva mi torej puške na glavo nastavita, eden na persi, tretji z velikim nožem k meni na tla poklekne, mi nož na vrat nastavi, in po ogersko zareži: \emee! povej, kam si denar skril; vemo, de iniaš več pri sebi; povej, ali se pa na smert pripravi. — Lahko si mislite, gospod,
kakšen strah sim tukej prestal; in to je terpelo več kot pol ure, v tem ko so drugi vso bajto preiskovali, ker mi niso hotli verjeti, de nimam več denarja per sebi. Moli grevengo, mi pravi rabelj, z nožem na vratu tretjibart, moraš umreti, nič ne pomaga. Zdaj se spomnim, de imam podobiro Matere Božje pri sebi, ki sim jo na Božji poti v l*an-zendorfu kupil, in zdihnem: „Preljuba Devica Marija! pomagaj mi, če je volja Božja, ali pa prosi zame, de bi srečno umerlu. In glej, en tolovaj naglo vrata odpre in zaupije: Baratom, bežimo, slišim jezdiee se koči približevati. — Vsi jo naglo pobegnejo, in kmalo so prišli žandarji, ki so mene in tovarša rešili. Ves oropan sim bil, samo zlato uro' so mi pustili in na deski je ležala listnica, v kt?ri je bila ta lc podobica Matere Božje, in zraven podobice je bilo šc trideset goldinarjev v bankovcih, kterih tudi tolovaji niso zasledili, ki so bili v ravno tistim predalu listnice, v kterim jc bila podobica. Sedem teli tolovajev so bili kmalo vjeli. ki so bili potem v Veliki Kaniži obešeni, eden pa jo je odnesel. — Naj vidijo modrijani v (i pergodbi golo naključbo, jest vidim v nji čudno pomoč prečiste Device Marijeu. — Tako mi jc imeniten in bogat mož sam pripovedoval, in nisim si mogel veselja odreči, to pergodbico v povikšanje Božje časti in v slavo Device Marije dalje razglasiti. —
J a 11 c z T o iii š e, \uja>ki duhoven.
Ttisiošislio.
Dobili smo ravno te dni v roke pismo častiti-ga gosp. Antona Lcberbaclier-ja do prečast. gosp. Mittcrrutzner-ja, korarja v Briksnu, iz kteriga nektere reči posnamemo. Dopisano jc iz llartuma tO. listopada p. I.
Vesel in zdrav sc od 2S. kozop. v llartumu znajdem. Ohncbje je zdaj prav prijetno, dcsiravno podnevi zlo vroče. Tiči celi dan po vertu žvergole in pojejo. V misionu sc je novo življenje zbudilo. Gosp. Provikar, gosp. Baincr in jest sc pripravljamo na pot k Bari - zamurcam. Ahuiia Jusiif t Gostner) jc tudi posteljo spet zapustil, 5. listop. je spet pervič, skoraj od dveh meseov sem, sveto mašo bral in zdravje sc mu prav č versto povracujc. — Delavci so sc rezilo svojiga dela [»oprijeli. Kodi in Ladner imata pri zidu misionske hiše opraviti, Gostncr ( Anton) dela krepko pri mizarji in kova-štvu, Kirchma\r pri mizarii: Albingcr jc kuhar. — Dalje popisuje g. misionar popotvanje skoz pušavo in pravi med drugim: Knkrat ko smo dolgo v noc na kamelah jezdarili, sim s kamele stopil in peš korakal v tihi polnoči. Ko sim čevlje obuval, sc je velbljudogonec na zapušeno mesto usedel, dalje tiral, in ui čakal na me. Bil jc neki samo nekoliko minut od mene, in nisin ga mogel več viditi: ludi nisim na tleli mogel nič ledi najti, ktere jc pihajoči veter hitro zbrisoval. Sel sim v tisto stran, kodar sim mislil, de so vclbljudi šli. in zdelo sc mi jc, de od deleč vso trumo vidim. Havuo do časa pa še sim sc prebrihtal iu spoznal, dc so bile pečine, in namesti šc dalje v nesvest tavati, sim jel klicati in sim odgovor zaslišal: in zares hi bil dalje grede čisto na napčuo stran potegnil. —
27. kozop, bili smo osem ur od llartuma, u-glcdamo ladijo rZgodnjo danic«»~. Gosp. Provikar s peterimi zainurcki so nam bili naproti peršli. Pozdravili smo se nasproti, naši pomočnici preblaženi Materi Božji v ladii svoje češenje skazali ter sc Bogu.
z /alualno pesmijo, spremljano s fisharmoniko, za srečno popotvanje zahvalili, p« leni smo sladko počili ter poslušali veselo in podučilno kremljanje pre-častitiga g. Provikarja, čigar osebnost je neizrečeno Ijubeznjiva. Kadar od svojih dogodi) in od za-murčkov govore in pripovedujejo, kako so se stari in mladi pri razločnih zamurskih rodovih obnašali, je njih beseda močno prijetna, detinska in navdihuj i v a. Kmalo pa smo se verh ladije zbrali ter peli nektere pesmi, med kterimi velikrat ponavljano: Maria Konigin, narh Afrika bliek liin! (Marija Kraljica, v Afriko se ozri!) itd., in smo končali z laudate llominum. flTo morajo fantje peti14, reko g. Provikar: in kar urezali so jo. Kako močno serce povzdiguje, ko človek iz ust teh malih, ki so še pred kratkim bili nejeverniki, besedo lložjo sliši! Tako je veselo minul ostanek dneva. Tudi mornarji so bili prav dobre volje. Njih darabuka (nekaka bobniča i je neprenehama taramtatala, ploskanja in petja po njih šegi ni hotlo konec hiti, in de bi se nc preupehali, so si v sredi veliko posodo merise t nekakiga ola i/, dure) pripravili. Le ena reč je hila v stanu njih šum utolažiti, namreč naša splošna večerna pobožnost: tačas so bili tiho, kakor hi jih ne bilo. — llrugo jutro so g. Provikar na vse zgodej maševali, in zamurčki so pri sv. maši lepe mašne pesmi peli. Potem smo odrinili, in ob štirih popoldne smo bili v Hartumu. Hog hodi h\ aljen!
Naše ilnate stanovanja so prav revne: veliki in lepi vert z limonami, granati, gistami in tertami pa veliko nadomesti. Kapela je priprosta. pa lepa. Prav dobro mi jc pri sercu delo, \ iditi zamurčke v njih scmajnicali z belimi hlačami, višnjevo suknjiču. pisano pasivnico in z živo rudcčim tarbušcm t kapo) na glavi, ki so pred altarjem klečali, pri sMiji šoNki maši peli. ali Ave .Marija molili ter svoje ročice k Marii. svoji Kraljici, povzdigovali.
Kaka dva dni po našim prihodu so pripeljali zamurčka, lindi-ta po imenu, k g. Provikarju na ladijo ..Zgodnjo danico". Fantiček, čern ko oglje, jim je bil všeč in so ga odkupili za otl gold. Ko s no. g. Kirchiicr. Haimr in jest. na ladijo prišli, so ga g. Provikar pred nas pripeljali, de nam je roko podal. Kmal je dobil fantek svojo novo obleko. •I. listop. >o ga peliali g. Provikar vpervič v cerkev k sv. maši sv. Iluha poklicat. Sirote ni vedilo kaj početi. Pogleda altar. pred altarjem fante, posluša petje in fisharmoniko: po tem sc usede plah pri cerkvenih vratih. Zdaj pa vse posnema, kar \idi večji tovarše delati: poklekne poleg njih. sc zredama priklanja in st> pri vhodu in izhodu po blagoslovljeno vodo v kotlici k sicjruje. Vselej sim vesrl. ko vidim tc otrocicc pred altarjem klečati in moliti: As.-tlam lik ja Manam (rešena si Marija), ali laudate llominum itd. Tudi so prav družljivi; ko sini sam v svojim staniši, sc eden pa drug k meni notri plazi, dokler ga ne pozdravim: Alla" salimak (llog ie pozdravi) ali: Knta taib (se dobro počutiš?) Na to jim sv. pismo s podobami pokažem, iu ako utegnem, pustim, de mi podobe razlagajo. Kar je večjih, govore laško, in vidim, de zgodbe sv. pisma dobro znajo. Pozdravljajo me: Abuna Anton. huon giorno, lelice notte, state bene: mali pa se mi nasmehijavajo. Nar manjši zmed njih, lla-z li. ne čez vatel dolg. med li in 4 leti. ta že celo počasi in moško koraka. Ilo blagoslovljene vode kar ne more doseči, na perste sc ustopi in ne gre
preč, dokler mu kdo drugi vode na čelo ne da. Ilrugi, Peter, blez mutast, ta je vse, samo nekaj ne. Ako vprašani: si bolan? perkima „de"; si lačen? „deu; si žejin? rdea. Enta batal (si poredin?) tu odkima, de „nett. Kteri imajo zmožnost, se dalje učijo, drugi se bodo za rokodelstvo in pohištvo učili. Le ti se morajo stergano obleko sami ker-pati, in to je nar boljši pomoček , jih privaditi, de bi jo varovali. (K. si.)
Ogied po Siorenskfm.
Iz Ljubljane. Te dni je šel. iz Kffipta pridni, skoz Ljubljano zdravnik v llartumu, g. Jenček, v čigar naročji jc rsnjki g. Kociančič umeri. Imel je muogotere znamenitosti ranjciga g. Kociančiča seboj, ktere pa so mu bile v Kafer-zejat-u, med Kairo iu Aleksandrijo . ukradene, ali so t>e drugači zgubile. Pravil je, kako močno je bil Abuna-liana, ne ie od kristjanov, ampak zlasti tudi od mnhametlanov ljubljen in spoštovan, in meni, de ga je njegova prevelika gorečnost vzela, ker pri nar hujši vročini je s svojimi rokami oar težji dela delal. Kofer ranjciga misionarja pa je pri Hartuoiskim konsulu v Kairi, kteri bo še le bolj na spomlad čez morje šel in se na Dunaj podal, kar sc poprej zavoljo mraza ne upa. de bi mu mnogotere zveri ne došle. ki mraza nc morejo prenašati.
Iz Brik.sna po prijatelskim dopisu zvemo, de maliga serpana se poda npet 8 — 0 tiroleov, med njimi štirje ali celo pet duhovnov, v srednjo Afriko. — Marijna družba na Dunaji je prejela od Abuna Sulejmana naznanila, v kterih svoje lansko popotvanje na Belo reko popisuje.
Na Dunaji je verli guspol učenik Ilolger v podporo poštenih mladenčev, ki jih učenje zavoljo rev-šine teško Mane, drožbo osnoval ter ji sv. Jurja varha zvolil. Kdor ve, kolike potrebe in remosti učencam v velikih mestih protč, take družbe nikdar ne bo mogel prehvaliti.
V	založbi Ueberreuterjevi na Dunaji so posebniga priporocenja vredne bukvice na svitlo prišle: „Feier-licbkeit der c r * t e n heiligen Kinder-Commu-n ion".
JMitl darovi*
Za a fr ikonski mision.
Z B»rda 3 gold. — Iz Ter-ta »3 gold. — I/. Scntlcnarta 7 gold. <• >*p. .1. Globučnik v prid zamorskih dekličev 4 gld. 46 kraje. — Dva gg. duhovna 6 gold. —
Premembe duhnrsine.
\ t. j u bi j h n 8 k i škofii: l.ospod Val. Thalmeiner, l.oški fajmošter. s« 14. prosene* v 7:1. letu svoje starosti po dnl--rj bolezni v Gospodu zaspali. Naj v miru počivajo!
V	Se ko vs k i škofii: l«osp. kaplan Janez Reisp je preplavljen v l.utomer. posp. kaplan .Matija Dolinar pa v \\ iisrhein. — 1'merla sta: eosp. Martin Medved, fajmošter pri sv. Tomažu. 1 «>. prosenra. in ffosp. KI o r i j a n M u r k o. fajmuAter v Senirspertu. »4. prosenca.
g^Sf* Pri yoxj). J. Blaznikii dobivajo nove prav Učne podobice v spomin perve sv. spovedi. 100 sviti i h velja 46 krajcarjev.
Odgovorna rrednika: l ml rej Zamrjr in l,uka Jeran. — Založnik: Jožef Hlaznik.