280. številka, Ljubljana, sredo 6. decembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemit ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preieman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratL — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hili št 3 „gledaliSka stolba". Opravniltvo, na katero naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zvečer je bil v operi in ko se je po hiši po-izvedelo, kakšen zanimivi gost sedi v parterni loži blizu prizorišča, obračali so se vanjga vsi lornjoni. V nedeljo je bila ruska kapela vsa natlačena radovednih ljudij, ker se je mislilo da pride tudi Černjajev k božji službi, kojo je opravljal duhoven ruskega poselstva Rajev-ski. Pa Černjajeva nij bilo. Denes se ima pripeljati njegova gospa. Ker je zvečer slovanska beseda v prostorih „Gartenbau - Gesellschaftu, upa se da pride tudi slavni general tamo. Černjajev, mož visoke postave in simpatičnega obraza, gre navadno v civilni obleki, le k ruskemu poslancu se je peljal v polni paradi in potem se je dal fotografovati. Černjajev ostane baje Še neke dni tukaj, potem gre v Moskvo in Petrograd. Spremlja ga pet oficirjev, mej temi angleški prostovoljec Mac Ivor, komandant prostovoljnih jezdecev. Dva služabnika — Rusa — stražita noč in dan pred vratmi svojega generala. Politični razgled. Kotrtanje «t«»*«l«». V Ljubljani 5. decembra. Iz M'pJtte se javlja 4. decembra: Včeraj je bil pod predsedstvom cesarjevim skupni rainisterski shod obestranskih ministrov. Grofa Andrassva nij bilo zraven. Avstrijski ministri še ostanejo v Pešti. Konference še nijso dovršene. ttitsh i glavni velitelj veliki knez Nikolaj ima od carja popolno oblast v vojski. Car si je pridržal le pred sklepanjem miru vmes govoriti. Ćemjnjev potuje z Dunaja, kjer se vrlo zanimajo zanj, v Rusijo in sicer tudi v Moskvo in Peterburg. Laž je bila, da mu je bilo kedaj prepovedano vrniti se v Rusijo. — Na Dunaji je baje rekel, da se vojska prav kmalu zopet začne. Mt»siin*»-k je zdaj uže v drugič te dni pri privatnih prilikah omenjal, da je obstanek Avstrije važen za Nemčijo. — Nekov pruski general Hartman pa piše zoper Rusijo in meni, da Nemčija ima le v Avstriji zaveznico, s katero je po jeziku sorodna. (Saj ny res). Iz Zadra se javlja, da so Mivitliti prijeli za orožje proti Turkom, ker se hote s Črnogoro zjediniti. Če se to obistini, ima Turčija še novega sovražnika. Iz Ruščuka se Magjarom poroča da so T*it-t;» popustili namero prej v Rumunijo planiti nego bi Rusi v Bulgarijo prišli črez Donavo. Sklenili so le braniti se. Turška vlada meni, da je bolje sovražnika v tvrdnja-vah čakati nego zdaj po zimi nasproti hoditi mu. Ostavka f°rfwttco*kef/fw ministerstva. se potrjuje. Mac Mahon je Audiilret Pasquieru ponudil prevzeti ministerstvo in kolege izbrati, ali ta nij hotel sprejeti. sintjtrMk« lista fMorning-Post", in „Daily Nevvs" ostro pišeta proti temu, da bi Anglija oficrjalno vojsko vojevala z Rusijo. GK banje zoper Disraelijevo turkorilno politiko je v Angliji zopet oživelo, baš o pravem času. Iz #>»##*/«/#«! se poroča, da od sobote večer so bili na celem britanskem otoku strašni viharji. Mnogo ladij se je razbilo, ljudi je več konec vzelo. Amerikanski poslanik se je vrnil v Peterburg, precej šel k carju in mu izrazil simpatije amerikanske republike do najnovejših korakov Rusije. — V slučaji angleške vojske bi zveza amerikansko-ruska ne bila popolnem nemogoča.__ Dopisi. Iz Kraujtt 2. decembra [Izv. dop.] (Lovni Pintarju) slovenskemu domoljubu Z Duifttlja 4. decembra. [Izv. dop.] . Ustavoverna stranka je pri včerajšnjem shodu, pri katerem je bilo 180 poslancev, sklenila, da ona nikoli ne bi privolila v raz-dvojenje nacijonalne banke in v tako osnovo, kakoršno ste glede nove dualistične banke dogovorila tukajšnje in ogersko ministerstvo meseca maja tega letn. Sklep ta se je telegra-fično naznanil ministroma Lasserju in Depre-tisu v Pešto. Tam pa so se začeli na novo pogovori in je bil pod predsedstvom cesarja samega skupna ministerska seja, ki je trajala četiri ure, menda brez po vol j nega uspeha, ker minister Lasser in Depretis še denes v Pešti ostaneta. Tukaj se misli, da bodo Magjari nekoliko odpuščali od svojih terjatev; kajti dokler je ta notranja homatija, so Avstriji tudi v vnanji politiki roke vezane. In baš to Mad-jarom nij po godu. (Gl. teleg. na 4. str. Ur.) Budgetna debata se ima jutri začeti. Prav obširna bode, kakor navadno. Za generalno debato se je več nego 20 govornikov oglasilo, mej njimi slovenska poslanca Pfeifer in Nabergoj, potem od opozicije Pražak, dr. Oelz, PttUgl, od Poljakov Grohol-ski itd. Vlada bode morala dosta neprijetnega slišati, kajti tudi govorniki ustavoverne stranke jo mislijo hudo kritikovati. General Černjajev seje 1. decembra zvečer na Dunaj pripeljal, kjer stanuje v „ grami hotelu". Vedno je blizo hotela kak židovski časnikarski reporter videti, da voba, kaj dela in kam zahaja general. V soboto dopoldne je Černjajev bil pri Ruskem poslancu Novikovu, s katerim je celo uro konferiral. Roman „Župnik VVakefieldski". V izvrstnej slovenskoj prestavi prof. Jesenka je oni dan izšel v Jurčiče vej zbirki be-letrističnih knjig v „slovenskoj knjižnici", in se dobiva po 1 goldinar iztis v „narodnoj tiskarni" roman „Župnik VVakefieldski". V „Soči" je izšla kritika o tem, povsod po svetu znanem delu. Iz nje posneniljemo konec: „Povest," pravi Gothe, „vodi moža na njegovem potovanji skozi veselje in trpljenje. Od strani do strani zanima nas bolj njeni razvitek, ker sklepa popolnem naravne in navadne razmere s čudovitimi in redkimi. To ravno vrsti to povest mej naj bolj že romane, ki so bili doslej spisani. Razen tega ima ta roman še veliko prednost, da je popolnoma nravstven, da je celo krščanski v pravem čistem pomenu te besede. Predočuje namreč, kako je obdarovana dobro blaga volja, ki se stanovitno drži pravice; spričuje ne- omahljivo zaupnost v Boga in kouečno zmago blagega nad hudobijo, — in vse to spričuje brez najmanjše svetoblimbe in neslanosti. Teh napak je pisatelja varoval olikan duh, ki se tu povsodi kaže kot ironija. Tako nam to delce ponuja toliko modrosti, kolikor Ijubez-njivosti. Spisatelj dr. Goldsmith brez dvombe dobro pozna človeško življenje, njegove dobre strani, pa tudi njegove napake." „Lehko si mislim, (pravi Gothe) da moji čitatelji poznajo to povest in se je dobro spominjajo. Kedor sliši tu prvikrat jo imenovati in kedor bode napeljan, da jo z nova čita, oba mi bodeta vedela hvalo." — Tako je uže leta 1811 pisal Gothe, gotovo veljaven sodi-telj o takih stvareh. Armin Ilettner v Draždanih, eden iz-mej prvih sedanjih nemških kritikarjev in le-poznancev, govori v svojej temeljitej zgodovini angleškega slovsta (Die englisehe Literatur von 1GG0—1770, L, str. 4630 0 teJ WlP tako-le: „Ražen Robinson Grusoea pač nij nobena angleška knjiga bolj priljubljena in bolj razširjena, kot je župnik VVakefieldski. Kedo ga ne pozna in ne ljubi blagega in krepostnega pridigarja na kmetih, ki svojega neomahljivega ljudoljubja in svoje verne zvestobe proti kreposti nikdar ne zataji, zataji jih tudi ne, ko mora pretrpeti najzopernejše reči od ljudi in skusiti najte-žavneje izkušnje? Kedo ne pozna in ne ljubi njegove dobre, uže nekoliko bolj posvetne žene, njegovi lepi hčeri, Olivije in Sofije, in njegovih sinov, junaškega Jurija, krasnega Mojzesa, ki se po izgledu očetovem odlikuje po svojej nedolžnosti in svojem trdnem zaupanji v Boga, ob kratkem, kedo ne pozna in ne ljubi vso krasno rodbino do Dika in Bila, malih ljubljenčkov očetovih?" Enako sodi Moric Carriere, glasoviti lepoznanec v Monakovem. Ta piše (v „die Kunst im Zusammenhange der Culturentwicklnng und die Ideale der Menschheit, V. Band: Das VVeltalter des Geistcs im Aufgange", str. 73) ski župan Karol Šavnik 5 gl. in Župnik Ivan Dolinar 3 gl. Obresti po g. dr. Poklukarji v hranilni naloženih poslaniških 71 gl.: 2 gl. 62 kr., Tomaž Zupan primanjkljej: 8 gl. 38 kr. Skupaj 79 gl., tedaj vsega skupaj 150 gl. 1. decembra t. 1. je bil podobar Vurnik star. s 150 gl. popolnem izplačan. V Kranji 2. decembra 1876. Prof. Tomaž Zupan. Iz diorice 2. đec. [Izv. dop.] (I tali j a n iz e m in naša država) Večkrat smo uže poudarjali da se podpira Italijanizem proti Slovanstvu; večkrat smo izrekli, da bi se moralo z vso močjo podpirati Slovanstvo na obalili. Adrije, ker s tem se napravi naravni in najtrdnejši jez proti navalom starodavnega sovražnika. Povdarjali so tudi drugi listi in v mnogih peticijah so se Slovenci uže pritožili ter protili, naj bi se bolj oziralo napravice Slovencev ker to uže državni interes veleva. A vsi ti silni glasovi zadušeni so bili, akopram je uže davno proglašeni princip, da je treba vsakemu narodu pravico delati v lastnem, maternem jeziku. — Enakopravnost, posebno pa v tem obziru zahteva uže zdravi razum in dobro pravosodje. Ljudje, ki se nočejo več učiti in ki sploh naš jezik zato mrze, ker ga ne znajo, poročajo navadno o naših več nego opravičenih prošnjah tako, kakor bi bila popolnoma nemogoča izpeljava naših terjatev. Zatorej pa se obče Širijo predsodki o nas Slovanih tudi mej izobraženim svetom in Čitajo se v tem obziru premnogokrat največe abotnosti. Mi bi lehko naše trjenje podprli z mnogimi dokazi, a v tem hipu nam roji po glavi znana okrožnica raini-sterstva. V Dalmacijo so pač poslali nekoliko veščega zastopnika, kateri je poročal vestno in kot natančnejši poznatelj avstrijskih interesov na jugu, — in resnično je Slovanstvo v Dalmaciji, katero je v poprejšnjih časih zdi-hovalo pod jarmom Lahonov, začelo krepko razvijati se in še le pri zadnjih volitvah v deželni zbor pokazalo se je, da Slovani v Dalmaciji žive v ogromni večini in da Italijani so v Dalmaciji le naseljenci, kakor na pr. Grki v Trstu, akopram so dalmatinski Lahoni svet dolgo časa varali, da je Dalmacija vseskozi italijanska. Iz tega pa se lehko razvidi, kako je mogoče po ovinkih in po umetnih volilnih redih kontumacirati en celi narod, in na kak lep načia je postala ogromna večina — neznatna manjšina. To bo copernije novejšega časa in treba bo jako pametnih in energičnih mož, da bodo to copernijo zopet odpravili. A Rodič je v kljub temu, da boljši ne more zastopati avstrijskih interesov na jugu, nego jih v resnici zastopa, nekim „persona ingrata", kar nam je dokaz, da ustavoverci zasledujejo le strankarske namene, pa se malo zmenijo za Avstrijo, in glede na to so jako pomenljive besede dalmatinskega poslanca Pavlinoviča. To so besede, katere naj bi si avstrijski državniki dobro zapomnili in sprevideli, da Avstrija si more po tem zagotoviti južne dežele, če je pravična Slovanom iu jih podpira v njih težnjah, ki so popolnoma lojalne in ne merijo na drugo nego na ohranitev lastne narodnosti pod žezlom naše presvitle in po Slovanih vedno varovane dinastije. Nij ga, lojalnejšega gibanja, nego slovansko gibanje v Avstriji. In kakor so dvorni krogi, ki se najbolj zanimajo za obstanek Avstrije, v Dalmaciji proti volji necih ustavovercev primorali, da se je začela tam bolj slovanska politika, prav tako bodo oni krogi uplivali, da se sploh v južnih deželah, kder prebivajo Slovani v v velikej večini, začne enaka politika, katera je zdaj toliko bolj opravičena, ker so postale javne in jasne italijanske poželjivosti po avstrijskih deželah in ko privrženci odločno italijanske stranke javno pravijo, da se bliža čas, ko bode italijansko kraljestvo sezalo do Postojne. Mi pa s tem nečemo nobenega ovajati, mi samo to ponavljamo, kar je javna govorica in kar uže listi razpravljajo, kajti marnamjenaš obstanek pod Avstrijo. Da bodo pa Italijani in naši renegati vedeli, kako mnenje je sploh v našem ljudstvu glede Italije, naj jim povemo, da se bode naše ljudstvo branilo do skrajnega sredstva proti italijanski usurpaciji in rajše bi mnogi naših najboljših popustili te dežele, nego bi prišli pod ital. vlado in njeno administracijo, kajti predobro nam je znano, da konec bi bil potem našega naroda in ob enem blagostanja, ki pri nas sicer ne cvete, a bi pod Italijo popolnoma vsahnilo, ker ta narod nij narod velike prihodnosti in tudi nij kos onim in pisatelju, se je ob letošnjih Vseh svetih postavil krasen nagrobni spomenik. Sedem čevljev visoka v ondotno cerkev vzidana plošča iz koroškega posebno trdega kamena „krastala1 nosi napis: Lovro Pintar, b.vsi Brezniski župnik ter deželni in državni poslanec kranjske zemlje. Kojcn pri sv. TomaŽi pod Seliskim zvonom v 2. dan avgusta 1814. leta, umi-l Pred Dvorom v 10. dan septembra 1875. leta. Svećenik, pastir je duše vodil, Ljubi. na. od svoj do konca dni, Z ino-1■ iiu umom v boj je zborov hodil On, ki tukaj v miru spi. Spomenik so mu postavili kranjski deželni poslanci in drugi čoHtitelji. Vrh spomenika je iz tirolskega marmelja lomljenega v „Lass-u", medaljon z nenavadno natančno posneto Pintarjevo doprsno podobo. Izdelal se je spomenik pri vrlo veščih podo-barjih Vurnikih v Radovljici. Naris je iz roke g. Ivana Vurnika, očeta; pokojnikovo doprsnico pa je izgotovil g. Ivan Vurnik, sin. Vsemu spomeniku se stroški za postavljanje vred je Cisto skromna svota 150 gl. Kogar domačinov bo pot vodila v to prijazno Grintovčevo pod-gorje, naj obišče grob blagega moža ter naj si ogleda prelepo delo naših umetnikov, očeta in sina. Račun o dohodkih in stroških za Lovro Pintarjev spomenik. Doneske so darovali naslednji blagodorodni in velečastni gospodje: Deželni poslanci: Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger 10 gl., gf. Barbo 5 gl., dr. Blei-weis 5 gl., Grasselli 2 gl., kan. Kramar 3 gl., Kramarić 2 gl, Kotnik 4 gl., Peter Kozler 5 gl., Lavrenčič 2 gl., Murnik 3 gl., Obreza 2 gl., Pakič 2 gl., dr. Poklukar 5 gl., RobiČ 3 gl., Kar. Rudež 3 gl., M. Tavčar 2 gl., gf. Thurn 5 gl., dek. Iv. Toman 2 gl., Zagorec 4 gl. in dr. Zamik 2 gl. Skupaj 71 gl. Kap. Josip Razboršek 5 gl., prof. Ivan Zupan 5 gl., administ. Lovro KriŠtofić 5 gl., administ. Simon Kosmač 5 gl., duh. v pokoji Josip Strbenec 5 gl., župn. Tom. Kajdiž 2 gl., župn Janez Potočnik 20 gl., kateh. Ant. Kržič, 1 gl, kap. BI. Muhovec 2 gl., po župn. Prim. Remici nabirka iz Loke (notar Triller 5 gl., drugi daritelji po imenu neznani) 10 gl., Kranj- „Združene nahajam najboljše lastnosti Richard-Bona in Fieldinga v knjigi, ki se po obsegu in pojmu vrsti za njima, a najljubkejše združuje rodovinski duh enega s humorjem druzega, menim namreč župnika Wakefieldskega. G o ld s mi t h, spisatelj te knjige, se je mej sovrstniki odlikoval kot kritikar in zgodopisec; ta njegov roman pa mu zagotavlja n e u m r j o č-nost ter je črez sto let še tolikanj razširjen in priljubljen čitateljem, kakor jim je bil priljubljen, ko je prvikrat prišel na svitlo (1766). Res, da dejanje nij posebno izvrstno izmišljeno ter je sem ter tija celo nekoliko neverjetno in pretirano, a podobica župni kove hiše je tako poživljiva, vsi značaji so sebi primerno kaj vestno in naravno naslikani. Dobra blaga T0\ja, ki se neprestano drži pravice in poštenosti, ter je nazadnje obdarovana, podeljuje celej povesti kaj trdno podlogo. Smešne malenkosti, ki se pokazujejo na krepostnih in plemenitih osobah, so z mično odkritosrčnostjo Vpletene v ginjjive razmere in dogodbe; vendar pa vse to nikdar nij pretirano. Prav primerno je Johnson pesnika in prijatelja svojega pro- slavljal, nda je imel enako moč izbuditi smeh in jok, in da je bil mili vladar človeškemu srcu." S temi besedami se M. Carriere spomin ja nagrobnega napisa Oliver Goldsmithovega. Prijatelji in čestitelji njegovi so v VVestmunster-skej opatiji pisatelju postavili spomenik, na katerega mu je Johnson napravil nagrobnico: „. . . Sive risus essent movendi, si lacrimae affectuum potens at lenis dominator". Po vsem tem bi bilo pač od več zbirati še druge priče, kako so sodile o župniku VVakefieldskem. Zato ne navajam niti Tainea, najučenejšega in najbistrejšega sedanjega francoskega poznatelja angleškega slovstva, niti Alfreda Bou ge a u lt a, najnovejšega pisatelja angleške slovnosti. Še manj mi je treba sklicavati se na druge. Zato naj sklenem uže predolgo to naznanilo slo vens kega „župnika Wakefield-skega" z besedami Angleža M a ca u lava, ki pravi o Oliver Goldsmithu: „Bilo je nekaj slavnejših pisateljev, a morebiti nikdar nij bil kak pisatelj v vsem bolj prijeten in mičen. Njepova pisava je bila zmirom Čista in pri- prosta, pri nekaterih prilikah pa ostra in in krepka. Njegove povesti bo bile zmirom ljubeznjive in kratkočasne, njegov opis zmirom živ kakor slika, njegov humor obil in vesel, vendar ne brez prilične barve ljubeznjive otožnosti." Tako Macaulav, gotovo sposoben sodnik o svojem imenitnem rojaku. Glasoviti ta roman je njegovemu spisatelju pridobil pri vsem izobraženem svetu neminljivo slavo, in lehko nanj obračamo besede Gbthejevega Fausta: „Es kann die apur von tneinen < rdentagen nicht in aeonen untergehn." Zaljubljeni hudič. (Ukrajinska povest; poslovenil L. G. P.) (Dalje.) IV. Starec vskloni glavo in jame s krepkim glasom pripovedovati to le: „Moj ded je bil Zaporežec. Kod povBodi je hodil, kaj vse je videl! Ta moj ded je bil visok in vitek, kakor bor, — zdrav, močan tako, kakor medved, poleg vsega tega pa je materijalnim vprašanjem, ki zdaj gonijo svet naprej. Naj se torej le navdušujejo oni Primorci, ki m-maj<> nič izgubiti, za Italijo, mi Slovani tukaj v velikej večini prebivajoči jim ne zavidamo tega; a tukaj je naša zemlja, katero varuje celo avstrijsko carstvo, in naša zvestoba do Slovanstva, katero zdaj nij več mrtva ideja, ampak se širi na vse vetrove. Višji krogi naj to naše mnenje uporabijo, dokler je čas, in naj Slovane z vso močjo podpirajo kot mejne stražnike, ki ni-česa bo|j ne žele, nego da bi srečni postali v Avstriji. lx Bizovika 5. dec. [Izv. dop.] Pretočeno nedeljo smo tudi pri nas obhajali lepo veselico. Naša občina je namreč jedina tistih, v katerej so večji del vse hiše pri banki „Slaviji" zavarovane in vsled tega podelilo nam je ravnateljstvo omenjenega zavoda jako lepo pripravno brizgalnico, katero smo poskušali, in jo pri poskušnji spoznali, da nam bode v nemilej nesreči, katera se ravno tukaj lehko pripeti, koristila. Takoj ob 2 popoludne zbralo se je mnogo občinstva in tudi uradniki omenjeno banke počastili so nas vsi s pohodom, ter nam pokazali, kako da se mora rabiti. Ker je pa vsa mašinerija prav praktična in jako lehko umevna, privadili smo se takoj in bodemo v času nesreče uže znali rabiti jo. Poskušali smo ž njo na nekih poslopjih, ravno tako na cerkvi in puvsodi delala je prav dobro tako da sem prisiljen izreči na prvem mestu ravnateljstvu banke „Slavije," potem glavnemu zastopniku gosp. Hribarju in najgorkejše zahvalo pak našemu narodnjaku Tomažu Babniku zastopniku omenjenega zavoda, za toliko izvrstno darilo. Drugim občinam pa priporočam banko „Slavijo* kot jedini slovanski zavod, ki mnogo v vsacem obziru stori za občinarje, naj tedaj posestniki v občinah popuste druge tuje zavode in pristopajo k „Slaviji,41 posebno pa tistim občinam, ki ne morejo napravIjati si sami gasilnih priprav. Iz Krikega 30. novembra. [Izvirni dop.] Varujmo se osobnostij po časopistvu, — to je tudi moje načelo, ali denes se ga ne morem držati; prinesem osobno, ali v javnost eminentno spadajočo reč. Pri nas so jo otroci po ulicah in doma pra- vili. Denes so pa g. vikar šolo imeli, ker g. učitelju so gospa učiteljica nos z litrom razbili. — In starši so glave majali, češ to je res izgleden, izvrsten učiteljski par. Videl bi rad naše g. odpadnike, kako bi vpili in razžaljeno moralo na pomoč klicali, ako bi bil nosilec razbitega nosa naroden in ne slovenski dom svoj pluvljajoči in pete renegatov lizajoči gosp. Gašperin. „Der dumme Kerl von Laibach" alias „Tagblatt" prinesel bi gotovo iz najboljšega peresa krških njegovih žurnali-stov fulininanten dopis in to bi grmelo o „nationale Rohheit, slavische Un-kultur, fort mit solchen Volksbild nem etc.u In tu bi mi nobeden ne mogel zoperstavljati se; pravo bi imel. „Ja Bauer das ist was ander's," naš Gašperin in kaj ta-cega; je tako izgleden, trezen, dober in Bog si ga vedi, kakov učitelj še, da si ga boljšega ne moremo želeti; denes naj pride z razbitim zlimanim nosom in spričevalo se mu da, da je koj mož za v nebesa poslati. Možje protektorji, prijatelji Gašperinovega ueitelje-vanja, nemate li sedaj nič sape ! Bravo, Krčani, otroci vaši imajo krasen izgled, — le z litri po nosovih — to je sicer surovo, ali kaj de, gori v šoli nam se je učiti in ne lenobo pasti — „uri se rano, kdor če kaj veljati." — Gosp. pedagogi, nova Meka pedagogike, učiteljstva je Krška nadučiteljska šola, pridite, ne bo treba dosti možgan si mučit, nov Pestalozzi bode razlagal praktično, z izgledi, litri, s črnim platnom prekrižanim nosom; razlagala Be vam bo pedagogika razbitega nosa, le semkaj, le semkaj in slišali boste pohvalo peti po nekaterih ljudeh tej pedagogiki krvavega nosa, da, povedalo se vam bo, da ta razbit nos vsakako zasluži, da predseduje učiteljski konferenci. Domače stvari. — (Ljudska kuhinja.) Iz dobrega vira izvedamo, da se namerava osnovanje „ljudske kuhinje" v Ljubljani. Ker se je tako pod vzetje drugodi povsod z veselem pozdravljalo in krepko podporo našlo, ker po njem dobivajo siromaki za majhen denar zdrava gorka jedila, sme se tudi pričakovati od ljubljanskega prebivalstva, da se bede našlo v njem mnogo podpornikov temu dobrodejnemu namenu. Ker se je uže oglasil dobrotnik, ka- nil mogočen čarodejec. V zvezi je bil s čaro-dejkami, s hudiči, za tega delj se žive duše nij bal na sveti; zares Zaporožecl Uže ne več mlad, prišel je v Berek, oženil se in postavil kočo. Živel je malo menj, nego sto let, in prav do smrti je imel dober nos, dobre •oči; kadar pa je zašel konja, brez sedla je jezdil v Harkov. Nu, na starost, ko so zimski večeri bili dolgi, če je začel pri povedati, kaj se je vse godilo z njim — to se je človek lehko nasmijal iu najokal, Časi pa je poslušalce tudi mraz obhajal, moškim so celo brke vstajale. No poslušajte kaj je pripovedal o tem zaljubljenem hudiču. V nekovej bitvi s Tartarji je sovražnik konja ubil pod dedom. Žal mu je bilo tega konja tako, kakor lastnega brata; nekaj za tega delj, ker je dober bil za ježo, nekaj pa zato, ker takega brzonožca je celo v Zapo-rožji teško bilo dobiti. Šel je ded v stepo iskat si konja jahača. Tačas nij bilo tako, kakor je zdaj; tačas je bila povsodi pušča; hodil je po brezpotnih krajih, povpraševal za pot zdaj solnca, zdaj zvezd. Blodil je tako nekoliko dnij; ded &e je malo utrudil, torba z brešnom se mu je začela prazniti, naposled je zmanjkalo celo poslednjega suharčka. Pride k reki Donci, kder se začenjajo pustinje; ded je prišel v tako goščavo, da mu je bilo teško prodreti, pa še stemnilo se je bilo. Sede torej pod neko drevo, da bi pričakal meseca in zadreudje. Začuti pa v spanji, da ga nekaj vleče; izbudi se — spregleda: mesec je uže visoko na nebi, ni rahlejši vetrič ne diše, a vendar le se drevje ziblje in ziblje — zmerom na tisto stran, njemu pa se je zdelo, da ga tudi neka nevidna moč vleče tijakaje. Vstane, ozira se okrog sebe in ga zagleda, ne daleč od njega — da stoji visok kozak v karamzi-nastem županu, v črnih aksamitovih hlačah in žoltih črevljih .... tako postaven, da bi se bil jedva krasnejši našel v Zaporožji. Stoji mesecu nasproti in miga z rokama tako, kakor bi k sebi vabil koga ; kadar je mignil z roke, nagnilo se je drevje k njemu, mojemu dedu pa se je zdelo, da ga nekedo po hrbtu tolče. teri je izdatno svoto daroval za prve potrebščine k osnovanju take kuhinje, tedaj je začetek v kratkem gotov. — Toda samo moški odbor ne zamore takega zavoda voditi, apeliralo se bode tedaj tudi na milosrčne gospe in gospodične ljubljauske, da bi pomagale na korist ubogim. — (Nesrečna smrt.) Matija Papež, 25 let star, iz Broda, Šinihelske fare, pri Novem mestu, šel je 21. nov. na Ljubno pastirja vdinjevat za prihodnje leto. Nazaj grede šel je še v svojega očeta hram, iskat vina za dom. Ko je natočil in se napil, vrnil se je proti domu, toda zgrešil je pravi pot, ter se ravno v nasprotno stran, proti Mihovemu obrnil. Brodil je revež sem ter tja, ali pravega pota v temi in snegu nij mogel najti. Klical je na pomoč, pa nij je bilo od nobene strani. Neki pastir, ki je iskal izgubljenih kozlov, ga je slišal okolo 8. ure zvečer klicati: „Zgubil sem se, kam naj se obrnem, da bodem prišel na cesto," pa namesto, da bi ga bil k sebi poklical, mu je rekel: „Če hočeš na cesto priti, vrni se le nazaj." S tem ga je še bolj zmešal, ter oddaljil od vasi, v katero bi bil skoraj gotovo prišel. Tako je moral nesrečnež celo noč ostati pod milim nebom, kjer je vsled truda in mraza sklenil svoje življenje. Našli so ga še le 27. novembra, da si so ga vedno skrbno iskali. Ležal je znak na košu, katerega je še vedno na svojih ramah imel. Bil je prav priljubljen, priden in tih mladenič, za to je tudi žalost njegovih staršev po njem velika. — Pač res, človek ne ve, kje ga smrt čaka. „S1." — (Iz Novega mesta) se piše „SI." Vreme pri nas je res pusto, a ravno tako, da ne rečem še bolj, pusto je narodno gibanje v Novem mestu, kajti le majheno je število pravih narodnjakov. Dijaki, vsaj nekateri, bili bi radi narodni, pa kaj, ko ne smejo. Izmej meščanov so pa nekateri premalo značajni, in se torej na-nje nij zanesti, da bi ob času skušnjave stanovitni ostali. Možje, kateri očitno govore, da jim je uže žal, da so narodni, ker zarad tega pri svojej kupčiji škodo trpe, gotovo nijso značajni in zanesljivi možje. Da se pa ne bo vam treba bati škode pri kupčiji in obrtniji, ravnajte narodnjaki po zgledu svojih nasprotnikov, ki le pri svojih prijateljih kupujejo in le svojo gostilnico ob- „Kakov hudič neki je to," — misli ded na tihoma; ne mara je pa čaratnik to?" Uže ga je hotel ogovoriti, — kar začuje, da je nekaj tresknilo za drevjem, a tako silno, da so se iskre kresale okrog. Vpiraoči v goščavo, vpira: izpod drevja se prikaže visoka deva, še mlada, dobro oblečena, tako krasna, da krasnejše tudi v spanji človek ne more videti. Strahoma se je približala Kozaku in križem roki dela na prsi. ,, Zakaj si migal ini?u — povprašala ga je, ali s tako sladkim glasom, da se je srce stresnilo mojemu dedu. „Pa še vprašuješ, zakaj," — spregovori hndič, nali ne znaš, kako te ljubim? . . . brezi tebe mi je tudi pekel prazen!" „Da se ti senja," — omeni dekle, „to mi je dosti jasno." „Ne blede se mi ne," — odvrne hudič, „ veruj mi, ne bledem .... ko hitro — kadar te zagledani, sam ne znam, kaj govorim . . . . Čuj, Odarka, povedi mi, ali hočeš biti moja V Oh, ko bi le tisočem del ti mene ljubila tako, kakor jaz ljubim tebe!" (Da'je prih.) iskujejo, ter natakarici prepovedujejo slovenski govoriti celo z narodnjaki, ki tje zahajajo, kakor da bi narodnih gostilnic ne imeli. Hodite raji v čitalnico, ki se zelo slabo obiskuje; če pa vam morda postrežba nij po volji, pritožite se pri možeh, kateri imajo v tej reći kaj govoriti. — (Slovensko gledališče.) Nedeljska predstava „v spomin rojstvenemu dnevi Franca Preširna v slovesno razsvetljenem gledališči" nij bila samo jako dobro obiskana, nego igralo se je primerno dnevi in jako do bro. Da imajo resne igre pri nas srečo, tega nij treba dokazovati — izkusili smo to uže mnogokrat. Lemoinejev rMaterin blagoslov" ima mnogo efektnih prizorov, ki ustregajo parterji kakor galeriji, in ki posebno ženskemu spolu ugajajo. Igral se je letos ta igrokaz z deloma premenjenim osobjem, kar je bilo jako koristno. Gospodičina Podkraj škova (Marija) je v primeri z lansko predstavo mnogo bolj nijansirala letos svojo nalogo, iu izpovedati smemo, da gospodičina od leta do leta napreduje — v vsacem obziru, česar ne najdemo povsod. Gospod S c h m i d t (Comandeur) se nam je prezentiral v novej stroki, in to z najlepšim vspehom. Mila je srečna misel podati mu to nalogo. Gospodu Jeločniku (Andre) smo jako hvaležni za njegovo požrtvovalnost, brez katere bi naša dramatična muza morala še mnogo in mnogo zaprek premago-l vati, in kdo ve s kakim vspehom. V igri omenjenega gospoda pak se ne vidi samo, da dela z veseljem, nego najsitnejši kritik mu ne bi smel odrekati, da je bil njegov „Andre" vsakemu in posebno lepšemu spolu prav po volji. Dobra je bila tudi prememba, da je igral g. Kocelj „Lonstalota". Četrto dejanje mu je dalo priliko, zaslužiti si gorko pohvalo. Gospa Odijeva (Chonchon) in g. Kajzelj (Pierrot) sta se odlikovala s svojim humorjem in vzbudila mnogo veselosti. Prva je bila posebno dobro disponirana. Z istim priznanjem moramo omeniti gospodičini Brlogarjevo (Marijeta) in Nigrinovo (Markiza Sivry). Prva je vedela zadeti sentimentalno stran naloge bolje, nego smo pričakovali, in ravno tako nas je druga osupnila s sigurnostjo, s katero je risala podobo ogabne markize. Prejela je pohvalo in to naj jej bode odškodovanje za to, da je mogla tako čudno postarikati svoj mladi obraz. Telegram »Slovenskemu Narodu". I m Dliillijtl 5. decemb. Obravnave z ogerskimi ministri zarad bankovega vprašanja v Pešti so brez resultata ostale. Ministra Lasser in Depretis sta se vrnila semkaj. Si-tuvacija je jako kritična. Ustavover-ski poslanci so zelo potrti. Dunajska borza 5. decembra. (Izvirno telegrafiČno poročilo.) Enotni drl dolg v bankovcih 60 gld. 25 kr. Enotni dri. dolg v srebru 66 30 J 860 dri. posojilo 108 * 75 | Akcije narodne banke 823 , — * Kredime akcije I3f» 50 London 127 85 ■ Napol. io 22 , C. k. cekini 6 OH Srohro . . 'lfj — Izurjen, v Blovenski in nemški pisavi vajen koncipijent su sprejme v odvetniški pisarni Dr. Alojza Gregorič-a, (■'HO-p_v Ptnji_ Umeteljni zobje in zobovja z zračnim tiskom ali brez njega, lopi, naravni, namenu odgovorni, se po najnovejši metodi delajo in ne < Si t V* t- 9 S. ~ o © 2. 5? as es ■ ^< o •S* cd AS rs cd ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦ r ±±±±x±±±±xx±x±±±±±x±±xxxx±±±±±x±x o o tlD^ a damne mode. Za Nikolajeve, božične i novoletne darila priporoča v IJiiftlJuni, mestni trfj, svojo bogato asortirano zalogo blaga po najnižjih cenah. 't ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X NovoBti X V v ^konfekciji. Tiisuna Kukeiij u SUKpOilf. , Snovi m obleke inostranskij [ fabrikati. Plodi, šal i, 4 ešarpe. ♦♦♦♦♦♦♦♦et Sukno, p r t e n i n a , pogrinjala, ]cocl. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ Poleg tega se tudi dve partiji snovi za obleko, dobro kvalitete, in oHtanki, dokler jih je še kaj na skladišči, po juko znižanih conah prodajati. (379) Izgledi iu uaročlie na ven urno. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodno tiskume".