Štev. 3.
V Ljubljani, dne 20. marca 1913.
Leto IV.
Ženska gospodinjska društva v Sev. Ameriki
V Zedinjenih državah, imajo osno-Satte po posameznili državah takozva-(iie kmetijske zavode, ki skrbe za to, Ша se ustanavljajo predavanja za Ikmečko prebivalstvo in razni tečaji, iila se napravljajo razna preizkuševali-sšča, in da se širijo spisi in knjižice, ki fpospešujejo kmečko izobrazbo. Takih jshodov so se od nekdaj udeleževale {tudi ženske in obravnavale so se v njih Sprav velikokrat tvarine, ki se tičejo (posebno gospodinjske vzgoje, n. pr. kkvb za zdravje in za vzgojo otrok. Pokazalo se je pa, da ženske pri shodih, (kjer so tudi moški navzoči, nimajo jpravega poguma, in so se zato razgovorov po predavanjih le zelo malo [Udeležile. Ženska je preveč boječa, da Ibi v taki mešani družbi poprosila za besedo. Zato so jeli ustanavljati posebne zavode za kmečke ženske; najprej v Minesotti v Viskonzinu, potem v Mičiganu in sedaj so se ti zavodi razširiti že po vseh državah severne Amerike. У njih skrbe za vzgojo kmečke "ženske v vseh ozirili. Uče, kako mora "kot mati poznati svoje dolžnosti do totrofe in vedeti, kako naj jih izvršuje, kaka naj kot gospodinja varčno in pametno opravlja svoje posle, kako naj spoznava vrednost raznega blaga, in kako naj se varuje, da pri cenah ni »goljufana; konečno, kako naj kot pomočnica možu v gospodarstvu dobi pogrebno kmetijsko izobrazbo, kako naj |tudi ona pozna vse iznajdbe, ki slu-feijo kmetijstvu v napredek, posebno pa, kako naj vodi tiste reči, ki so na-I ^adno gospodinji izročene, n. pr. perut-I mnarstvč, vrtnarstvo, zelenjadarstvo Itd. Za vzgled navajamo organizacijo j (takega ženskega zavoda (Women Far-
mers InStitut) v državi Ilinois, ki živi že od leta 1898. Pravila so taka kot za moške. Ženski del vodijo ženske same. Zavod je društvo, ki ima v posa'mez-nih krajih svoje podružnice. Vstopiti sme ženska nad 14 let stara. Letnine plača 25 centov. Če se s tem ne izhaja, se mora potrebna svota porazdeliti in članice plačajo vsaka, kar pride na njo. Krajevna podružnica ima namen:
1.	poučevati o zdravju in dobri kuhi,
2.	kako je treba skrbeti za zdravje,
3.	kako naj se uredi stanovanje, da bo prijetno in pripravno,
A. načela dobrega gospodinjstva,
5. kako naj se skrbi, da se bodo mlade deklice teh reči naučile.
Vsako krajevno društvo vodi odbor, ki ima predsednico, podpredsednico, tajnico in blagajnico, in ki se voli vsako leto posebej. Poleg imenovanih sta navadno še po dve odbornici. Odbor mora izdelati načrte za društvene shode in tečaje. Vsaka članica se mora društvenih shodov udeležiti, sicer plača kazni po 5 centov. S predavanjem je navadno združena tudi primerna zabava, pri kateri dobe članice nekoliko okrepčila. /Vsa krajevna društva šo združena v osrednje društvo, ki se imenuje društvo za gospodinjsko izobrazbo. Vsako krajevno društvo pošlje po dve zastopnici k letnemu shodu, pri katerem se voli osrednji odbor. V Indijani plačujejo članice po 15 centov, drugod nekoliko več, kakor že na-neso razmere.
Ta gospodinjska organizacija v Zedinjenih državah zelo dobro deluje. Po poročilu, ki ga je leta 1910 na shodu kmetijskih društev v Bruslju podal J. Hamilton, posnamemo to-le: V Ko-loradi so imeli leta 1905 tri tečaje za gospodinjstvo, ki so trajali po pet dni in katerih se je udeleževalo 1034 poslušalk. Leta 1909 je bilo osem takih te-
čajev s 1210 poslušalkami. Za vsak tečaj je treba najmanj 100 žensk biti priglašenih, katerih mora vsaka plačati za stroške po 1 dolar. V Ajdahu so bila leta 1908 tri ženska gospodinjska društva od 50 do 120 članic. Tega leta je bilo sedem večjih predavanj. Predavali so poljedelski učitelji. V Indianiji je bilo 1908. leta 67 gospodinjskih društev, ki so priredila več tečajev. V Mičiganu je 60 gospodinjskih društev. V Minesotti so ženska društva prirejala kuhinjske tečaje in tedenske shode, v Na-braski je bilo leta 1909 40 gospodinjskih društev, ki so priredila mnogo predavanj in tečajev. V severni Karo-lini je bilo 1909. leta 68 gospodinjskih organizacij s predavanji in tečaji. Podobno je tudi v drugih državah. Neka posebnost je samo v Utahu, kjer zakon določuje, da morajo biti vse kmečke ženske članice gospodinjskih društev, in dajo v ta namen, da morejo društva uspešno delovati, tudi precejšnje svote iz državnega denarja. Moška društva so seveda mnogo bolj razširjena kakor ženska, toda tudi ženska se vedno bolj širijo in vedno bolj se priznava potreba temeljite gospodinjske izobrazbe za žensko na kmetih v Severni Ameriki,
Dr. K.
E2
sa
Marsikatera gospodinja bi si rada preskrbela dobro in okusno mast. Gotovo si jo preskrbi najboljše, če si kupi slanine ter jo doma izcvre. Pa morda poreče: »Kam pa z ocvirki^ki mi jih nihče v družini ne je?« Da se pa teh skrbi rešiš, navedem tu nekaj nasvetov. Ocvirke lahko porabiš, če pripravljaš posiljeno zelje; takrat mrzle ocvirke dobro sesekaj ter daj k ze-
bo pest surovega riža, ga z zeljem par minut praži in zalij z dvema litroma juhe od kosti ali kropa, katera naj potem vre še četrt ure.
Krušna juha. Raztepi dve celi jajci, zamešaj vanji dve pesti krušnih drobtin in zlij vse skupaj v dva litra' vrele juhe, kaj,era naj par minut vre.
Zdrobova juha. Nalij v lonec dva do tli litre vode ter ji pridaj na koščke zrezano korenje, korenino zelenega peteršilja, en paradižnik, storžek zelja, "ohrovta, karfijole in 1 krompir. Pokrij lonec in kuhaj vse vsaj eno uro. V kozo pa deni za drobno jajce surovega masla ali masti, par koščkov čebule in ko se čebula zarumeni, pridaj štii i žlice pšeničnega zdroba, mešaj ga z žlico, da se nekoliko zarumeni, polju; ko je zelje pripravljeno, je zelo dobro, pa vendar nihče ne bo spoznal, da so ocvirki notri. Razentcga lahko pripraviš ocvirkov narastek. Sesekljane ocvirke tudi lahko porabiš v šari, v ješprenju v ohrovtu, v vsladkem zelju, v sladki repi s krompirjem, v ocvirko-vih pogačah itd.
Riževa juha z zeljem. Razgroj v kozi za žlico masti, pridaj polovico srednje velike zelnate glave na rezance zrezane in na kosce zrezanega svežega mastnega svinjskega mesa (četrt kg) in košček čebulje ter vse skupaj počasi pari s par žlicami vode, in sicer pokrito. Nato prideni za vsako ose-teni mu prilij pretlačeno zelenjavino juho, jo osoli in kuhaj 20 minut. Ko pridaš še žličico magija, imaš okusno juho.
Karfijola s krompirjem. Razcepi karfijolo na male cvetke, skuhaj jo v slani vodi in odcedi. Namaži plitvo skledo s surovim maslom. Naloži v sredo sklede karfijolo in okrog karfijole nareži na listke tri kuhane olupi jene še gorke krompirje. Polij po karfijo-li m krompirju osminko litra kisle smetane, ki si ji pridejala malo soli. Postavi karfijolo v pečico za 10 do 15 minut. Potem jo postavi kakor samostojno jed z volovskimi očesi in sirna-tirni rezinami na mizo.
Slanik v ješprsnju. Kuhaj četrt litra debelega ješprenja v dveh litrih vode. Ko je na pol kuhan, mu pridaj drobno zrezanega zelenega peteršilja in za drobno jajce surovega masla. Četrt ure, preden ga daš na mizo, pa pridaj ričetu osnaženega in na kocke narezanega slanika, ki naj prevre. Daj kot samostojno jed na mizo.
Močnik iz Knajpove moke. Zavri v loncu dva in pol Шга vode ter jo osoli. Ko je zavrela, jo postavi v stran ter vsuj vanjo pol litra Knajpove moke, ki jo kuhaj med večkratnim mešanjem 10 do 12 minut. Nato stresi kuhani močnik v skledo in ga zabeli po vrhu z žlico masti, ki si v njej zarumenila pest krušnih drobtin. Ali pa mu prilij Čeirt litra mleka, mesto da bi ga zabelila.
Močnik iz Knajpove moke za otroke. Nalij v lonec četrt litra mleka in osminko litra vode, pridaj ščep soli in malo kepico sladkorja. Postavi na og-Ш-
njišče, predno zavre, vsuj vanj dve ka-vini žlici Knajpove moke, dobro premešaj in ko zavre, kuhaj 8 do 10 minut, med kuhanjem pridno mešaj, da se ne napravijo kepe.
Polži s hrenom.
Kuhaj zaprte in oprane polže v slani vodi 1 uro. Nato jih odcedi in stresi v gorko skledo. Skledo zavij v prtič ter jo daj na mizo in posebej v skledici kisel hren.
I olži nadevani. Polže v slani vodi prekuhaj, kuhane izlušči iz hišic, osnaži jih in drobno sesekljaj. Deni v kozo malo surovega masla, drobno zrezane čebulje in peteršilja; ko se nekoliko zarumeni, pridaj pest krušnih drobtin, zrezane polže, ščep popra, soli in par žlic gorke vode; ko prevre, dobro premešaj in napolni s pripravljeno zmesjo polževe hišice, postavi jih v kozo drugo poleg druge, prilij jim za par žlic olja, postavi jih v pečico, da se še nekoliko opražijo. Tudi brez olja jih lahko postaviš za četrt ure v pečico. Potem jih zloži na krožnik in jih postavi s kuhano in zabel j eno karfijolo ali z gorčico na mizo.
Guljaž od polenovke. Skuhaj v slani vodi pol kg namočene polenovke. V kozo pa deni par žlic dobrega olja; v njenr zarumeni žlico drobno zrezane čebule in pol žlice moke; nato prideni osna ženo in na kosce narezano po-lenovko, jo potresi s papriko, zalij z zelenjavino juho, pridaj ji žličico kisa ter kuhaj kake četrt ure. Na mizo jo postavi s kuhanimi krominrjevimi kosci.
Sirnate rezine (šnite). Zreži stare žemlje na prst debele rezine; pomoči vsako rezino v raztepeno jajce in povaljaj v mešanico iz polovice krušnih drobtin in polovice nastrganega par-mazanskega sira. Te rezine ocvri na maslu in ko so po obeh straneh ocvrte, jih poberi na krožnik in še nekoliko potresi s sirom. Te rezine postavi s prikuho ali jajčnim podmetom na mizo.
Kune? v obari (ajmohtu). Zreži kunca po udih na kose, deni jih v lonec ter nalij vode, kolikor potrebuješ, na primer če je kunec bolj majhen in mlad, nalij dva litra vode in pridaj košček korenja, peteršilja, dva krompirja na velike kocke narezana, malo soli, košček limonine lupine ter vejico ma-jerona in vse to kuhaj do mehkega; če je kunec star, mu pridaj krompir, ko je kunec že nekoliko mehak. Napravi prežganje iz 6 dkg masti, par koščkov čebulje in dveh žlic moke, ko se moka bleda zarumeni, pridaj pest krušnih drobtin in še nekoliko mešaj, da je prežganje rumeno, potem ga razredči, s par žlicami vode in pridaj kuncu, ki_ naj še nekaj minut vre; nato mu prilij kisa po okusu. Na mizo ga postavi z na koleščke narezanimi in opečenimi zemljami, zabeljeno kašo ali širokimi rezanci.
Pečen kunec. Osnaženega kunca nasoli in peci celega ali posamezne dele. Deni v kozo par žlic vode, kunca potresi nekoliko s kumno in polij ga z vročo mašijo (če jc kunec star, mu
pa pridaj mrzle masti in mu prilivaji po eno žlico gorke vode, da se zmehča in zarumeni) ter ga peci 30 do 45 minut. Pečenega zreži po udih, naloži na krožnik in ga postavi s salato ali prikuho na mizo.
Ocvirkov narastek. Namoči v mrzlem mleku 1 žemljo, nato jo rahlo ožmi, deni jo v skledo ter jo z 1 rumenjakom dobro zmešaj, pridaj za ščep popra, soli strok drobno zrezanega česna in peteršilja ter dve žlici mrzlih, dobro sesekljanih ocvirkov. Iz beljaka' napravi sneg ter ga narahlo primešaj." Namaži primerno obliko ali kozo z-mastjo, jo potresi z drobtinami. Deni! omenjeno mešanje v obliko, ga lepo razravnaj in kuhaj v pečici 15 do 2(1 minut v sopari. Pečeno zreži na »tiri kose in postavi z zeljem s papriko na mizo.
Zelje s papriko. Skuhaj krožnik kislega zelja, zmešaj žlico moke s pai\ žlicami vode in jo prideni zelju. V kožici pa razgrej žlico masti in zarumeni! v nji par koščkov čebulje; nato prida jI v mast malo paprike, zelje soli, in par, : žlic kisle smetane. Ko še par mirnih vre, postavi zelje kot prikuho na mi?:o.
Dušena jabolka. Deni v kožico za oreh masla; ko je vroč, mu pridaj kepico sladkorja in pest krušnih drobtin, ko se nekoliko zarumene, pridaj približno 6 srednje debelih olupljenih in1 zrezanih jabolk, dve žlici vina, štiri1 žlice vode, košček cimeta in limonino lupine. Pokrij in duši počasi 20 do 25! minut. Potem jih dobro zmešaj ter postavi na mizo k pečenki ali močnatif jedi Pa tudi za otroke in bolnike .so tako pripravljena jabolka dobro krep^ čilo.
Svinjsko meso s paradižnikom.
Zreži četrt kg svinjskega mesa na malo kocke kakor za guljaš. Koščke posoli' in povaljaj v moki. Nato jih stresi v kozo, v kateri si razbelila za žlico masti in zarumenila par koščkov čebulje. Ko se meso nekoliko zarumeni, prideni! za 2 žlici pretlačenih paradižnikov, 4' pesti opranega riža, soli in zalij z juho ali vodo toliko, da čez meso stoji in vse skupaj pari 15 do 20 minut.
Prfckajeno svinjsko meso z zeljem in rižem. Kuhaj perišče kislega zelja, približno pol ure. Posebej pa kiuhaj četrt kg suhega svinjskega mesai, reber-, ca ali kaj drugega. Ko je meso Ikuhaoo, mu odstrani kosti in ga zreži na mnlo kosce* posebej v kozo pa deni žlico masti in malo čebulje. Ko se če bul j. i zarumeni, pridaj 2 pesti opranega riža, j pakrat. premešaj in ga zalij z osminko ; liti a \ode ali juhe od svinjskega mesa ter ga kuhaj pet minut. Potem pridaj rižu kislo zelje, zrezano suho тсч i so, za ščep soli, popra in žlico kisla smetane. To vse narahlo premešaj iri postavi kozo, pokrito v pečico, za 20 da 25 minut. Še enkrat na rahlo premešaj in postavi kot samostojno jed ali kakor prikuho na mizo. Lahko jo obložiš z, olupjjenim oblicah krompirjem.
Telečji jezik v paradižnikovi polivki. Skuhaj dobro opran telečji jezile v slani vodi do mehkega. Kuhanega

oltfpi. V kozo pa deni za-žlico masti; par koščkov čebulje in ko se čebul j a zarumeni, jezik, ki ga pa prej praži par aninjit, nakar mu prideni pol žlice moke, polno žlico kuhanih pretlačenih paradižnikov in še četrt litra juhe. Pokrij in pari četrt ure, pridaj še žlico kisle smetane, ko prevre, zreži jezik po-idolgoma na tri ali več kosov, jih zloži •na krožnik, precedi na koščke polivko (ter ga obloži s kuhanimi krompirjevimi koščki.
Češpljevec iz suhih češpelj. Suhe češplje operi, deni jih v lonec ter nalij dobro stlači, jih stresi v skle'do in jim dobro tlači, jih stresi v skledo in jim pridaj kosce črnega kruha. Ko jed omrzne, jo postavi na mizo.
Riževe palačinke.. Napravi in opeci tanke jačne krpe iz 1 jajca, četrt litra mleka, soli in 18 dkg moke. Skuhaj za 2 pesti riža na mleku, ko se ohladi, mu prideni za oreh surovega masla, eno jajce, 2 žlici sladkorja, malo vanilije in par žlic sladke smetane. S tem namaži jajčne krpe (če hočeš, deni na vsako par rozin), zvij skupaj, kakor štrukelj, zloži jih na pomazano pekačo. Posebej v lončku pa zbrodi 1 jajce in osminko litra mleka; polij palačinke in jih speci.
Narava je spala, Pa zopet je vstala, In prišla je zala Preljuba pomlad.
Vstala je narava iz dolgega zimskega spanja. Po solnčnih bregovih že cvete beli teloh. Zvončki prizvanjajo s svojimi nežnimi belimi glavicami iz zemlje. Trobentica s svojim mehkim , rumenim cvetom naznanja, da je prišla I zala, težko zaželjena, preljuba pomlad. Sramežljiva vijolica v grmičku ob bregu, poveša dišečo glavico in priča o prihodu cvetoče pomladi. Ilija-jcinti in tulipani, nasajeni v jeseni na ! ivrtno gredico, lezejo iz tal, mladostni in sveži. Ilitro se razvijejo iri prepoje [ jcel vrt z blagim močnim duhom. Odejo, ki jih je po zimi varovala mraza, jim odstranim. Rumeni polnjeni narcisi so težko pričakovali solnčnih dni, ftla jim odpro bogat poln cvet. čez zimo jim ni bilo treba odeje. Njih bratci bel-Ički z zvezdnatim cvetom so nekoliko ikesneje s svojim cvetjem, a iz zemlje so pribodli že koncem januarja. Lansko , jjesen sem nasadila tudi pomladni ža-ifran ali nunke. Od travniškega se razločuje po mnogobrojnih barvah. Dočim se divje nunke, bledomodre, redkokdaj bele, je vrtni žafran bel, žolt, moder ali pisan. Tudi ima večji cvet. Cvete že v marcu.
Spomladni prvi neznatni cvet čislamo bolj kot poznejšo najlepšo rožo. »Dokler ne cveto še rože, v čistih so pri nas vijolce,« je pel naš veliki Prešeren.
Pozdravljena tedaj pomlad zaželjena! Vse oživljeno in pomlajeno!
Oživelo se bo pa tudi delo na vrtu. Kaj pa nam bo potreba delati sedaj v zgodnji spomladi? Na vrtu, ki imaš gnojak in si ga pripravila tako, kakor Ije pisala »Gospodinja« lansko leto, na-sej Solate in.semen kakor: kolerabe, zgodnji ohrovt in zelje, zgodnji karfi-jol. Če imaš dovolj prostora, presadi tudi salato zimko, ki je bila vsejana v jeseni, in kolerabe. Če nimaš doma, dobiš pri vrtnarju. Po vrtu pa začni z delom kakor hitro bo zemlja toliko osu-šena, da je mogoče lopatiti. Če prezgodaj lopatiš, boš imela celo leto trdo težko zemljo, ki se je radi premoče stlačila. Proti mrazu neobčutljiva semena so: peteršilj in korenj, ki ozeleni šele za 40 dni. Solata berivka, mesečna redkvica, grah in špinača. Seme pomešaj 7. drobnim peskom, da lažje enakomerno seješ. Zgoraj imenovane rastline na-seješ lahko precej, ko imaš za to pripravljene gredice.
špinača. Med vsemi zelenjavami vsebuje špinača največ železa. Lahko bi jo imenovali zdravilo med zelenjavo. Ker je silno lahko prebavljiva, je zelo priporočljiva vsem, posebno malokrv-nim in otrokom. Na vrtu naj sveže špi-nače nikoli ne zmanjka. Seje se jo v presledkih štirih do petih tednov. Prva setev je lahko že koncem svečana, seveda če je zemlja toliko osušena, da jo je mogoče obdelati. Dalje se seje v marcu, aprilu in še maju in juniju. V avgustu, septembru in oktobru se seje zimska špinača, ki se čez zimo pokrije in se rabi v Zgodnji spomladi. Špinača hoče dobro prerahljano in pognojeno zemljo. Če je presuha, ti rada uide v cvet. Zato pridno zamakaj. Zamakanje z gnojnico ni priporočljivo. Res da po gnojnici hitro raste, a ima slabši okus in manj železa.
Grah. Grah je zelo udomačen in priljubljen. Njegov pravi dom so obali Črnega morja. Ker prospeva v vsaki vrtni zemlji in proti mrazu ni občutljiv, prvega lahko sejemo že koncem februarja in potem v presledkih štirih tednov do konca malega srpana. Kako se sadi, je »Gospodinja« pisala že lansko leto. Po vrtih se prideluje: grah za luščenje z okroglim in ploščnatim zrnjem. Potem je sladkorni grah, ki se zelen vživa s stročjem in se razločuje od prvega po debelejšem stroku, ki je navadno zaokrožen. Izluščen grah se uživa zelen ali pa tudi dozorel. Po rasti se deli v nizkega brez opore in visokega z oporo, ki zraste od 60, 80 do 90 cm, in velikanski 120 do 130cm. Po času je najranjši, rani in srednjerani.
Zelo težko umiješ lonec, ki je stal nad plamenom in postal vsled tega črn od saj. Delo si nekoliko olajšaš, ako lia-mažeš spodnji del lonca, ki pride v ne-
posredno dotiko z ognjem, s krpo, ki si jo pomazala s kako maščobo. Lonec postane sicer vseeno črn, a saje se ne prižgo nanj in jih lahko zbrišeš s papirjem.
Usnjeno krpo, ki jo rabiš za umivanje šip, najlepše spereš v vodi, ki si ji pridjala pest soli.
Madeže od muh odstraniš od pozlačenih okvirjev ali bronciranih oblik s špiritom, v katerem si namočila narezano čebulo. Tudi jih odpraviš, če jih pomočiš z beljakom im zdrgneš s krpo.
Da zgine duh od cigar iz sobe, postavi v sobo škaf mrzle vode. Voda si navzame duh popolnoma, zrak pa po« stane čist.
Barvane nogavice iz pavole ali iz. svile peri v vodi, v kateri si namočila beršljanovo listje in izperi v slani vodi.
Ako namažeš šivalni stroj in potem ž njim šivaš, pusti v perilu črne madeže, ki jih težko odpraviš. Namaži jih, preden jih daš v perilo, s surovim maslom in v žehti bodo izginili popolnoma.
Dobro mazilo za čevlje. I. Pripravi osem delov pečatnega voska, en del finih saj (kinruza), dobiš jih v vsaki prodajalni, in prilij 40 delov 80odstotnega špirita. Lonček z zmesjo obveži z mehurjem. Obvezanega pusti 24 ur in ga med tem časom večkrat pretresi. Potem prebodi mehur in postavi lonec v toplo vodo. Nazadnje prilij nekoliko beneškega terpentina in dobro zamaši.
II. 50 delov rumenega voska, 5 delov terpentinovega olja in 10 delov fino presejanega pepela se raztopi skupaj; potem se prida 10 delov sladkorja, 500 delov vode in toliko finega kinruza, da je zmes močno črna, med tem pa dobro zmeša. Mazilo je najbolje spraviti v pločevinaste zaklopnice (škatljice), ker se dobro zaprejo, ali v lonček, ki jih imajo lekarnarji za mazila.
Žeblji, ki jih zabiješ v les, posebno, v tanke deščice zaboj čkov, kaj lahko razkoljejo les. To preprečiš, če postaviš žebelj na glavico in udariš s kladivom parkrat po spodnjem delu, da postane lahno ploščnat. Tako pripravljen žebelj lahko pribiješ y vsak les in ne bo se razklal.
Pisanje imen v piruhe. Napolni lonec z mrzlo vodo, dodaj pest olupkov od čebule in pusti, da zavre. Potem vzemi košček mila, ostrgaj ga na enem koncu, da ostane le toliko debel, kakor ošiljen svinčnik. S tako pripravljenim milom piši imena ali reke v čista jajca, daj jih potem v krop in pusti vreti 7 do 8 minut. Jajca postanejo lepo zlato rumena, imena pa svetlorumena.
Perutninarstvo.
Napake pri kokošjereji.
1. Navadno rede gospodinje vse vprek, dobre in slabe kokoši. Kokoš, ki ne nese dobro, prodaj ali zakolji. Če ne znese kokoš na leto vsaj 120 jajc, se ne
lli
splača jo rediti. Ohrani za rejo le kokoši, ki dobro neso. Za valenje vzemi le jajca dobrih jajčaric, ne starejše kakor štirinajst dni, čista in ne napokana.
Istotako mora biti petelin zdrav in čvrst, star dva do tri leta:
2.	Gospodinje pazijo premalo na starost kokoši. Stara kokoš ne nese dobro in nima dobrega mesa. Čez Četrto leto redi le iste kokoši, ki so dobre za valenje in skrbne koklje. Vsaka kokoš prinese s seboj na svet jajčnik, ki ima 600 do 800 jajčnih nastavkov ali zarodkov, ki se v teku let razvijejo v jajca. Dobra kokoš znese v prvem letu do 30 jajc, v drugem do 120, v tretjem do 160, v četrtem do 120, v petem do 80, v šestem do 70, v sedmem do 50, v osmem do 20, v devetem do 10 jaje.
3.	Redimo kokoši preveč v krvnem sorodstvu. Vsaj vsako drugo leto je treba vzeti petelina ali jajca za valenje iz druge vasi. Kokoši, ki so preveč v krvnem sorodstvu, postanejo vedno manjše, zanikerne, so podvržene raznim boleznim in slabo neso.
4.	Prepozno nasajanje. — Meseca marc in april sta najboljša za valenje. Za pleme so odbirati le koklje zgodnjih gnezd.
5.	Napake pri valenju. Nepripravno gnezdo ali prostor. Gnezdo mora biti na mirnem kraju, kjer ne neso druge kokoši. Gnezdo je dobro pobeliti z apnom, da ne pride zraven mrčes l istotako mora biti koklja prosta vsakega mrčesa in popolnoma zdrava.
6.	Pomanjkljiva reja piščancev. — Mladi piščanci potrebujejo toploto; mraz in mokrota jim škodujeta. Imeti morajo zadostno in pravilno hrano. Škoduje jim pokvarjena krma, kislo mleko in kisla krma. V prvem tednu jim zadostuje suha hrana, kakor kaša, suh kruh in sveža, ne premrzla voda. 1'olagoma naj se privadijo na žgance in. zelenjavo. Šele v četrtem tednu jim smemo dajati razna žita, najboljše raztrgana; jako dobro za utrjenje kosti je kostna moka, ki jo zdrobimo iz žganih kosti. .
7.	Nezadostno krmljenje kokoši. Samo ob tem, kar dobi kokoš zunaj na prostem, ne more živeti. Če ni krme, tudi jajc ne bo. Kokoš mora imeti zjutraj in opoldne, kuhano hrano iz ostankov kuhinje, krompirja in otrobov. Sa-; mo krompir ne zadostuje, ker ima premalo redilnih snovi. Popoldne, dve uri preden gredo spot, treba jim je dati zrnja; za deset kokoši se računa % do 1 kg žita. Zato redi le toliko kokoši, "kolikor imaš doma slabega žita.
8.	Pomanjkljiva Strežba. Slabi kur-niki, ki so izpostavljeni preveč mrazu in Vetru, nesnaga in 1'azni mrčes zelo slabo vplivajo na kokošjo rejo.
9.	Nezadostno napajanje. Kokoši nc zadostuje gnojnica, imeti mora dobro, čisto vodo, ki se mora v poletni vročini večkrat menjavati na dan.
10.	Gospodar ali hišni oče ni z gospodinjo nikdar v soglasju radi kokoši.
Koliko časa rabijo razne vrste perutnine za valenie. Kokoš vali 21 do 22
dni, raca 28 do 29 dni, gos 30 do 33 dni, pura 28 do 29 dni, pav 30 do 32 dni, jerebica 26 do 27 dni, fazan 26 do 27 dni, golob 18 dni od zadnjega jajca.
Pitanje prašičev.
Kdaj naj se začno prašiči pitati in kakšna starost je za pitanje najbolj primerna? To se ne da v par stavkih povedati, ker pitamo prašiče v različne svrhe. Za pitanje radi slanine bodemo vzeli prašiče, ki so 12 do 16 mesecev stari. Лко želimo imeti dobro pečenko, je potrebno vzeti za pitanje mlajšega prašiča. Pri tem odločevanju pride v poštev tudi pleme, ker vemo, da niso za pitanje vsa plemena enako dobra. Nekatera plemena se hitrejše odebele kot druga.
Mnogi prašičerejci so mnenja, naj se prične pitanje prašičev takoj po od-stavljenju. Moje mnenje je temu nasprotno, ker bi potemtakem mlademu prašičku zabranili naravno vzgojo in razvoj in bi ne imeli pričakovati uspešnega pitanja, saj je vendar prašička pred pitanjem v zdravju tako utrditi, da pitanje lahko prestane in da ima krepko razvite prebavilne organe. Pravilno je prašičke takoj po odstavljenju odločiti za pleme ali pa za pitanje. Za pitanje odločene prašičke lahko pripravljamo za pitanje. Gotovo je, da se pričakujejo tudi po takojšnjem pitanju po odstavljenju lepi uspehi, vendar ne taki, kakor bi bili pričakovati, ako se pred tem pujski primerno pripravijo.
Za pitanje določeni prašiči morajo povžiti kolikor mogoče veliko krme in proizvajati iz redilnih snovi, iste mnogo mesa in tolšče. Da se to proizvajanje tolšče in mesa še pospešuje, je prašičem potreben med časom krmljenja popolen mir. Torej ravno nasprotno, kar se zahteva od plemenskega prašiča, ki se naj kolikor mogoče veliko spušča na prosto. Gibanje tudi prašiču, ki se pita, ne škoduje na zdravju, nasprotno bi bilo isto jako potrebno, ako bi prašič ne porabljal dragocenih redilnih snovi za tvorbo živalske moči, namesto za tolščo. Kadar je prašič enkrat opitan, ni nikakega pomena, ako je omehkužen, saj ga ne bodemo vec vporabljali za pleme.
Prašič, ki ga p'itamo, naj veliko počiva in pridno žre. Potrebni mir se doseže, da se nekoliko zatemni prostor. Ako se prašič dobro nakrmi, potem v zatemnelem hlevu tudi prav rad počiva.
Točno se je držati reda v krmljenju, vedno krmiti ob določenem času. Poleg tega je navaditi prašiče, da pojedo vso krmo, ki jim je določena. Ako zaostaja krma v koritih, se mora takoj odstraniti in ne puščati v koritih, kakor se to opazuje ponavadi.: Gospodinja, ki tega no razume, ne bo nikdar dosegla, da bi prašič popolnoma povžil vso krmo pri vsakem krmljenju. Ako
se zaostala krma odstrani takoj iz korita, se prašič tega kmalu zave ter prav rad in kmalu vso krmo poje. Tako so tudi oseba, ki krmi, kmalu brezposeln nega truda lahko prepriča, koliko prašič v resnici porabi. Zaostalo krmo hodi prašič med časom počitka jest in potem ob času krmljenja nima teka; do krme. Prašič vstaja, je nemiren in se slabše redi. Zaostala krma se lahko spridi, prašič po sprideni krmi lahko zboli, ako jo večkrat dobi.
Razen potrebnega kidanja gnoja,' ki se mora izvršiti kmalu po krmljenju, naj se živali nikdar ne motijo. Nadalje je še treba pomniti, da se sme čas krmljenja prestavljati in krmiti včasih po trikrat, drugič po štirikrat na dan. Gospodinja, ki ne razume potrebnih točk pri pitanju in jih ne zrna praktično izvrševati, -ne bode dosegla posebnih vspehov pri pitanju.
V navadi je pitanje z bolj razredčeno krmo, katera se včasih prašičem ustavi. Gospodinja, ki hoče prisiliti' prašiče do vživanja večjih množin vode, da med krmila precej soli, kar ni pravilno. Prevelike množine soli prej škodujejo kot koristijo. Večje množine soli res prisilijo prašiča, da popije vso vodo v škodo povžite krme, katera se pi> nepotrebnem trati in najdražja snov, beljakovina, namesto da bi se porabila za rast telesa, se izločuje. Potrebno vodo dobi prašič že v pomijah, katero so navadno že tudi toliko slane, da jo pokladanje soli poleg tega skoro nepotrebno. Pomniti je torej, da primerno množine soli, na dan 10 g, prebavliunjo pospešujejo, prevelike množine son pa. stratijo redilne snovi, ker silijo prašiča do prevelikega vživanja vode.
. Slednjič je še pripomniti, da jo dajati v pričetku pitanja manj redilna, torej slabša krma, kot proti koncu. L« polagoma se začne dajati boljšo krmo Debelejši prašič dobro krmo boljše prebavi, se ni bati, da bi krmili predobro, saj se navadno prašič poprej zakolje, preden se mu ustavi tek.
Zlata pravila za prašičerejo.
1.	Za oskrbovanje prašičev si pridobi zanesljivo, vestno, marljivo in razumno osebo.
2.	Skrbi za suh, zračen, svetel hlev, ki naj bode po zimi gorak, po leti hladan.
3.	Poskrbi ze večje tekališce, ki naj ima več oddelkov.
4.	Izberi si dobro, zdravo, krepko pleme, pri tem sc oziraj na vse okoliščine.
5.	Za pleme rabi zmiraj zdrave živali najlepših oblik, a nikdar prezgodaj.
6.	Svinjo pripusti vedno k najlepšemu mrjascu, čeravno moraš Plačali večjo skočnino.
7.	Svinje, ki je hudobna, in je nerodna za vzgojo mladičev, ne pripuščaj več.
8.	Svinje ne pripuščaj pred osmim tednom po skotitvi in ne, predno je stara 10 do 12 mesecev.
9.	Dobro svinjo obrani vsaj do 6. skoten j a za pleme.
10.	Pazi, da ni mrjasec, h kateremu pripustiš svinjo, v krvnem sorodstvu z njo.
11.	Mrjasca spuščaj po enkrat, le v redkih slučajih po dvakrat na dan.
12.	Krmi mrjasca z redilno krmo, da bode ostal žilav, mu dajaj tudi ovsa.
13. Spuščaj mrjasca vsak dan na prosto.
[, 14. Spuščaj prašiče, razun onih, ki se pitajo, se pitajo, vsak dan v teka-lišče vsaj za dve uri.
15.	Skrbi za suho nastiljo.
16.	Skrbi za red in snago v hlevu in izven hleva.
17.	Krmi vedno točno ob določenem času.
18.	Krmi plemenske prašiče primerno. nikar jih ne pitaj.
19.	Krmi samo z zdravo krmo, pokvarjena krma škoduje.
20.	Krmi kar je mogoče naravno, v poletju mnogo zelene krme.
21.	Krmi močna krmila suha, gomolje kuhane ali par j ene.
22.	Skrbi za zdravo pitno vodo, tudi v tekališčih, da se prašiči lahko kopljejo.
23.	Skrbi, da dobe plemenski pra-
šiči vsak dan rudninskih snovi (zemlje).
24.	Pred skoten jem pripravi svinji poseben koč in nastiljaj s kratko slamo.
25.	Paži pri skotenju na svinjo in pujske naj oskrbi ista oseba, ki jim vedno streže.
26.	Poščipaj pujskom ostre zobe v par dneh po skotenju.
27.	Spuščaj doječo svinjo s pujski na prosto vsak dan ob lepem vremenu.
28.	V tretjem tednu začni navajat pujske na krmljenje.
29.	Mlade pujske krmi po malo, zato večkrat.
30.	Najboljša krma za mlade pujske je ječmen, cel ali zdrobljen.
31.	Pazi, kadar daješ pujskom prvikrat kravje mleko, da ne dobe driske.
32.	Krmi ječmen posebej in mleko zase gorko 38 stopinj C.
33.	Pred osmimi tedni pujskov ne odstavljaj.
34.	Slabotni pujski naj sesajo dalj časa.
35.	Krmi velike, močnejše pujske skupaj, slabejše skupaj.
36.	Kadar svinja pujskov ne doji ve.č, krmijo zmernejši.
37.	Prašiče pitaj s pravilno sestavljeno redilno krmo.
38.	Skrbi za mir in red pri prašičih, ki se pitajo.
39.	Pitanim prašičem ne dajaj preveč vode in soli, to škoduje.
40.	Vodena krma da vodeno meso,
oljnato mehko mast, koruza barva mast rumeno.
41.	Ječmen, grah, rženi otrobi dajo najboljše meso in mast.
42.	Prašiče, ki jih pitaš, tehtaj vsak mesec, da se prepričaš, ali krmo dobro porabijo.
43.	Da ne zaideš v krvno sorodstvo, ne vzemi nikdar mrjaščka in svinjo iz istega gnezda.
44.	Kadar kupiš mrjasca iz tujega kraja, ne spusti ga vsaj 14 dni k domačim prašičem, ker lahko zaneseš bolezen.
45.	Daj prašiče pravočasno cepiti proti rdečici.
46.	Naznani vsak slučaj kužne bolezni na glavarstvo in županstvo.
47.	Ne veruj v vraže, le z razumom si skuješ srečo v prašičereji.
£axigen[
idealno odvajalno^
I sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja ^	(20 kosov) K 1-30.
тшуг Dobiva sc v lekarnah in pri glavni zalogi:
HL C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2. JU
Naročajte sobotnega .Slovenca'
kolinsko tovarno
kolinska žitna kava.
kolinsko kavno primes
Naše ljudstvo ne pozna razkošnosti in ne hrepeni po njej. Zadovoljno je z malim. Različne nepotrebne naslade so mu tuje in si jih ne želi. Tega pa, kar ima, si ne pusti vzeti od nikogar. Ko bi — recimo — hotel kdo preprosti kmetiški ženici vzeti njeno vsakdanjo čašico kave, kako bi se ji zameril! Saj je to njena najljubša pijačica, ki bi je ne zamenjala z nobeno drugo na svetu. Zjutraj in morda tudi ob drugih dnevnih časih je na mizi pač vsake slovenske družine, kava. Kako vsem dobro tekne in kako jim je priljubljena. Malokdaj pa kdo pomisli, da bi lahko tudi s to stvarjo koristil drugim. In vendar je to mogoče. Kako neki? bo marsikdo vprašal. Stvar je čisto enostavna. Menda ni treba razlagati, kako se kava kuha. S takim razlaganjem bi preveč razgalili naše dobre slovenske gospodinje, ki znajo napraviti prav izvrstno kavo. Naše gospodinje dobro vedo, da kava, naprav-
ki izdeluje kavno primes v korist obmejnim Slovencem, In zdaj bo tudi našim bralkam jasno, kako je celo pri kavi mogoče koristiti tudi drugim. Od tistega denarja namreč, ki ga slovenska gospodinja izda za kolinsko kavno primes, dobe del tudi naši obmejni Slovenci, ne da bi zato bilo treba poseči gospodinji bolj globoko v svoj žep. S tem torej, da zahtevamo povsod edino le
v korist obmejnim Slovencem, vršimo obenem -tudi plemenito narodno delo. Ali ni to prav in priporočljivo ? Nobene slovenske družine ne sme biti, ki bi rabila kako drugo kavno primes! — Kolinska tovarna pa izdeluje poleg kavne primesi tudi izvrstno žitno kavo. Marsikomu namreč prava zrnata kava škoduje — posebno otrokom in bolnikom. Za te je kot nalašč
Ta žitna kava, pomešana s Kolinsko kavno primesjo, daje izvrstno krepčilno in tečno pijačo dobrega okusa in lepe barve. Kdor le enkrat poskusi, ne bo nikdar več hotel nobene druge.
ljena samo iz zrnate kave, ni okusna. Treba ji je pridejati takoimenovano kavno primes ali cikorijo. Ta ji šele da pravi okus in pravo barvo. Doslej se pa naše gospodinje niso dovolj ozirale na to, kakšno cikorijo so kupovale. No, saj nazadnje tudi niso imele nobene izbire; zato jim ni zameriti. Danes je pa stvar že drugačna. Danes imamo v Ljubljani veliko domačo
Slovenske gospodinje! Segajte pridno po teh izvrstnih domačih izdelkih. Korist boste imele od tega predvsem Ve same,
ker bote dobile v roke dobro in zdravo blago, korist pa bodo imeli od tega tudi tisti, katerim je namenjen	del skti-
pička: naši obmejni Slovenci.
' 122
da krijejo svoje strehe

S
lili
Ig (brez zareze in'z zarezo tudi S v podolgasti obliki),
ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanj prevzame vsako garancijo. Ratli velike zaloge sem cene znižal.	608
= ivan Jelačin, Ljubljana. =
Petrolin, bencin in bencol
motorji in lokomobili.
ležeči in stoječi od 1—40IIP kakor tudi motorji na surovo olje z močnim pritiskom in motorji na surovo olje od 4 — 100 HP. Na tisoče motorjev v obratu. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Naj-596 ' večje jamstvo.
J. VVARCHALOVVSKI Đunaj III., Paulusgasse 3. W Ceniki in obiski odjemalcem zastonj.
Naročajte „Domoljuba"!
ImI
u s M
M
g
■ a
■g mt
M
"m
■a
M
!U R
E
ra
a
Domače podjetje.
m
Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino
Pri
m
Stritarieva-Linaerjeva ulica
Zaloga vseh najnovejših vrst blaga za ženske in moške obleke.
Prve novosti volnenih, svilnatih in mrežastih rut ter šerp.
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališča), da je pri meni največja izbira.	440
Ml !?
a'
R
ia
u »i a
I Postrežba strogo poštena. Cene nizke.
m
sme samo oni, -ki je dobro gnojil. — Zemlja zahteva nadomestila za hranilne snovi: kali, dušik, fostorovo kislino, katere ji je prejšna žetev odvzela. Posebno



ne sme nikdar manjkati, kajti izmed vseh hranilnih snovi porabijo rastline največ kalija.
Sedaj je najpripravnejši čas za gnojenje s kalijem.
Pojasnila in brošure o porabi umetnih gnojil daje vsakčas brezplačno.
Fr. Mulec, Ljubljana
Gruberjevo nabrežje 14.
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLHimSCHEinH
„UNIKUM
ДШИШПГ ni rastlin-ska margarina.
jiniKiim'
stejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
-ш|аЈ-„_а___ ni umeten,
.UniKlim nego najčistejši naravni izdelek.
ДНШШПГ za 50%
cenejši od navadnega pres-
l l
mflRGHRinE
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne .o to.
SamoBlaimschel-nOl) .UIUKillVr je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blalmscfieina
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pefenie praženie ки11!111је mas!eB hr||||
samo
Blaintsclieina ,Unikiim margarino
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene Ivornice za mamo in presno maslo, Dunaj XIV.