Na našega trpljenja pot nam sija tvoja luč, Gospod, -da borno vstali tudi mi iz groba poveličani.
fc_*’
		B	L	A	G 0 S L 0	V	L J E N E PRAZNIKE,	POLNE
Z	A	U P A N	J	A	V Z M A	G	0 KRISTUSOVO NAD P E =	
K	L	0 M II	f	N	J ti G 0 V	0	OBLASTJO	
		V	A	M	ŽELI •		i	
							" I A B 0 8 I S Č N	I K ".
11G
NEDELJSKA IZCEJA
ŠtfaV. 96., Lato II.  SPITAL Ki DRAVI
POV£ ^
Nedelja, 6.aprilq 1 >,■ 7
Radujmo, bratje, sestre se, Zveličar vstal iz groba je, premagal zlobe, smrti moč, podaril nam veliko noč.
Končana je trpljenja pot, spet poveličan je Gospod, med nami zmage dan slavi, trpečim upanje deli.
Otrimo iz oči solze^ in pozabimo na gorje, z Gosi^odom veselimo se,
Iti strašno smrt premagal je.
Do
Od večnosti je bil še napravljen božji načrt odrešenja. Čisuo natančno je Bog vključil v ta načrt vse. .kar je bilo po= trebnor Bog je .hotel, da se Odrešenik ubog roči v Betlehemu, ne v Nazaretu* pa je vključil v svoj načrt cesarsko pfovelje, da se popiše ves svet, trdosrčnost BetlehemČanov in pripravljenost pastir= jev o
Bog je hotel, da Odrešenik trpi prez,ir in zame tavanj-: celo življenje. Hotel je, da živi tri leta v javnem delu, da po pi: = teku teh treh let na velikonočne praznike trpi in umrje na križu, potem pa tretji dan vstane od mrtvih, Neskoncn modrost in previdnost božja je sprejela v ta načrt človekovega odrešenja ljudi kot orodje, po katerem se je to veličastno delo božjega usmiljenja dovršilo, Porabila je zato dobre ljudi in dobra djla, prav tako pa tudi slabe ljudi in hudobna dola, pa vse tako, da je služilo večnemu načrtu božjemu, da odreši človeka.
Vse, kar je ta večna Previdnost božja dopustila slabega, je obrnila v svoji božji modrosti tako, da je bil konec v človekovo dobro in srečo*
Bog je določil čas odrešenja, Bog je določil leta Odre= Cenikov ega javnega dola., določil dan in uro, ko so Ga prijeli,čas in okoliščine sodbe in smrbi -..a čas, kako dolgo bo truplo v grobu in spet poveličano vštolo.
In teh večnih načrtov Modrosti božje ne more prekrižati nobena ustvarjena moč, noben ustvarjen razum, če je še globlji.
Izteče še vse tako L-;koi Bog hoče«
Kako majhni, sl-.botni sc vsi nnpori človeški, proti večnim sklepom božjim* Herod hoče Bute umoriti, ne more ga najti in ko je-konec potrpežljivosti božje, ram umrje strašne smrti.
Judje v Nazaretu hočejo Jezusa pahniti v prepad, pa še ni prišel od Bogo določeni, čas Jezusove smrti« Tolikokrat Ga hočejo pozneje zgrabiti, pa zaštonj,, - Hočejo Ga soditi in umoriti po velikonočnem prazniku, ker se ob praznikih boje hrupa ned ljudstvom, pa ne gre po njih načrtih, ker so božji drugačni«, Prav za praznik je obsojen in pribit na križ„
Zmagoslavja obhajajo pod križen na veliki petek. Po njih mnenju Ga je za vedno zakril Kamen groba« Še zapečatili so gr. in straži) postavili pred grob.
Pa človeški razum in sila ne sežeta preko božjih načrtov.
" Tretji dan bo vstal". Skozi kamenvpritie iz groba poveličano telo_ Jezusovor, Ne pomaga ne kamen, ne pečati, ne straža, vse se razblini
je v večnih načrtih božje pre= in moči. Krivica in zloba,ki iz smrti božjega Sina, pa se
Neumljivo pa je bilo aposto-
v nič v moči božji. Z&odi^se to, ^ kar vidnosti preko vseh človeških načrtov je umorila Sina božjega je premagana, je rodilo človekovo odrešenje«
Vse to nam je danes umljivo lom in učencem Gosjodovim0
Tudi nam je v teh težkih č sik. mnogo t mnogo ne umljive ga. Neumljivo, da trpljenje - veliki petek toliko casa ze traja. Svet dela po svoji modrosti in sili., Bog pa ima svoje načrte, ki so napravljeni do zadnje pike že od vekov. Vse je v teh načrtih Previdnosti božjoo Samo oroaje večnih načrtov božjih je zloba, krivičnost, sovraštvo in vse hudo? Bog je to privzel v svoje načrte, da iz vsega tega pripravi svetu novo življenje«
Bog ju določil začut\j|k, višino in konec našega velikega petka natančno do ure-, Nej svet sklepa oakor hoče, dola kakor hoče,
naj s a ten besni kolikor more, ko 'bo bila od Boga določena ura, pa nad bo satan tedaj na višku svojc (p zmagoslavja, bo njegova moč atrta, konec bo velikega petka, zasijclo bo velikonočno jutro.
Te velikonočne misli nri j na:., dado poguma letošnje prazni= ke. Kdor je prežet živ3 veie in zaupanja v previdnost božjo, ga ne bo potrla nobena še tako obupna ura, i ve, da je Bog že v naprej določil čas vstajenja in zmage« L-r tudi to ve, da vse kar trpi gre po načrtih Previdnosti božj v dobro, v odrešenje.
( 8. obljuba Srce; ezusovega.)
Vi), ika resnica je, da Vdlc v svojem duhovnem živ = n ju nikultor^ne more ostati na i stopnji. Je ne napreouje,
^nazaduje.Je ne rastejo v čednosti, začno v vsej buj= ti poganjati napako in sla=* ti in nap ali e zelo hitro raste= napredek v čednostih, v let življenju pa je počasen.Tr= se je treba boriti za vsak ak navzgor.
Zato je večini ljudi k trud za čednost in popol= t odveč in se trudijo in de= o le za zemeljsko življenje, no življenje in čednosti pa ^	,Vx-.gliste propadu,.
Tudi glede tega je rešitev sveta v češcenju Srca Jezusovega. Jezuj je obljubil, da bodo častilci Njegovega Srca v popolnosti goto vo L.j hitro napredovali,3
Popolnoma razumljivo je	to. Saj ste že kdaj gledali slikarja,	ki	hoče naslikati človeka*	Neprenehoma 0leda v svoj model	V.
potezo	za	potezo slika na platno,	d'" ki er ni podvba Izgotovljena,.
S častilci Srca Jezusovega se godi nekaj podobnega« To dobro Srce jim da milost, da imajo^Njegove čednosti in gop vinjeti vedno pred očmi. Da jim pa tudi meč in zmožnost, da te čednosti dan za dnem presajajo v svoja srca. Kakor bi bilo to samo s človeškimi močmi nemogoče, pa postane po velikih milostih Srca Jezusovega ne le mogoče, ampak tudi lahko« Saj Jezusovo brce samo prenavlja talca er-ca in jih upodablja po Svojem Srcu.
Iz Srca Jezusovega se seli v taka srca ponižnost, ki je^ podlaga vsem drugim čednostim in prih;ja vanje vdanost v voljo božjo, neizčrpna ljubizen do Boga in do bližnjega, ljubezen do čistosti, vse, zlasti tisto, kar je dana-inj .nr.i svetu na jbolj potrebno«
Naj bo svet Še tok glob z.o pogreznjen v poganstvo in nje= gove pregrehe, ne obupajmo I Okle.i-1'u.o so toga Srca, delajmo na to,da se ga oklenejo vsi okrog nas, pa bo to srce storilo čuaeže, da se bodo srca o t re&lti grehov, otresla mlačnosti • in začela iz dneva v dan bolj rasti v popolnost, ki jo bodo gledala v božjem Srcu,
ve greš na sonce, te bo O;tovu osvetlilo in ogrelo, če gioš na Srce Jezusovo, je n«.mogoče, d. bi ;-u ne omehčal in no bi po= stal vsak dan boljši in popolnejši kristjan.
potem r.j em nos bos ti o j pem do
Z MOLITVENIKA
STAKE IN KOV S ZAVSZ3 - KNJIGA PSAIMOV.
Psalm 117.
ZAHVALA ZA REŠITEV.
Zahvaljujte Gospoda, ker je dober?; večne jo njegovo usmiljenje.
Govori naj hiša Izraelova:
je njegovo usmiljenje." naj hiša Aaronov a* je njegovo usmiljenje." naj vsi,'ki se hoje Gospodai je njegovo usmiljenje."
•'Večno
Govori
"Večno
Govore
"Večno
B. V bridkosti sem klical^Gospodaj uslišal me je in me rešil.
Gospod je z menog, ne bojim sej kaj bi mi mogel človek?
Z menoj jo Go spod,moj pomočnik,
zato bom 'dočakal,da bodo moji sovražniki vsi
zbegani»
Bolje je zateči s:-, h Gospodu, kakor zaupati človeku.
Bolje je zateči se h Gospodu, kakor zaupati vladarjem.
Vsa poganska ljudstva so me obleglai
V imenu Gospodovem sem jih stri.
Od vseh strani so ifre obdali:
V imenu Gospodovem sem jih strl.
Obsuli so ..ne kot čebele,
kot ogenj trnje, so me požigali:
V imenu Gospodovem sem jih strl. potiskali, porivali so mu,da bi padel, pa Gospod mi je pomagal.
Moja moč in moj pogum je Gospod, postal ji je rešitelj. .
Glas veselja nad i-eeitvijo je slišati iz šotorov pravičnih.
Desnica Gospodova -je junaško delala, desnica Gospodova me jc vzdignila, desnica Gospodova je junaško ravnala.
Ne bom umrl, temveč živel in oznanjal dela uospodova.
Pokoril, zelo me je pokoril Gospod, vendar smrti me ni izročil.
C. Odprite mi vrate. pravice:
šel bom skoz nje in zahvaljeval Gospoda.
To so vrata Gospodova, pravični bodo vstopali skoz nje.
Zahvaljeval se ti bom, ker si me slišal, in si mi postal rešitelj*
Kamen, a! so ge. zidarji zavreli, je postal vogelni kamen.
Gospod ge to storil, saj dd čudež za naše oči,
To je dan, ki ga j.-, dal Gospod, radujmo in vaselimc se ga.
0 Gospod, ti rešuj 1 0 Gospod, daj svoj blagoslov!
Blagoslovijen,ki prihaja v imenu Gospodovem, blagoslavljamo vas iz hiše Gospodove.
Bog je Gospod in razsvetlil nas je«,
Napravite oicrasje iz gostega zelenja tja do robov oltarja.
Bog moj si in zahvaljeval te bom,
Bog moj, povzdigoval te bom s hvalnico.
Zahvaljujta Gospoda, ker je doberj večno je njegove usmiljenje,
Mmm JE tfllLO OTROKA
Krščanstvu pripada zasluga, da je začelo in ohranjalo dobo spoštovanja in zaščite otroka, krščanstvo je otroku vrnilo nje= gove pravice. Ko človeške postave niso kazale ^osebnega zanimanja za otroka in so se ob pretresljivih vzdihih otrok filozofi in pi= satelji le redkokdaj zdramili, se je v nekem kotu Judeje dvignil v vsej svoji veličini slovesni in odločni Kristusov glasu Jezus je s svojim vzgledom in s svojimi nauki vrnil otroku njegovo veličino in veljavo, obdal ga je s sigem in dražestjo nadnarrvne lepote in napravil ga je za predmet obče ljubezni in predmet nravne in verske kreposti.
Jezus ge povzdignil otroka_kot osebnost. £am je postal otrok in je okusil vse težave in nevšečnosti detinstva,da bi na ta način dosegel še posebno sorodnost in podobnost z otrokom in t^iko postal njegov vzor, 1
V	svojem zemskem življenju je bil Jezus velik prijatelj otrok. Bili so otroci njegovi posebni ljubljenci. Na več straneh nam je v evangeliju ohranjena ca v zv is .-na in posebno ^ gani j iv a Jezu= sova ljubezen do otrok. Umetnici so v svojih najlepših aelih oveko=
•v e čili take najbolj nežne	evangeljske	prizore.	Ko je bil,	Jezus sre=
di velikih množic, so njegovi pogledi	iskali otroke in z	dopadenjum
na njih počivali. Klical jih je v svojo bližino, kadar jih je sreča*« val na poti, pogovor z njimi mu je Lil v :lik užitek in dopustil je,, da so se v ljubkem neredu gnetli okrog njega. Cesto so jih matere vodile k njemu in jih je jemal v svoje naročje. Jezus jih je sladko ljubkoval, poKladal jim je roke na glavo, jih blagoslavljal in zanje molil.
Jezus je bil branitelj in zaščitnik otrok.Potem ko je svet otrokove pravice poteptal, jo Jezus znova svet opozoril nanje in jih povzel v treh kratkih stavkih, ki so temelj in duša krščanskega vzgo= jeslovjat "Ne prezirajte otroka* n> pohujšujte gaj sprejmite ga_v mojem imenu." Ta vzvišeni trostavek bi moral Liti z zlatimi črkami vrezan v vsakem družinskem domu, na pročelju vsakega vzgojnega za= voda, predvsem pa bi moral biti neizbrisno .vtisnjen v srcu in umu
vsakega vzgojitelja«,	,	....	*	,
Spoštuj otroka!	Otrok je nebeški dar	družini, svet zaklad,
bratec angelov, otrok božji.
Ne pohujšujte otrokal Njegova naravna sibkost in nemoč,
braniti se pred hudim, nalagajo nam vsem najstrožjo dolžnost od
rabi svo
eni'} svojo sv ucri Jo-To} svojo sluabo in oblast da 00=
ubijalec in je vreden - tako je rekel Jezus
in se potopi v globino
kvari otroško srce
s ■•'■m - da se uu obesi mlinski kamen* na v ra v morja,
Sprejmite otroka v mojem imenu! Glejte tretjo zapoved,ki jo je zopet Krietuš postavil za otroka» Sprejeti otroka v' Kristu= sovem imenu se pravi, sprejeti njegovo stvar. Z drugimi besedami se to pravi, oblikovati Kristusa v njihovih, srcih in dušah, v v olji, vesti in v posnemanju Kristusa samega.
To delo je izvrševala katoliška Cerkev v vseh časih. V
mišljenja in delovanja tudi na tem najoboutlivejšem izseku Slove«
skega življenja
sedaj kot slanstvo z
čuječa proti ;vsaki nevarnosti, el bi grozila mladini, veano pri= praviaena, da vsak trenutek dvigne sfoj glas proti vsaki krivični sili ali omejevanju otrokovih pravic in svobosčin, proti vsakemu nasilju ali preprečevanju od strani, državnih oblasti.
Zato je človeški rod dolžan zahvalo Cerkvi za njeno j zvr* seno delo v korist družini, ki jo je po baz-e preuredila v njenih temeljnih sestavinah po večnih m vedno rodovitnih- evanseliskih naukih.
v -a
Dolžnost čistosti,
v/ J »L, V
Po posvečujoči milosti božji smo resnični tempelj božji.Nismo samo posvečeni Bogu., temveč bivališče božje smo. Ta tempelj primerja • Ter tuli jan • vrtu in ne pusti, da-bi vanj prišlo kaj nečistega in posvetnega. Iz.tega vrta je trebA iztrebiti vse malike. Pogani so namreč imeli v vrtovih malike. V vrtu naše duše- so tudi postavljeni maliki, maliki napuha, samoljubnosti, grešnega uživanja, zemeljskih dobrin, 11 Vse, kar človek'.bolj ceni kot Boga, kar bolj ljubi kot Boga, vse, kar hoče ohraniti in obdržati,'čeprav žali Boga, je malik”. In ko malik stopi v dušo, oddioe Bog iz njej človek, tako oskruni svoj tempelj.	'	.
Poslušajte sv.Pavla. nNe veste li, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva ? Oe kuo tempelj božji pokončava, njega bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet, in taki ste vi". In sva=
rii “Bežite pred nečistostjo, V s ek ^reh,. Li ga človek stori, je izven telesa, kdor pa nečistuje, gr.-ši proti lastnemu telesu, Ali pa n- veste, aa jt> vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in tia ga imate od Boga in da	niste	svoji?" ( I Kor 6, 18-19).
Mnogo se govori	o človeškem dostojanstvu', čeprav	se	po
drugi strani to dostojanstvo tepta, iv&š čas je čas največjih naspro=
tij in nesoglasij med besedami in življenjem. Nobeden ni tako dol=
v,	, .	kakor katoličani , .
zon spostovsti samega sebe,| ..cei je uimpelj presvete Trojice. Svo=
je telo mora ohranjati v čistosti, 'Telo pa ni za nečistost, ampak
za Gospoda.” (I Kor 6,13)." Povilioujtj torej Boga v svojem telesu.”
(I Kor 6,20)c Spoštovati moramo	svoje telo ne le zaradi tega,	kur
Bog vse vidi, temveč tudi	zato,	ker Bog prebiva v nas.
Sveta Cerkev, ki se te^a zaveda spoštuje kristjana vse življenje. S kakšnim spoštovanjem ravna s tdesi vernikov. Pri kr«--" stu jih blagoslavlja, mazili s s\.oljem, nadene jim belo oblačilo. Vedno zahtev'5 dostojnost v uodi in ob:uvšanju. Mrtve še enkrat bla= goslovi, prižge jim sv-.ee, s spoštovanjem jih spremlja do groba. Sedaj pa pomislite, kako delajo tisti, ki Boga zanikajo, s telesi ljudi. Spomnite ss samo na skupno, grobišča nasilno pomorjenih,Brez spoštovanja so jih zagrebli. Cerkov-nojvišja in najsvetejša šola spoštovanja človvita.
(Nadaljevanje.)
Že je stopal po stopnicah navzdol, da bi se s svojo ženo cesarico Teodoro poppljel nekoliko na oddih po morju, ko priteče po stopnicah nji gov prvi svetovalec Bazilij, Ves zasopel je stopil pred cesarja. Ni upal, da bi g-: v tem času še dobil v palači.
“Kaj je zopet?'* je nejevoljen vprašal cesar.
"Veličanstvo! Samo za trenutek se vrniva”, je dejal Bazi=
lij.
Stopila sta v cesarjevo delovno soboj ko je cesar sedel je Bazilij zaceli?
“Naši vohuni so izvoholi, de nameravajo jutri, ko je pra= znik Presvete Krvi Jezusove katoličani opiaviti v katedrali Hagije Zofije zadostilno češčenje svetega Križa, prav radi tega, ker obsto* ga prepov,- d češčenja svetih podob, da na ta način vrnejo Bogu dolžno cast, ki mu je radi prepovedi nasilno vzeta."
""Torej bodo zop^t katoličani tisti, ki bodo kršili moje odredbe in prepovedi?" se je razburil cesar.
"Ali Vi nis"ce katoličan, Veličanstvo?" je zvito in predr= zno vprašal Bazilij.
"Sem! Toda kaj naj storim? Ali nis^m prav jaz odgovoren za varnost, red in mir, ter nemoten razvoj našega slavnega mesta,"
in mir *!
“Ali som mor ds ,.r v povedal častiti Loga?" v"Niste naravnost,toda učinek ju skoraj isti.Vselej kadar se ^katoličani- zbirajo k molitvi klcču prev podobo Križa, Mater« božje ali svetnika. Zunanji videz je, da op sta sveto podobo. Toda katoličani ne časte podobe kot take, ampak le tistega, ki ga kip ali podoba, predstavlja."
"V naši državi jv dejanske, svoboda vere. Nikomur ne bra= nimo, da bi po svoje častil Boga,čeprav mi je kot katoličanu ljubše, da bi bili vsi v pravi veri Krist .sovi. Kaj naj torej storim? Sve= tuj!” je dejal cesar.
'•Vsekakor jc treba preprečiti, de bi sv 1 danes ali jutri izvršil oborožen spopad, iti jemlje mestu in državi ugled. Ak.o nismo zmožni preprečiti domačih sporov, kako naj potem branimo državo pred zunanjimi napadalci?”
"Prav imaš I Prepričan sem”, pravi cesar, "da obstoju dr* žav e notranji nemiri več škoduj aj o kot zunanji sovražniki."
"Kaj pa, če niso motilci miru poslani od naših zunanjih sovražnikov" razmišlja nadalje Bazilij,
"Bazilij! Tudi jez sem že mislil, na to", pritrdi cesar. •’Na pravi poti ste, Veličanstvo! Naši zunanji sovražniki hočejo zanesti razkroj v n. šo domovino. Zato so posl.oli nejvečje' sov ražnike krščanstva, to je mohamedane, d-5 bi ti v svoji fanatični zagrizenosti začeli napadati katoličane in s tem aelali nered in ne= mir v glavnem mestu samem® Kjer pa vladata nered, poboji, umori in nasilje, tam je oviran miren razvoj trgovino, obrti in umetnosti, pa tudi'mirno stanovališče poštenih ljudi.•’
Cesar je vse to Bazilijevo pripovedovanje mirno in s premislekom poslušal, nato pa dejal*
"Mnenja sem, da bi danes močno zastražili katedralo. Vsa« kuga sumljivega Človeka naj vojsiii primejo in privedejo pr edine. Ali bo prav tako?" je vprašal cesai Bazi lija-,
"Dobro, Veličanstvo! Za danes ne moremo storiti več .Toda prihodnja Vaša skrb naj bo, ua natančneje prugledate življenje in delovanje teh tujcev, ki hodijo k nam, da bi omajali našo moč in s tem uničili blagostanje in slavo našega mesta,"
"Poslušal bom tvoj n .svet, Bazilij". je dejal cesar in vstal. In ko je že odhajal je zaklicali
"Stori vse, da se bo moje odredba natanko izpolnila”!
"Bom" je odgovoril Bazilij in se nizko priklonil odhajajo* • čemu ces-.rju.
Uro kasneje so že stale pred katedralo Hagije Zofije ce= sarske straže, ivi so budno pazile na vse, kar se je dogajalo okoli svetišča.
'	2. Zločin.
Katedrala Hagije Zofije je bila nttsbražena. Poljanice ,okle= pi in helebarde so se svetile v popoldanskem soncu, da je kar vid je malo. Vsakdo je začudeno pogledal kaj naj pomeni straža pred cerkvi* jo ih si misli svoje0
Katoličani kot kipoborci so bili na jasnem, da so vohuni izdali cesarju tagnost o zudostilni pobožnosti, ki jo nameravajo o= praviti danes zvečer. Pa tudi kipoboeci so bili nekoliko preseneče* ni, ker so vedeli, da se bodo morali spopasti s cesarsko vojsko ali pa opustiti svoj namen.
Zasnovali so vsak svoj načrt*
Katoličani so hitro obvestili vse zanesljive meščane, da s bo opravilo vršilo v cer.kvi kljub temu, da je cerkev za straž ena. Kipo borci pa so hoteli to na vsak način preprečiti,
(Dalje prihodnjič.)
LUČ NA POTI DOMOV
(Nadaljevanje.)
”Vi ste pa skrunilci svetih reči, ti in tvoj stari na gra= du.” Tako je jezno spregovoril dečko in zginil v temo.Deklica je po= trta stopila nazaj k sodu. Mirko je pa obstal daleč proč in ni obr= nil oči od grmade.
Veseljačenje se je zategnilo poznp v noč Vel. sobote.
Nad graščakinjinim grobom in onečaščenimi grajskimi sobanami so že umirale zvezde v blaženem velikonočnem svetlikanju.
Do, stara graščakinja	je bila	mrtva*
Njen*Krištof je tisti	dan, ko	ga je župnik posvetil	v Ma=
rijinega viteza, odtrgal zadnji	cvet na	grajskem vrtu,	ga dal	Mate=
ri božji,	katere kip je bil nad	grajskimi vrati in sel	negotovim
dnem naproti*
Prišla je jesen in izkrvavela nad bazaltnimi hribi ob ti= hih modrih jezerih. Tam pod gradom je rasla mlada jablana.Tudi ta je že zgubila svoj zadnji krvavordeči list. 0, ta mlada jablanaI 'e bi grajska gospo vedela za sladke, otroško skrivnost med Krišto= fom in mlado lutrovsko Lavreto, katere priča" je bilo to mlado drevo. Toda Krištof o tem niti svoji materi ni povedal niti besedice.
Mrzli severni veter se je spreletaval po njenih vejah in se brzsrčno poigraval s posušeno rožo,ki jo je Krištof podaril v slovo podobi naše ljube Gpspe nad grajskimi vrati.
Pa je kljub temu spet prišla spomlad in ob njenem dihu se je spet zganil in prebudil grajski vit.
Odkar se je prvič ztslišal glas kukavice sem čez poljane, je grajska gospa z belimi lasmi prihajala k oknu vsak dan že ob pr= v ih jutanjih žarkih. Hrepeneče e o plavale njene velike oči preko širne ceste, ki je tekla od gradu proti črnim gozdovom.
"Samotarka gleda za svojim Krištofom” so šušljali ljudje, ko so videli, kako stara graščakinja( strmi v majsko jutro, ”0 Bog, za materino srce gredo vse ure prepočasi*”
Na tisoče drobnih ki i lat cev se je celo polotje spreleta** valo okrog grajskih'stolpov pa lobečon ni prin:sel od njega pozdra« vov. To ji je polagoma začelo spodjedati zdrav jv,. Dostikrat je pri= Š1-; sem kaka vest o vojskah, ki so divjale preko raznih dežel v dr= žavi. Prav tako tudi o krvavih izioh, ki jih je mor s la prestati Liga v bojih z vojaki Unije. 0 Tiliju so pripovedovali in.o švedskem kralju. - 0 junaškem mladem Krištofu in njegovem meču pa ni bilo no= bene vesti v vas pod gradom.
Tako je,štirikrat šla pomlad preko dežele in štirikrat so odcvetele zadnje astre. Kadar so so sedaj pri vaškem vodnjaku pogo* varjali o Krištofu, so pravilis '”Moj Bog, ubogi? dragi otrok. Ta je gotovo mislil, da gre v vojsxi tako kot v kaki študentovski praski«, ..Sedaj pa leži pozabljen v tuji bavarski zemlji, Bog ve kje... Ko je graščakinja to zvedela, jv začvla bolehati...To o čemer so pri vodnjaku šušljali, ji" je večkrat pov dalo tudi njono lastno srce.., pa nikoli glasno v strahu, da bi zares ne bilo tako. Vendar so te govorice in slutnje, ki so se v večnost vlekle, v neki^tihi zimski uri stari gospe ustavile srce« Zadnja želja, ki je prišla z njenih bledih, ozkih ustnic, je bila, naj ji, ko bo umrla ovijejo okrog vratu belo svileno vrvico.Saj je to vrvico nosil okrog vratu njen otrok - in ta naj ji izprosi milost v očeh neskončnega Sodnika*
Tako se je tudi zgodilo, Tam ob cerkvenem zidu,kj or ir iti grobovi jokajo vrbe žalujke, so jo pokopali*
Tedaj pa, ko jo stari župnik bral mašo za rajno gr ase a. J in so molili za njo l,Zai&’a Marija” pri rožnem vencu, so se mar sika*
ture -ustni c v v vasici pod grad .m gatognile v zaničljiv posmeh,- Saj jo ze toliko .vaščanov. postalo vnovoverskih in to z nasmehom in pro= zirvBi govorili o “papistih.^ Število teh. je raslo od tedna d: tedna. Novovsrci so_vriska.il od zmagoslavja. Kr. j ti čigav bo poslej grad?
Kr is tui' je bil dedič, pa tudi zadnji svojega redu.
, v, .	» Tako se ,d zgodilo, da je .grad viteza, ki 'se je posvetil
sluzbi^Matore božje, postal dora Sfjanih sovražnikov, 'ki su to veliko no o zazg_.li na grmadi vse sveta podobo*
Ta velikonočni kres je vsem, kivso stari veri ostali zve« sti, ,v grozi gorel v mislih -se celo noč. Se posebno mlademu gosjemu pastirčku, ki radi toga ni zatisnil oči celo nočv
IV.
✓ *
Se prav nobena lučka ni zamigljala z drobnim rumenim pla= munckom skozi okna vaških hiŠlo v nastajajoče velikonočno jutro« Prekojaracnega vaškega trga pa je že švignila drobne dečjo postavi« oa z zeleznim kavljem, v roki,- Mirko je bil, cel' vt-si dobro poznani f;:.ntek»	•
Ko začno na travnikih nežni odganjki aprilske trave tkati lege zelene preproge, žvne Mirko na pašo gosjo čredo cele vasi.Ko« ni c u st klobuček mu sedi na'kodraJstih laseh in brdko gosje pero se mu guglje za klobukom. Ob scrani pa gosjemu pastirčku visi rog. Njegova stalno umazana ročica nosi šibo, s katero kroti svoje varo= vanke. Na ustnicah mu igra zvitost in neugnana trma. S"j Mirko'm vsako zasoljeno zna aatinaz 5 še bolj zasoljeno. Kdor pa mu hoče prikrajšati njegove pravice, ga naleti kar na cel ognjenik. Najrajši je vodil svoje bele gagajoče črede tja rili .grajsko pobočje. Od tam pa notri do gozdov se je razprostiralo .krasno zeleno polje. Na robu gozda je bila razpadajoča oglja-ska kočica.. Polog tega pa tam ob gozdu_v zlatem poltju teko mamljivo vabi modro, gorsko joz-rce na kopanje in veslanje. Mali gosji pastirček ima v ločju jezorca skrit svog splav. Počasi zavesla v cvetoč vrt belih jezerskih rož in se tevciste lepote kar ne more do sita nagledati« Ali pa položi svojo deško telesce sredi svoje čred:: v travo in piska na uvojo pastirsko piščal v modro neb- .
To je gosji Mirko, po coli vasi znani fantek.
vesel in zvit nasmeh mu je dai.es poigraval na ustnicah, ko je cisto neslišr-o smuknil" iz_ male kamnit, hišico ovoje matere.
,,fI'e dni bom spet prvič gnal svojo gosi ven, to bo prijetno! Tamle pod gradom bt.m v skalo skopal vdolbinico, prav toliko veliko, da bo za podobovnaše ljube Gospo zadosti prostorna.
H«slišno kot mačka jo omuki.il'gosji pastirček "po tlaku dw ■K-upcka sivega pepela na trgu, Trg je bil še čisto pr ..Zen in tih. Previdno pogleda okoli sebe, če bi'ga utegnil kdo videti. Nikjer ni živa auše. ~
. Gospe,
Gosji pastirček se vrže na kolena in začne brskati-po po« pelu. Zelz o zadene ob trd proti met« Fantek seže z roko in že drži kamni'tno podobo. "As'! Vroča je se”, pravi in jo drži proti luči velikonočnega jutra. Od pepela in oglja je še vsa črna, celo .1 o pa le še", . se tiho raduje. Brz sločo suknjič in vanj zavije k^nr-itno podobo. Urno se dvigne in že steče po ;..oti skozi vas«
Velikonočno sonce je tako lepo sijalo<>M5.rkotr: pa je le 1. -
■ r
drugi stran vrgli?11
(Dalje prihodnjič,)