Štev. 71,
Izhaja vsak de* lavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ta celo leto K 144*— ta pol leta K 72*—
V Ljubljani, sreda, 30. marca 1921.
Poštnin« platana v gotovim«
Leto I.
r't^j:r.-u^<ucrr s
UnAiBtM t. upnirnlštva «Ka. nrlarjevt ulici ite». S — TttefM nrednlitfa itn. 58 — T*W« « opmBliha itn. 5S8 taac
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*-
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
ljudska stranka — proletarska stranka.
Poslanci Ljudske Stranke so v ustavo-tvorni skupščini v Belgradu razvili socialnopolitičen program, kakršnega gotovo ni-®a_ nobena druga stranka v naši državi. Kaj takega bi tudi v naši stranki pred vojno ne bilo mogoče. Zasebna lastnina se popolnoma podreja pod interes splošne »laginje, delovna dolžnost se razteza na ^®®brez izjeme in prizna sploh le tisti pri-dobitek, ki izvira iz lastnega poštenega j^da, državi se nalaga dolžnost socialno-olaginjskega udejstvovanja brez vsake omejitve. Po koncepciji socialnopolitičnega programa Ljudske stranke se država fploh postavlja na čisto nove temelje, ta-° da preneha biti zgolj varuh pravnega ^e«a, ki ga je ustanovila v svoj prid kapi-•alistična družba. Ljudska Stranka se je Pokazala dostojno idej dr. Janeza Kreka.
v< Duh, ki vodi socialnopolitično delo fiasih zastopnikov v Belgradu, pa mora Prtžiniti našo stranko vseskozi tudi doma. •j^jvečja nevarnost za vsako stranko je danes, da se je ne loti proces poburžuje-
Za našo stranko gotovo ni nobenega fazloga, da bi v kakršnemkoli oziru zašla T kapitalistični tok. Gospodarska podjet-^ ki so v naših rokah, imajo eminentno ^družni značaj in njih kapitali služijo v ®PloŠnokoristne namene. Kmetsko ljud-ftvo, ki se zbira okolu naših načel, je mala in srednja posest — vaška buržuazija, vaško trgovstvo, ki bogati ob špekulaciji, razno prekupštvo in tisti sloji, za katere je kmetija samo postranski dohodek, ne spadajo v naše vrste. Organizirali so se čisto doslednb v svojo takozvano samostojno *tranko. Industrijski in kmetijski delavci bodo tisti material,ki se bomo čedaljebolj Morali opirati nanj, čimbolj po vojni nara-Vajikoriščevalna moč kapitalizma, ki je razširil svoje torišče na ves svet, je in ž	zunanjo politiko vseh držav
O *ne sv6t v novo vojsko in revolucijo. v„ °na Angleškem je že poldrug milijon p P^taih, beda delavskih slojev po vsej roPi narašča, na kupe producirano bla-mt 86 ne more prodajati, vsled visoke va
_je . ®ni strani zastaja prodaja in se Ba WCai° delavci, vsled nizke na drugi rasča draginja. Na eni strani preobilje enarja, blaga, razkošje, na drugi stra-strašna siromaščina, ki davi ne samo »motno, ampak tudi višjo duševno kultur ro» Saj je že knjiga postala luksus! Nemiri Irskem, v Nemčiji, Italiji, Indiji, Rusiji, Aziji, neurejene notranjepolitične razmere v vseh državah brez izjeme, nadaljnje blaznega oboroževanja, politika maščevalnosti in represalij, teptanje vseh ®ačel mednarodne pravičnosti, vse kaže, t*a tako ne bo šlo dolgo dalje in da socialna revolucija pride, naj se kapitalizem še &ko opira na svojo trenutno oblast. V *etn preobratu vsega obstoječega je naložb vsake krščanske stranke, da je brezpogojno na strani vseh protikapitalističnih sil 1,1 »meri, katerim pripada bodočnost.
Ločitev človeštva je vsak dan bolj °**tra. So krščanske stranke v Evropi, ki Poudarjajo misel nravstvenih vezi, ki spa-lato vse stanove, učijo veliki pomen samo-zatajevanja, opozarjajo na splošno izkvar-tonost, ki razjeda tudi proletarske stano-(Jjj ie Prav *n s^o tudi mi opetovano odločno naglašal; potrebo nravstvene pre-Poroditve vseh slojev. Toda to je veliko Premalo. Treba enkrat z vso cdkritosrč-nostjo priznati, da je tla za to splošno izurjenost pripravil kapitalizem, oderu-vo, brezmejna sebičnost vladajočih sta-^0v< ki ta moralni nivo tudi vzdržujejo, *£vnim pridigujejo krščanske čednosti, sa-Mi pa brez očitkov vesti uživajo dobrote Materialne blaginje na račun svojih krčanskih bratov. Z nravnim pridigarstvom Mora iti vzporedno socialno delo, eno je “rez drugega prazno, brezplodno in hinavsko.
Mase pa bodo za naš svetovnonazorni Prpgram dovzetne, če pokažemo, da smo Pripravljeni se za malega človeka dejansko žrtvovati, ustvariti mu znosne življenj-® pogoje, se pobrigati tudi za njegove ^sakdanje življenjske potrebe, njegovo *™*w* smatrati docela za svojo, za stvar celokupnega krščanstva! Ljudska stranka Proletarskega slovenskega naroda bo Šla to
brez ozira in dosledno dalj« — to je "Mannčito njenega obstoja,
Romuni prekoračili našo mejo.
Belgrad, 30. marca. (Izv.) Včeraj zvečer so prispele semkaj vesti o vpadih romunskih vojaških čet na naše ozemlje. Javlja se, da je na vsej rumunski meji razmeščeno mnogobroj-no rumunsko vojaštvo, ki je pripravljeno, da prekorači našo mejo. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Z ozirom na te vesti, se je pozno v noč sestal ministrski svet in je raz-
pravljal o odredbah, ki se naj ukrenejo. Sklenjeno je, da se takoj store energični diplomatski koraki v Bukareštu. (Tako za trapaste Ru-munov v<jpdar le nimamo, da bi hoteli povzročiti kak spopad, šlo bo najbrže za kako pomo: to. Zato se nam tudi — če je to res — tako razburjenje ne zdi umestno. Ur.)
Blaži cesar Mare! na malarskent.
Na velikonočno nedeljo dopoldne se je nenadoma pojavil v Budimpešti bivši cesar Karel Habsburški. Prišel je v vladno palačo in se tamkaj uradniku kratko predstavil z besedami: »Jaz sem vaš kralj. Kje je ministrski predsednik?« Ko so mu rekli, da ga ni doma, je rekel, naj mu sporoče, da ga čaka v gradu. Nato se je cesar odpeljal v grad, kjer so ga sprejeli sicer z vsemi častmi, toda hladno. V dvornih sobanah sta imela Karel in Horthy resen pomenek, ki se je končal tako, da se je Karel v največji tihoti nemudoma odpeljal iz Budimpešte. Dobil je s seboj le zagotovilo, da se mu zagotovi varna vrnitev v kako nevtralno državo.
Iz nadaljnih poročil je razvidno, da so vrnitev kralja Karla na Ogrsko pripravili na lastno pest ožji somišljeniki habsbur-govcev, ki še davno ne predstavljajo večine madjarskega naroda. Stranka malih kmetov je ta poizkus državnega puča nemudoma najstrožje obsodila in izrazila vladi nezaupnico. Stvar pride pred narodno skupščino, ki je sklicana za petek, V političnih krogih je veliko vznemirjenja, vlada je v skrajno neprijetnem položaju in se govori, da bo morala odstopiti.
S Karlovim povratkom na Ogrsko so bili nedvomno v zvezi tudi avstrijski monarhistični krogi, ki so vsled ponesrečene akcije v dokaj neprijetnem položaju.
LDU Dunaj, 29. marca. (DunKU) Vesti o dohodu ekskralja Karla na Mažar-sko, ki jih objavlja »Politische Korres-pondenz«, ne odgovarjajo resnici v vseh podrobnostih. Iz vseh poročil pa je razvidno, da je položaj nastopen: Ekskralj
Karel je v soboto preoblečen dospel v Ogrsko Sobotico in se ustavil pri tamoš-njem škofu. Ministrski predsednik grof Teleki, ki je bil poklican v Sobotico, in polkovnik Lehar, sta ekskralju odsvetovala uresničiti njegove namere. Ekskralj Karel je nato v nedeljo zjutraj v avtomobilu odpotoval v Budimpešto. V drugem vozu se je peljal ministrski predsednik grof Teleki ki je dospel približno dve uri pozneje v Budimpešto. Državni upravitelj Horthy je pripravil ekskralja do tega, da je obljubil odpotovati v Švico nazaj. Še istega dne je kralj odpotoval iz Budimpešte, med potjo pa se je premislil in je sklenil ostati. Baje se sedaj nahaja v Ogrski Sobotici. Mnogo se je govorilo o nekaki privolitvi francoske vlade glede povratka bivšega kralja Francoski zastopnik v Budimpešti pa je med tem formelno dal na znanje, da se bodo zavezniške vlade povratku kralja na tron kar najbolj energično zoperstavile. Grofa Andrass in Beth-len sta nato odpotovala v Ogrsko Sobotico in informirala bivšega kralja o položaju in o izjavi francoskega poslanika. Še v Budimpešti je le malo ljudi vedelo o načrtu bivšega kralja. Odredili so že nekaj aretacij. Kakor javlja »Politische Korres-pondenz«, je vlada republike Avstrije vse potrebno ukrenila, da bi se preprečile eventuelne posledice teh dogodkov za Avstrijo. Obenem se je uvedla preiskava, da bi se dognalo, ali je bivši kralj potoval skozi Avstrijo in če bi se dognalo, da je potoval, da se konstatira, koga zadene krivda za to.
Sklepi casKteskega iotegresit.
LDU Sarajevo, 29, marca. V ponedeljek se je v mestni posvetovalnici nadaljeval kongres jugoslovanskih novinarjev pod predsedstvom g. Sakiba Korkuta.
—	Najprej se je razpravljalo o edinstvenem udruženju. Po daljši debati so bila pravila sprejeta. Udruženje se zove »Ju-goslovensko novinarsko udruženje s sedežem v Belgradu in sekcijami v Zagrebu, Ljubi ani in Sarajevu«. Lastniki listov ne morejo biti izvoljeni v osrednjo upravo udruženja. Trideset odstotkov imovine dosedanjih novinarskih društev preide v last osrednjemu udruženju. Na podlagi pro-porcije se je izvolil novi odbor, in sicer za predsednika Dušan Nikolajevič (Belgrad), za podpredsenika Sakib Korkut (Sarajevo) in Stjepan Parmačevid (Zagreb), za tajnika Mešo Pijade (Belgrad), za blagajnika Radoslav Parešanin (Belgrad), za odbornike Ante Brozovič, Franic, Kovačič, Kuntarič, Toni Šlegl in Zdedko Ver-niČ (Zagreb), Milan Komadinič in Radosavljevič (Belgrad), Smodej, Kosovel, Božidar Vodeb in Pohar (Ljubljana). — Viki. Cencič (Ljubljana) je nato referiral o pen-zijskem fondu in predlagal resolucije, v katerih se zahteva podpora vlade za to humanitarno institucijo. — Gogala (Ljubljana) je podal poročilo odseka za bolniško blagajno. Poročilo je bilo sprejeto. — Bornemisa (Zagreb) je nato podal poročilo sekcije sindikata, ki se je osnoval zunaj udruženja. Ustanovi se poseben sindikat poklicnih novinarjev in sotrudnikov listov.
V	poedinih resolucijah se določajo podrobnosti te organizacije. Po daljši debati so bili sprejeti vsi predlogi Bornemisc in odklonjeni protipredlogi manjšine. — Tovariš iz Ljubljane je predložil načrt kolektivne pogodbe med novinarji in lastniki listov. Predlog je bil sprejet. — Referent odseka za slučajnosti, Jovanovič (Belgrad), je nato preČital izjavo komunističnih no-, vinarjev in republikanca Komadiniča, v kateri protestirajo proti ustavitvi komu- ,
nističnih listov. Ker se debata ni mogla končati, se jc seja prekinila.
V	torek dopoldne se je seja nadaljevala. Po dolgi debati o izjavi komunistov, tekom katere je nastopilo več govornikov, je bila sprejeta resolucija Bornemisa, v kateri se novinarski kongres izjavlja za svobodo tiska in proti ustavitvi kakršnegakoli lista.
S posebnim vlakom so se gostje nato odpeljali na kolodvor, kjer so se prisrčno poslovili od svojih sarajevskih tovarišev. -— Ob eni popoldne so se s posebnim vlakom preko Broda povrnili domov.
Banke prašil snojim nslnibeacRtn.
Ljubljanske banke so dne 14. marca 1919 sklenile s svojimi uslužbenci pogodbo, ki jo hočejo bankokrati sedaj prelomiti. Sindikat bank v Sloveniji je namreč sklenil, da uvede 7 urni nepretrgani delavni čas. S tem svojim korakom bi radi zlomili solidarnost uradnikov, da bi jih potem še bolj izkoriščali, ker jim gre za to, da bi iz koristolovskih namenov vpeljali osem in celo devet-urni delavni čas v bankah. Bančni uradniki imajo z ozirom na ta atentat na njihove pravice danes ob pol 8. uri zvečer protestni shod v Mestnem domu.
Ustavni odbor.
Belgrad, 30. marca. (Izv.) Jutri ima ustavni odbor sejo, na katero so poklicani samo zastopniki vladnih strank. Pojutrajšnem pa se sestane plenum. Vladni krogi upajo, da bo ustavni odbor s končal svoje delo do 5. aprila, 6- aprila pa bi se sestala konstituanta k prvi seJi, na kateri se bo razdelilo poročilo o delu ustavnega odbora. Poleg tega pridejo na vrata razne interpolacije, med njimi o znani vladni ^Obznanic, na kar prične konstituanta s svojim delom.
Zasebna lastnina.
(GOVOR POSLANCA DR. GOSARJA V USTAV, ODBORU DNE 18. III. 1921.)
Vsled odločnega nastopa opozicije, v prvi vrsti zastopnikov Jugoslov. kluba v ustavnem odboru, je morala vlada svoj prvotni, na čisto liberalnih načelih sloneči ustavni načrt, spremeniti in izpopolniti. Prvotno ni bilo v vladnem ustavne« načrtu niti govora o kakih določbah socialno- in gospodarsko-političnega značaja* Pozneje pa je vlada predložila ustavnemu odboru posebno poglavje socialno - ekonomskih določb, kjer je popolnoma alf vsaj deloma spojila več predlogov Jugoslovanskega in drugih opozicionalnih klubov. Med temi predlogi je tudi člen o zasebni lastnini ter pravicah itf dolžnostih, ki so z njo v zvezi.
Predlog Jugoslovanskega kluba je n tem vladnem načrtu vsaj načelno popolnoma sprejet; kajti ta člen govori o dolžnostih, ki jih nalaga svojina in o mejah, katero naj določi zasebni lasti poseben zakon.
Posl. dr. Gosar je v razpravi o te« členu v ustavnem odboru pripomnil sledeče:	i
Gospodje! Jaz se v celoti strinjam * predlogom, ki je tukaj stavljen. Samo k 4. in 5. stavku se mi zdi potrebno par stvari pripomniti.
4. stavek govori o omejitvi zasebne lastnine. Ta izraz se mi zdi malo pre-splošen in prenejasen. Zato' bi želel v tem pogledu, da bi se določilo v ustavi nekaj konkretnega. Če govorimo o omejitvi zasebne lastnine, mislim jaz v prvi vrsti na neko maksimalno mejo, do kateri? naj bi bilo imetje dovoljeno. Po mojem mnenju je vsaka druga omejitev zasebne lastnine le nekaj zasilnega, nekaj manjj učinkujočega in če hočemo res kdaj imeti pravičen red v našem gospodarskem življenju, bomo to dosegli, dokler stojimo na stališču zasebne lastnine, samo v tem slučaju, če postavimo čisto jasno določeno mejo, pri kateri rečemo: toliko smeš imeti* več ne! Kar imaš več, to ti družba vzame,
Ker pa vem, da je težko v ustavi določiti vse podrobnosti in ker obsegajo končno tudi vsi drugi členi ustavnega načrta več ali manj samo splošne določbe, so omejim na to, da poudarim to naše stališče ter ugotovim, da si mi predstavljane pod omejitvijo zasebne lastnine, ki se v! tem členu prepušča posebnemu zakonu* predvsem čisto določeno maksimalno mejo za imetje, in da smatramo vsako drugoi utesnitev zasebne lasti kot manj važno ia nebistveno. Ako sc bo bodoči zakonodajalec po tem ravnal, tedaj lahko sprejmemo 4. stavek vladnega predloga tudi v sedanji obliki.
K zadnjemu stavku tega člena bi pa pripomnil, da je po mojem mnenju napačno in pogrešno, če se že v ustavi določi princip, da se more vsaka razlastitev izvršiti edinole proti odškodnini. Mi vemo, da danes naše civilno pravo ščiti marsikatero lastnino, ki po pravici ni opravičena in ne moremo zagovarjati stališča, da bi za odvzemanje take svojino dosedanji lastnik moral dobiti odškodnino. Če pride ta stavek, kakor je tu stiliziran, v ustavo, jc izključeno, da bi se moglo raz-laščati brez odškodnine tudi tako imetje, ki si ga je kdo pridobil v daljšem času s nasiljem ali po izkoriščanju delavne moči, delavcev itd. Zato predlagam, da se zadnji stavek glasi:
»Razlastitev zasebne lastnine v splošnem interesu je dopustna. Podrobne odredbe obsegaj posebni zakon.«
Predtog dr. Gosarja, naj se v ustavi ne določi, da je treba pri vsaki razlastitvi plačati odškodnino - marveč naj se to
£rSUZOSebnC^ zakonu ~ 1® bil sc« veda odklonjen. Zastopniki kapitalistom
pač ne morejo glasovali za to, da bi s«
mogel kdaj vzeti kapitalistu, četudi še tako
majhen del njegove lastnine, ne da bi mu
bilo treba zato zlačati popolno odškod-
današnja predborza.
Zagreb, 30. marca. (Izv.) Na da: predborzi notirajo:	Dunaj	20.40—
Berlin 230.50-231 .Pariz 10.03, Pragi Italija 570—580, dolarji 139.50
Stran %
■»Novi cas«, 3ne 130. marca 1921,
§tev. 71<
(politični dogodki.
4- Politični položaj. Belgrajska poročila so zopet dolgočasna: Vladni krogi so slabo razpoloženi, ker je kupčija z muslimani in slovenckimi samostojneži rodila vsepovsodi samo jezo in prepire; razen tega ni zaupati konstituanti — kdo bi vedel, kakšne neprilike bo še delala pri ustavi. Muslimani se boje za svoje milijone, ki jih še nimajo v žepu in pritiskajo na vlado, naj jih plača. Med kmeti v Bosni in Srbiji je vse ogorčeno radi vladne kupčije z muslimani; vpliv zemljoradniške stranke med Srbi, ki jo je dejala vlada pod policijsko nadzorstvo, raste. Zaenkrat se bo politični boj nadaljeval v ustavnem odboru, ki se snide 5. aprila. V razpravo pridejo členi 63., 64. in 65., ki določajo upravno razdelitev države.
-f- Za poslanika v Parizu je zopet imenovan dr. Milenko Vesnič, ki se v Parizu očivid-no še najbolje počuti. Le nas naj bi v bodoče pustil pri miru!
-J- če bo le res? Po poročilu iz Bel-grada se zmanjša državni proračun za 5 milijard dinarjev.
-f- Plača se ustavi tistim poslancem, ki so bili državni uradniki, pa se še doslej niso odpovedali službi.
-f- Kako nas »vladajo«. Znan je rek, da se vlada svet z neverjetno malo uma. A vendar se s tako malo uma kakor pri nas vlada pač le malokje. To priznavajo celo posamezni radikalni listi, ki so vendar po svoji stranki znatno udeleženi na sedanji vladi. Tako se peča nedeljska novosadska »Zastavo« z znanim fermanom vojvodinskemu učiteljstvu, da mora vse brez razlike nanovo prositi za učiteljska mesta. »Zastava« piše, da se mora človek v Jugoslaviji vsak hip vprašati, kaj vendar mislijo »nadležni« — pristojni v Bel-jjradu s 6vojimi nezmiselnimi naredbami in odredbami? List prihaja do zaključka, da se vlada pri nas tako slabo v glavnem iz dveh razlogov: Prvič vsled nepoznavanja razmer v novih pokrajinah, drugič pa vsled brezglavosti. nedoslednosti in površnosti, ki vlada v merodajnih krogih. Nadležna gospoda ne čuti dolžnosti ali častihlepja, da bi vsako stvar temeljito proučila, se v vsakem slučaju seznanila z razmerami in pogoji, ampak se enostavno ravna po svojih muhah. »To hočem jaz — in to fje pravi interes države!« To je njihovo pravilo. Poleg tega sedi po stolicah »nadležnih« vse polno »enostranskih praz-ttogjavcev, diletantov, novopečenih načelnikov in inšpektorjev, ljudi brez vesti, brez pomislekov, brez pravega pojmovanja dolžnosti, ljudi brez izkušnje in znanja, toda z velikim delom domišljavosti, nadutosti in drznosti!« Posledice takega nereda, take praznoglavosti na merodajnih mestih v Belgradu vsi čutimo na svoji koži. Največ pa pri tem trpe koristi države same. In te razmere 'hočejo centralisti ovekovečiti s svojo ustavo. To je resnična zarota proti državi.
= Komunistične pustolovščine aa Nemškem. Komunisti na Nemškem nadaljujejo svoj »boj brez upa zmage«. Po mnogih krajih se vrše krvavi spopadi s ut raža mi in rednimi četami. Najhuje je v Es senu, kjer je bilo v ponovnih spopadih e redarji ubitih 14 oseb, 46 pa ranjenih.
V	Berlinu so izdali komunisti 28. t. m. proglas, naj komunistično delavstvo zju- j iraj na vse zgodaj zasede tovarne in pri- j rili na stavko vse ostalo delavstvo. Naka- *
K Buiwer:
ni. KNJtGA.
I. POGLAVJE.
forum t Pompejih. — Prvi okorni nstroj nove
dobe na svetu.
Pilo je zgodaj opoldne in na foru je bilo polno ljudi, ki so šli za svojini opravkom, in pohajaleev. Kakor dandanes v Parizu so živeli v onih Časih tudi v iialskih mestih prebivalci skoro večinoma zunaj svojih hiš: javna poslopja, forum (glavni trg), stebreniki, kopeli, eelo sama svetišča je njihovo pravo domovje; ni se Čuditi, da so tako sijajno krasili svoja priljubljena zbirališča; čutili so do njeh nekako domačo udanost in ponos. In v resnici je bil živahen pogled na forum v Pompejih v onih časih! Na njegovem širokem tlaku, ki je bil narejen iz velikih mramomatih plofcč, so bile »brane različne skupine, ki so se razgovarjale na oni živahni način, ki vporablja za vsako besedo posebno znamenje in ki je še vedno tako značilno svojstvo južnih prebivalcev. Tukaj so sedeli v sedmero prodajalnicah na eni strani stebrenika menjalci denarja s svojimi bliščečimi kupčki pred seboj, trgovci in mornarji v raznovrstnih nošah so se gnetli okoli njihovih lop. Na eni strani je bilo videti nekoliko mož v dolgih togah, ki so hiteli proti nekemu krasnemu poslopju, kjer so sodniki dajali pravico, — to so bili pravniki, marljivi možje, ki so se razgovarjali, šalili in delali dovtipe. Sredi prostora so stali na podstavkih
na se komunistom ni posrečila, ker je oblast pravočasno ukrenila obsežne varnostne odredbe. Glavne ceste je zavarovala z bodečimi žicami in strojnicami. Komunisti boja niti niso začeli. Socialni demokratje povsodi nastopajo proti komunistom in so v Ratzenburgu izdali oblasti veliko komunistično skladišče orožja.
-f Eks-cesar Karol se je na velikonočne praznike skrivaj pripeljal v Budimpešto, da zasede tron svojih očetov, Eks-ce-sarja so gotovo izvestni krogi spravili na led s tem, da so mu v živih barvah slikali navdušenje, s katerim bo na Ogrskem sprejet, samo če sc prikaže. Iver so vsi eks-cesarji enako lahkoverni in ne razumejo zgodovine, je tudi Karol habsburški verjel in odšel na Ogrsko po nepotrebno blamažo. Karol je moral menda Ogrsko že zapustiti. Sicer njegov prihod ni napravil posebnega šuma, nobeden se ni dvignil zanj in kakor je tiho prišel, tako je tiho odšel. Veliko vznemirjenja pa je vzbudil Karol v jugoslovanskih demokratski!* krogih, kakor priča današnje »Jutro«, Pravijo, da so nekateri sedanji stebri jugoslovanske državne centralistične misli začeli že svoje habsburške medalje in križce čistiti, drugi so se tresli spričo strašne misli, da bi jih mogel Karel poklicati na odgovornost za njihov nagli »preobrat«, tretji so se tolažili s tem, da vsled svojih bivših velikih zaslug pod dvoglavim orlom dosežejo pomiloščenje. Na veliko srečo se je »puč« ponesrečil in mnogi odlični voditelji jugo-' slovanskega centralizma bodo mogli zopet mimo spati.
^Dnevni dogodki
— f Župnik Jože! Pristov. Umr lje v Hor-julju pri Vrhniki č. g. župnik Josip Pristov, 29. marca ob 5. uri popoldne. Rojen je bil 14 marca 1865 na Breznici. V mašnika je bil posvečen 22. jul. 1888. Kot kaplan je služboval v Sostrem, Gorjah, Dobu. Župnikoval je na Prežganjem, v Ribnem in nazadnje v Horjulju 16 let V vseh treh župnijah je napravil nove zvonove, v Horjulju pa dvakrat. Pogreb bo v četrtek 31. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pokoj njegovi duši!
— Velik napredek v zobozdravstva.
Graški zdravnik profesor dr. F. Pregl je iznašel jodov preparat, s pomočjo katerega se naravni zobje, vstavljeni drugemu človeku, popolnoma zarastejo v meso in jih ni treba mehanično pritrjevati. Zobje se zarastejo tudi pri ljudeh, ki so bili že davno brez lastnih zob. Za uporabo pridejo v poštev zobje, ki se izdro kakemu drugemu človeku, dalje zobje, ki si jih kdo ponesreči izbije in končno zobje, ki jih izdero
—	mrličem. Dr. Preglovo jodovo zdravilo se je izkazalo tudi pri vseh drugih vnetjih, posebno tudi pri ženskih boleznih, dalje pri kužnih boleznih, da celo paraliza se da z njim olajšati. Učinkuje razkuževalno in zelo pospešuje zdravilno moč krvi. Le proti jetiki niso doslej s tem zdravilom dosegli nobenega uspeha.
— Zavraten umor v medvoški okolici. Na velikonočno nedeljo zavratno ustreljeni Janez Krek iz Gonajke, je bil žrtev maščevalne spletke. Sodišče je že ugotovilo vse podrobnosti in bodo kmalu vsi, kateri so pri umoru sodelovali, pod ključem. Eno osebo so že zaprli in je svojo krivdo pripoznala.
— Iz Šiške. Kakor se vidi je zasilna cerkev v Sp. šiški že premajhna. To se je pokazalo zlasti ob velikonočnih praznikih, ko je bi-
razni kipi, med katerimi je bila najbolj znamenita postavna postava Cicerona. Okoli tega se je nahajal pravilen in simetričen stebrenik v doriškem slogu, in tamkaj je nekoliko ljudi, katere je opravilo rano privedlo na trg, zavži-valo svoj jutranji prigrizek, ki je bil italski za-jutrek; živahno so se razgovarjali o potresu prejšnjega dne in pomakali kosce kruha v čaše razredčenega vina. Na odprtem prostoru si za-mogel tudi opaziti raznovrstne male trgovce, ki so ponujali svoje blago. Tukaj je mož razkazoval trakove lepi gospej z dežele, drug možak je hvalil čvrstemu kmetovalcu izvrstno kakovost svojih čevljev; tretji, posestnik nekake gostilniške lope, ki je še vedno tako navadna v italijanskih mestih, je dajal lačnim želodcem gorkih jedil iz svoje majhne potujoče peči, mejtem ko je — zelo značilno nasprotje delavnosti in omike onega časa obenem — prav blizu učitelj razlagal svojim raztresenim učencem pričetke latinske slovnice. Tudi na galeriji nad stebrenikom kamor se je moglo priti po majhnih lesenih stopnicah, se je nahajalo polno ljudstva, akoravno je bilo bolj mirno in resnobno, ker se je tukaj večinoma vršila neposredna kupčija.
Množica spodaj je pogostokrat naredila prostor, kadar je šel kak senator proti Jupitrovemu svetišču (ki je zavzemal eno stran fora in kjer se je nahajala zborovalna dvorana senatorjev), ki je z bahaško vljudnostjo pokimava! svojim prijateljem ali klijentom, katere je spoznal med množico. Med krasnimi oblačili boljših slojev si opazil tudi utrjene postave bližnjih kmetovalcev, ki so bili na potu proti javnim žitnicam. Tik pri templju si videl triumfalni slavolok in v dolgi ulici onstran njega je kar mrgolelo ljudstva; v eni izmed
la cerkev nabito polna občinstva in vendar zdaleka ni zadostovala za veliki naval obiskovalcev. Znamenje, kako je ta ubožna in pri-prosta cerkvica privlačna in priljubljena; zlasti sedaj, ko je ravno za praznike dal na svoje stroškfe preslikati presbiterij ondotni g. pleskar Anton Malgaj. Mnoge je privabila tudi cerkvena orkestralna glasba, pri kateri je sodelovalo dvanajst dobro izvežbanih šišenskih godbenikov. Bilo je to v resnici prijetno presenečenje! Le tako naprej! Vsa čast šiškarjem!
— Boj proti malariji. Zdravstveni odsek za Slovenijo ponovno razglaša, da potrebuje ministrstvo narodnega zdravja na tem polju izkušene zdravnike za sistematsko odvračanje malarije. Reflektanti naj ministrstvu naznanijo pogoje, pod katerimi bi bili v kateremkoli delu naše kraljevine pripravljeni, voditi ta boj.
— Sladoled in politika. Hrvatski listi prinašajo to-le zgodbico: Na Kalimegcanu v Belgradu si stojita nasproti dve slaščičarni, katerih ena nosi napis: »Velikosrp-ska proizvodnja sladoleda«, druga pa: »Prva jugoslovenska proizvodnja sladoleda«. Jasno je, da ena slaščičarna računa na tiste prijatelje sladoleda, ki so za Jugoslavijo, druga pa na tiste, ki so pristaši Velike Srbije. Najbolj zanimivo pri tem je pa tretje dejstvo: da sta namreč obe slaščičarni last enega podjetja, razume se — židovskega. Tako je jud tudi v političnem prepiru za Jugoslavijo in Veliko Srbijo tisti tretji, ki klobuke pobira.
— Svojo mater poškodoval ;'e Jakob Košak iz Vel. Mlačeva pri Grosupljem. V gostilni Frančiške Belanove je pa vrgel kozarec v obraz J, Galiču iz Mlačeva in ga je poškodoval.
— 1630 kron ukradeno je bilo koča-rici Mariji Podobnik v Črnučah.
— Prijet pobegli kaznjenec. Zaradi tatvine na 4 leta obsojeni France Godec je začetkom marca pobegnil iz mariborske kaznilnice. Sedaj so ga prijeli in nazaj privedli. Potikai se je po Štajerskem okrog vinskih hramov.
— Tatvine v Bistri pri Domžalah, V to notico, ki je izšla v 64, številki našega lista, se je vrinila pomota. Mesto Jožef Janežič, bi moralo biti Jožefa Janežič.
£jubljanski dogodki.
lj Razpust društev. Ker so nekatera društva in stanovske organizacije po polomu leta 1918 prenehale s svojim delovanjem in ker nekatera društva več ne vrše svoje naloge, namerava ljubljanska policija razpustiti okoli 150 društev.
lj Dvokronski bankovci, V gostilni pri »Majarončku« je neki mlad človek ponujal natakarici dvokronski drobiž. Plačal je potem pijačo z dvokronskimi bankovci, ki so imeli ponarejen žig: »SHS kotarska oblast Čakovec«, Ti bankovci so neveljavni.
lj Ponarejena vojaška odpustnica. Jožef Ž.. iz okolice Kranja bi se bil rad izselil v Ameriko. Ker mu pa pri glavarstvu v Kranju izselitve niso dovolili, ker je bil še vojak, se je potom natakarice pri Zidanovi seznanil z ordonancem ljubljanske pukovske okrožne komande, Alojzijem Kovačičem. Kovačič in njegov prijatelj or-donanca, Jožef Špruk, sta nato izstavila Jožefu Ž ... vojaško odpustnico, za kar je plačal Ž... Kovačiču 200 K. Ko je Ž ... predložil vojaško odpustnico na glavarstvu v Kranju, se je zdela zadeva poslujočemu uradniku sumljiva in je vso reč naznanil. Deželno sodišče v Ljubljani je
vdolbin v slavoloku se je vzdigoval vodomet, ki se je lepo lesketal v solnčnih žarkih, na vrhu pa se je vzdigoval bronasti kip cesarja Kaligule na konju, ki se je lepo videl proti jasnemu poletnemu nebu. Zadaj za lopami menjalcev denarja se je nahajalo ono poslopje, ki ga sedaj imenujejo Panteon, in množica bolj revnih Pompejcev je stopala skozi mali vesti-bul, skozi katerega se je moglo priti v notranje prostore; nosili so jerbase pod pazduho in se prerivali proti odru med dvema stebroma, kjer so bila na prodaj živila, ki 60 ostala svečenikom pri njihovih daritvah.
Pri enem izmed javnih poslopij namenjenih za trgovino mesta, so delali delavci pri stebrih in vsak treuotek si mogel slišati ropot njihovega dela, ki se je vzdigoval nad šumenje množice — stebri so nedodelani notri do današnjega dne!
Nič ni moglo glede mnogoličnosti prekašati razne noše, stanov, običajev, opravila množice — nič ni moglo presegati marljivosti, veselosti, živahnosti, vrvenja življenja okoli in okoli. Tamkaj si zamogel videti vsa nebrojna znamenja marljive in mrzlične civilizacije — kjer so trgovina in zabava, delo in lenoba, lakomnost in častihlepnost izlivale svoje mnogovrstne, deroče toda složne toke v eno morje.
Obrnjen proti stopnicam Jupitrovega svetišča je stal s prekrižanimi rokami in nagubanega prezirljivega čela možak kakih trideset let. Njegova oprava je bila nenavadno preprosta — ne toliko glede na njeno blago, marveč radi tega, ker je bila brez vseh onih okraskov, ki so jih nosili Pompejci vseh stanov — deloma iz gizdavosti, deloma pa tudi, ker so bili okraski izdelani v onih oblikah, ki so se zdele najbolj vspešne proti raznim čarom in vplivu
obsodilo Kovačiča na 6 in Špruka na 4 mesece ječe,
lj Hado žaljenje državne varnostne straže. Na 14 dni strogega zapora je obsodilo deželno sodišče Janeza Čadeža z Gline, ker je prostaško psoval stražnika Vinka Mesariča, Antona Cotiča, detektiv? Kimovca in nadstražnika Miha Ladiča.
lj Vlom. V stanovanje trgovca z mo* ko Lovrenca Kvedra na Poljanski cesti 19 je bilo po noči v praznikih vlomi'eno. Iz ročne blagajne je tat odnesel nad 12,000 kron denarja.
JCaša društva.
d Seja ljubljanskega okrožja JSZ se vrši jutri v četrtek, dne 31. t. m. ob 6. uri zvečer v spodnjih prostorih I. ljub. konsumnega društva na Kongresnem trgu. Prosi se, da se seje udeležijo vsi odborniki in zaupniki skupin. — Predsednik.
d Zveza trg. in priv. nastavljencev. Redni občni zbor Zveze trg. in priv. nameščencev se vrši danes zvečer ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega do* ma. Poživljamo vse člane, da se v polneno številu udeleže. — Odbor.
Raznoterosti.
r Kako Irci žaste spomin bojevnikov neodvisnost. Po angleškem listu >Daily Mail< • Dne 24. marca je bilo v Dublinu usmrčenih 6 mladih Ircev sinfainovcev. — V celem mestu je v znak žalosti počival ves promet, vse trgovine so bile zaprte. Ko se je jelo daniti tega otožnega dne, začeli so se zbirati, moški in ženske, posebno ženske, v široki ulici, ki vodi k kaznilnici in v teku ene ure se je nabralo nad 20.000 ljudi. Vse glavne in stranske ulice so bile polne žalujočih. Množica je kleče molila rožni venec za duše mladeničev, ki se bodo v kratkem ločili od tega sveta. Na obzidju kaznilnice na koncu ulice so bili postavljeni kipi Presv. Srca Jezusovega in Naše Ljube Gospe, pred katerima je gorela večna luč in voščene sveče. Zid kaznilnice je bil podoben velikemu oltarju. Moran in Whelan sta bila obešena ob šesti uri in mrtvaški zvonček, ki jima je zvonil je bil znamenje, da je klečeča množica začela glasno moliti Angelsko češčenje. Ostali so bili usmrčeni po dva in dva eno, oziroma dve uri pozneje. Mati usmrčenega Wbe-lana je bila prvikrat v Dublinu, stara, slabotna je sedela na stolu med klečečo množico in venomer klicala ime svojega edinega sina. Nato se je vsa množica podala v katoliško katedralo, kjer se je brala zadušnica za usmrčene. Glasno je cela cerkev molila litanije »a duše teh mladih, za svobodo Irske umrlih junakov. Do enajste ure je počivalo vse delo, noben tramvajski voz se ni premikal. Vsi poštni uradi so bili zaprti, hotelsko osobje je bilo odsotno in gostje so bili primorani čakati na postrežbo.
Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega Čata«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v LfobtfaaL
Grsdbsno podjetje
Sesijeva testa 9.
88 priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala.
zlobnega očesa.^Njegovo čelo je bilo visoko in golo; ono malo las, kar se jih je nahajalo na zadnjem delu glave, je zakrivala nekaka oglav* nica, ki je bila del njegovega plašča, katero je lahko po svoji volji vzdignil ali spustil doli, in ki je bila sedaj napol potegnjena čez glavo, da jo varuje solnčnih žarkov. Barva njegovega oblačila je bila rujava, malo priljubljena pri Pompejcih; vsi navadni pridevki škrlata ali bagra so se zdeli skrbno izključeni. Njegov pas je nosil majhno posodico za črnilo, ki je bila pritrjena nanj, stilus (ali pisalno pripravo) in ploČe nenavadne velikosti. Precej značilno je bilo, da za pasom ni bilo nobenega mošnjička, ki je bil skoro neizogiben dodatek pasu, tudi ako je imel mošnjiček nesrečo, da je bil prazen!
Ni se zgodilo pogostokrat, da so veseli in sebični Pompejci tratili čas s tem, da so opazovali obraze in vedenje svojih bližnjih; na ustnicah in v očeh tega gledavca pa je bilo videti tako posebno bridek in zaničljiv izraz, ko je gledal na svečano procesijo, ki je stopala po stopnicah svetišča navzgor, da je moral vzbuditi spl&šno pozornost
>Kedo je oni cinik tamkaj?« je vprašal nek trgovec svojega tovariša dragoimarja,
>To je Olint,« je odvrnil draguljar, >p0 splošni sodbi Nazarenec!<
Trgovec se je stresel. >Strašna verska družba!« je rekel s šepetajočim in boječim glasom. > Pravijo, da začenjajo svoje obrede t umorom novorojenega deteta, kadar se zberejo o noči; in tudi priznavajo skupnost lastnine
—	ti lopovi! Skupnost lastnine! Kaj bi se zgodilo s trgovci in draguljarji, ako bi bili taki nazori v modi ?<
(DaljeJ