Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po poŠti za celo Uto 4 pld. 60 kr.. za pol leta 2 pld. 40 kr , za eet-rt let i 1 *ld '10 kr V tiskarmcj »prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za .'etert leta t gl; ako za«k-.:r uu ta .lan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXIX.	V Ljubljani 18. svečana 1876.	List 7.
VI
Edini nauk, odi na vera. Verskemu u k u in vajam se mora dopustiti potrebni čas.
Vprašanje. Prav jasno si mi dokazal zadnjič, da je Kriatus postavil le euo samo Cerkev, ne pa njih več, kar je ceio nemogoče. Kadar s* kak nezadovoljnež v pravi Kristusovi Cerkvi izneveri, se začne kujati, jo pobegne in gre, češ: „bom pa novo vero naredil!" Tako vstajajo še dandanašnji krivovprstva, ki se hočejo imenovati „cerkve<l, o kterih se pa o Kristusovem času še nikomur sanjala ni. In v svoji prederznosti si prilastu-jejo imena ,,starih katoličanov", ,,starovercev", ali pa ae smešno zovejo ,,nemški katoliki", verci s „čistim evangelijem ' ali kaj enacega. Tacih verskih ločin ali laži-cerkev je brez števila in vsaka hore s pravo Cerkvijo imeti enake ali pa že veči pravice. Zato mi močno vstre-zaš s svojim razlaganjem o edinosti prave Cerkve; pojasni mi, prosim te, še to, kako je edinost bistveno in potrebno znarnnj* prave Jezusove Cerkev^
Odgovor. Bistvo te edinosti prave Cerkve je v tem, da je v nji edini nauk in edina vera, pa edina družba in edina vlada. Kriaus je to edinost hotel, za njo prosil (po svoji človeški narori) nebeškega Očeta, in jo je tudi pridobil svoji Cerkvi. Z edinim naukom je Cerk
ev celota, taka celota, da ae noben nauk odločiti ne inore, vsi se morajo verovati; če bi kdo le en sam nauk zavergel, ni več celota, ni več edinosti. Edinost nauka tedaj tirja tudi ed.nost v verovanji vsega, kar je Kristus kakor vero razodel in učil. Edinost verne družbe pa zahteva, da *»e
vsi verniki podveržejo svojim pravnim pastirjem in zlasti naj višemu poglavarju sv. Cerkve, ki je od Kristusa postavljeni stražnik čistega nauka.
V. l a reč je sama po sebi že ja3na, vender bi v tako imenitni zadevi rad slišal, kako je Jezus re3 to hotel, da naj ima njegova Cerkev edinost v nauku in v verovanji. O. Sv.
pismo in besedno izročilo ima k temu toliko dokazov, da bi dolgo dolgo ne prišla na konec, ako bi se le nekoliko globokeje podala v razgovor o tej reči. Kristus sam je rekel, da prej naj bi „prešlo nebo in zemlja, kakor da bi odpadla le pika od postave" (Luk. 16, 17). Od njegove postave redaj, ki jo je aposteijnom oznanoval, ne čerka ne sme odpasti, ne pritikati ali spremeniti se. Rekel je, da še druge ovčice bodo ,,njegov glas slišale", ki jih bo v svoj ovčnjak pripeljal (Jan. 10, 16). Jezusov jjlas pa je njegov nauk, kar vsak vč, in to ni dvojin, trojin, deseteren ali celo mnogoteri
glas, ampak en glas, edini nauk. Tudi je molil Zveličar k nebeškemu Očetu za apos»ej-nef da bi bili , edini", in rekel je: ,,Izročil sem jim čast'tljivost, ki si jo meni dal, da bodo eno, kakor smo mi ono.1, (Jan. 17, -0—22.) Ta častitljivost, ki je »t rila, da so bili aposteljni „eno" ali ,.edini", je Jezusov nauk. Ali ne kažejo na edino učenje tudi vse Jezusove prilike, s kt<;rimi svojo Cerkev zaznamnuje? Tu »i je eno poslopje, ena skala, na ktero je stavljeno (Mat. l(i, IS), eno gorušično zerno in eno drevo (Mat. 13, 31), en ovčnjak in ene vrata, skoz ktere se van j gre, en pastir in ena čeda. Kako vender bi bilo to mogoče, ko bi nauk ne bil edini, vera edina, ki jih veže. Spominjaš se gotovo tudi, kar sem ti govorii v poprešnjem pogovoru, to namreč, da bi bil Jezus sam seboj v nasprotji, ako bi bil učil enkrat tako, drugikrat zopet drugač, kar pa ni mogoče večni Resnici.
Ravno tako so učili aposteljni. Sv. Pavel zarotuje Korinčane v imenu Jezusa Kristusa, da naj en govor imajo (to je, en nauk), in ne terpe ločitve med seboj, temuč naj bodo popolnoma enih misel in enega duha (1. Kor. 1, 10). Efežanom piše: .,Vi ste eno telo, en duh, kakor ste vsi poklicani k enemu upanju. En Bog, ena vera en kerst" (Ef. 4, 4. ;"»). Galačanom pa zater-juje: „Ako bi vara angel z nebčs oznanoval drug evangelij, kakor je ta, ki ga jest oznanujem, taki bodi preklet; zakaj evangelij, ki sem ga vas jest učil, mi je razodel Kristus sam (Gal. 1, 6. 12j.
Cerkveni očetje vsi so učili ravno tako. Sv. Ata-nazij pravi: „Pravi nauk je tisti, ki so ga nam očetje izročili. In znamnje pravih učenikov je, da so eno, in se ne prepirajo, ne med seboj, in ne s svojimi očeti." (De Decr. Nic. Syn. contr. Arian. n. 4.)
(Konec tega oddelka prili.)
MaznaHiio
o bulrjarsktm misijonu redor.nikov vstajenju J»-2»sa Kristusa v Adrijanoptlnu za šolsko Uto 1*71 — 7:'».
V naznanilu za zadnje leto smo že omenili spremembo v našem vstavu. Sveti zbor v Propagandi je bil terdno prepričan, da bi bilo dokaj koristno bolgarsko duhovstvo v lastni domovini odgojovati ter je nam ukazalo in nas pooblastilo, da smerna s svoio napravo združ.ti tudi semeniše za bog«.slovske nauke. Da spolnimo to naročilo rimske propagande, smo svojo šolo spremenili v gimnazijo, ktera ima zdaj perva dva razreda. Visi razredi prejšnje šole s > po moči gimnazijskemu načertu primerjeni in se bodo ohranili, d»kler ne bodo učenci sposobni za modroslovje.
Druga sprememba se je sgodila po prihodu preč. o. Kalinka, kteri so kot vizitator celo minulo zimo pri nas prebili. Takrat smo imeli dve soli v zvezi s primarnimi notranjimi šolami, namreč bulgarsko za zedi-njjyy^Bulgare, in Francosko za druge narodnosti. Ker ✓ smo pa napravili gimnazzijo kot pripravnico za seme-niie, smo videli, da nam ni moč dveh šol vzderževati. In ker smo razun tega zavoljo množenja bulgarskih domačinov v notranji šoli m6gli francosko notranjo šolo v njih prid opustiti, ne glede na obilne dohodke (zakaj letno plačilo vsacega gojenca je znašalo do 500 frankov), torej smo bili prisiljeni francosko šolo razpustiti.
To spremembo sta bila sklenila misijonski vizitator in sprednik, in o. general so jo poterdili. Da bi pa vnanjim, ki se hočejo učiti tujih jezikov, ne vzeli pri like k temu, smo sklenili napraviti redne tečaje, v kte-rih se uči vsak dan nemški in francoski jezik, v?aki po dve uri na dan. Ta sprememba se je smela vstano-viti še le na koncu tekočega šolskega leta, in o tem sledi kratko naznanilo.
Minulo šolsko leto smo imeli 106 učencev, izmed kterih jih je bilo 58 v buigarskem, 48 pa v francoskem oddelku. To število se je poleti znižalo na 72, in 68 jih je prišlo k letni poskušnji in slovesni razdelitvi daril. Francoska notranja šola je imela pozimi 18 gojencev in poleti lo, bulgarska pa poleti 32 in pozimi 30 gojencev. Razun tega je 10 bulgarskih gojencev samo čez dan ostajalo pri nas.
Bulgarska šola je imela razun začetnih razredov 1 gimnazijski razred in 4 razrede po stari vravnavi. Francoska šola je imela 3 razrede z več oddelki.
Letna poskušnja se je pričela 14. junija in je ter-pela 15 dni; 11. julija je bila razdelitev daril; bolgarskih učencev je bilo naj več obdarovanih in pohvaljenih. Ta dan se je slavil s petjem, z godbo, z deklamacijami in kazališkimi igrami v raznih jezikih. Šolsko slovesnost so končali preč. oče sprednik z govorom, v kterem so izrekli našo preserčno in iskreno hvaležnost dobrotnikom misijonskim za vse dobrote ter naznanili obilno zbranemu občinstvu spremembo, ki se ima za novim šolskim letom.
Naša misijonska naprava ima 15 redovnikov, namreč, 8 mašnikov, 1 dijakona in 6 nedohuvnih bratov; razun tega ima 4 svetne učenike in 4 posle.
Ce p h prištevamo notranje učence, potem take, ki ostajajo čez dan pri nas, in tiste, ki jih misijon mora vsaki dan preživiti, šteje naša družina do 76 osčb. Ker so novospreobernjeni starši naših bulgarskih gojencev sami siromaki, misijon njih otroke brezplačno vzderžuje in odgojuje. K tem stroškom prihaja še vzderževanje dveh kapel: ena je za zedinjene gerke, druga za latince; v obeh je vsaki dan sv. maša, ob nedeljah in zapove danih praznikih pa slovesna Božja služba in pridiga.
Misijon je imel minulo leto naslednje stroške: za živež, kurjavo in svečavo čez 16.185 frankov; za obleko, perilo in obutev 6084 fr.; za ohranjevanje hiš in za orodje 1406 fr.; za obe kapeli 1742 fr.; za bukve in druge šolske potrebe 1472 fr.; za plačo učiteljem 1837 fr.; poslom za plačilo 1197 fr.; za lekarnico in zdravilo lOijo fr.; za poŠto in prevažanje 222 fr.; za izlete 262 fr.; za milošinjo 555 fr.; za obdelovanje vinogradov 774 fr.; za razne druge potrebe, misijonske popotovanja itd. 1210 fr. (pri vsakem nekaj soldov več), torej skup 32.810 frankov. Ti stroški so za 76 ljudi, toraj pride na vsacega 431 fr. 80 c.; ker od te svote moramo vsakemu za živež, obleko, svečavo in kurjavo šteti 321 ir., ostane še 100 fr. za šolske potrebe, za lekarnico, za kapele itd. Ta poštev jasno priča, da v naši hiši ne terpimo zapravljivosti in nepotrebnih stro-
škov; tudi nam ne bo nihče v zlo jemal, da posameznosti omenjamo.
Razun naštetih stroškov smo imeli to leto se druge; kupili smo namreč zemljiše ter zidali prav priprosto orientalsko kapelo in borno semeniše. Stroški za zemljiše in delo so znašali 28.000 fr. in so za veliko presegli podpore, ktere so se nam delili v ta namen. Več pomoči, ki smo jih pričakovali, je bilo čisto izostalo, in to je napravilo velike zadrege, ktere smo minulo zimo živo občutili. Vse je naenkrat pošlo, denar, zaloga, in zbegal se je bil nekako tudi kredit, ki smo ga imeli pri svojih zakladalcih. V hudem mrazu 8—12 stopinj R. so bili očetje in bratje prav lahno oblečeni; naj huje nam je bilo pa to, ker v tej zadregi tudi naj potreb-nejših reči nismo mogli oskerbeti svojim gojencem. Iu še v veči nadlogo se je hotla pri eni naših hiš streha podreti. Vendar zavoljo nesreče nismo bili maloserčni in se nismo dali motiti ne v vsakdanjih opravilih in tudi ne v šolskem redu. Če pomislimo na to hudo po-skušnjo, ki je terpela več mescev, in na druge že prestane nadloge, moramo ljubega Boga iz globočine serca ponižno zahvaliti, ker nas je v tej tuji deželi že toliko let preživil. V resnici je težko razumeti, kako neskončna previdnost Božja pripravlja potrebne pripomočke svojim služabnikom, kteri, dasiravno nevredni, so vendar pripravljeni njegovo sv. voljo spolnovati. Bog nas ni zapustil v onem žalostnem stanu, ginil je serca naših dobrotnikov, izmed kterih so nam nekteri poslali nekaj denarja, drugi raznih cerkvenih reči in tkanine. Nismo sicer zmožni poverniti našim darovalcem dobrotljivosti in skerbnosti; ali njih imena so zapisane globoko v naše serca, zato nam morajo biti tudi na ustnicah, kadar pošiljamo k Bogu svoje slabe molitve.
Dasiravno si na vso moč prizadevamo tudi kato-liško-bulgarskim naselbir.am po zelo raztresenih vaseh s podukom pomagati, v revni stolni cerkvi na predmestji Kyryšani Božjo besedo ozoanovati, celo tukajšnjim nemškim železniškim vradnikom v njih jeziku pridigati, — se vendar vse naše upanje za sv. zedinjenje vstanovlja na izrejo bulgarske mladine. Kolikor bolj zdaj politične razmčre napredku in razširjanju sv. zediujenja sovražno nasprotujejo, toliko bolj nam je skerbeti za izobraženje tistim, ki se imajo zanaprej kot hrabri in zvesti borivci poganjati za katoliško resnico.
Sedanji čas je kakor doba razdjanja: „Tempus destruendi". Vpliv katoliških evropskih vlad je v tej deželi, da se Bogu smili, dokaj opešal. Dokaz temu je bulgarsko zedinjenje s katoliško Cerkvijo, ki se v začetku ni dosti podpiralo, ravno tako tudi zadeva armenskih katoličanov in versko gibanje lanskega leta v Ma-cedoniji, ki bi se bilo bulgarskemu samosvojnemu eks-arbatu lahko vštric stavilo. Temu v verskih zadevah brezvspešnemu vplivu katoliških vlad na Turškem stoji nasproti neomejen in mogočen vpliv protikatoličanov. Zdaj nam je toraj treba sterpeti in mirno čakati vgod-neišega časa. Zdi se nam, kakor bi previdnost Božja ranila sovražnike sv. Cerkve v njih lastni pogin. Jasno vidimo, kako je mogočni (razkolniški) patri jarliat v Carigradu po samosvojnosti bulgarske hierarhije (razkolniške cerkvene vlade) opešal, če tudi ne govorimo o obširni spridenosti greškega (razkolniškega) klera, ki je dan danes znana vsemu svetu. Toda v tem trenutku se ne pečamo s tim, temveč z novo hierarhijo bulgarske narodne (ločene ali razkolske) cerkve, ktera si prizadeva doseči svojo popolno vredbo. Ta nova verska vravnava, stoji komaj nekoliko lčt in že se bliža svojemu koncu, kakor je viditi; med njih duhovstvom vladajo zopet tiste zlorabe in nevednost; če tudi se po nekterih krajih nevednost manjša, se pa vnemarnosti in brezb^žnosti ie pot odpira; bulgarske (razkolniške) šole se namreč le
malo pečajo za to, da bi mladino kersansko izrejevale. Če tudi je katekizem ali svetopisemska zgodovina tu pa tam v šolskem načertu zapisana, se godi le bolj zato, ker se ti predmeti po evropejakih šolah učijo. V resnici se pa katekizem ali skor nič ne uči, ali so pa učeniki tega imenitnega predmeta neduhovni, navadno brez vse vere, kteri tako imenovano ,,pravoslavnost" (razkolniki sami sebe imenujejo „pravosiavne>(, dasiravno to niso) rabijo kot pomoček za politiške namene.
Tudi ves eksarhat je napolnjen z ravno tem duhom, zakaj iz gotovega vira vemo, da večina škofov eksarhata (to je, odločenih od carigraske cerkve) nima skor nič keršanske vere. Bulgarsko ljudstvo je vsled nevednosti zabredlo v grozovite vraže: vender ima še poglavitne verske resnice, pa gotovo iz notranjega čutka ne zaupa več do eksarhata in ga le še zato pripoznava, da bi zopet ne prišlo pod gerški jarem; tuiii se ta samostoj-nost prikupuje njih narodnemu čutu. Ob enem pa menda tudi dobro čuti, da ta verska podoba ne zadostuje njih vestnim potrebam. Prišel bo čas, ko bodo Bulgari mogli spoznati potrebo resničnega verskega prenovljenja, da se po razkolništvu zašlo ljudstvo čisto predrugači. Potem naj bi le bili delavci pri rokah) in aposteljni naj shajajo iz bulgsrskega naroda samega, ker potem bo prišel čas zidanja, „tempus aedificandi".
Dasiravno nam je sedanji čas nevgoden in denar-stveni stan misijona ne naj boljši, se vendar naš revni, pa z blagoslovom namestnika Kristusovega podpirani vstav vsaki dan bolj razcveta. Reči smemo v svojo tolažbo, da smo v dvanajstih letih, kar biva naš misijon, če tudi ne znamenitega, dosegli vendar resničen in dragocen vspčh.
Šest bulgarov je bilo po daljšem ali krajšem, po okolišinah tudi triletnem pripravljanji posvečenih za mašnike in zdaj goreče delajo za sv. zedinjenje. Te dni je bil zadnji med njimi v naši jutrovski kapeli posvečen, in en dijakon iz Macedonije nadaljuje še svoje učenje. Trije učenci iz našega bulgarskega vstava se šolajo zdaj v propagandi v Rimu, in pet drugih v našem domačem vstavil izučenih mladih ljudi dela že pri šolstvu. To je brez dvoma le majhen vspeh (Nam se ne zdi ravno majhen. Vr.), ki pa nas vendar k še veči delavnosti spodbuja in nam v rajnih zepernostih čaje upanje Božjega blagoslova
Naša šola, ki biv-i šest let, in se je pričela s tremi dečki, se je pomnožila in ima zdaj čez 4U gojencev iz petnajst raznih krajev v Traciji in Macedoniji. Raz-kolniški Bulgari sami prosijo za sprejetje svojih otrok, dobro vedoči, da morajo biti izrejeni v katoliški veri; toda zarad malih pripomočkov smo prisiljeni sk< r . saki dan prosečim dečkom sprejem odrekati. Ko bi nam bilo moč notranjo šolo razširiti, da bi sprejeli zmožnejše razkolniške otroke, ki jih pogosto k nam vodijo iz mest in vasi, bi s časom odgojili lepo število katoliške mladine, ki bi o vgodnem času kot razširjevalci sv. zedi-njenja zamogli biti pravi aposteljni v svojih krajih.
Vse svoje zaupanje stavimo v Božjo previdnost, ki nas je sem poklicala, in nam bo dala gotovo še več dobrotnikov, da bomo z Božjo pomočjo zamogli vedno veče število rti "k sprejemati in jih v katoliški veri iz rejevati.
Zamorska cieiiiica.
Izgled imenitne b o go 1 j u b n o s t i.
(Dalje.)
Mesca svečana je prišel dobri o. Olivieri z dvema majhnima zamorkama, ki smo ju želele. 8 škofovim
dovoljenjem je prišel v samostan našo majhno bolni co obiskat. Ko je zagledala svojega ljubega dobrotnika, je točila solze veselja, potem je objela novi tovaršici in veselo zaklicala: „0 kolika sreča, dve majhni zamorki več za nebes*!" In od tistega trenutka je bils jima pri-jatlica, srednica in učenica. Če je kteri tih ubogih ne-verskih deklic kteri krat ušla kaka napčna beseda, jo je precej krotko opomnila : ,,To ni lepo. Tako govori Arabec, ker še ni keršen; kristjan, ki ima Jezusa v sercu, ne govori takih besed. Vidve, ki vaji je ljubi Bog tu sem pripeljal, se morate učiti govoriti, kakor kristjani govote, ki ne rečejo slabe besede".
Kadar ji je bolezen količkaj pripustila, se je usedla po koncu in je r*z'3?ala svojima učenkama katekizem, ji učiia brati in p božno k Bogu zdihotati, zlasti pa moliti za milost sv. kerstr.. Tirjala je od njiju natančnost. snažnost in lepo vedenje: rekla je : „Bog vse vidi".
Pomlad je biia sicer nekaj bolj vgodna njenemu zdravju, pa so jo vendar mogli v postelji obhajati. Praznik sv. Jožefa je bil blizo. Malo dr.i poprej je bila Jozefina prejela angeljski Kruh. Serčno je hrepenela ga tudi prejeti na dan svojega sv. pomočnika. V njeno veliko veselje so ji uslišaii prošnjo. Od veselja ni vedila kaj početi in je rekla v predvečer zakristanki: ,.0, ko bi ti vedila, kako mi serce bije! To noč ne za<pira! O Jezus, stori, da bo kmalo dan, da prideš v moje serce!" Med temi besedami je deržala roke križem na persih.
Popoldne med pridigo jo je mogla se9tra, ktera ji je stregla, za trenutek zapustiti. Vernivši se najde Jozefino v postelji sedečo s povzdignienimi rokami. Njen glas je bil tako krepek in njeni zdibljeji tako serčni, da bi bil človek mislil, da vidi nebesa odperte: „0 sv. Jožef, o sv. Jožef!" je klicala, „kako si lep! — O Jezus! o Marija! — O vi vsi angeli svetega raja, kako ste lepi! — Sv. Jožef, pridi hitro po-me, pelji me v nebesa! Kar ni mi več tukaj ostati; — v nebesa, v nebesa, v tvojo drušino! — Tam je vse lepo! — Nobene bolečine več! Zmiraj Jezusa gledati, Marijo gledati, tebe gledati, ss. angele gledati! Ne več potrebe imeti jesti in spati! Vedno se veseliti, vedno! Pa, o sv. Jožef, ti veš, da drugo leto na tvoj praznik nočem več tukaj biti! Tvoj praznik h(č<'m s teboj v nebesih obhajati!"
Nekega dne mi je rekla deklica: „Mati, imam ti nekaj povedati, kar mi je prav pri sercu, pa se bojim, da ne boš s tim zadovoljna. Potem imej poterpljenje, rada storim, kar hočeš". „Kai imaš. ljuba moja V" ,,Rada bi Materi Božji obljubila, da bi bila višnjevo oblečena, če ti je prav." „Kdo te je pa na to spomnil V" ,»Nobeden, nobevlen, moj angel varh mi je rrkel." „Pa zakaj hočeš to obljubiti?" ,.Da bi mi sv. Devica dala milost, v tem letu umreti in k nji v nebesa priti, ali pa toliko ozdraveti, da bi mogla sestram služiti. Tako rada pomagam sestram."
Mislila sem, da moram dovoliti nje i ž<-lji. S. grud. je bila v višnjevo obl-ko oblečena. V** je bila srečna v tem oblačilu. ,.>veta Devica", rekla j«*, „mi p* dosegla milost, njeno obleko nositi: pozneje mi bo dosegla še veči milost, da bom nosila sv. oblatilo in sv. tančico. Ljuba sv. Devica. Ti si v resnici moj. naj boljši Mati!" - ,,Vedno bom nasledovala ljubega J*zu*a", ym. rekla enkrat po sv. Obhajilu, ktero je bila po velikem prizadevanji prejela. „Moli za me", je rekla svoji strežnici, da bora tudi jest ».ečkrat na Jezusa mislila. Na kaj vendar misliš, če ne misliš na Jezusa!'-' — Neprevi-doma je prišla neki dan sestra v sobo. Našla je deklico a povzdignjenimi rokami in proti nebu obernjen-mi očmi. „Kaj delaš?" jo vpraša. „Mo!ira za Arabce." Močno so
se ji smilili ubogi grešniki, in večkrat je darovala za njih zveličanje svoje bolečine.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Železnikov, 14. januarija. (Nekoliko čertic o t o. Klemenu Jelene v.) (Dalje. ) O sklepu šolskega leta 1869 dokončal je rajni g. o. Klemen bogoslovske študije, in odposlan je bil od svoj.h višjih kot začasni protesor na gimnazijo v Novo mesto. Da je ondi storil vse, kar je od njega zahteval poklic, prepričali stm popolnoma. Med čase njegovega službovanja kot gimnazijalni profesor spadajo taisti dnevi, ko je bil prišel v šolskih krogih dobroznani nadzornik Holzinger ogledovat Novomeške latinske šole. Pričelo se je bilo uaroreč delati takrat na to, da bi se vse gimnazije izročile v odgojo svetovnim učnim močem. Gospod Holzinger menil je menda najti v Novomestu marsikaki narobej; pa močno se je bil opekel. Bilo je vse ravno nasprotno, in to v tako odličnem redu, da se je sicer jako strogi, pri tem pa veu-der pravični mož ob sk'epu inšpekcije boje o nazočnosti vsih gg. oo. profesorjev sam jasno obtožil: ,,Prišel sem a predsodki v Novo mesto, pa rčitno moram spoznati, da 90 mi odpadli!" Ker je pa bilo vender vkljub temu kmalo za t:m več svetovnih gg. pri fesorjev na novomeški gimnaziji vmeatenih, je bil g. o. Klemen poslan za malo časa k glavni ljudski šoli v Brežice, od koder se je vender kmali v „mesto" nazaj vernil.
L. 1>$71 beremo ga v škofijskem šematizmu ime novauega „subsidiariu8<', t. j. namestuik. Po mojih mislih vender bi mu t il dokaj bolj pristil naslov „mis3ionarius", kar je bil prav za prav tudi, in sicer v pravem pomenu te lepe beseie. Koliko je on storil za duš izveličanje v spovednici edino le v domači samostanski cerkvi Novomeški, zamogh bi dru<*i bulj natančno povedati kot jest. Zapišem naj tu le en sam dokaz. Kden njegovih bližnjih sor dnikov pravil mi je, ko ga je enkrat kmali o pričetku velikonočne spovedi obiskal, vidil jc pri njem celi predal sprasevanjskih lističev, katere je bil rajni že s »povednimi zameni!. „Da bi nekoliko tvojo vedc-željn« st vpokojil ', djal je moj poročevalec, „vzel sem jih to.iko v roko, kolikor se jih obseže s konci perstov ene roke. In med tem malem števil m našel sem listke deveterih fara." Sploh je imel boje v spovednici toliko zaupanja, da dohajali so k njemu celo čez meje domače dežele iskat dušnega zdravila.
Kako vi eto je govoril in pripovedoval rajni o svojih pogostnih duhovskih izletih po raznih farab na Dolenjskem, kjer je mnogo inn< go spovedoval in pridigoval, ni lahko izreči. Spoznati sc je zamoglo prav lahko iz njegovih besed, da so mu bili taki izhr di naj prijetnejši opravila, ob tri"m pa pravi dnevi nebeške žetve. Po-Eebno priljubljeni kraji so mu bili: Trebno, Podgrad in št. Jernej; o teh mi je največkrat rad kaj pripovedoval. Ljudstvo ga je povsod posebno čislalo, kamor je prišel, in včasih celo ni bilo brez šaljivih prizorov. Tako mi je n. pr. pravil, ko je enkrat (menda v Žužemberku) na now maši pridigoval, prišel je po cerkveni slovesnosti, ko so že pri mizi sedeli, neki priprost tnožak, ga j* vun poklical, ter ga tako-le nagovoril: ,,Grspod pater, lepo jih prosim, naj mi prodajo današnjo pridigo. Prav rad jim dam za njo en groš !" Posmehovalno ugovarjanje rajnega, da je pridigo v naglici sostavljal, in bi je on iprošnjik) berž ko ne še celo brati ne mogel, tolmačil je m« ž tako, da mu rokopisa le dati noče, toraj je še bolj nadležno tiščal vanj-ga, rekoč: „Gospcd, jih
prosim, naj mi jo dajo; dal bom zeksar (desetico) za njo!" —
Z novim letom 1874 najdemo rajr.ega g. o. Klemena pomočnika g. ravnateljerega na glavnih ljudskih šolah v Novem mestu; jesenski čas pak je bil poklican po svojih višjih v ljubljansko deželno bolnišnico kot dušni oskerbnik. Culi so se sicer sem ter t je glasovi, da je ta služba za šibkega gosp. o. Klerm na težavna; ali blagi pokojnik ni pozual druge vclje memo one svojih gg. prednikov, in kako z veseljem in zvesto je skoz ves čas taisto spolnoval, ve vsaki, kdor je z njim živel in služboval, ali pa ga tudi le opazoval iz dalja.e. Dodam r.aj pa oziroma telesnih moči tu tudi opazko, da po mojih mislih rajni kratkomalo ni bil tako slabotnega trupla, kakor se je dozdevalo, ampak mediino njegovo sem pripisoval jest vedno le nenavadnemu zatajevanju ter mertvenju samega sebe, in prav čisto nič tudi ne mislim, da bi se bil o tem kaj motil. Bil sem mnogokrat z njim skupaj pri kakem obedu, večjim ali manjšim, pa skoraj vselej sem se prepričal, da jedci in pil je le za naj večjo potrebo, in da je v tem oziru pri njem naj nadležnejše prigovarjanje le kaj malega zdalo.
Kar duhovno delavnost rajnega o. Kieioena v Ljubljani zadeva, ni spolnoval on edino le tega, kar mu jo velevala izročena siužba, ampak ves svoj prosti čas prepustil je strežbi onih, ki so njegove pomoči želeli ali potrebovali. Pomagal je tako rad v spovednici in na prižnici, da je z vso pravico z rajnim g. kuezoškofom Slomšek-om vred zaslužil častni naslov: splošni namestnik". Od zjutranje 4. ure, o kateri je redoma vstajal, pa do desetih zvečer, ko je šel zopet k počitku, ni si dal miru in oddiha; - - po dnevi je bil tudi le malokdaj najti v svoji sobici, in če je bil doma, gotovo je sedel ali pri knjigi, ali pa pri pisanji. Zu spovedovanje v domači samostanski cerkvi je bil o prostih časih pripravljen vsaki trenutek , — celo med kosilom ali med večerjo; in daje njegov trud rodil obilr.o sadu, priče s > bile obilne povračila in poravnanja storjene škode, ki 8j šle skoz njegove reke na svoje mesta.
(Konec prih.)
Iz teržaške škofije, 14. svečana. — .,In raemoria aeterna ent justtn." — Leto in dan je preteklo, odkar smo grenke solze točili pri mertvaškem odru nepozab-ljivega Jerneja Legata, škofa teržaškega in koparskega. Kako je bil rajni splošno spoštovan, časten in ljubljen, to se je pokazalo pri njegovem pogrebu, kakor je bilo lani v „Danici" povedano. Da se o Sen o spt štovanje še bolj djacsko pokaže ter potomcem oznanuje, se je sklenilo, da hočejo ljubljenemu pastirju in očetu spominek p< staviti. Znano je, da si je pokojni v Terstu pri ka-pucinarjih svoje zadi.je prebivališče izvolil. V raki na levi st ani od vhoda v cerkev počiva truplo škofa Jerneja. V svoji oporoki on sam pravi, da želi po smerti pri tisMh peči vati, ki so se ga že v življenji kakor so-brata v svojih priprošnjah spominjali, kterih mu tudi po smerti gotovo odrekli ne bodo. Bil je on vtemelitelj kapucinarskega samostana v Terstu, tedaj si je tudi tam izvolil mirno počivanje.
Kmalo po pogrebu začeli so se nabirati darovi za spominek. Naj pervi so bili duhovni Dolinske dekanije in za njimi drugi iz vse zed;njene škofije. Ali ne samo duhovniki, tudi drugi so radi prinašali svo;e grošiče za vredno delo. Slovenci, Hervarje, Italijani in Nemci, sinovi teržaško-koparske škofije, so brez razločka po svoji premožnosti z manjšimi ali večjimi darovi kazali ljubezen do svojega umerlega dušnega pastirja in želeli počastiti njegov spomin.
Naj bolj ao se odlikovali Teržačanji in Koparčani. Nabralo se je 2469 gld. in 73 kr., izmed tega od du-
bovnov 1442 gl. 22 kr., od svetnih pa 1027 gl. 51 kr. Spominek Jerneja Legata je: lična kapelica pri kapu-cinarjih nad njegovim grobom s prav lepim altarjem iz kararskega černega in belega okusno obdelanega marmorja.
Obris za kapelo in altar je dal inženir dr. Righetti, delo je zidarja Fabris-a in kiparja Bottinelli-a. Sliko za altar, ki predstavlja Jezusa dobrega Pastirja, ki rešuje zgubljeno ovco iz ternja, je izdelal Ferdinand Qua-jati, duhovni pomočnik pri Devici Mariji Pomočnici v Terstu. Vse, kakor smo rekli, je prav lepo in kusno, mojstersko delo. Na evangeljski strani altarja je vzidan kamen (marmor) s sledečim napisom:
IN HOC SACELLO CHRISTO BONO PASTOR! DICATO CLERI POPULIQUK SUPPETIIS EXSTRUCTO QUIESCUNT OSSA
BARTHOLOMAEI LEGAT
PIETATE INDUS1RIA DOCTRINA CONSTANTIA ET SUMMA IN PAUPERES LIBERALITATE
PRAECLARI EPISCOPI TERGFŠT. JUSTINOPOL. TAM A SUMMO PONTIFICE QUAM AB AUG. IMPERATORE MAGNIS HONORIBUS DKCOR*TI
LXVIII AETATIS XXVIII PONTIFICATUS ANNO
INTER UNITAR. DIOECES. AMOREM ET LUCT1M DIE XII FEBRUARII MDCCCLXXV DEFUNCTI ET HEIC UBI I PSE OPTAVERAT DEPOSITI SISTE VIATOR ET ORA
Ta lepi in pomenljivi napis sostavil je znani poštenjak dr. Loser.
Na dan obletnice se je spominek odkril. Na novem altarju so se od 6.—12. dopoldne opravljale za rajnega neprenehoma ss. maše. O poli enajstih so bile pri ka-pucinariih bilje in potem slovesna sv. maša. Cerkev je bila ljudstva polna, posebno pri veliki sv. masi.
V	stolni cerkvi so bile tudi bilje in ob desetih slovesna černa maša, ktero so opravili sami sedanji škof Jurij Dobrila in tako pokazali, da zares cenijo blagi spomin svojega prednika. Ljudi je bilo v stolni cerkvi toliko, kakor navadno ob nedeljah; mestni župan in nekoliko meBtnih svetovalcev, kakor tudi načelniki mno-goverstnih tukajanih vradnij so se vdeležili te slovesnosti, kar je posebno hvale vredno.
Spominek, ki časti toliko ljubljenega škofa Jerneja, kolikor tč, ki so se posebno in djansko trudili, da se postavi, b';de še prihodnjim časom kazal, kako verno ljudstvo ve čislati lastnosti, o kterih govori gori omenjeni vzidani napis.
V	tej kapelici, posvečeni Kristusu dobremu Pastirju in za katero je duhovšina in svetovščina potrebne stroške zložila, počivajo kosti Jerneja Legat-a, škofa ter-žaškega in koparskega, kterega so kinčale pobožnosti, marljivost, učenost, stanovitnost in naj večji darežljivost do ubogih, zavolj kterih lastnosti je bil z očitnim* zna meni odlikovan in počasten tako od sv. Očeta, kakor tudi od Njih Veličasti presvitlega Cesarja.
Umeri je 12. februarja 1875 v osem in šestdesetem letu svoje starosti, potem ko je 28 let zedinjene škofije vladal; ljubljen in po smerti objokovan od v*ih.
To mesto si je on sam za zadnji počitek izbral. Popotnik obstoj in moli.
ll Štajerskega, 8. svečana. Letošnja zima je brpz konca in kraja, tudi precej ojstra; pri nas je bilo 19 3topinj mraza, travniki z žitnim poljem so bili z ledenim snegom pokriti; v soboto, nedeljo, včeraj in tudi danes je pa močno snežilo, da človek ne more niknmor. Govori se; da so žita hudo terpele, če slabeje je pa za občutljivo vinsko terto, vsesk( zi z merz'im ledom okovano; posebno tam, koder je lani tako huda toča vse razbila, je mlado tersje pozeblo: pravijo, da je čisto proč. Za klajo in steljo gre že hudo, dcrv za kurjavo pomanjkuje, zaslužka ni, veliko revežev še soli pri hiši
nima; pomanjkanje denarja je silno, še pri nas ljudje vpijejo, dasi vender v Konjicah hranilnico in tukaj v Ločah posojilnico imamo, še hujše je pa drugod. Živina se ne more v denar spraviti, še manj pa vino, ki ga celo iz vinskih goric voziti ni moč, ker je vse ledenato. Kamor koli se človek ozre, se hoče vresničiti, kar sem v otrrčjih letih slišal, da bojo prišli časi, ko bojo trije kmetje ene hlače nosili. To pa ni čuda, kajti če ljudje Boga zapuste, jim Bog pošilja strahovanja! Taki to blagri brezvernega liberalizma.
Za našo farno cerkev je pobožna gospodičinja Henrika Langusova iz Ljubljane dve tabli: „naše ljube Go spe presv. Serca'4 in sv. Alojzija, od bratovske družbe naročene, prav izverstno m ceno naslikala; če jih bolj gledamo, lepši so. Bodi zato vsem priporočena, ki kaj tako lepega za sVojo cerkev potrebujejo. To naznanimo z lastnega nagiba.
Kaj lepsh podobic, „sv. Jožef varh Jezusovega Serca", smo po g. Gerberju dobili iz Pariza za bratov-Šino sv. Jožefa, in smo začasuo združeni z Dunajsko materjo bratovšino, katero tam vodi g. dr. Dekert.
J. V.
Zastran mijonskih sporočil ranjc. P. J. Valjavca.
(Konec.) Misijon v Žužemberku.
Blagoslovi presv. Serca Jezusovega v Teržiči. Milostna devetdnevnica sv. Frančiška Ksaverja. Blagoslovi presv. Serca Jezusovega v Podbrezjah. Blagoslovi presv. Serca Jezusovega v Leskovcu. Misijon v Gorjah.
Blagoslovi presv. Scrca Jezusovega na Jančem. Strela iz jasnega (izgnanstvo iz Repen j). Pesem v slovo od Repenj.
Po izgnanju iz Iiepenj. Izlet k Mariji v Novi Štifti.
V	Vodicah in Žabnici pri Loki sredi grudna 1873. Blagovica, Zali log.
Sv. poslanje v Ukvah na Koroškem. Misijon v ZreČah poleg Konjic na Štajerskem.
V	Dražgošah. Na Šmarni gori.
Vabil ) za administratorja v Polje. Drugi izlet v Dražgoše.
V	Smleškem gradu.
Kratko ponovljenje pri Mariji Snežni na Veliki. Pri sv. Petru na Peravi pri Beljaku. Duhovne vaje na Peravi.
Blagoslovi presv. Serca Jezusovega pri Sentjun-gerti na Pohorji.
Izlet na Gorenjsko. Na Bledu. Blagodari Bcžjega Serca pri Mariji v Novi Štifti. Praznik Marijnega preč. Serca na Šmarni gori. Blagoslovi Božjega Serca na Cešnjicah. Pri Materi Božji v Rušah nad Mariborom. Blagoslovi Božjega Serca v Sorici. Blagoslovici Božjega Serca na Prežganjem. Pervič v Javoru pod Ljubljano. Blagoslovi Božjega Serca v Stangi. Blagoslovi Božjega Serca v Ljubnem na Gorenjskem.
Blagoslovi Božjega Serca v Tinjab. Slovengradec. — Naš Škola3tik. — Gospod gozd-nar in njegova gospa. — Osup. — Okrajni poglavar se pokaže.
Božični prazniki 1. 1874 v Javoru.
Opomba. Večina teb naznanil ima po 4 strani t obliki papirja za pisma, pisano je zelo stisnjeno pa razločno. Ves rokopis ima kacib 400 strani omenjene oblike. Le en sam važen oddelek obsega 17 polic.
Razgled po svetu.
Kaj bo iz tega? Tako se zdaj naj večkrat praša. Eden amerikanskih listov meni, da 1876 utegne biti hudo leto, ako znamnja ne lažejo. Pravijo sicer, da zadnjikrat (blezo 1829) po tolikem snegu, kakor ga je letos, je bila dobra letina. Bog daj tudi letos!
Kaj pa na politiškem polji ? Imeniten lašk diplomat je undan v zaupljivi drušini neki rekel: „Ako bi Francija le se eno ali k veeemu dve leti imela mir, dobi čas, da se opomore in oboroži: imam pa terden vzrok se bati, da se ji ta odlog ne bo dopustil". Kdo pa je bes, ki katoliški Franciji hoče mir kaliti V Sej Bismark je ravno undan tako lepo pravil, kakošni pohlevni ]agnjiči 10 Prusi, zadovoljni s tem, kar imajo, ter ne žele nobene voj-ke! Čudno. Amerikanec pa meni, da celo v Španiji bi prusak rad posredoval", ko bi le pričino našel, da v to deželo svoj nos vtakne. Ali ga ni pa že vtikal? Kaj ima frajmavrarski dihur v t<-j katoliški deželi opraviti?! — In tisti „teutoburgissimi", kakoršni tudi po Avstriji sem ter tje tičijo — ne preveč skriti, s kakošnim očesom preže na nemško avstrijske dežele?
—	Komu tedaj znamnja lažejo, ali unemu laškemu diplomatu. ali Bizmarku, to se ima pokazati.
Anglija tudi boje svoje vojaštvo na noge spravlja. Ima pa svoje poslove na Jutru, pa tudi na Večeru je potrebna straža.
Turško že davno psujejo za „mertvega moža", ki ga žugajo na spomlad v zdravilo vzeti, če ne morebiti do smerti ,,kurirati" in pa še za dediče se kteri naznaniti !
Amerikanski predsednik je mož vojaške lastnije in ima svoj dolgogled boje vedno nastavljen na Kubo in Mehiko, katoliški deželi, kjer bi rad ,.posredoval". Vidi se tedaj, da večidel strele lete na katoliške dežele, in pa naj huje iz IVajmavrarskih tabor je v. O amerikan-skem vplivu v Palestini smo že zadnjič omenili.
Zraven tega politiškega stanja pa vsled tolikih „švindelnov" in polomov skor povsod hudo vre. Nastalo je veliko pomanjkanje in nadloge pri delavcu, rokodelcu in pri kmetu. Vzroki bo znani.
Da se pri vsem tem še versko čutilo terpinov hu-dovoljno žali, tega nočemo popisovati. Kaj bo iz tega?
—	Terdno smo prepričani, da v Božjih rokah so človeške osode: Bog oberni na dobro, kar svet na hudo obrača! Toliko smo si svesti, da poslednjič zmaga Cerkev, kakor vselej, in to je tolažilo vernikom, strela brezvercem.
Cerkvena vlada katoliška v začetku 1. 1876. Via dajoči papež Pij IX so v 84. letu svoje starosti in v 31. letu vladanja vesoljne sv. Cerkve. Kardinalov je 57, kterih 8 je bilo izvoljenih od r. papeža Gregorija XVI, druzih 49 pa od Pija IX. Po narodih ie kardinalov 38 Italijanov, 6 Francozev, 3 Avstrijanci, 3 Spanjci, 1 Portugalec, 1 Nemec, 1 Poljec, 1 Anglež, 1 Belgijanec, 1 Irec, 1 Amerikanec. — 92 sedanj-h škofov in nadškofov je izvoljenih še pred Pijem IX. Preteklo leto je umerlo 6 kardinalov, 45 škofov in nadškofov ; izvoljenih pa je bilo od Pija IX: 12 kardinalov, 98 patrijarhov, nadškofov in škofov. Med vladanjem sedanjega papeža od 1. 1846 je umerlo 109 kardinalov, in 105 jih je bilo izvoljenih. — Patrijarških, nadškofovskih in škofovskih •edežev po vsem katoliškem svetu je 887; tacih sedežev
v neverskih deželah, „in partibus infidelium" (kar se navadno piše obkrajšano „i. p. i.") je pa 259.
Nesramnost laških tolovajev v novi Italiji. „Eco"
Goriški pripoveduje naslednjo pošastnost. Med postajama „Domegiiara" in „Pescantina", ko se je vlak zagnal, sta voz 2. reda odperla s silo dva človeka in se vanj zagnala. Bil je ondi sam Nemec Peter Lubick. Tega napadeta z umazanima in zakritima obrazoma ta dva potepuha, mu nastavita na vrat dolga noža z besedami: „življenje ali pa denar". Popotnik hoče govoriti, hudo-delnik pa mu ne pusti časa in začne ga zbadkati v vrat z nožno ostrino. Ustavljati se ni bilo mogoče; ni bilo druzega pomočka, kakor izročiti tolovajema pismovnjak z 2<>00 gl. bankovcev, pa uro z zlato verigo. — Pa to še ni dosti. Odperla sta na to še druge vratica ravno tistega voza. Tam pa sta naletela na odpor. Bil je v njem g. Karol Steinhauser s svojo lastno kuharico Ano Zatter. Razbojnika se prikažeta z nožema, bila sta pa sprejeta s silnim kričanjem. Ponavljata s strašnejšiin žuganjem, ali popotnika se ne udasta. Eden tolovajev zavihti nož proti popotniku, serčna Ana pa puhne proti svojega gospoda in zagrabi hudodelnika za vrat. Prične se rovanj**, v kterem je pogumna kuharica v roko ranjena. Med tem pa ne približajo postaji in napadnika se bojita, da bi ne ostala jetnika. Natezata se torej izviti se in bežati, ker vedno vpitje bi bilo utegnilo priklicati konduktorje. V resnici se jima je pospešilo ter sta pobegnila. V Peskantini so trije potniki naznanili postaj-skemu glavarju in žandarjem, ki so se zdajci podali na iskanje razbojnikov.
„Monitore delle Strade ferrate" piše, da poslednje tri mesce leta 1875 je bilo 28 napadov na železnice v gornji Italiji, kterih 13 v mescu vinotoku, 11 v listop. in 4 v grudnu. Po večem so bili kamni degani na tekoče vlake ter nekaj šip pobitih in zadeta dva popotnika (eden blizo Torina 2. listopada). Dva naj hujši napada sta se zgodila mesca grudna blizo mesta Pize z nastavljenimi bombami, ki pa pri razpoku vender ni nobena človeka zadela, ampak le več šip je bilo razdrobljenih. Omenjeni železniški časnik pristavlja: ,,Napadi so obžalovanja vredni in skorej neverjetni sredi prebivalstev olikane dežele, kakor je naša".
Lepe — ti „olike, lepe svobode nove Italije"! — „Unita" v Torinu ima prav velikrat pri razbojniških dogodkih napis: „Italia dei ladri". Zakaj še hujši kakor to, so brigantovske pošastnosti in mnoge druge hudodelstva, ki jih časniki naznanujejo.
Francosko. Zakaj je francoski vojvod minister De-cazes sovražljiv papežu in zakaj puša španjsko rogovil-stvo „špancirati" sk< z francosko deželo zoper karliste, se zdaj pojasnuje. Ta človek sedi med višjimi mavtar-jev, kar je bil tudi njegov oče. Ta mavtar je bil zapo-vedal, da je domu odjadrala francoska barka, ki je stala papežu v pomnč v Čivitavekji. Najberže mu pa tudi njegovi popolibratje na Pruskem na pete pritiskajo k takemu počenjanju. Francozje, kakor vsi, ki mavtarske ljudi na višji stopinje volijo, so sami krivi, ako jih potem mavtarstvo tepta.
V Ameriki dela zdaj veliko hrupa huda zatožba zoper prostomavtarje. Pred kakimi 50 leti je nekov Vi-lijam Morgan spisal bukve, v kterih je obljubil razodeti vse skrivnosti prostomavtarske, ktere so mu kot udu prostomavtarskega reda vse znane. Predenj so pa bukve na svitlo prišle, je bil Morgan na hujskanje prostomav-tarjev tatvine zatožen in zapert, ter šiloma odpeljan. Cez leto in dan po tem dogodku se je v jezeru Ontar-skem našlo mertvo truplo; mislili so, da je Morganovo; od druge strani se je pa terdilo, da je to truplo necega
Kanadca, po imenu Timoti Monroe. Reč je bila takrat vzbudila veliko šuma in je dala povod k dolgim obravnavam, ali je bil Morgan silovito umorjen, ali ne. Gotovo je, da je bil zginil in ga ni bilo več viditi, ravno tako tudi napovedane bukve o prostomavtarjib niso prišle na svitlo.
Na to staro dogodbo je zdaj zopet prišla govorica. Časnikar Weed je namreč Novojorškemu listu „Herald-u" v dveh pismih vse natanko sporočil, kar mu je bilo o tem dogodku znano, ter je razodel prepričanje, da so Morgana silovito umorili njegovi tovarši prostomavtarji, ker je hotel njih skrivnosti razodeti.
Kakor Weed pripoveduje, so Morgana, da bi mu zabraniii izdati bukve, najpred pod zatožbo tatvine prijeli in zaperli v ječo na terdnjavi v Ningari; od tam •o ga hotli spraviti proti daljnemu severu. Do tje je Slo vse zverstoma. Na to je pa precej prišla zapreka. Kanadski prostomavtarji so bili viditi bolj vestni, kakor njih „bratje" v zedinjenih deržavah in so odrekli vsako pomoč pri Morganovem silovitem odpeljanji. S to njim zaupano rečjo so bili zdaj „bratjel< v zadregi. Dalje Morgana niso mogli v ječi obderžati; kar šine nekterim strastnim „bratom" (mavtarjem) v glavo, Morgana umoriti in ga potopiti v Ontarsko jezero. Načert se je iz-veršil in nevarnega Morgana, ki je hotel nečloveško počenjanje mavtarskih „bratov" na dan spraviti, se ni bilo več bati.
Brazilija. Kakor na Pruskem, se je po prizadevanji prostomavtarjev godilo tudi v Braziliji. Škofe, ki se niso vdali zoperkeršanskim postavam, so zaperli in pregnali. Toda zadnji čas si je „kulturna borba" skupila, česar je iskala. Novojorški cerkveni Časnik ondotne zadeve popisuje tako-le:
25. junija 1875 se je namreč veliki mojster brazi-lijanskih prostomavtarjev, Viskonde do Rio Branco, mi-nisterstvu odpovedal. Z njim je padlo celo prostomav-tarsko ministerstvo od 7. marcija 1871, in to je bila perva stopinja k pomirjenju med cerkvijo in deržavo. Kdor je brazilijansko cerkveno borbo vedno spremljal, se temu propadu ministerskemu ne bo čudil. Že kmalo po obsodbi škofov iz Oiinde in Pare se je med ministri vnel razpor, ker sta pravosodni in vojni minister zahtevala popolno pomiloščenje obsojencev in odstop od zo-percerkvene politike, drugi so pa hotli po tej poti dalje iti. Ko se je po severnih pokrajinah začelo ustajaško gibanje in je ljudstvo pokazalo, da za prenašanje pro-stomsvtarskega gospostva nima zadosti poterpežljivosti in da je preveč katoliško, da bi si od deržave dalo vero vravnavati, je ministerski predsednik tišal na to, da bi se rabile „določne vredbe", da bi se vjeti škofje pregnali, civilni zakon vstanovil in postavil „deržavi zvest" škofijski oskerbnik v Pari. Dasiravno nerad, je cesar vendar mislil, da mora privoliti, in 18. junija se je senatu izročil predlog za novo vravnanje Parske škofije. Toda Rio Branco in njegovi mavtarji niso imeli viditi sprejetja tega predloga. Kakor drugod, so bili tudi v Rio Janejro mavtarski ministri na čelu dnarstvenim početjem, ki ubogo ljudstvo izžemajo. Zadel je p a ravno tiste dni polom banko, imenovano „Mana", ktere poglavitna deležnika sta bila prekanjeni ministerski predsednik in minister za denarstvo, in s tem je bilo tu<ii njegove politične poroembe konec.
25. junija je poklical cesar novo ministrstvo. kte-remu na čelu je po imenu nek general, vojvoda Ka-ksiaski (Caxias), toda prava duša je minister za zunanje zadeve, baron Cotegipe. Ko se je to ministerstvo 26. junija predstavilo senatu, se je vzdignil predsednik ka-ti.i škega društva brazilijanskega, Caharija de Goes Vasconcellos, ter je naravnost prašal, kako se novi mi-
nistri mislijo obnašati v verskem vprašanji. Odgovoril mu je Cotegipe, da gledč razmer do škofov in katoliške Cerkve ministerstvo zboru še ne more dati določne rešitve. Toda po prejšnjih dobro znanih nazorih se anjih vladinih svetovalcev se da zanesljivo sklepati, kako se bodo v prihodnje deržali in kakšnih vredb želijo. Ker je bil baron Cotegipe že od 1. 1868—1871 ud minister-8tva, ktero je bilo vedno v naj veči edinosti s Cerkvijo, je bil odgovor dosti jasen.
Da bi se zopet napravil verski mir, so se imele začeti obravnave s papeževim nuncijem (poslancem). Toda ta se je določno branil obravnavati, dokler ne bota oba vjeta škofa oproščena in ne bo splošno pomiloščenje poravnalo vsih nasledkov od mavtarjev sproženega cerkvenega razpora. Glede obeli škofov je hotlo ministerstvo odjenjati, le tudi zamotanih korarjev in duhovnov ni hotlo oprostiti vsih kazen in pravd. Nunciju se je zdelo potrebno to zahtevati. Tako in le tako je imelo biti pomiloščenje zares splošno in ne le samovoljno, pri posameznih izvoljenih osebah.
O tem so bile dolge razprave. Se ve, da se jih je vdeleževalo tudi politiško časništvo. V tem oziru ni bilo majhnega pomena to, da se je celo naj veljavniši časnik glavnega mesta ,..Journal do Commercio" očitno potegoval za popolno in obširno pomiloščenje.
Konečno se je sklical tako imenovani deržavni svet, zbor, v ktere^a razun ministrov tudi gre cesarjevičinja, njen mož Gaston grof Eu, šest senatorjev in nekaj visokih, ne aktivno služijočih deržavnih vradnikov. Tukaj je bilo vse pripravljeno za pomiloščenje. Zlasti se je poganjal Gaston grof Eu za zatirano katoliško Cerkev.
Tako je nastal cesarski pomilostivni dekret od 18. septembra 1875. Tretji dan potem so se odperle vrata v ječah v S. Joao in na Kačjem otoku, in med t»epo-pisl jivim veseljem ljudstva sta prišla iz njih škofa Parski in Olinški, škofijska oskerbnika Sebastijan Borges de CaBtilho in Camello de Andrada in mašniki, kteri so še z njimi terpeli dolgo britko ječo.
Tedaj je ponudil tudi nuncij obe roki k spravi. Prepovedi čez dobrodelne družbe, na ktere se je ves prepir naslanjal, so za zdaj odložene, in o konečnem vravnanji razmer onih društev do katoliške Cerkve se resno razpravlja.
Milgosp. Vitalis, škof v Olindi, bo boje postal nadškof v Bahiji in škof iz Pare se preseli v Marianno, v pokrajini Minas Geraes.
Kaj pa pomaga cesarjevo „pomilosčenje", če se po prostomavtarstvu v Braziliji skovane zopercerkvene postave v resnici berž tudi ne odpravijo? Po tako imenovanem ,,pomilo3Čenji" bo cerkveni razpor, tam ravno tako malo poravnan, kakor na Pruskem. Škofje, ki si niso svesti nobenega pregreška, nočejo biti pomiloŠčeni, temuč hočejo le imeti prostost v spolnovanji svojih duhovnih opravil. Pomiloščenje zamore biti le tam, kjer je hudodelstvo. In v sedanjem cerkvenem razporu, kteri so prav za prav tukaj hudodelniki? Odgovor: Vladar in braziljski ministri, ki s trinoškimi postavami Cerkev in njene služabnike preganjajo. Cesar Dom Pedro II je drugač boje dober človek in je po rodu in izreji kato ličan. — Se vč, da po tem cesarskem pomilostivnem dekretu ,.kulturna borba" v Braziliji še ni končana, če je tudi mavtarstvo po tem začasno dobilo udarec.
Drobne novice. Pruski deželni zbor, ki se jc zopet pričel, bo med drugim obravnaval o gospodarstvu šk< • fijskega premoženja. Tu bode frajmavrarjem zopet prilika žolč zoper katoliško Cerkev izlivati. — Rogovilež Gambetta je svojo togoto zoper katoliško Cerkev v nekem govoru v Lille-u zagovarjal s sklicevanjem na
Bismarka. Lepega — ti francoskega „naj večegamoža"! Ne le konservativci, ampak tudi radikalci ga zato hudo šibajo; poslednji ga nazoanujejo za izdajavca domovine. Rudečkarjem že ni domovina perva reč, kakor se eni radi bahajo, ampak rogovilstvo zoper Cerkev. — Sultan je po večem sprejel Andraševe nasvete za zboljšanje stanja keršanskega, toda hoče, da naj vlade po svoji obljubi si prizadevajo za umirjenje vstajnikov; vstajniki pa boje vse odbijajo in nočejo miru razen le s pregna-njem Turka s slovanske zemlje. V tem utegne biti vozel, ki se bo na spomlad presekov al. Med tem pa se Turk strašno nateza, da bi sam vstajo udušil; iz Nemčije je zopet prišlo 50 kanon kruparic, vojaštvo se neprenehoma na noge Bpravlja itd. — Tudi egiptovski namestni kralj ni zadovoljen s tim, kar ima; nedavno si je pridobil nove zemlje v Sudanu; zdaj pa naznanujejo, da so egiptovske kerdela posedle abisinsko okrajino Ha-mazic. — V Ekvadorski republiki je namesto Garcia Moreno-ta, ki so ga nesramni frajmavrarji potuhnjeno umorili, izvoljen predsednik dr. Antonio Borreo. Prisegel je v stoljni cerkvi na vstavo in je slovesno obljubil, da bo kakor pošten katoličan katoliško vero branil, vero hatolisko, ki je olikujoča moč vesoljnega sveta. — Katoliška konservativna družba v Gradcu je poslala peticijo do cesarja, da naj tako imenovane klošterske postave ne poterdi. — Družba Marije Device za otenje (de Salut) na Francoskem je povabila francoske katoličane, naj obhajajo devetdnevnice za srečne volitve, in že skorej vsi škofje so se nasveta poprijeli. — V Flo-rencu je umeri prav po katoliško, kakor je živel, slavni starašina Kapponi. Z njim je jenjala ravna linija sloveče družine tega imena.
Vret in sati zre ste t no i Ure,
Zahvala.
Kaša ljuba Gospd presvetega Serca nam je poravnala prav zmedene družinske razmere, vsled katerih je večkrat prišlo do hudih, in sitnih prepirov. — V neki drugi nadlogi je kar hitro pomagala, in v nevarni živinski bolezni na pomoč poklicana se je naglo na boljši obernilo. — Bodi Ji tukaj vsled storjene obljube naj priserčneji zahvala hvaležno izrečena.
V	Šent-Vidu nad Ljubljano, 10. svečana 1876.
M. T.
Prošnje.
Št. 1. Oče osmerih majhnih otrok, prav nevarno bolan, je od lastne skerbeče žene naj serčnejše bratov-šini v molitev priporočen.
V	Ljubljani, 13. svečana 1875.
M. Sttrnisa.
Št. 2. V zakonskih zadevah se trije z Dolenjskega priporočajo vsi bratovšini v molitev.
Št. 3. Na telesu in na duhu bolna, pomoči prav potrebna žena z Dolenjskega lepo prosi za bratovsko molitev.
Št. 4. Iz Šta jerskega. Od vseh krajev dohajajo tudi do nas velike djanja milosti Božje, katere Bog o mogočni priprošnji „naše ljube Gospe presv. Serca ezusovega" skazuje tudi neozdravljivim bolnikom. Zato je mati M. P., katera je s svojimi tremi hčerami tudi v to sv. bratovšino vpisana, svojo bolno hčer Ano, ko nobene zdravila nič ne pomagajo, Mariji naši ljubi Go-
spej izročila, in tudi vse ude te bratovšine lepo prosi, da bi svoje prošnje z njo združili.
Kakor bo to po „Danici" naznanjeno, bojo z zaupanjem na bratovšine pomoč ,,devetdnevnico" začele, in če bojo uslišane, zahvalo v poviksanje Marijne slave po „Danici" naznanile.	J. V.
Št. 5. Duhovnik ponižno vsim udom bratovšine naše ljube Gospe presv. Serca priporočuje v pobožno molitev Janeza — v veliki dušui zadregi za pomoč in razsvitljenje. — V zahvalo za to se jih bo pri sv. maši spominjal.
V Studenem 12. svečana 187G.	M. S.
Družbine zadeve.
Vsak pervi četertek mesca bo ob 6 sv. maša pri altar ji Nase ljube G^spč za vse tiste, ki se po „Danici" ali kakor bodi v bratovsko molitev priporočajo.
Silno množenje bratovšine nase ljube Gospe presv. Serca Jezusovega vedno na novo kaže, kako prijetna, času primerna in koristna v duhovni in telesni prid je ta molitvena bratovšina katoličanom. Mesca prosinca je bilo zopet v bukve te podružnice vpisanih 1998 novih udov, in v 9 mescih pa 34.998. O pač je tudi potreba dandanašnji velikrat za-se in za bližnjega klicati: „0 naša ljuba Gospa presv. Sercd — za nas Boga prosi!" Naj bi se vsi pridružili, sebi in vesoljni sv. Cerkvi prav veliko koristili s tem kratkim in lahkim zdihljejem!
Častna straža.
Pod varstvom naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega, sv. Jožefa, sv. Frančiška Asiskega in sv. Frančiška Salez. ter zveličate Marjete Marije Alakok je vstanovljena pobožna molitvena družba, ki se imenuje: Družba Častne straže božjega Serca Jezusovega. Od Pija IX z odpustki obdarovana in poterjena ter vstanovljena je na Dunaju v cerkvi „gospej dobrega Pastirja". Na-domestovanje nehvaležnosti toliko ljudi do preljubeznjivega Jezusovega Serca je glavni namen. To se godi s tim, da si družnik izvoli eno izmed 12 ur na dan, ktero v duhu posebej daruje Jezusovemu Sercu, kakor da bi bil na straži pred Tabernakeljnom, pa brez naj manjši zamude časa pri svojih opravilih. Kakošne misli in ko-pernenja naj obuduje itd., kaže ^posebna podoba s popisom, ktero dobi pristopnik. C. g. Jak. Dolenec, tajnik brat. Naše ljube Gospe, je počasten s pismom gorečnika, in zapisuje v to molitveno družbico ali bratovšino. Koliko pomagajo take lahne vaje, da se človek v duhu posvečuje in mnozih grehov obvaruje, si vsak lahko misli.
Lepo delo za sv. Cerkev.
Veliko oseb se je zavezalo za sv. Cerkev in sv. Očeta, dokler se zmaga ne doseže, zmiraj tako-le opravljati. (Dalje.) Štev. 21. obljubi vsak teden eno opravilo k Marijnemu Sercu; — 22. vsak teden litanije Jezusovega presv. Imena; — 23. vsak teden 1 sv. mašo; — 24. vsak petek sv. Obhajilo; — 25. vsak teden litanije Naše ljube Gospe in rožni venček in sv. Obhajilo; — 26. vsak teden sv. mašo, rožni venček in sv. Obhajilo: — 27. vsak teden sv. Obhajilo in rožni venček; — 28. vsak teden sv. Obhajilo, sv. mašo in rožni venček; — 29. vsak teden sv. Obhajilo, sv. mašo, litanije in rožni venček Naše ljube Gospe; — 30. vsak teden rožni venček Naše ljube Gospe.
Listek z<i raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Sveean. — IVbruarij.
20. Nedelja II predpepeloična. Evangelij: ,,Prilika od sejavca in semena". (Luk. 8.) — Sv. Enherij, škof avrelijanski na Francoskem. Karol Martel je cerkveno premoženje grabil, da je z njim vojsko plačeval; škof se je temu početju ustavljal, in zato je bil v Kolin pregnan, kjer je v samostanu y 743. — Sv. Elevterij, škof v Tornaku na Francoskem, je imel terdo vojsko z Arijanci, in je bil od njih umorjen 1. 53*2.
11. Ponedeljek. Sv. Eteonora, kraljeva vdova na Angleškem, t 1272. — Zveličani Pipin, vojvoda v Bra-bantu. t 64G. — Sv. Peter, s priimkom „Movimen", sprič. v Damasku. Ko so ga nekteri mohamedanci v bolezni obiskali, jim je rekel: ,,Kdor se ne poprime keršanske katoliške vere, je pogubljen, kakor tudi vaš goljufni prerok Mahumed". Na te besede so ga umorili.
22.	Torek. Stol sv. Petra v Antijohiji na Sirskem, kjer je sv. Peter vesoljno Cerkev 7 let vladal. — Sv. Pipija, apostoljski mož, škof v Hierapolu v Frigiji. f v 2. stoletji« — Sv. Aristijon je bil po besedah sv. Papija izmed 72terih učencev Gospodovih, t v Salamini na otoku Cipru.
23.	Sreda. Sv. Marjeta Kortouska, spokornica. t 22. svečana 1297. — Sv. Peter Damijan, kardinal, cerkveni učenik, spoz. t 1072. — Sv. Lazar, menih in m&lar v Carigradu. Cesar Teofil, zatiravec svetih podob, mu je bil ukazal z razbeljenim železom roke prevertati, po Božji moči pa je bil čudovito ozdravljen, in je oderg-njene svete podobe popravljal, poslednjič pa je v miru zaspal v 9 stoletji.
24.	Otertrk. Sv. Matija, izvoljeni apostelj namesto Judeža izdajavca. t 64. letu po Kr. — Sv. Edel-berty pervi keršanski kralj na Angleškem, ki ga je bil spreobernil in kerstil sv. Avguštin, kanterburški škof. 56 lčt je kraljeval; t I. 616.
25.	Petek. Sv. Valburga, hči sv. Hiharda, sestra sv. Vilibalda, škofa v Ajhstatu, opatinja. t 779. — Sv. Cezarij, brat sv. Gregorija, škofa nazijanskega , pervi zdravnik cesarja Julijana odpadnika, pod cesarjem Va-lensom poglavar v Bitiniji. Po prejetem sv. kerstu je kmalo umeri 1. 369, in je vse svoje premoženje ubogim zapustil. — Sv. Porjirij, škof v Gazi. Gl. Danico lansk. leta. List 8.
Danes je mlaj ob 7. uri 18. m. zjutraj.
26.	Sabota. Sv. Aleksander, patrijarb v Aleksan-driji, je bil šel 8 svojim učenim dijakonom Atanazijem leta 325 k vesoljnemu cerkvenemu zboru v Nicejo, kjer so Arija obsodili in njegov krivi nauk zavergli. t 326. Atanazij je bil njegov naslednik. — Sv. Nestor, sprič. in škof v Pergah v Pamfiliji, je bil po množili strahovitih mukah poslednjič križan I. 250.
Let o.
Kteri se bojč katoliške pratike in kteri ne V Od papeža sboljšani koledar so bili sprejeli katoličani, ne pa drugoverci, ki so se bali prave pratike tako, kakor prave vere. Vender se zboljsanegs koledarja niso mogli za zmeraj ubraniti. Nekatoličani na Nemškem so sprejeli Gregorijev koledar 1. 1700, nekaj pozneje tudi protestanški Angleži in Švedi. Rusi in Gerki se deržč še zdaj Julijevega lažnjivega koledarja, zato pa za celih 12 dni zadej za solncem in za nami šepajo.
Zmešnjava od tod je velika, ker njih število časov •• krega z vso Kvropo. Ako n. pr. bereš rusko ali gerško pismo, vradni list, kako dogodbo itd., moraš vselej 12 dni prišteti, da imaš pravi dan in čas.
Zato je bilo pred malo mesci brati, da poslednjič se vender tudi Rus hoče poprijeti naše katoliške pratike; vender sedaj je zopet vse tiho.
Bolj prekanjeni kakor uni so pa kerpaČi Klein mavr-Bambergove pratike, ki so pratiko z vsimi svetniki, prazniki, celo s posti, uzmali papežu in katoličanom, dasiravno ta „čudna" pratika papežu še počenega groša ne privoši, pa tadi Bogu samemu hoče v gospostvo n*d vremenom nekako drezati! Kakor kdo, ki ga huda vest duši, namreč kmete praša tajč: če so hude ure res vselej ,,kazen Božja zavoljo preganjanja keršsnstva, kakor vam duhovni radi pripovedujejo?" (Kdo tako p avi? Ali ne mar sploh zavoljo greha Bog pošilja kazni?) PovedaLa nam je ta odveč „modra" pratika nekaj čisto novega, namreč: „Bog je pravičen, on ne bo kaznoval pravičnega z grešnikom!" Naj bi ta „kunštni" pratikar prišel s kmetiči k spraševanju za velikonočno spoved, — bi pač šel osramoten brez listka (cegelca) skoz vrata, — zakaj vsak kmet vč, da na tem svetu mora pravični z grešnikom vred terpeti: še le na unem svetu bodo kozli ločeni izmed jsgnjet. Ravno nasproti je ubogi ,,Lazar" na tem svetu stradal in drobtine pobiral med tem ko je neusmiljeni „bogatin" pri dobro obloženi misi jedel in pil, svoje pse pital, zaničeval pa reveže in zasmehoval njih vero v previdnost Božjo. Ali druga je bila na unem svetu! Zastonj je klical bogo-skrunež: naj pride Lazar in mu ohladi jezik v pekoči žeji. — Da si pa človek velikrat sam hudo nakoplj«*, tega nihče ne taji.
Varite se torej „pratik", ki k vam prihajajo „v obleki katoliških svetnikov" znotraj pa se izlevijo za krive preroke.
Cerkveno leto.
Kakosen čas cerkvenega leta imamo sedaj?
S pervo predpepelnično nedeljo (Seplvagezimo) se je pričel že tisti oddelek, ki se imenuje „velikonočni krog", ker to nedeljo se začne priprava na prihodnji post in na Veliko noč. Posvetni ljudje imajo predpiut, s kterim so dostikrat nevarnosti sklenjene; zato naj jim služi naslednja pesmica v premislek.
Kuga — pohujšanje.
(Pred pust niča.)
Divja neusmiljeno bolezen kuga, Kjer ta razsaja, veje zrak strupeni, Na sto in sto jih pahne v hram persteui: Nasledki nje so: rčva, j6k in tuga. *)
A še strašnejša je morivka druga, Ki grozovito kuži, rčpa, plčni; Terdi, brezbožni so — trosivci njeni; „Gorje, gorje!" jim sam Zveličar žuga.
Zaganja v Jezusove se vertlče, Naj lepši rožice gerdi in kvari, Ki klile rajsko so v nedolžnem cvetu.
Zato Zveličar tvoj zastonj ne kliče — Svarečoga glasu ne zanemari: „Gorj6 zarad pohujšanja bo svetu!"
Rados la v.
* j Tudi leto« že pripovedujejo pn^aloatuik nasledkov nespametnega pintovanja.	N r•
ll Ljubljane- Katoliška družba napravi 20. svečana o poli šestih zvečer svojim družnikom veselico s tombolo.
Ljubljanski Alojzijanci so bili 1>». sveč. o poli sedmih zvečer pod vodstvom gosp. A. Forsterja napravili prav izveraten koncert, pri kterem so bili pričujoči tudi milostni gospod knez in škof. Oddelki za petje so bili kaj lepi in prav dobro izpeljani, n. pr.: Roma et Pe-trus: — Domovini; — Ciril-Metod; — Slava Slovencem; — Angelji in pastirji (itaročeska); — Slava Bogu i. t. d.
Zahvala- Za novo cerkev Marije pomočnice na Pertovču v Sel3ki fari, ki je imela skoz (> let en sam mašni plajš, je nekaj dobrotnih rok v Ljubljani z naj boljši voljo, brez žali-besede, darovalo za dva nova mašna plajsa, več sveč in šopkov, in neka dobrotnica lepo pregrinjalo pred vel. altarjera. V tem oddaljenem kraju se vender bere na leto že po veliko ss. maš, in sprosijo si ljudje posebnih dobrot; tako bode tudi enkrat po leti slovesna sv. maša za te dobrotnike, kterim bodi naj priserčniši zahvala in obilna pomoč Marije Pomočnice za njih dobrote.
V Ljubljani, 15. srečana 1870.
Uršula »Siniti.
? Gorjah je 17. t. m. umeri v 7«>. 1. svoje starosti posestnik Andrej P o k 1 u k a r, oče deželnega poslanca dr. Jož. Poklukarja in brat dveh dobro znanih rr. duhovnov ljubljanskega kanonika Janeza Kvan. in župnika Jožefa. Pokopan bo v soboto zjutraj. Naj bode tudi ta ud vse skozi spoštovane rodovine čitat«-ljem serčno priporočen v molitev in blag spomin.
Iz Železnikov, 11- sveč. Kar omenja g V. K., naj bo pa Vam poslal, ako misli kaj pisati (o r. P. Jelencu); jaz bi bil sicer tu ali tam še kako lahko reč pristavil, pa nadjam se, da se bo kdo drugi vender bolj obširnega popisa polotil. Če se pa ne bo, me pa toliko bolj veseli, da sem napisal ene versto, in da blaženi rajni ne bo prehitro pozabljen. - Sn^ga imamo strašanske sil*. Tu ga ljudje danes skor čez in čez kidajo s streh; na Rudnem je nakup stlačilo včeraj kmetu streho na hlevu, in ravno kar je bil Zahžan tukaj, ki ni je pravil, da tam gori je po«nI plaz žensko, da je nmerla. Princi je bil k zdravniku z dotičnim naznanilom. Volk se še ▼edno klati po naši okolici; prod malo dnevi so ga sledili v Smoljevi. Bog daj, da bi srt nc pripetilo še kaj tečjih nesreč.
Z Zaliloga, 11. sveč. Nad 70 let stari ne pomnijo toliko snegi, kot ga sedaj imamo, pa le še gre. 1 >avi je bila neka dobra ženka — vdova — še pri sv. maši, potem je šla za živino po vode, pa jo je s sosednje strehe plaz zasul in v grapo vergel, da so jo komaj dobili in izkopali — že inertvo.
Odbor Goriške katoliške družbe je sklenil peticijo poslati svitlemu cesarju, da naj ne poterdi novih p os t A v zoper kloštre in zoper katoliški zakon: - ravno tako tudi poslati adreso do kardinala Ledohovskega za njegovo rešenje iz Ostrovske ječe.
Iz Bosne. Večkrat se >liši prašanje, kako so godi, usmiljenim sestram v Bosni zdaj, ko je vstaja in upor proti Turkom? Neko pismo od 4. prosinca, ki nam je po prijaznosti izročeno, pravi: ,,Pri nas v Banjaluki je zdnj š» dosti mirno; od drugod se marsikaj čuje. Se ve, da tako ni več kakor je bilo. Vendar me smo čisto mirne, nikdo nam r.e dela žalega, zato smo tudi brez straha. Jeseni pa je bilo res strašno gledati Turke, ki je njih vsaki bil strašno oborožen z vsakterim orožjem. Vsak večer smo se bale iti k počitku, ker vedno smo gledale na vse 8tru:.i, če ne rjori kje kaka hiša.
Kristjani, zlasti žene, so k nam hodile žalovat in po-praševat: „Drage sestre, kaj in kamo čemo!" Tolažile smo jih in govorile, naj se zročujejo v voljo Božjo, ki jih bode varoval in branil. Sedaj je res malo mirneje; a!i kaj bede na spomlad, ne vemo. Tukaj smo štiri sestre, kakor navadno. Dve ste Stajerki, ena Her-vatica in jest hrabrena Kranjica."
Kurent je bolan- Na Laškem je hudo zbolel naučni minister Bonghi; pa tudi neki Mavrici) Quadrio, hud garibaldovec, že delj časa boleha. Ni čudo! Pravijo pa tudi, da „Kurent" lelos ima na Laškem hudo grižo. Pač lahko verjetno je to. Komu neki bi se ljubilo „pu-stovati" v tacih okolišinah, kakor so zdaj po Laškem *? Samo sv. Oče so pri dobrem zdravji, ker tako terdno zaupajo v previdnost Božjo, da jih tudi naj manjši do-godbe prestresti ne morejo. Očitno se kaže nad njimi Božja pomoč po tolikih molitvah vernikov.
M Mu h ovitke spremembe*
V	Ljubljanski škofiji: Preč. g. Fr. Anžlovar, kan. v Novem mestu, je umeri 8. t. m. Rojen je bil 24. kim. 179*» v št.-Vidu pri Zatičini, posvečen 5. vel. travna 1839. R. 1. P. — <\ g. Fr. Petrovčič gre iz Kočevja za kaplana k sv. Križu pri Kostanjevici; — č. g. Jak. Lebar pa od Stare cerkve v mesto Kočevje; — č. g. Mat. Videmšek gre za kaplana vv koč. Reko. — Č. g. Jan. Križe se poda v pokoj. — 0. g. Mih. Bore, fajm. v pokoju, je umeri 8. sveč. R. I. P. — Razpisan je vsled smerti kan. Anžlovarja kauonikat v Novem mestu.
V	Teržaški škofiji: C. g. Jože Skerl, novoposv., gre za duhovnega pomočnika v Jelšan. — C. g. Martin Sumberac-Sote za duhovnega pomočnika v Žmin.
V	Lavantinski Škofiji: Duhovni svetovalci La-vantinski so imenovani preč. gg.: Tomaž Rožane, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Joan Žuža, knz. škof. dvorni kaplan in konsist. tajnik v Mariboru; Fr. Ogradi, špiritval v Mariboru; Matja Stoklas, dekan v Marenbcrgu; Lovre Potočnik, dekan v Gornjem gradu, in Ivan Trampuž, dekan v Zavcrčih. — Umeri je č. g. Janez Godina, duhov, svetovalec in Ruški župnik v pokoji, 12. t. m. R. i. p.
ifiobrofai rfaror/.
/a napravo neozdravljivih v Ljubljani: C. g. Prim. Peterlin 10 g|. (Priloženo je bilo 2 gl. za Kostov spominek.)
Za sv. Očeta: G. Ign. Kij. 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — S hribov pri Gorici 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova za zdravje ženi s 0 otroci. — C. g. fajm. Frid. Hudovernik kupon za 2 gl. 10 kr.
Pogovori z gg. rfopisoratci.
T. gosp. Fr. Wald. v Hošt.: Poslano doslo; 37 kr. je odveč, tedaj velja za naprej. - yy: Poslano došlo in opravilo so bode vse po naročilu. — G. A. P. na Zal.: Božji blairodar za poslano! Vse naročeno se bode opravilo. — U. Ign. Kij.: Za knjigo „110?. sporočila*'se bode plačevalo takrat, kadar jo bode kdo kupil; za naročnike je prašanje le samo zato, da se zve, če bi se mogla v natis dati brez škode tistega, ki bo sprejel založništvo, ker marsikdo se zraven še opeče, ko daruje svoj trud za dobro reč.
if^T Današnjemu listn je pridjann *etert pole.
. »M______ mmmmmm^m j ......i mmmmmmmwmmmgm~mmm
Odgovorni vrednik: Inka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jo*H Riazniknvl dt'dlt-1 v Ljubljani.