f OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršil jemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OL. xxvm.—LETO xxvm. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Novačenje očetov končano; odpustni Pointi so znižani CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). DECEMBER 20, 1945 Truman predlaga nov vladni department narodne obrambe ŠTEVILKA (NUMBER) 294 Washington, 19. decern- Predsednik priporoča, da se vojni in mor- /^^-Uanes je bilo tukaj nazna- ^ ^eno, da se od sedaj naprej oče- nafiski department spojita v interesu miru' ne bo več klicalo v oboro- WASHINGTON, 19. decembra — Predsednik Truman sile, obenem pa se je zni-^0 število službenih pointov, ' potrebni za odpust iz ar-, j® poslal danes kongresu posebno poslanico, v kateri pripo-in mornarice, na 50. |roča organiziranje departmenta narodne obrambe, v kate-^nižanje službenih pointov bodo podrejene vse oborožene sile Zed. držav kontroli da bo odpuščenih iz obo-1 snega kabinetnega člana. "ženih sil nadaljnih 837,0001 v • • - ju *----- tiioj I V poslanici je rečeno, da bo j spojitev vojnega in momariške-^se naborne komisije v deželi departmenta v interesu na-dobile naročilo, da takoj ne- rodne obrambe in miru, ker bodo novačiti očete in da se tudi Zedinjene države s takim kora-Prostovoljno vojaško službo[kom prepričale svet, da je Ame-sprejme nobenih moških, ki rika v dobi atomske sile, ko ute-jo troje ali več otrok. gne vojna izbruhniti povsem ne- 1 . v ,. T pričakovano, odločena in pri- , ^oski, ki so ocetie enega ah - dveh n+v. 1 , , v J ,. ipravljena za vse eventualnosti. <=« otrok, se bodo se nadalje '"jemali - -------, ako se proglasijo "fostovoljno. I _ se je končala vojna, je bilo ®jeno, da se kliče samo one , ki so manj kot 26 let stari, odredba pa je ukinila ^ "novačenje tega razreda. "•^rnegie Ave. bo cdrejeria enostranski promet Urnen Johnson, prometni in-je na zahtevo varnostnega mv ""Gktorja Frank D. Celebrezze- Znano je, da Trumanovo priporočilo sledi željam vodilnih osebnosti v armadi, medtem, ko j so si voditelji mornarice na vse načine prizadevali, da bi preprečili ta korak. Da pa se potolaži razburjene duhove v mornariških krogih, bo Truman najbrže imenoval moža iz mornarice kot prvega načelnika departmenta narodne obrambe. Vtis obstoji, da utegne biti v ta urad imenovan admiral Chester W. Nimitz. FORDOVI DELAVCI V KANADI SO KONČALI 14-TEDENSKO STAVKO DETROIT, 19. decembra. — Tukaj je bilo nocoj naznanjeno, da so delavci pri Ford Motor Co. v Kanadi, ki so organizirani v CIO uniji, odglasovali, da se po 14 tednih stavke vrnejo na delo. Tozadevni sklep pa je bil napravljen na temelju sporazuma, da se takoj začno pogajanja med unijo in družbo za sklep nove pogodbe. Sporne točke se bo iz-f ročilo arbitraciji. KONGRES IZBOLJŠAL VETERANSKI ZAKON WASHINGTON, 19. decembra. — Kongres je danes sprejel novo postavo za pomoč veteranom druge svetovne vojne (G. I. Bili of Rights), ki predvideva značno večje prilike za odpuščene vojake .iti mornarje glede dobave posojil in izobraževalnih prilik, kakor pa stara postava za pomoč veteranom, Nova postava je bila sprejeta s 134 glasovi proti 23 in je bila takoj i)os]ana v Belo hišo za podpis od strani predsednika Trumana. ^Pfičel delati na načrtu, da se ®la palcev snega za širši vrhu tega, kar ga že J Danes enkrat nas zade-mrzli val, ki prihaja iz hiQ °^3-pada in obeta pognati ^''ebro zopet pod ničlo. Vče-bilo nekoliko topleje, ko iL^^'^nier kazal okrog 20 na(i DRUŠTEV SND ggjg^ zastopnikov Klu-Slovenskega narod-na St. Clair Ave. se % "^^coj, 20. decembra, ob v spodnji dvorani SND. novoizvoljeni zastopni-da se gotovo ude- Lunin mrk je bil slabo viden Oblaki so preprečili snoči, da se ni dobro videlo popolnega luninega mrka, kateri se je pričel ob 7:37, par minut preje, kot pa je bil napovedan še pred 50 leti od avstrijskega zvezdoznan-ca OppOlzerja, ki je v knjigi "Canon of Eclipses" označil leta 1887 vse lunine mrke nazaj do leta 1207 B. C. in za bodočnost do leta 2132 A. D. Toda to je bila jako dobra napoved, če se je zmotil samo za dve minuti. C POGREB Pogreb pokojnega Joseph L. Bates (Bajt), ki je v ponedeljek umrl v mestni bolnišnici, se bo vršil v petek ob p. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Načrti dela v E. Clevelandu Mestni ravnatelj Charles A. Carran, ki vodi posle East Cle-velanda, mesta, ki šteje okrog 42,000 prebivalcev, nepretrgoma že od leta 1922, je te dni objavil načrte za razne mestne izboljšave, kar bo stalo četrt milijona dolarjev. V načrtu imajo izboljšanja za ognjegasni sistem, za policijo in tlakovanje cest. Načrti so narejeni tudi za incinerator, to je peč za sežiganje kuhinjskih odpodkov in smeti. Ravnatelj tudi poroča, da je za njih mesto precej padlo število šolskih otrok. Leta 1931 so jih imeli v šolah 7,500 otrok; letos jih imajo pa samo 5,000. Sin bivšega ministra obešen v Angliji LONDON, 19. decembra—Smrt na vislicah je storil danes 33-let-ni John Amery, ki je med vojno živel v Nemčiji in vodil radijsko propagando proti svoji rodni zemlji. Polet tega je Amery med vojno deloval med britskimi vojnimi ujetniki, katere je skušal organizirati, da bi se vpisali v nemško armado in se borili z na-ciji na ruski fronti. Mladi renegat je bil sin L. S. Amery j a, ki je bil nekoč član kabineta, v katerem je. imel portfelj za indijske zadeve. V smrt je šel v jetnišnici na južnozapadnem obronku Londona, ki sf nahaja komaj miljo od doma njegovega bogatega očeta. Že pred več leti je pretrgal vse stike s svojo družino, ki pa si je navzlic temu trudila, da bi ga rešila. Ko je bil 28. novembra postavljen pred sodišče, je na veliko začudenje javnosti prostodušno priznal obtožbo izdajstva. Nov grob MARKO KOVAČ Po petih letih bolezni v mestni bolnišnici je za jetiko umrl Marko Kovač, rodom iz Zumbe-raka na Hrvatskem, selo Kovači. Bil je 45 let star in samski. Stanoval je na 2116 St. Clair Ave. Zapušča sestro Marijo. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v petek ob 9:15 uri zjutraj v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. Pravijo, da bo manj surovega masla Mlekar i je napovedujejo v bližnji bodočnosti resno pomanjkanje surovega masla in ni nobenega izgleda za izboljšanje do približno aprila meseca., Že več tednov se težko dobiva dovolj tega blaga in ponekod trgovci omejijo na kupca samo četrt funta masla pri enem nakupu. Odkar je vzdignjena racija, se je zahteva še pomnožila za surovo maslo. Obstoja pa tudi močna kompeticija od strani izdelovalcev sladoleda in sira, ki pokupijo kar največ morejo mleka in smetane za svoje produkte. Na zimo pa je tudi slaba sezi-ja za smetano, ker krave toliko ne molze jo radi suhe krme, katere je v zimskem času živina deležna. MOSKVA, 19. decembra — Konferenca zunanjih ministrov velike trojice se razvija v prisrčnem razpoloženju, k čemur je zlasti pripomoglo dejstvo, da se je vrnil v Moskvo premier Stalin, ki je danes osebno sprejel ameriškega državnega tajnika James F. Byrnesa in britskega zunanjega ministra Ernesta Bevina. DOBRODELNA PRIREDBA Nocoj se bo v centralni orožarni vršila rokoborba, katere čisti dobiček je namenjen do- ga zbira clevelandski Plam Dealer v pomoč potrebnim družinam v me- Vesti iz življenja ameriških Slovencev So. Chicago. — Pri družini Louis in Jennie , K o s e 1 a so se oglasile vile rojenice in pustile luškano hčerko pod imenom Nancy Mary. Duluth, Minn. — V Chishol-mu so zadnje dni umrli: Joe Globokar, star 66 let, doma iz fare Št. Mihael pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča ženo in več otrok—enega sina je izgubil v vojni, kar ga je zelo po-trlo.—Drugi je John Srgar, doma iz Rudnika na Dolenjskem; zapušča ženo in devet otiok (tri sinove v armadi). — Tretji je Frank Hren, star 68 let in domsv od Žužemberka na Dolenjskem. V Ameriki je bil 45 let in zapušča več sorodnikov. — V civilno življenje se je vrnil iz vojne državni senator Blatnik. On je bil armadni izvidnik pri partizanih v Sloveniji in v drugih krajih Jugoslavije in zastopal Ameriko v Ljubljani v dnevih osvobojenja. Kaylor, Pa. — Dne 4. decembra je bil ubit pri delu Anton Žagar. Zašel je med železniške vagone, ki so ga stisnili do smrti. Star je bil 50 let in doma iz vasi Požar, fara Plovanijo Turke pri Delnicah v Istri ji. Zapušča ženo in šest otrok, pd katerih je hči Bernice poročena. Clairton, Pa. — Umrl je Anton Princ st. 4. decembra v starosti 64 let in pokopan je bil 7. decembra. Konferenca v Moskvi se ugodno razvija; Stalin sprejel Byrnesa in Bevina Razpoloženje na konferenci je prisrčno; rezultati se objavijo, kadar se razgovori zaključijo Ameriški poslanik W. Aver-rell Harriman« ki je bil navzoč pri avdijenci v Kremlju, je izjavil, da Stalin izgleda zelo dobro. "Izgleda celo boljše kot pa je koncem oktobra," je rekel Harriman. "Solnce ga je dobro opeklo in njegovo lice ima zdravo zagorelo barvo." Harriman je takrat obiskal Stalina v letovišču Soči ob Črnem morju. Podlaga za bistveno sporazum-Ijenje na seji Združenih narodov Nikakega dvoma ne more biti o tem, da vsi trije ministri delajo z veliko vnemo na tem, da najdejo podlago za bistveno soglasje glede raznih problemov mednarodnega značaja, tako, da bodo tri velesile na predstoječi seji Združenih narodov zavzemale več ali manj enotno, dasi* ravno ne identično stališče. danes, so se ministri pripravili z resno diskusijo, ki je trajala več kot osem ur. Kar se tiče komunikejev o poteku konference, se jih to pot ne bo objavljalo, pač pa bo podano v javnost formalno nazna-nilo, kadar bo konferenca s svojim delom zaključila. Rusija ne želi ponovitve londonskega fiaska Sovjetska vlada je tik pred snidenjem konference uvedla strogo cenzuro vseh poročil inozemskih korespondentov. žftori-la je to očividno v prepričanju, da je to potrebno za uspeh konference. Tekom prve konference zunanjih ministrov, ki se je vršila prošlega oktobra v Londonu, je sovjetsko časopisje ostro kritiziralo inozemske časnikarje in komentatorje, katere je dolžila, da so pomagali ustvariti konfu-zijo, ki je prispevala k izjalov- Za četrto sejo, ki se je vršila Ijenju konference. Nacijl go rabili dekliške tabore za pospeševanje rojstev nezakonskih otrok komisarjev, oJ katerih je Kline F. Leet, župan in predsednik. stu. Odkar je pred 15 leti pro-, moter Jack Ganson pričel prire- ub posebne vrste jati rokoborbne priredbe, je vsa- Snoči so praznovali veterani ko leto dpločil, da se ena pri-druge svetovne vojne prvo ob-1 redba poda v korist dobrodelno-letnico svojega prav posebnega sti. Nocojšnji vspored vsebuje kluba, ki se imenuje "Possibili-1 zanimive tekme. Spoprijeli sebo-ties Unlimited", v Carter hote- j do: "Strangler" Wagner in brit-lu. To so veterani, ki so izgubi-1 ski čampijon W h i p p e r Billy li v vojni ude, roko, nogo ali še Watson izToronta; posebna tek- več. Ta klub je pričelo 13 pohabljenih veteranov, 20. decembra 1944, katere je sklical SKupaj George Kruger, ki je izgubil eno roko v industrijalni nesreči še kot deček, toda si je s prizadevanjem zgradil trgovino in uspel v športu. Zato je menil, la lahko pouči veterane, kako si morejo ustvariti samostojno življenje ma v rokoborbi nocoj bo med Jugoslovanom Freddie Bozic in Poljakom Bobby Robert Kawka; tretji spoprijem bo pa med Kanadčanom Perry DeGlane in Dan Kalloffom. Celebrezze baje odstopi Kot se je zvedelo, namerava varnostni direktor Frank D. Ce-kljub svojim poškodbam.' lebrezze odstopiti s 1. junijem Danes ta Klub šteje okrog 50 prihodnjega leta. Pripravlja se pohabljenih veteranov in 90 ci- kandidirati v jeseni v novo usta- vilnih članov. Kruger je predsednik kluba. novljen urad mladinskega sodišča. Ranjeni v koliziji V torek popoldne je zadel avtobus C. T. sistema, ki vozi iz mesta na Heights, na Euclid Ave., ko je vozil vzhodno truck, ko je ta vozil rakovo pot iz nekega parking lota na E. 18 St. in ob tej priliki so bile ranjene v busu štiri ženske: Josephine Stehlik, 34; Anna Heckling 58; Elizabeth Rushton 54, in Mar-jorie Hatch 21, katere so bile prepeljane v Charity bolnišnico za prvo zdravniško pomoč in odpuščene. LETNA SEJA Članstvo društva Washington, št. 32 ZSZ je prošeno, da se jutri večer ob 7:30 uri udeleži letne seje, ki se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd Za ukrepati je več važnih reči in vršile se bodo volitve odbo ra. Prosi se vse, ki nimajo ašes-menta plačanega, da ga poravna jo, da bo mogoče zaključiti račune. NUERNBERG, 19. decembra. — Sodišču za vojne zločine je bila danes predložena zaprisežena izjava Raymonda H. Geista, bivšega ameriškega konzula v Berlinu, v kateri se trdi, da so naciji gradili takozvane zdravstvene tabore, kamor so se pošiljala dekleta, v neposredni bližini moških delavskih taborov, kar se je delalo po organiziranem prizadevanju nacijskih voditeljev, da se poveča rojstvo nezakonskih otrok. Dekliška taborišča, z v a n a "Deutsche Maedel", so bila tako razpostavljena, da se je z njimi pospeševalo spolne odno-šaje med mladimi ženskami in moškimi, pravi izjava Geista, ki je sedaj ameriški poslaniški svetnik v Mexico City. Kar se tiče zdravstvenega programa, se mu je v teh dekliških taboriščah posvečalo zelo malo pozornosti, pač pa je bilo spolno občevanje izven zakona definitivno njih poglavitni cilj. Pomožni ameriški prosekutor Storey je danes tudi predložil detajlirano poročilo o akcijah S. A. četnikov, z namenom, da se prikaže organiziran kriminalni namen omenjenih čet. Predložil je tudi zapriseženo izjavo Williama F. Sollmona iz Pendlehill School, Pa., ki je bil do marca 1933 član rajhstaga in odličen izdajatelj v Nemčiji. Sollmon je opisal, kako so ga S. A. četniki omenjenega meseca na njegovem domu mučili. Dva dni pozneje je zbežal iz Nemčije. Storey je izjavil, da se je S. A. čete rabilo v pogonih na po- litične nasprotnike in kot stražnike v koncentracijskih taborih. Podal je tudi vsebino člankov, ki jih je priobčevalo glasilo te nacistične organizacije, imenovano "S. A. Mann". V februarju 1939 je v glasilu izšel članek, ki je nosil naslov "Prijatelja svetovnega židovstva — Roosevelt in Ickes." Nova železniška postaja v Akronu Kot se je izvedelo, nameravajo postaviti v Akronu novo železniško postajo za Pennsylvania in B. & O. železnice, ki bo stala en milijon dolarjev. Razpis zgradbe se bo odložilo dotlej, da bo več gradbenega materijala na razpolago na trgu. AMERIŠKI VOJAKI UČIJO JAPONCE Pred nedavnim ob neki priliki so vstopili v Tokyo štirje ameriški vojaki na pocestno železnico. Opazili so, da v natlačeni kari moški lepo udobno sedijo, medtem, ko ženske stojijo. Tedaj pravi eden izmed Amerikancev: "Mislim, da je čas, da te Japonce naučimo nekoliko ameriškega načina obnašanja." Takoj nato z migljajem ukaže enemu sedečemu Japoncu, naj vstane, kar se je zgodilo. Na njegov sedež pa nalahko ukaže sesti eni ženski. Tako so nadaljevali vsi štirje Amerikanci, dokler niso dobile sedeže vse stoječe ženske. Japonke so bile za to zelo hvaležne in so se poklo-I nile tistim, ki so jim sedeže prepustili in vsakemu ameriškemu i vojaku posebej. STRAN 2 ^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) _____________________________________________________________$7.00 For Half Year—(Za pol leta) __________________________________________________________________ 4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) __________________________________1____________________________ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) .................................................................$8.00 For Half Year—(Za pol leta) __________________________________________________________ 4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece) ________________________________________________________ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _______________________________________________ For Half Year—(Za pol leta) ________________________________________________ __________$9.00 —....... 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1079. ZDRUŽENJE V SVETOVNI BORBI PROTI POMANJKANJU Narodi in ljudstva sveta se skušajo sedaj združiti v svrho skupne borbe proti lakoti, največji in vedni sovražnici človeštva. Važen korak v to smer je bil storjen pretekli mesec v Quebecu, v Kanadi, ko so se tam sestali delegat je Združenih narodov na prvi konferenci živežne in poljedelske organizacije. Ta organizacija je prvi od večjih predloženih delov, ki naj tvorijo končno Organizacijo Združenih narodov. Seveda je UNRRA tudi del Organizacije Združenih narodov, toda je ni istovetiti s to drugo, katere sestanek se je vršil v Quebecu pred kratkim. UNRRA je le začasna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom, da se pomaga opustošenim deželam v Evropi in drugod. Živilska in poljedelska organizacija, na kratko imenovana F AO (Food and Agricultural Organization), je stalna organizacija, katere namen je dalekosežen, kajti njena naloga je vzpostaviti v svetu svobodo pred pomanjkanjem. To ni nobena pomožna organizacija, pač pa le svetovalno in dejstva zbirajoče telo. Edina stvar, ki jo bode ta organizacija nudila zastonj, bo informiranje v zadevah kot. umetno namakanje zdaj nerodovitnih pokrajin, dalje najboljši način plemenskega križanja živine, ter drugih vprašanj tikajočih se svetovnih živežnih in poljedelskih potreb. F AO je bila organizirana na zborovanju 44 narodov, v Hot Springs v Virginiji, leta 1943. Med udeleženci so bili tudi nekateri najboljši poljedelski in živilski strokovnjaki, kot tudi veščaki za prehrano. Radi tega je bila konferenca tudi uspešna ter se je zedinila na sledečih točkah: 1. Svet ni imel še nikdar dovolj hrane. V normalnih časih je najmanj dve tretjini svetovnega prebivalstva revno prehranjenega; mnogi so pogosto prizadeti z lakoto in to navzlic dejstvu, da tvorijo dve tretjini svetovnega^prebivalstva kmetovalci. 2. Moderna znanost o prehrani dokazuje neizpodbitno, da bi se splošno ljudsko zdravje dvignilo na mnogo višjo stopnjo kot je sedaj, ako bi imeli ljudje v splošnem na razpolago raznovrstno hrago. 3. Moderna znanost živežne produkcije tudi uči, kako je treba pridelovati dovolj ne količine potrebnega živeža. Da pa se kmetovalcem omogoči pridelovanje zadostnih količin živeža povsod po svetu, se jim mora dati na razpolago znanje o modernem načinu živežne produkcije. 4. Produkcija sama pa še ni dovolj. Živež mora biti porazdeljen tako, da polagoma dobe zadostne količine kraji kjer se ne pridela dovolj živeža. 5. Vse to pomeni, da bo treba razširiti svetovno ekonomijo, v kateri bo slednji narod imel svojo vlogo, a igrali pa bodo vsi skupno. Konferenca v Hot Springsu je priporočila organiziranje stalne organizacije ne le za poljedelstvo in živež, ampak tudi za gozdarstvo in ribjerejo. Imenovala je začasno komisijo, katera je izdelala načrte ter osnovala ustavo za tako organizacijo. V juliju, 1944, je ta komisija predložila zainteresiranim vladam osnutek ustave in ameriški kongres je še isti mesec glasoval za pristop Zed. držav k F AO. Narodi priključeni tej organizaciji se strinjajo, da se izboljša življenjski standard ljudstev njihovih dežel, dalje, da se v splošnem izboljša pridelavo in razpodelitev živeža in to v sodelovanju z drugimi narodi ali deželami. O napredku tega dela pa naj vsaka priključena dežela da svoje poročilo od časa do časa. F AO bo tvorila del Organizacije Zdr. narodov v področju takoimenovanega ekonomskega in socialnega sveta. Na prvi seziji v Quebecu je bil soglasno izvoljen za generalnega direktorja te organizacije svetovno znani veščak v prehrani, ter član angleškega parlamenta, Sir John Boyd-Orr. Znanje je blagostanje! v knjigi "A Nation of Nations" je veliko podatkov o Ameriki in Amerikancev. Kdor se želi resnično prepričati, naj prečita, oziroma si nabavi omenjeno knjigo. Spisal jo je naš marljivi, poznani in spoštovani ame-riško-slovenski pisatelj Louis Adamič. Knjigo si lahko preskr-bite pri nas, v uredništvu Enakopravnosti. KACIJSKI KOLEDAR Sladkor Znamka št. 38 je veljavna za 5 funtov sladkorji^ do 31. decembra 1945. Tajerjl Pregled avtnih tajerjev ni obvezna, razen če zaprosite za nove tajerje. Pregled komercijal-nih vozil je zahtevan vsakih šest mesecev ali ko prevozijo 5,000 milj, katero je preje. PISMA IZ STAREGA KRAJA Informativno pismo iz Ljubljane Mr. John Bukovnik na 756 E. 185 St., poznani slovenski fotograf, je prejel od svoje sestre Ivanke Kališnik v Ljubljani, zelo zanimivo pismo. Njegova sestra je poročena z višjim železniškim uradnikom. Pismo je bilo odposlano iz Ljubljane dne 18. oktobra ter se glasi; "Dragi Janez! "Tvoja brzojavka nas je neizmerno razveselila. Upam, da si tudi Ti že našo prejel, ker iz Amerike do nas je rabila tri mesece in pol; mislim, da so jo v Zagrebu tako dolgo zadržali. "Torej začnimo z našimi najvažnejšimi poročili! V prvi vrsti to, da smo dočakali konca vojne živi in vsi skupaj, kar je v zelo redkih družinah. Sam Bog nas je obvaroval! Bilo pa je zelo hudo, to se sploh ne more popisati. Vsi smo nekoliko propadli in oslabeli, pa bomo že zopet prišli k sebi. Jaz sem tako pripravna, saj so me 'olajšali na teži 16 kilogramov. Ivan je bil že prej bolj šikan; sedaj se zdravi za živce. Janea je star že 24 let; celo vojno ni študiral, je bil nekaj časa pri železnici, potem pa v kemični tovarni. Sedaj pa ima namen nadaljevati svoj študij: gradbeno tehniko. "Miro je med vojno še hodil v šolo, toliko, da je izdelal gimnazijo in veliko maturo. Sedaj se je vpisal na medicinsko fakulteto. Ima zelo veliko veselje za ta poklic. Upam, da bo enkrat dober zdravnik, kar mi bo v veliko veselje. Star je sedaj 18 let. Velik fant—192 centimetrov visok, pravi velikan. "Zamisli si, Janez, take velike fante, ki bi pojedli celega vola, pa smo živeli vsa leta le na karte, s katerimi so nam odmerjali hrano zelo pičlo. Obleke in obutva pa nič. Toliko, mislim, da v življenju ne bom več krp*a-la in šivala, kot sem to vojno. Veliko oblek pa smo razdajali za živila, ker prehrana je bila prvo, potem šele obleka. "Marička je živa in zdrava. Z njenim možem sta čisto dobro prebila to vojno. Ko bi jaz mogla' v Šenčur, bi. bilo bolje za nas, ko pa celo vojsko nismo smeli čez mejo. Mi smo bili okupirani od Italijanov, Gorenjci pa od Nemcev. Mi v Ljubljani smo bili vsa leta blokirani. Nihče ni smel brez dovoljenja ven. Bili smo kot ptički v kletki, katere vedno krvoločne mačke obkrožajo in Te pri najmanjši neprevidnosti raztrgajo in požro. "Nemogoče je popisati vse to, kar se je dogajalo pri nas. Potem, ko so začeli še naM domači pomagati okupatorju, je postalo še veliko huje. Zadnje leto pa še bombardiranje iz zraka. Mi smo bili zadnje tri mesece begunci. Umaknili smo se v šiško, pol ure od nas, ker v sredi mesta in še ob železnici je bilo zelo nevarno. "Lojze je bil nesrečen. Njegov starejši sin je šel že prvo leto vojske v partizane, kjer je tudi pustil svoje mlado življenje za osvobojenje. Lojzeta pa so s celo družino izgnali v nemška taborišča, kjer je ubogi si-rqmak bil skoraj tri leta. Prva dva meseca so imela Lojzeta in njegovega drugega sina zaprta za talca. Ženo in mlajša dva sinova so odvlekli naprej v Nemčijo. Hči Milka se je že pred vojno poročila in so zato okupatorji njo kot samostojno gospodinjo pustili doma. "Njenega moža pa so zadnji mesec pred koncem vojne umo-I rili domači izdajalci — domobranci. "Milka je torej odkupila posestvo od Nemcev in s tem jim je rešila dom, drugače bi šlo vse za tuje, ker s seboj si smel vzeti le i kako malenkost, drugo pa so vse zaplenili. Taka selitev se je ved-' no izvršila nepričakovano. Pri-1 šli so kot razbojniki in te odpe- ljali. Vsak pa je bil vesel, samo da so so mu pustili življenje. Po osvoboditvi so se, hvala Bogu,, vsi — cela družina — vrnili domov. "To je bilo strašno. Veliko družin so popolnoma razgnali, da pa je bilo odpeljanih po eden in tudi več, je bila pa skoraj vsaka druga družina. Pri nas so Italijani pridrveli s kamijoni in do zob oboroženi naredili blokade. Iz vsake hiše so pobrali vse moške, drugi dan pa so jih v ži-vinsknh vozovih vozili zaplom-birane kot živino v italijanska taborišča. "Ne veš, kako sem se bala za svoje sinove. Vedno sva jih z Ivanom skrivala. Koliko mladih fantov in tudi že starih mož se ni več vrnilo. Ce bi hotela opisati vse grozote in strah, ki smo ga doživeli, bi morala napisati celo knjigo. Mogoče so Vam časopisi kaj pisali, kaj se dogaja po naših lepih krajih; toda če so opisali še bolj grozno in pretirano, vsega niso povedali. Koliko je padlo talcev, teh ubogih nedolžnih ljudi! "Kako srečni ste, ko ste v Ameriki! Kolikokrat sem Vas blagrovala. Sedaj smo, hvala Bogu, svobodni in prosti teh grdih krvolokov. Precej dolgo se nam živci niso hoteli umiriti, pa počasi si bomo že opomogli. "V nedeljo smo bili pri Mari-čki na žegnanju. Kako se je razveselila, ko sem ji povedala, da si se nas spomnil. Marička pravi : 'Janez bo kmalu prišel domov!' Tudi jaz si želim, da bi Te še enkrat videla. Rada bi videla tudi Tonco in otroke. Zanima me, kakšna sta, kako sta že velika. Ali sta kaj pridna? Znata-li kaj slovensko? Ali bi se lahko pogovorila s svojo teto ? TtCam pa hodita v Šo^o in ali sta kaj pridna? Ali sta Tonca in Ti zdrava ? "Kako je s Petrom in njegovo družino? Sinovi so bili gotovo v vojski. Kolikokrat sem mislila na nje, ali niso tudi v Evropi, mogoče celo blizu nas. "Kako ste preživeli vojsko? Ali ste imeli tudi pri Vas omejeno . prehrano ? Skoraj gotovo ne. "Kaj pa g. Kollander, ali je zdrav? On bo gotovo kmalu prišel v domovino. Lepo ga pozdravi ! "Da se le enkrat vse dokončno uredi, potem bo zopet lepo živi en je. Mislim, da bomo imeli osebni promet večinoma z letali; potem se bo pa lažje prišlo čez veliko lužo. "Ne moreš si misliti, če prideš enkrat domov. Kajne, Janez, da se še enkrat odločiš in nas posetiš. To bi bil moj najlepši dan, če bi Te zagledala. Katra in Martin sta še živa in zdrava, le propadla sta zelo. Postarana in shujšana sta oba. Veš, stari ljudje irabijo tečno hrano. Siromaka sta živela vsa štiri leta v pomanjkanju iil brez zabele ter mesa. Dali so nam tako malo, da se ne izplača govoriti. Na teden 10 dekagramov mesa, velikokrat pa prav nič. Maščobe pa za cel mesec 30 do 40 dekagramov na osebo. Zadnje leto pa velikokrat nič. Znali so nas počasi ugonabljati. Bilo je za življenje premalo, a za umreti preveč. "Za enkrat naj svoje obširno pismo končam, sicer se boš še naveličal brati. Piši mi kmalu in veliko! "Lepo mi pozdravi Petra in njegovo družino! "Najlepše pa pozdravljamo mi vsi Tebe in Tonco ter otroka. "Tvoja sestra "Ivanka." "Dragi moji! "Dovolite mi, da se oglasim tudi jaz, najmlajši, a obenem tudi največji član Kališnikove družino. "Pred vsem se Vam moram opravičiti, kajti jaz sem tisti grešnik, ki je spisal pismo na pisalni stroj; toda, če bi ga mamica napisala z roko, bi bilo pretežko. "Brez napak pa seveda ni šlo, ker imam stroj na posodo in torej še nimam zadostne prakse. Da pa, so strešice napisane naknadno s črnilom, je krivo to, ker je stroj nemški in ga še ni dobil naš mehanik v roke, da bi mu vstavil za naš jezik značilne sič-nike in šumevce (č, š, ž). "Stric, ki si bil zadnjikrat v domovini, sem bil jaz še tako majhen, da se nisem niti zavedal; zato Te poznam le po fotografijah, kakor tudi "teto, bratranca in sestrično. Kako bi Vas vse rad spoznal! "Letos sem dokončal gimnazijo in vstopil začasno v službo pri železnici, da zaslužim kakšne dinarje. Sedaj pa sem že vpisan na medicinsko fakulteto univerze v Ljubljani. Spočetka je bil tak naval na medicino, da so se odločili sprejeti le omejeno število slušateljev. Takrat sem se rjsno bavil z mislijo, da bi prišel v Ameriko študirat. Toda sedaj to ni potrebno, ko sem sprejet na domačo univerzo. "Upam pa, da se bomo kljub temu nekje sešli, ali v Evropi ali v Ameriki. "V tem upanju Vas vse prav lepo pozdravljam. Vaš "Miro." "P. S. Tatek ne more ničesar pripisati, ker je ravno v Šenčurju pri Marički na dopustu, da se nekoliko odpočije. V njegovem imenu Vas vse lepo pozdravljamo. * "Dragi stric, teta in bratranca! "Zelo sem vesel, da Vam morem po tako dolgem času pisati. Dolga so bila ta leta, ko emo živeli v negotovosti, vsL,k dan v strahu pred prihodnjim dnem. Srečno smo se pretolkli in pričeli novo življenje. "Kolikokrat smo se pogovarjali doma in se spraševali, kaj Vi delate, ali ste še vsi skupaj itd. Zato nas je pa tem bolj razveselila brzojavka, ki je pretrgala vse temne misli. "Sedaj sem v službi na gradbenem ministrstvu, ko se bo pa odprla univerza, bom takoj nadaljeval študij, tako da bom čim preje doštudiral gradbeno stroko. Dela imam ogromno, tako da doma samo še jem in spim. "Vsa domovina je porušena in treba je prav temeljitega udarniškega dela, da bomo to čim preje popravili. Saj se je štiri leta samo uničevalo. "Kako pa kaj Vi? Mislim, da niste tako občutili te vojne kakor prinas? Zelo rad bi Vas videl in upam, 'da se bomo kaj kmalu videli. Zelo bi nas vse razveselilo, če bi nas mogli obiskati. "Da boste imeli približno sliko o naših obrazih, sem poslal nekaj slik. Da jih ne boš preveč kritično gledal! Naredil sem jih sam (precej se namreč bavim s fotografijo), a radi pomanjkanja papirja ne morem izdelati kaj kvalitetnega; pa drugič kaj boljšega. "Prisrčno Vas vse skupaj pozdravljam, Vaš vdani "Janez." NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sest^il Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Novice iz Sp. Gorje pri Bledu Mrs. Mary čermelj, 15318 Holmes Ave., je prejela pismo od svoje sestre ge. Angeline Vrinšek, Spodnje Gorje št. 124 pri Bledu na Gorenjskem, ki ji opisuje razne dogodke, ki so se primerili med časom, odkar je pred vojno, zadnjič pisala in sedaj. Pismo je bilo pisano na Bledu 12. avgusta in je sledeče vsebine : "Preljuba moja sestrica Micka! "Mnogokrat mislim na. Tebe in Tvojo družino. Danes prebiram Tvoji pismi, ko si mi jih bila pisala 1938 leta in se milo prejokujem pri tem, ker si mi jih tako lepo pisala, pred sedmimi leti. Jaz sem tudi Tebi pisala enkrat, pa nisem nikdar nič več odgovora dobila od Tebe. Ne vem, ali nisi bila dobila mojih pinem v roke? Saj si moreš misliti, kako jaz varujem Tvoji dve pismi, da jih še danes lahko prebiram, in se bridko izjokam nad njimi. "Da veš, ljuba moja sestra Micka, kolikokrat mislim na Tebe, da li si še živa. Ali ste še vsi skupaj s Tvojo družinico? Ali je tudi tam bilo tako straš-ao hudo, kakor pri nas? V na-isfn kraju je tako strašncfbilo, da Ti ni mogoče popisati. Da, blagor tistemu, kogar več ni na svetu, da je že prestal svoje. "Hvalabogu, sedaj je že vse ta hujše za nami. Midva sva delno zdrava, kakor Tebi in Tvoji družini želiva. Moža imam žc peto leto brez službe, je že li. !et star in obnemogel. Potem s predstavljaj, kako težko stališče imam. Jaz sem že tudi 52 let stara. Potem, moja ljuba Micka, ni čudno da se lahko milo jokam, ko Tvoji lepi pisemci prebiram. Preljuba moja Micka, če dobiš to moje pismo v roke, Te prav prisrčno prosim, da mi odgovoriš, če si in — upam, da si živa. In ljuba moja sestra, saj nimam drugega, kakor še tebe, in te prisrčno lepo prosim če bi Ti mogla nama poslat kakšne malenkosti od obleke oc Tvojega sina Pepija, kakšno 3taro obleko za mojega moža, ker smo čisto strgani in se ne da nič kupiti. Pa tudi denarja nimamo nič, smo taki siromaki, ia se kamnu smilimo in tuka aam ne morejo nič pomagati. Tudi za moja dva brata ne vem nič. Sta se že dve leti vojskovala, se ne ve nič, kje počivata ali v gorah ali v razvalinah. Jaz sem še sama ostala od družine Ce me še Ti, preljuba sestra Micka, zapustiš, sem popolnoma zapuščena, ker tukaj so se preselili vsi v večnost. "Ljuba Micka, ali je mogoče v Ameriki najti mojega očeta ali mojega brata, potom radija. Ja? nimam njih naslova. Morda se najde v kakšnem kraju moj oče. Mojega očeta ime je bilo Jože Rus, Sv. Pavel št. 2, pošta Št. j Vid pri Stični. Takole, če bi se našel, če Ti je mogoče. j Sedaj nameravam iti na Do-. I lenjsko pogledat na Tvoj dom in naše razvaline gledati kakšne so. . . Mrharjeva Ančka je tud-di prišla iz Belgije domov. Ravno ko je bila vojska izbruhnila mi je bila pisala eno pismo leta 1941, potem si nismo mogl® več pisati.' Je bilo vse zaprto,, bili smo odrezani od celega sveta. Sedaj bom videla, ali jo še kje najdem živo ali kje v razvalinah. Seboj je vzela sina i" moža. Dekleta je pa v Belgiji poročila z Belgijci, to mi je bila pisala; to je bila njeno prvo pismo in zadnje. "Ako dobiš to moje pismo. Ti drugič več pišem od našega rojstnega doma, kakšne so naše razvaline doma na Dolenjskem. Sedaj pa končam to moje slabo pisanje in Tebe, ljuba Micka, prav prisrčno lepo pozdi'av-Ijam in vso Tvojo družino i" upam, da oprostiš moji želji w prošnji. "Angelina Vrimšek" MLAD JUNAK p^fašajte v Esiakopravitosti ..... Robert Cisey, star pet let, ka-I že, kako je nesel svojega 15 me-j sfcev starega brata Kcnetha, po stopnjiuah doli ca varno, ko so plameni objeli njiju dom \ East Dejham, Mass. Urednikova pošta Cleveland, O. — Božičnica Sly /en'jke šole SND. — Učenci učenke šole S. N. Doma podajo / nedeljo, 23. d-cembra ob ^ ari popoldne v avditoriju, 641^ at. Clair Ave., krasen božičij' urogram z igro "Vrabci", vdvc^^ iejanjih, (spisal Joseph 3ič), s petjem, deklamacijami irugim varijetnim programoo^' pod režijo učiteljice Mrs. Ant"'* lette Simčič. Po programu nastopi kot običajno tudi letos Miklavž, ki razdelil darove naslovljene^"^' mladim in starim. Zato se ap®' lira na vse, ki želite koga obda-rovatt'potbm Miklavža v S-Domu, da prinesete zavoje vočasno v urad tajnika S-Doma, 6409 St. Clair Ave. M'' klavž bo z Veseljem razdelil vs® dostavljene darove naslovljei^' cem. To je običajna letna božic'^' ca, od katere je šola doberše"^ iel odvisna. Ima dvoien nafi^®'^' dO' .n sicer, da okrepi blagajno venske šole SND in pa da ci pokažejo javnosti, da sO ■lekaj naučili, kar bo njim ■lam prav prišlo v bodočnosti- Slovenska šola je temelj Tiu slovenskemu gibanju A.ko ne bomo negovali šole /zgojili naraščaja, ki bo z^a laš jezik, bomo mnogo prej ginili, kot pa če imamo vsaj se ill kaj izvežbane mladine raed zeli boj, ki bodo za nami društvene urade, vodili naše rodne domove in druge ustai^"^ ve. Zato je zelo važno, da z resnostjo negujemo Slovens , šolo SND in ji pridobimo še v. - feiJi' učenčev, cmivec mogoče, bolje za vse. Pouk se vrši vs ^ ko soboto, in sicer dopoldne 10. do 12. in popoldne od 1- ^ 3., v št. 2 dvorani, vhod na 6 St. Clair Ave. Oba razreda čujs Mrs. Antoinette V imenu Slovenske šole S ' naše mladine, vas vse vlju ^ vabimo na božično prcdsta Obenem pa se želimo zahva'' društvom, ki so jim bile po®^^^ ne vstopnice, ki so ge tako po potrudila in razprodala ^ ________listke- vaš" ge- noma vse dostavljene 1' Prav lepa vam hvala za naklonjenost. Ostajam za vensko šolo SND, vaš, Erazem Gorske, tajnik. ALI STE SI PRESKRBEI^' Čitatelje Enakopravnosti veščamo, da imamo v uredništvu najnovejšo knJi»^ "A Nation of Nations," je spisal naš poznani in sp^ vani ameriško-slovenski P tel j Louis Adamič. Vsak moral prečita ti in lastovati- Sestra v vasi Tribuče pri Črnomlju se je oglasila ^hisholm, Minn.—Cenjeni so-urednik: Dne 13. novembra prejela pismo od moje se-Marije Vipavec iz Vasi Tri-pri Črnomlju na Dolenj-: Pismo je datirano 31. av-V naslednjem je dobesed-. "' prepis pisma: J, Pozdrav od sestre Mary. Dam 'I'edeti, d^ sem dobila pismo od J Gin tudi od Ane iz Elya. Žive še, hčerke in jaz, toda, žali-gi izgubila sem sina in zeta, to : ^^ickinega moža; ostala je z fantičema, od katerih je , -J14, drugi pa 10 let star. Pri-^0 ponj Italijani ponoči in so , Ofez vsakega vprašanja zgra-'' in odgnali s seboj. To je bilo ličjem vrhu 2. avgusta 1942. Ho No so istega leta pridrvili v Vas in jo obkolili. Bilo jih tisoč in nikogar niso pu- stiii Ven. Može in fante so sku-kJ sklicali in so vse odgnali. L bil tak jok, da svet he PV ^ takega; toda ne solze ne niso nič izdale. Do zju-Se jih je nagrnilo pet tisoč. ■ so vse skupaj v Adle-L®' tam smo tekli za njimi L.^'"®sili, da bi smeli vzeti s se-^ekaj obleke in hrane. Dru-|. so jih odpeljali že v Čr-^ tri dni smo jim nosili tja. Potem so jih odpe-^8 otok Rab. smo pošiljali pakete z ži-£. njimi, toda jih niso do-L' bi bili dobili poslana L bi bili vzdržali in nihče 1 bil od gladu umrl. Tako L postili tri mesece, nakar ^ Načeli drug za drugim od gla-^ftiirati. Zet je umrl decem-Jože pa januarja. I^ali % \% I'D: "Veš, prišli so v hišo Nemci, bilo jih je sedem. Hčere so se srečno izmuznile ven, jaz pa sem ostala samo med njimi in sem morala gledati, kako so razbijali po hiši vse, kar mi je bilo najljubše. In poleg tega sem bila v strahu, kaj bodo storili z me-" noj, ko je ostala družina pobegnila. "Prosim te, če bi mogla kaj obleke poslati za Mickine fante-ke. Okupatorji so jim očeta vzeli in ga pustili od gladu umreti, mali revčki pa zdaj nimajo niti kaj obleči. Zdaj pa končam to moje žalostno pisanje ter tebe in tvoje vse skupaj lepo pozdravljamo, moje hčerke in jaz, tvoja sestra—Marija Vipavec." Tako novice nam pišejo naši ljudje iz naše rodne Slovenije. Ubogi ljudje, koliko so morali prestati od podivjanih okupatorjev in njihovih pomagačev! I Catherine Ambrozich.! * I Posneto iz Nove Dohe, glasila j Ameriške bratske zveze. ! Društveni koledar 1 9 4 .5 23. decembra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD. 25. decembra, torek. — Ve- likai plesna veselica Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 25. decembra, torek. — Socialistični klub št. 49 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 30. decembra, nedelja. — Odbor za ameriške vojake — ples v S. D. D. 31. decembra, ponedeljek — Silvestrov ples zbora "Jadran" v S. D. D. 1946 ' JANUAR 13. januarja, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 13. januarja, sobota. — Ženski klub — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FERUAR 3. februarja, nedelja. — Ženski klub priredi ples v dvorani Slovenskega delavskega dona na Waterloo Rd, 10. februarja, nedelja. — Blejsko jezero SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek 1 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24. februarja, nedelja. — Pev-' ski zbor "Jadran" priredi koncert v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, APRIL 21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W, C, — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, COSTUME JEWELRY FINI BESERI Marvella — La Tausca de La Mer (ZICNID E)0 ()I) ({)T|0,0(C) IKT N/llPRIDJ Imamo tudi lepo zbirko krasnih zapestnih ur, zaročnih in poročnih prstanov, itd. Francis Jewelry 15701 Waterloo Rd. - KE 7075 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! KDO PREDNJAČI? Mnogokrat slišimo in čitamo o narodnem prednjaštvu v Ameriki. Tega ni! Vsaka narodnost jej doprinesla svoj delež današnji Ameriki. Stvarno je opisano vi knjigi "A Nation of Nations," ki j je najnovejše delo našega ame-riško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Knjigo se dobi tudi v uredništvu Enakopravnosti. mnmaiiuiiiiiiuauiiiiiuiuuiiuiiiiiiiiaiijiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiciiiiii Oglašajte v Enakopravnosti inmniiiiiiiiiinaiiiiuuiiuaiuiiiiiiiiiniiiiinuiucinimniiiiauiiiiui Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem JOHN ROBICH GENERAL BUILDING CONTRACTOR 18650 Meredith Ave. KEnmore 5152 Izvršujemo vsakovrstna popravila na domovih ter delamo nove hiše. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" ili i-O' ',0 10 CČ Ilia' pd 6.0 \1 >u- [P. in" voliti jir ic ,či-,KC-ašo 5lo' ^3ga sestra, bežali smo do- pred Italijani in Nemci. %orem ti popisati vsega, J® bilo. Solze mi zalivajo ^0 to pišem; s solzami za- in s solzami se zbudim. je bilo trpljenja. Imeli ^udi sušo večinoma vedno. bo treba, toda jaz sem in preslaba za košnjo, mo- pa nobenega nikjer. Ne- jih bo še vrnilo iz vojske. ^®lin mož je še pri vojakih da je zdrav. Angela je ^^eni, istotako njeni trije r Dušan, Jože in Boris, y.Po 7, 5 in 1. leto. idim iz pisma, da tudi pri *^1 Vse dobro, ko imate pet P'Ov . L pri vojakih. Toliko vam da si lahko vsaj kaj .'K Tukaj se ne more sko-l^^ičesar kupiti, ker so oku-i/ji pobrali vse, kar je ime-L. vrednost zanje. Naša porušena, samo šola je odovana. Črnomelj je bil ^rdiran in je bilo več žr-, ^radec je tudi porušen. ®pominja-| jo ostve, ali harpune, mreže, ribe, povodne ptice itd. Svoje dni | so imeli Indijanci grozno navado, da so zaklali sužnja in ga I zakopali v jamo, kamor je bil | namenjen nov totemski stol- j pič. Pozneje so opustili človeške žrtve in se zadovoljili s tem, da so podarili ujetnika šamanu, duhovniku čarovniku, a spomin na I klavne žrtve so ohranili vrezava-je še vedno kip prevrnjenega ] moža ali vsaj z visečo glavo. Totemska umetnost gine. Obrežne rodove so zdesetkale I bolezni evropskega izvora. Po nastanitvi obrtnega ribarstva, I so se običaji preostalih domači-1 nov korenito predrugačili. Totemski drogovi bi bili davno po-1 dlegli vremenskim uimam, da | on, in sicer po tihem, navzočni pa morajo medtem mežati. Po tem obredu se losos speče in, vsakdo, moški ali ženska, ga dobi košček.. Tu pa tam je razširjena vera, da druži|ia poteka od svojega totema. 'Žnačilen primer za to so izročila glede totema velike žabe (Waum ganao) v indijanski vasi Kitwangi, ki jo po-seča na tisoče izletnikov na leto. Jadrnik, noseč žabjo podobo, je pet metrov visok. Rezbaril ga je ba^ pred nekoliko stoletji indijanski poglavar Duwal-lis, hoteč pvekovečiti svojega prednika žabca. Navdahnila ga je naslednja legenda, ki si jo še pripovedujejo starci v Sališih: Bilo je pred vesoljnim potopom (spomin na tak dogodek nahajamo jjyi raznih narodih). Nigams, lepa hči poglavarja Dolge roke (JMa Gua Un), se ni mogla odločiti, čeprav so ji snubili vsi mladi vojščaki. Rada se je šetala po jezeru, veslaje v svojem čolnu iz lubja. Nekoč pa se je nesrečna knežna prevrnila in padla na dno vode, kjer jo js velikanski žabjak , prisilil v za- [ jih ni kanadska vlada vzela v | kon. Oče je napel vse sile in žile, da bi našel ljubo hčer, in iskal dve leti. Potlej se je vdal v usodo. Želeč pokazati, da se je potolažil, je povabil svoje ljudstvo na potlaš, veselico, na kateri do-' klega stoletja. varstvo. Vsako leto se nanovo | prepleskajo. Štejejo se med zgodovinske pomnike, zategadelj jih I ne morejo "bogati ameriški zbir-'karji več nakupovati, kakor so jih tolikokrat proti konCu prete- Vsem klijentom, prijateljem in znancem želim prav vesele in zadovoljne božične praznike ter zdravo in uspeha polno novo leto! JOHN L MIHELICH ODVETNIK Urad: 300 Engineers Bldg...........MAin 2015 Stanovanje: 1200 Addison Rd..........HE. 1893 Vesele božične praznil^e in srečno ter zadovoljno Novo leto želi vsem rojakom in rojakinjam DR. WILLIAM J. LAUSCHE SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15619 Waterloo Road KEnmore 4212 / MARKET COAL 1261 Marquette EN. 3300 Agnes Mary Klemenčič, lastnica Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Se toplo priporočamo za naročila SON CLEANERS 8 DYERS 406 EAST 156 STREET IVanhoe 5252 I ČISTILNICA Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastuje-mo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo pW'O' vrst;no delo pri čiščenju in likanju".' Se priporočam®' MICHAEL A. SON, lastnik Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! NATIONAL BEVERAGES, INC. 4621 Denison Avenue woodbine 6080 DISTRIBUTORS OF ERIN BREW — BURKHARDT — DUQUESNE PORTER — ALE — HALF & HALF JOE PULZ~ Vsem želim vesel božič in srečno Novo leto- Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto LOUIS ERŠTE 6802 St. Clair Avenue BONDED WINERY NO. 156 želi V)\nB6. Se Mi imamo v zalogi vsakovrstna fina vina poročamo vsem za obisk. Pokličite nas po telefonu' HEnderson 3344 Danilo Gorinšek KRIZA Tako se je začelo: Vsa preteklost mesečne, zgodnje pomladne noči je šumotala liki mogočen slap skozi okno. V sobi sta bila učiteljica Majda in on, umetnik Mirko. Njeni mehki, beli prstki so drseli po tipkah klavirja, on je pel: "Maro, ne plači..." Na vasi je sanjal pokoj. Slap mesečine skozi okno, pokoj na vasi, sanjavi akordi klavirja in mehki glas Mirkov, se je strnilo to noč, — mogočno jima je zaplapolalo v sr-. . Pretrgan akord . . . ^irko jo je bil ugrabil, da sta zdrknila na divan poleg klavir-Tako in tisto noč se je začelo. * Potem je prišel tisti veliki On, umetnik Mirko je sedel ^ naslonjaču, v naročju je pe-stoval Majdo in govoril. Zdelo ji je, da jo pelje v daljne in '^Gznane, vse s solncem obžarje-pokrajine. To ni bil več on, ki Jl je govoril, nekdo drugi je bU, je govoril iz njega. Ona je to čutila. Ta hip je zaslutila vso *vojo malenkost ob njegovem sil-carstvu. Ampak Majda je hotela Mirka zase, da bosta ime-sobico in kuhinjo in da bosta ®fečna. Tako pač ni hotela v l^jegovo carstvo. Bala se je zanj. ^^jti njegovo carstvo je pro-^tranejse od večnosti . . . Tisti ga je prosila, da bi prosil kako službo. In Mirko, umet-'uk Mirko jo je poljubil in mi-®lll da je zmagal v sebi umet-^ost .— Majdi na ljubo. In je ^^osil za službo. To je bil tisti Veliki dan. „ čez dva meseca je prejel; ^irko, Majhen, svršeni gimna-^^jalec iz Podbrda, postavljen je ^ pošti i telegrafu Ljubljana za Pripravnika u 5. grupi II. kate-gorije." Tisti dan je Mirko na-^Q'Vnost iz Majdine sobe, ves ^^^čen in omoten, nastppil ^služ-po pošti. Paketna pošta. Mir-° je sedel za mizo, pisaril, pred so pregrinjale številke list ^ listom, a Mirko ni vedel za številke MS šele, ko" ga je tova- opozoril, se je zavedel. Tako tekli dnevi. Vsi enaki. Učite-3ica Majda je šivala balo. V ^sako nitko je vplela utrip svo-srca zanj, za Mirka. Nitka ^ nitko, nitko z nitko, in srce je zagorelo v mogočnem kopr-nenju ... Na pošti pa je sedel Mirko za mizo in sešteval: Tri, devet, dvajset, dvajsetšest, pred očmi pa so mu zaplesale note, v ušesih mu je zabrnela melodija, par sekund je strmel zamaknjen v tajnostno godbo, potem pa se je spet* zavedel in začel od kraja; Tri, devet, dvajset, dvajsetšest ... A komaj je zajel z očmi številko tri in jo polglasno ponavljal zase, že so ga odvedle melodije in mu je završalo pred očmi in v ušesih, številka tri je izginila pred očmi, kot pokrajina v gosto meglo, godba mu je naraščala v ušesih, nevede je s svinčnikom udarjal takt, naenkrat pa se je zdrznil in planil po koncu. Zavedel se je spet, godbe ni bilo več, z dlanjo sije obrisal potne srage na čelu, par korakov hlastnih in nervoznih stopal po pisarni, potem pa spet: Tri, devet, dvajset, dvajsetšest . . . Zvečer ob šestih njegovo delo še zdaleka ni bilo opravljeno. Ostajal je po pol noči v pisarni in delal. Po noči so mu vstajale pred očmi številke tri, devet, dvajset, dvajsetšest in tako naprej. Obrnil se je v postelji proti zidu, a tedaj so mu lezle številke iz zidu, liki črni ščurki. Potegnil je odejo čez glavo, a številke so zažare-le pred njegovimi očmi, liki svetle zvezde po noči. Vstal je Mirko, se oblekel in drvel na cesto. * Drugi dan je bil prvi -v mestecu. Mirka je čakalo ogromno delo. Ves utrujen je zjutraj sedel, za mizo in odprl okence za stranke. Tedaj še ni bilo nobene stranke. Mirko se je naslonil na stol, narahlo zamižal in tiho požvižgaval. Videl in slišal je vse pred sabo kot je želel; Polno gledališče. Orkester buči, zdaj jočejo tiho gosli, polagoma naraščajo glasovi, vse tone v gledišču, vse tone v teh akordih . . . Mirko dirigira, krili z rokama, in — zapoje ... Ko se zagleda skozi okence, vidi, da že čaka mnogo strank. Kri mu šine v lice. Opravi prvo stranko, sešte? va, a spet mi; buči v ušesih, začne od kraja s seštevanjem, a ne pojde, skoči kvišku ves oblit s potnimi sragami; ves bledi . . . Tisti dan so ga poslali domov. Bolan je. Čez teden dni so ga pozvali k predstojniku. Tam je prejel; "Gospod Mirko Majhen, pripravnik u 5. grupi II. kate- gori je, pošte i telegrafa Ljubljana, odpuščen je na osnuvu čl. 234 zakona o činovnicama i ostalim državnim službenicima, iz državne službe u interesu iste." Mirko je dolgo strmel v od-pustnico, potem pa je klonil in odšel. — Ko je prišel na Maj-dino stanovanje, je vsa srečna šepnila na njegovo uho: "Oče si!" Mirko je zbežal iz sobe . . . Ni ji povedal o odpustu. * Mirko je bežal proti gledališču. Vso pot do gledališča je bežal. Pred gledališčem je obstal. Z notranjščine je zvenela godba. Taka, kot mu je zmerom brnela v ušesih. Vsega ga je objela. Ves je trepetal. "Tu sem vendar enkrat doma" je zavri-skalo v njem in je stekel po stopniščah do ravnateljske pisarne. Ves rdeč je obrazložil: "Ves sem vaš, sleherno sekundo sem vaš, brez gledališča umrem!" Ravnatelj se je nasmejal. "Prijatelj, mladi ste, samo mladi. Zato tako mislite. Kriza je, velika kriza, reduciramo, torej sedaj razumete!" Mirko je gledal kot iz sanj. Tako je tam, kjer je doma? Kriza je, velika kriza . . . Mirko je stopal počasi iz pisarne. Urednikova pošta Brezizrazno strmi Mirko v vodo. Brezizrazno, topo. Kriza, velika kriza. Ne ve nič, kaj se godi okrog njega. Nekdo ga po-treplje po rami. Majda je. Pe Ije se domov. On ne ve, da hodi, še manj kot hodi. Kriza, velika kriza. Gospod ravnatelj ju je srečal in se nasmejal . . . Elri-za . . . "Vipavski raj" vas vabi Cleveland, Ohio. — Društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ vas vljudno vabi na sejo, ki se bo vršila dne 21. decembra, to je prihodnji petek. Vsi člani in članice ste vabljeni, da se te seje gotovo udeležite, ker to je glavna letna seja. Zato je dolžnost vsakega člana, da se je udeleži. Rešiti imamo mnogo važnih zadev in izvolilo se bo odbor za leto 1946. Na dnevnem redu imamo razne zadeve za rešiti. Več članstva ko se udeleži, boljše se lahko ukre- ne v korist društva. Na seji naj vsak izrazi svoje mnenje o zadevah. Po seji se bo razvila domača zabava. Serviralo se bo prigrizek in pristno kapljico. Nekaj te kapljice je že prav stare in mora biti zelo dobra. Ob tej priliki voščim vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Na svidenje! Louise Cebron. Dr. Keraovo Angleško-Slovensko berilo je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. S ZA B02IČNA DARILA Sfl I »v 1^* I cm obiščite A. Grdina & Sons; Inc. Še vedno imamo lepo zbirko igrač za otroke, do-čim smo sigurni, da če želite idealno darilo v obliki kakega predmeta v pohištvu, ali svetilko, itd., da vam lahko zadovoljivo postrežemo. A. Grdina & Sons, Inc. 15301 WATERLOO RD. 9 a g| Odpr+o vsaki dan in zvečer do božiČa m * BOŽICNICA * SLOVENSKE ŠOLE S. N. DOMA v NEDELJO, 23. DECEMBRA, 1945 Pričetek ob 3. uri popoldne Vrabci SPISAL JOSIP RIBIČIČ Mladinska igra v dveh dejaifjih OSEBE: ^ASTAVICA ................................................................. Dolores Vidic ^RABčEVKA ..................................:...............................Frieda Vidič ^ABEC, njen mož...................................................Daniella česen •JtlATKOREPEK.............................................................Ronald Obed '^ERICA 1 ........................................................... Elsie Baskovich iVopER > njuni otroci....................................Edward Salamant »VčavjCA i ................................................. Antonette BTaglič A.MAŠČANKA, mestna vrabčevka ..................... Mary Ann Sharpe ^EPOPERKA, njena hčerka ................. ...... .....Mildred M. Ujčič pEDVED 1 ...........................................................................Doris Pajk j^SlCA > godci.......................................................... Ivan Pavli ^&čKA J .............................................................. Robert Salamant ^^ABCI IN SVATJE: Norbert Nousek, Richard Sterniša, Lawrence R. Tavčar, Vera Lea Virant, Nita Lou Virant, Christine Nancy škodlar, Betty Jane Avsec, Vida Bogataj, Alice Ozbič, Dorothy Marzlikar, Edward Repič, Richard Kolezar, Richard L. Vadnal, Ann. Franklin in Robert Stanovic, Sylvia Pervanja, Victor in Richard Intihar, Alice Pajk, Margaret in Betty Rich. NA KLAVIRJU ZAIGRATA SESTRICI VERA LEA IN NITA LOU VIRANT NA HARMONIKO ZAIGRATA RICHARD L. VADNAL IN ANN STANOVIC NASTOP MIKLAVŽA IGRO REŽIRA — ANTOINETTE SIMČIČ PIANISTINJA — FRANCfiS TAVČAR ODER OSKRBUJE — MATT DEBEVEC SINS B (SIMČIČ) Električni predmeti, potrebščine za hišo in dom 8812 Buckeye Road RA 1018 Dragi prijatelji:— SIMS BRATJE so se povrnili iz vojaške službe naše domovine in so sedaj pripravljeni, da služijo vam. Da, mi smo pripravljeni, da vam postrežemo s popolno izbero ELEKTRIČNIH PREDMETOV in POTREBŠČIN ZA HIŠO IN DOM. Oglasite se torej zdaj pri nas, da vam pomagamo prihraniti na ČASU, DENARJU in DELU z novimi vodniki na električnem polju, ki so boljši kot še kdaj. KAR POGLEJTE nekaj teh pripomočkov, ki jih imamo za vas! Frigidaire Refrigerators Bendix, Maytag, Apex, ABC, Blackstone Washers and Ironers Grand, Roper, Estate, Royal Rose, Crown Gas Ranges Frigidaire, Gibson, Estate Electric Ranges Gas, Oil and Coal Heaters Phiico, Strom berg Carlson, Motorola, Bendix, Lear Radios General Electric and Westinghouse Appliances Mi imamo vse, ki bo napravilo vaš dom lepši in udobnejši. Pridite k nam in si oglejte našo moderno prodajalno, kjer vas bo sprejel stari rek: "SIMS BROS. VAM KLIČEJO—DOBRO DOŠLI!" Se vam toplo priporočajo: FRANK P. SIMCIC JOSEPH L. SIMCIC RUDOLPH W. SIMCIC STANLEY S. SIMCIC ANDREW A. SIMCIC NORWOOD SHOE REPAIR 1101 Norwood Road Želimo prav vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto vsem našim obiskovalcem in prijateljem! KRECIC GROCERY & MEAT MARKET 1056 EAST 61st STREET Vsem našim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Zahvaljujemo se za naklonjenost do sedaj, ter se priporočamo, da se še v naprej poslužite naše trgovine za nakup fine mesenine in»grocerije. t Prav vesele božične praznike in srečno novo leto , želimo vsemi ZAYASKY HARDWARE STORE 6011 St. Clair Avenue ENdieott 5141 EUCLID CITY WELDING & SOHIO SERVICE 22301 LAKELAND BLVD. — IV 9526 Popravimo avtomobile in zvarimo karkoli. Pri nas si lahko naročite tudi Whiting Stokers, ki jih sedaj lahko dobite. JOE KARLINGER in FRED ZUPANČIČ, lastnika Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike! HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 ST. CLAIR AVE. — HE 0139 želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Pri nas dobite violine, saksofone, klarinete, harmonike, in druge godbene inštrumente po nizkih cenah. Plačamo najvišjo ceno za rabljene inštrumente. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOSEPH IN PAULINE BIRK 16819 Euclid Avenue Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem želi FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. - EX 2503 Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore. ZANESLJIVO IN TOČNO DELO, CENE ZMERNE lA MAH F. INTIHAR REAL ESTATE — INSURANCE * NOTARY PUBLIC 630 EAST 222 ST. — IVanhoe 2644 21491 NAUMANN AVE. — IVanhoe 0678 Prodajam zemljišča in hiše, vsakovrstno zavarovalnino in vršim notarska dela. Prav vesele božične 'praznike in srečno Novo leto želimo vsem! TEREZA ETIEISNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) "Mene boš zapustil? Hm! Mm! Torej najprej sin in nato šele ljubimec? Gottfried! Oh, odpuščam ti, lahko greš. Toda, če se vrneš, me boš dobil v tvoji postelji in požrla bom ostanek praška. Nisi ti tisti škorpijon — jaz sem! Ne bojim se tega! Le nikar me tako ne glej! Zrušila se bom na tvojo posteljo, Gottfried, najdražji, in ti boš odnesel moje truplo in ga pokopal." Ostro ga je pogledala. Nehote se je odmaknil od nje. • "Tereza, razumi vendar, nemogoče je — ne morem ostati nah! Njegov otrok sem, Tere- obraz je bila bleda kakor vosek. Naglo je zaprl vrata in stekel k njej. "Terezika, ali si vzela strup?" Počasi se je dvignila in ga objela z roko okoli vratu. "Nikdar se ne boj zame!" je rekla. "Preden se bom sama zastrupila, hočem gotovost v vseh stvareh." i "Tereza, to je umor." "Imenuj ga kakor hočeš, mene nič ne briga." "Tereza, Tereza, zaklinjam te! Terezika, najljubša, moje vse! Terezika, pojdi dol in prepreči, kar se bo sicer zgodilo. Milo te prosim, ne daj, da bo ubogi, stari mož umrl v boleči- življenja sem. Videl je, kako si bila opravljena. Vse ve. Nemara, da je mnogo pil, toda, kar je rekel, je mislil resno. Jutri zjutraj se bo spomnil vsake besede." "Jutri . . . zjutraj ... se ne bo ničesar spomnil, verjemi mi," je dejala Tereza s hladnim glasom in pogledala vstran. — Gottfried je strmel v njo z globoko sumnjo. Iznenada jo je zgrabil za roko. "Tereza, strašna si nocoj! Kaj namerava?" "Dobro, povem ti: Če bo stari jutri zvečer še živ, me lahko zapustiš za vse življenje. Ali pa bom izginila jaz. Kajti tako gotovo, kakor se imenujem Tereza Etienne, moram potem v grob jaz in ne on." "Tereza? Kaj si storila?" "Kaj sem storila? Hm! Kaj? Razdelila sem prašek v dve polovici. Da, in eno polovico bo moral požreti. Še nocoj jo bo moral požreti, Gottfried! Če je ne bo, bom vzela jaz drugo polovico. Tako mora biti — in jaz sem to storila." Gottfried je ves iz sebe skočil k njej in jo zgrabil za grlo, kakor bi jo hotel zadušiti. Lahko bi jo bil zadavil. Tereza se ni upirala. Nasprotno. Skoraj z naslado se je predajala njegovi besnosti. Nenadoma jo je jel poljubo-vati na usta in oči. Ni mu branila. "Tvoje delo je, Gottfried," je šepetala. "Saj greš lahko enostavno dol in ga zadržiš, če hočeš. Samo rečeš mu, da je strup v njegovi bližmi!" Gottfried jo je takoj izpustil in zdrknil na rob postelje. Obraz si je pokril z rokama. Ječal je. Strahovita nevarnost, ki je ogrožala njegovega očeta! Zgrozil se je. Brez dvoma! Tereza je shranila strup, ki mu ga je vzela iz žepa! Kaj naj stori? Naj gre dol in pove o^etu? Naj gre takoj dol s pretvezo, da mu je žal zaradi nastopa, da se hoče opravičiti. Poskusi najti ar-zenik? Ali pa naj gre in mu pove vso resnico? Potem pa bo Tereza gotovo izvršila grožnjo! Tega se je zavedal. Grozno! In ona ne bi oklevala! Ne, ne! Strašno! Medtem pa mineva čas. Delati mora, nečesa se lotiti! Mora Ne sme, noče dopustiti strahote očetomora! V Gottfriedu se je gospodovalno oglašala kri. Trepetal je po vsem telesu in misli so ga priganjale, naj gre dol in uniči, kar je storila, "Povej mi, za božjo voljo, kam si položila arzenik. Takoj bom šel in ga poiskal. Kaj me briga, kaj si bo mislil stari! Itak bom šel jutri od hiše." "Ne povem," je odgovorila ' hladno in skoraj porogljivo Gottfried je poskočil. Odprl je vrata in prisluškoval. Poguben mir je bil v vsej hiši. Slišati je bilo le svečano tiktakanje dedove ure. Pravkar je hotel stopiti po stopnicah, ko je opazil, kako se je Tereza vznak opotekla na njegovo posteljo. V za, razumi me vendar!" Pokleknil je, jo objel in ji strmel v obraz. "Prišlo bo na dan. Hujše je kakor umor, Tereza, očetamor je. Grozno!" "Ne bo prišlo na dan." Mračen blesk se je svetlikal v njegovih očeh. Njen obraz je bil neusmiljen. "Umazan kaznjenec!" ji je klokotal v ušesih nek glas. O ne, za onega, ki je lahko to govoril, ne pozna nobenega usmiljenja več. Stari mora umreti! Dan sodbe je prišel. Stari Anton Jakob Muller mora umreti! Globok mir je polnil medlo razsvetljeno sobo. Bil je hladen in zamolkel. Brneča, stara de-dova ura v doljnem nadstropju je zabrenketala polnoč. Gottfried je vstal, stopil k oknu in ga odprl; moral je spustiti v sobo svež nočni zrak. Skoraj du-šilo ga je. Ko se je čez nekaj hipov obrnil, je ležala Tereza na postelji in obraz je imela zakopan v rokah. Sklonil se je nad njo, z roko jo je objel okoli pasu. "Terezika!" je dejal skoraj docela izčrpan. "Ljubim te, saj veš. Potrudi se, razumi moj položaj. Saj ni stari kriv, da se je vse to zgodilo, Saj sem vendar jaz vsega kriv. Ali me slišiš, Terezika?" Božal ji je noge, sklonil se je k nji in poljubljal skoraj nehote njene lase, njen tilnik. Na jok mu je šlo. "Ali ne bi šla dol, v njegovo sobo, in bi poskrbela, da izgine strup. Prinesi mi ga sem, Terezika!" Ni se genila. "Saj to lahko storiš. Glej, le- po mirno greš noter in ga vza-meš. Vseeno je, kaj bo rekel. Saj se ne bo najbrže niti zbudil. Ogromno količino' vina je popil in vino ga uspava. Pojdi zdaj! Hitro!" Prizadeval si je, da bi jo dvignil, toda ni je mogel zmagati, ležala je težko kakor deblo. Spet se je sklonil do nje in jo milo prosil: "Najdražja! Pojdi!" Ni se zganila. Takrat se je ujezil. "Tereza, če ne greš, te bom večno sovražil! Spregovori vendar! Vrag naj me vzame! Vstani, Tereza, in pojdi. Stori, kar ti pra- vim 1" Vrgel se je preko nje in jo stresal. "Pojdi dol! ti pravim." Gibčno kakor kača se je izvila izpod njega; ovila mu je roki okoli vratu, prižela je k sebi njegovo glavo, poiskala je njegova usta in ga vgriznila v ustnico. Odskočil je. Skoraj brezumno je stekel k vratom in jih odprl. Tereza se je vsedla' in vzdih-nila. Naenkrat sta oba pridržala sapo. Zdolaj so treščila vrata. Druga vrata so se odprla in zaprla. Slišala sta rahel šum. Ječanje, kakor ječanje na smrt bolnega. Po kratki tišini sta slišala, kako teče voda. Nato so se neka vrata odprla in spet zaprla. Strahotno je bilo. Slišala sta, kako je Anton Jakob drsal po hodniku v svojo sobo in pri tem ječal in kašljal. Gottfried je začutil, kako ga obliva po vsem telesu mrzel znoj. Tereza se je počasi dvignila s postelje in šla proti vratom. Postavil se je pred njo. "Pusti me ven!" je zakričala nanj. Pustil jo je mimo in gledal za njo, kako se je z voščeno roko oprijela temne hrastove ograje na stopnišču. Tereza je šla v kopalnico in se umila. Nato je šla v posteljo. Zvezna vrata so bila nekoliko odprta, toda noben glas ni pri- hajal iz sobe Antona Jakoba. Tiho, skoraj brez diha je ležala v temi. Njeni čuti in njene miselne moči so se zdele neskončno poostrene. Slišala je, kako je nočni veter mršil pred oknom geranije. Staro hišno tramovje je pokalo. In zgoraj v Gottfrie-dovi sobi se je dramil rahel šum, V svojih sanjah se je sprehajala po Gamu v črni vdovski obleki, svobodna žena! žena, ki si sme končno sama oblikovati svojo usodo. "Umazani kaznjenec," ji je brnelo po ušesih. In te besede so ji priklicale mladost. Zgodnja leta njenega živ- ljenja z vsemi drobnimi potankostmi so zavalovila skozi njen spomin. Zdelo se je, da plava v sobi mračna, morilska duša njenega očeta. "Da," je premišljala, "nekateri grozijo, dmgi govorijo o smrti svojih sovražnikov; moje misli pa postajajo dejanje. Nikdar nisem grozila, nikdar besedičila, storila setn. CtiRi Bepos /tudio - FOR FINE PHOTOGRAPHS 6t16SI.(lairAve. Tel. ENdkotI 0670 MIKLAVŽ JE PRI HOME EQUIPMENT SALES CO. 712 EAST 152 ST. — MU 4111 Frank C. Perme VIDITE GA lahko vsak večer od 6.30 do 8. ure in vsak petek popoldne od 3.30 do 5.00* t®* vsako soboto od 2. do 4. ure. See us for all your Photographic needs. Merry Christmas! Happy New Year! ilfifiiitl..... f lilr|i|fiJ':4 iii'l ■li'iiijililiS Ei i P/ii' 3 \ .,\ \Vu • />■ \Vw\ ^ !|i,1 "Božič bo letos morda malo pozen" i DARILA. ZA KATERA STE ČAKA. LI . . . moderni električni predmeti ... so sedaj na poti. Nekaj se jih že sedaj dobi v trgovinah . . . več jih bo dospelo v prihodnjih tednih. DOSTAVA DO BOŽIČA morda ne bo mogoča, za tisočero družin, ki so upale, da bodo videle električne predmete pod njih božičnemu drevesu. Zato pa mi rečemo, "Božič bo letos morda malo pozen." TODA POMNITE . . . električna darila so trajna darila, ki bodo gotovo razveselila in služila več let. Vredna so. da zanje počakate. In čeravno vam je dejansko nemogoče imeti nove predmete pod vašemu drevesu ta božič. vi LAHKO daste drugo najboljše darilo—DARILNI ČEK ali DENARNO NAKAZNICO za nakup električnih predmetov čim se jih lahko dobi. OBIŠČITE VAŠEGA PRODAJALCA takoj, da vam poda najnovejša informacije glede novih modelov, datuma dostave, in kako vložiti vala naročila v naprej. S tem. da to storite SEDAJ, ste lahko sigurni, da boste imeli naročilo dostavljeno ob najzgodnejši priliki. Vaš prodajalec bo storil vse mogoče, da napravi vase VSE-ELEKTRIČNO NOVO LETO TRAJNO VESELJE. z veseljem sporočam..' da sem se vrnil iz armadne službe preko morja. Po 29-mesečni odsotnosti, bom zopet pričel ordi-nirati v svojemu zobo-zdravniškemu uradu * prejšnjih prostorih v Slo?" nar. domu na St. Clai' Ave., kjer boste dobrodošli in vam bom na uslugo« ★ Želeč vsem vesele božicn® praznike in srečno »ovo leto ostajam s spoštova* njem DR. A. L. GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave., v S. N. D. A 'L VV A Y s AT YOUR OLD SOUTH TOILETRIES inspired by the delicate, evanescent bloom of the Old South's fabulous "King Cotton" : ; 3 equal parts pure sunshine and enchanted moonlight. Subtle witchery to complement your loveliness. Old South Cotton Blossom sequence includes Cologne $1.25 and $3.00, Dusting Powder $1.25, Talc 60^, Perfume $4.00 and $7.50, Sun Dial Gift Box $3.50. N. J. BRODY Prescription Druggist 7533 ST. CLAIR AVE., COR. 76th ST. Phones: EN 9328-9329-9330 Cleveland, 0^" PISMA IZ STAREGA KRAJA Vesti iz Straže, pošta Št. Rupert Mr. Frank Rich, 1258 E. 61 '' ki vodi poznano popravljal-avtov pod imenom E. 61st ^ Garage, je prejel pismo od sestre Pepce Jerman, bi-^^joče v Straži, pošta št. Rupert ^ Dolenjskem. Nje.i mož je bil v internacijo na Nemško, je občutil mnogo gorja, dva-je bil obsojen v %apor in je nialo manjkalo, da ni kot talec. Zdaj po konča-.^°jni se je ves izmučen vr-iia svoj dom. V teh krajih je ttinogo vojskovanja in ve-° prebivalcev je zgubilo svo-zivljenja. Hs! je sledeče vsebine: Straža 10. septembra 1945 Dragi Frank in Jessie! k *5tlO sporočim Ti veselo novico, ^0 prejeli Tvoje nepričako-Pismo. Ne morem Ti popi 5J' ® kakšnim veseljem smo ga j^®jeli po tolikih letih, in pa še živi, hvalabogu. Tud "las smo še vsi. Naša druži-šteje sedim članov, in pet otrok. Imam tr. ip/ Qva fanta. Stavejš;; > W je stara 19 let, JusU 17 let 16 let. k. Ani 13 let, Jože pit So sedaj še vsi doma in delajo. Jaz sem pa žc kai ^ ^ m bolehna. Anton pa tudi Je toliko prestal. ®daj Ti moram popisati, ka tukaj pri nas bil J med v:"),' ° so prišli Italijani k nam ^^liko ljudi po-trelili, veliki zaorli ir ^tern ui nacijo poslali. ?; i nas j Poslopje celo. Pri$I.i jd več ^•^jska skozi in je VaJi pr ®tala na našem hr'b:ku tr ^0 napravili vjiiko škode Poslopju in drugod. Pa se b'-,^Popravilo, samo da ni-o pu-korali smo dati jim užiga-, Pa smo sprosili, da niso po-'' kakor drugod. Na je^cn jt John Rugel. Mojemu |o Francetu je zgorel pod ' Mil hlevi, to ja tam, ko j rcetov, zraven Zabukov-A ^^žičku pod in štala; na hribu Rusi vse, samo J® Ostala. V Prapročah pn ■''Jevlh je pogorel pod, ko-Vozovi in vse orodje; pri ®^rju j g, pogorel kozolec in ^ pod. Grabclčem, Hlepčem ^fjčku pa vse, samo hiše so Ostale. Fiškuri je tudi ko-' J, Pogorel. nas pred hišo je po ce-«tf bila nemška vojska H '^J^ieami in kanoni. Nazad-Piišli še tanki. Je tako da bi se bila hiša poru-lu^ko ne bi bila zvezana. To 24. oktobra, 1943 leta po-m Takrat so veliko doma-k Glisto v postrelili. Pri Za-1^, u so enega fanta, doma .''ebelnega ustrelili; Nežni ^oža in tri sinove v sta-14 do dvajset let. Ta-ustrelili tudi Grajako- domovino. Ko je prišel domov, je bil zelo vesel, ker je našel celo družino živo in zdravo. Bili so zelo pridni in pametni. Bilo je doma zelo pomanjkanje, kakor je še sedaj. Prosimo vas, če je mogoče Vam poslati nam kaj stare obleke in kakšne čevlje, ker se tukaj zelo težko dobi. "Na tisti dan, ko so omenjene ustrelili, so zvečer odpeljali cd doma' tudi Praha, proti župnišču in ga ustrelili. Pri nas je bilo zelo težko, ker je bila meja čez Ravne in blizu Drage, ter je bilo veliko vsakovrstne vojske. Prvo je bila juge slovanska vojska, potem neriiska, nato italijanska, potem pa še "Beli", "Rdeči" in "Plavi" in še drugi. Tukaj se je vse na-vskri.': vojskovalo. "V Prapročah so še živi stric m teta. Sedaj je prišel Polde iz internacije. Jo5e j'« umrl v nemški internaciji od la^iote. Pepca n njen mož sta imela gostil-ao v Ljubljani. Jima je zelo dobro šlo. So imeli vsega dosti tned celo vojno. Pri njlli sla, bila tudi Albin in Perdi, vodi-.elj belogardistov. Na koncu spojne GO izginili neznanokam. "Sedaj Ti pa še opišem, ka-eri so padli v vojni, katere Ti poznaš: Lukatov Andrej, Lud-;ik, Antonovčev Toni izpod Ko-a, Kemiščekova dva in veliko Irugih. katerih pa Ti ne poznaš. Jrška je imela na Fužini go-;tiIno v najemu, pa so ji Italijani vse požgali. Ima tri sine. Dva sta bila v nemški vojski in •ta ušla nazaj, eden je prišel iomov, drugi je pogrešan. Ta rlajši je pa partizanski oficir, vletka in njen mož sta imela gostilno v Boštanju ob Sevnici in ita bila seljena od Nemcev. Se-laj ^sta tudi nazaj prišla. Pogrevata tudi enega sina. Albina je 33 zmeraj v Sarajevu in po voj-li nam še ni nič pisala. Minka je v Ljubljani umrla še 1943 le-la. Antonovi dve sestri Ani i a lulka so obe umrle, brat Franr ce je bil v internaciji v Italiji, je sedaj doma. Njegov sin je pogrešan. Kakor sem že pisala, je Jože brez ene noge. Dobil je od Italijanov 14 let zapora, sedaj je tudi doma. "Tudi moj mož je bil dvakrat aa velikem vojnem sodišču v Ljubljani in je dobil od Italijanov enkrat dva meseca pogojne kazni, drugič pa pet let. To so bile strašne ure. Bil je zaprt v gradu Rakovnik, kot talec, žrtev radi Doba. Bil je , tudi na inirt obsojen. Nazadnje je dokazal, da ni bil kriv in je bil oproščen. Drugič pišem o tem bolj natančno. "Sedaj pa končam in Vas prisrčno pozdravljamo, Tebe, Jessie in Vaše male in ostanemo Vaši "Anton in Pepca Jerman". SAJ NEČEJO DOSTI Italijani imajo veiik apetit. To je razvidno iz poročila, ki ga je dne 7. novembra korespondent Bertram D. Hulen poslal iz Washingtona listu New York Times. Kčrespondent omenja pismi italijanskega premier j a Parrija predsedniku Trumanu in italijanskega zunanjega ministra Gasparija ameriškemu državnemu tajniku Byrnesu. Italijanska državnika sugesti-rata v omenjenih notah, da naj se dovoli Italiji obdržati afriške kolonije Tripolitanijo, Eritrejo in Somalijo ter obdržati vrhovno oblast celo nad Etiopijo. Glede Istre in Primorske bi bila Italija pripravljena pristati v tako zvano Wilsonovo črto, ki bi pustila Italiji večji del Istre in Trst. Reko in Zadar naj bi dobila Jugoslavija. Dalje bi bila Italija pripravljena razorožiti mor- nariško bazo Pulj, pod pogojem, da tudi Jugoslavija likvidira mornariško bazo Kotor. Trst naj bi ostal Italiji, toda vzpostavljeno bi bilo tam mednarodno pristanišče. Albaniji naj bi bila vrnjena popolna samostojnost, Dodeka-neške otoke naj bi dobila Grčija, južna Tirolska, kije bila odtrgana Avstriji, pa naj dobi avtonomijo, pod italijansko nadvlado. Nekaj malega ozemlja bi bila Italija pripravljena tudi odstopiti ob francosko-italij anski meji. Italijanske zahteve niso niti od daleč skromne; mi bi jih imenovali naravnost drzne. Omenjeni noti italijanskih državnikov sta bili dostavljeni predsedniku Trumand in državnemu tajniku Byrnesu 22. avgusta. Predsednik TrCiman in državni tajnik Byrnes sta na noti odgovorila, toda tako na splošno, da se nista obvezala na nobeno stran. Predsednik Truman je odgovoril 20. septembra, "da je naš cilj doseči mir, ki bo omogočil Italiji ponovno zgraditi politično in gospodarsko zgradbo in zavzeti v družini narodov mesto, ki jih sposobnosti njenega ljudstva zagotavljajo in naši skupni interesi zahtevajo." Državni tajnik Byrnes se je v svojem odgovoru 1. septembra izjavil za pošten in trajen mir. "Naša vlada," je dejal, "je vedno želela, da Italija zavzame v povojnem svetu mesto kot pravi činitelj za mir in napredek v Evropi. Prepričana je, da mora mir z Italijo biti tak, da bo dovoljeval energiji in talentom njenega ljudstva služiti velikemu delu narodne in mednarodne rekonstrukcije." Zdi se, da Italijani po omenjenih dveh odgovorih toliko vedo kot so vedeli prej. "Nova Doba," glasilo ABZ. Vesele božične praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Mayflower Dairy 448 East 158th Street IVanhoe 5191 Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščila velikonočnih praznikov. Jatii ■So eza. Sto metrov od Ustrelili tudi Jožeta An-Ustrelili so tudi Anto-k; Toni iz Trstenika moža ,'^'^atovega hlapca. To je bi-^j pri nas. Po drugod j J H, tako. To se je zgodl-r|^ tisto popoldne.^ ' '^0 smo pretrpeli in stra-k tega Vam ne mo- Popisati. Kako si je mož , ^l^ljenje, Ti opišem dru-tudi on v Nemčiji v NELSON'S PERUTNINA VSEH VRST Trgovina je sedaj odprta in dova-žamo na dom 1121 E. 185 St., KE 7400 na domu KEnmore 7274 od 29. oktobra 1943 ^ -iulija 1945. Bil 33 tudi za- 'iti strogem zaporu v Rade-^ariboru. Potem je de-% j^gerju "Wessermunde", """enriena, ob severnem ' mu je bilo zelo sla- I,: tos Cleveland Orchestra George Szell, dirigent SEVEaANCE Četrtek, 20. dec. 8.30 DVoaANA soboto, 22. dec, 8.30 RUDOLF SERKIN Piano Vstopnice v Severance dvorani CE 7JU0 io dne 7. maja so jih iL pi Amerikanci in Angle-smo jih z velikim veli . se jjkali, ker so jih suženjstva. Posebno se , ijj p^jo amerikanski voj-K je šla tako na roke, Ravnokar smo prejeli DVE POPOLNOMA NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Igra Kušar orkester Norwood Appliance ^ Furniture 6104 St. Clair Ave. IZ USADA NORTH AMERICAN BANKE Vsi, ki sle kupili delnice zadnje kampanje, pridite ponje. Vseh 5000 delnic je bilo prodanih in vse so pripravljene za oddajo. Oglasite se v banki in vprašajte zanje. Onim izven mesta jih bomo poslali po pošli. Letna delniška seja sh vrši v sredo 9. januarja v spodnji dvorani S. N. D. \ DIVIDENDE ZA TO LETO bodb razposlane s prvim januarjem po en dolar na delnico vsem delničarjem za 5000 delnic. Za prihodnje leto pa bo število delnic podvojeno in bo dividenda $10,00()L00. BODITE PONOSNI NA BANKO s tem, da ste pokupili še dodatnih 5000 delnic, ste dali banki solventno podlago^ za kar bo banka lahko dajala še enkrat večja posojila in s tem delala še večje dobičke za delničarje. Pazite na prihodnji letni račun (Statement). Sedaj je nad tisoč delničarjev, kar se lahko smatra, da je io v resnici prava narodna banka, ki je lastuje narod, ki je lahko ponosen na tako finančno ustanovo. PRIDITE PO POSOJILA Vkljub temu. da je zaposlen je in več denarja med ljudmi, pa so vedno še povprašanja za posojila. S posojili banka dela denar. Radi tega ste vedno vabljeni, da pridite po posojila v našo domačo banko in to priporočile še drugim vašim prijateljem. Mogoče greste v trgovino; ali začnete kakšno drugo industrijsko podjetje—vselej vprašajte v domači banki za posojila. Dobite tudi lahko na osebne podpise in na lahka odplačila kader koli in kjerkoli potrebujete. Denar dela denar za banko in za tiste, ki si izposodite. DOMAČI DELAVCI IN POSLUGA Raz ven par oseb, kateri so za njih mesta potrebni, so vsi drugi naši domači delavci in delavke v banki. Tisoče dolarjev banka izplača domačim uslužbencem na leto. To tudi nekaj šteje. Kdor podpira domače podjetje, ta pomaga narodu. Kdor to prezira, tak narod prezira. Sami sodite! Naša voščila Vesele božične praznike in srečno novo leto! ŽELI DlREKTOmj SLOVENSKE, THE NOBTH AMERICAN BANKE vsem delničarjem, odjemalcem in prijateljem VSEM NAŠIM PRIJATELJEM izrekamo naša Iskrena voščila za vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! 6131 ST. CLAIR AVE. in 15619 WATERLOO RD. CLEVELAND 3, OHIO "JOHN" "LADDIE" "RAY" "MINNIE" "JOE" GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Avenue ENdicott 9559 Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi LAKELAND TAVERN 23931 Lakeland Blvd. LIQUOR — BEER — WINE GOOD BEER JENNIE KAVCHNIK, lastnica VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO vesele božične praznike in srečno zadovoljno npvo leto! • -C • ■ Mi vedno skušamo nuditi simpatetično in zadovoljivo poslugo *ko se družina preminulega obrne do nas. Louis L. Ferfolia LICENCIRAN POGREBNIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 Vsem odjemalcem in prijateljem ter znancem želim vesele božične praznike in srečno novo leto! JOHN NOVAK 712 East 200th St. - KE 0996 PAPIRAR IN BARV AR Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem obiskovalcem in prijateljem! MR. IN MRS. FRANK TELICH 17105 GHOVEWOOD AVE. IV 7273 MUSIC DANCINOr Lunaips • Dtnnfns Mibhcfs Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi. Vino—pivo—žganje—dober prigrizek. » hitro odposlali v našo KUPUJTE VOJNE BONDE, I WHITE CITY UFE 623 East 140th Street Julia in John Suntarsic Liberty 9837 MARY & JOE SUSTARSIC 5379 St. Clair Avenue ENdicott 9741 Gostilhe Pn nas vedno dobite dobro pivo, žganje in vino ter okusen prigrizek Skupno želimo vsem našim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno n§<'b leto! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi J. MEHIKO, 0. D. 6417 St. Clair Avenue V S. N. D. ANTON KOREN 4304 St. Clair Ave. GOSTILNA želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem! Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila— ' prijazna družbah. Mihail Zoščenko: LJUBEZEN Zabava je končala pozno. Vasja Česnokov, utrujen in oznojen, z znakom prireditelje-vega odbora na prsih, je stal pred Mašenko in ji govoril s pro-sečim glasom: — Počakajte, radost moja . . Počakajte na tramvaj. Kam za boga hočete? Tu se lahko posedi in počaka in vse kar hočete, a vi odhajate . . . Počakajte, zaboga, tramvaj. A tako, na primer, ste tudi vi oznojeni in jaz sem poten ... Pa se zelo lahko prehladimo p r i tem mrazu . . . — Ne — je rekla Mašenka in SI obuva snežne čevlje. — In kakšen kavalir ste, ko ne morete pospremiti damo po mrazu? — Ali oznojen sem — je govoril Vasja z jokajočim glasom. — Kaj tisto; oblečite se! Vasja Česnokov je ubogal. Oblekel je kožuh ter stopil z Mašenko na ulico, prijemši jo krepko pod roko. Bilo je mrzlo. Mesec je svetil. Pod nogami je škripal sneg. — Kakšna nemirna gospodična ste vi — je rekel Vasja Česnokov gledajoč ves navdušen Mašenkin profil. — Da niste to vi, nego nega druga, bi za nobeno ceno ne šel spremljati. Da, bogami, čista resnica. Samo radi ljubezni sem šel. Mašenka se je nasmejala. — Ah, vi se smejete — je rekel Vasja — ko govorim resnico. Marija Vasiljevna, ognjevito vas obožavam in ljubim. Evo, recite; vležite se, Vasja Česnokov na tramvajsko progo, in ležite, dokler ne pride tramvaj — in jaz se vležem, Boga mi .. . — Nehajte — je rekla Mašenka — in, raje poglejte, kakšna čudovita lepota je okrog nas, ko sveti mesec. Kako je mesto po noči lepo. Kakšna čudovita lepota! — Da, posebna lepota — je Tekel Vasja gledajoč nekako prepaden v odluščeni zid neke hiše. — Resnično, velika lepota... Tako vpliva lepota, Marija Vasiljevna, ko človek goji ob-6utke . . . Mnogi učenjaki in strankini funkcijonarji odreka jo ljubavne občutke, a jaz, Marija Vasiljevna, ne odrekam. Jaz gojim napram vam čustva, ki jih uniči samo smrt in gojim jih ta ko močno, da sem pripravljen odreči se vsega. Bogami . . Evo, recite: suni, Vasja Česnokov, zglavo v ta zid — in sunem. — No, no, kaj vse govorite — je rekla Mašenka ne brez zadovoljstva. — Bogami — sunem. Hočete? Mladi par je dospel na kanal Krjukov. — Bogami — je začel zopet Vasja — samo recite in vržem se v kanal? Da, Marija Vasiljevna? Vi mi ne verujete, a jaz vam lahko dokažem . . . Vasja Česnokov se je nagnil čez ograjo in se naredil, kakor, da je pripravljen skočiti; — Oj, — je vzkliknila Mašenka — Vasja, kaj delate! Nekaka mračna postava se je naenkrat pojavila izza ogla ter obstala pri svetiljki. — Kaj kričite? — je rekla postava tiho, gledaje mladi par. Mašenka je silno zakričala in se stisnila k ograji. Človek je pristopil bližje in potegnil Vasjo česnokova za rokav. — Poslušaj, blaziranec — je rekel človek z zamolklim glasom. — Sleči kožuh. Ali hitro ... In če zineš — česnem te po glavi — in ni te več. Ali si razumel, živinče? Sleci! — Pa pa ... pa — je rekel Vasja hoteč s tem povedati: ali, prosim' vas, kako to? — No! Človek potegne za kožuh. Vasja je z drhtečimi rokami odpel kožuh in ga snel. — Čevlje tudi sezuj! — je re- Kel človek. — Potrebni so mi tu-1 Ko so se docela zgubili kora-di čevlji. |ki roparja, je jer Vasja česno- — Pa . . .pa. . .pa — je kov naenkrat suvati z nogami rekel Vasja, — kako, prosim, I po snegu in kričati s tankim, zima je... ' prodirajočim glasom: — No! i — Na pomoč! Roparji! Za delavce — Dami ne rečete ničesar, a j Nato je skočil in bežal po sne-meni . . . sezuj čevlje — je re-'gu, strašno skakajoč. kel Vasja z razžaljenim glasom. | Mašenka je ostala stisnjena A ona ima kožuh in snežne j ob ograji. čevlje ... a od mene zahtevate, j- da sezujem čevlje. ' i Človek je mirno pogledal Mašenko in rekel: — Da jo sezujem in čevlje odnesem v culi . . . lepo bi naredil. O, vem, kaj delam . . . Ali si sezul ? Mašenka je vsa preplašena gledala človeka in se ni ganila. Vasja Česnokov je sedel na sneg in jel sezuvati čevlje. — Ona ima tudi kožuh — je zopet rekel V^sja, a jaz naj plačam za oba ... Človek je oblekel Vasin kožuh, vtaknil čevlje v žep in dejal: — Sedi in ne gani se, in z zobmi ne šklepeči. A če zineš in se zganeš — si propadel. Si razumel, živinče? Tudi ti, gospodična . . . Človek si je naglo zapel kožuh in izginil. Vasja je nepremično sedel na snegu, gledal svoje noge v belih nogavicah in ni mogel verjeti vsemu temu. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem NICK SPELICH 6210 White Avenue asTWAg