Štev. 29.
Y Mariboru 22. julija 1886.
Tečaj XX.
List ljudstvu -v podxilt.
Izhaja vsak četrtek in velja 3 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja iipraviilštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Učnina na srednjih šolali.
(Konec.)
Celo druga pa je pri kmečkih stariših in sploh pri taeih, ki ne stanuj6 v mestu, kjer je srednja šola. Le-tem je svojim otrokom skrbeti za stanovanje, hrano, obleko, drugo in boljo, kakor če jih obdrže doma. Te potrebe žro veliko denarja in ker že sedaj tega velikrat težko utrpe, kaj bode, ako jim bo še plačevati višjo učnino? V tem potegne jim vsak goldinar veliko in le-ti se bodo v resnici ustrašili večjih plačil ter bodo raji obdržali svoje otroke doma, kakor da bi jih dali v šolo.
Lehko si pa po takem vsak na prstih raz-šteje, čiji otroci da bodo posehmal polnili srednje šole in kaki ljudje da bodo s časom sedeli v državnih službah. Da ne več lehko kedaj sinovi kmečkih starišev. ne sinovi ljudskih učiteljev, ne sinovi obrtnikov, ki so na kmetih, to ugeniti ni več težko.
Misel, samo ta misel že nam ne polni srca samo z žalostjo, ampak celo s strahom, z žalostjo, ker bodo posehmal kmetu zaprta vrata do višje omike, do lepše sklede, s strahom pa za to, ker bodo s časom vse drž. službe in z njimi postave, njih izvrševanje v rokah ljudi, ki ne poznajo razmer, v katerih živi kmet, in torej tudi nimajo ne potrpljenja, ne usmiljenja z njim. To bode potlej britko življenje za naše kmete ali ne vemo jim, če ostane pri tem, prav nobene pomoči.
črna. prav črna je ta podoba, v kateri vidimo prihodnjost naših kmetov, to pa še vsled majhine reči, za par goldinarjev, za katere bode učnina višja na srednjih šolah, ako obvelja uredba ministra za uk in bogočastje. Marsikdo nam bo rekel, da stvar pretiramo, da nima, ne more ona imeti tacih posledic. — Pač je mogoče, da ne bode vseh posledic in daj Bog. da bi jih ne bilo, toda kaj vemo ? Nam se zde one toliko, kakor gotove in kakor stoje sedaj razmere med kmečkim in mestnim prebivalstvom,
ni upanja, da se stvar razvije drugače, dobro za kmeta.
O tem sodimo, da se strinja z nami vsa liberalna gospoda. Karkoli je sedanja vlada storila in naj je bilo celo očitno na blagor države, v vsem je uašla liberalna gospoda, kakor pravijo, las v juhi in jo jeza to bičala, a čudno, te vladine uredbe, vzvišanja učnine na srednjih šolah ni še njih nihče pograjal. Nismo še čuli, da bi jo bil kater drž. poslanec za to pograjal, in tudi v njih glasilih še nismo nikjer brali gledž nje kake graje. To molčanje na njih strani je pomenljivo, ono govori glasneje, kakor vse naše dokazovanje.
Učnina na srednjih šolah, nje vzvišanje je voda na mlin liberalcev in mi menimo, da je dolžnost konservativcev upreti se tej naredbi c. kr. vlade, dolžnost večja, kakor je za-nje pri carini na petrolej ali tkanino. Pri njih trpe škodo k večjemu nekateri kraji, nekatere dežele, pri tej pa vse kmečko ljudstvo, vsi prebivalci, ki ne živč v mestih, v katerih so srednje šole.
Pro domo.
Na Ptuju, dne 20. julija.
Zadnji „Gospodar" prinesel je izkaz „Podružnice Ptujske" družbe sv. Cirila in Metoda. Ta izkaz dal mi je povod, da spregovorim danes nekoliko obširneje o našem društvenem življenju. Kakor je znano, ustanovila se je podružnica za mesto Ptuj in celi okraj. Zarad tega in ker ima namen podpirati narodno šolstvo, bilo je pričakovati, da se jej bodo pridružili vsi pravi narodnjaki celega okraja. Izkaz kaže, da temu ni tako. Zastonj iščeš v izkazu društvenikov in doneskov iz župnije sv. Andraža v Leskovcu in v slov. gor., sv. Lovrenca, n. pr. menjka Gora in Majšberk; sv. Vida, sv. Trojice v Halozah, sv. Vrbanu, sv. Bolfanka, Polenšak, Vurberk iščeš zastonj.
To je mlačnost, katere bi moralo biti pravega Slovenca sram.
Če Slovenci zanemarjamo tako društvo, katero pa bode potem našlo pri nas podporo ?
Ta vse graje vredna prikazen me je napotila, da sem povpraševal po razmerah gledč udov pri čitalnici in pol. društvu Pozoru.
Poročila, katera sem dobil, niso ugodna in me niso zadovoljila.
V Ptuji živeči Slovenci vzdržujejo skoro sami čitalnico, katera ima „Narodni dom" na svoji skrbi, oni so skoro edini podpiratelji političnega društva.
Ali je to mogoče? Reklo se mi je, da je istina. Tedaj še slovensko razumništvo ptujskega okraja vedno ne uvideva, kako velikega pomena je „Narodni dom" za Slovenstvo, tedaj še mu ni jasno, da je Narodni dom za Slovence ptujskega okraja to, kar je bila Meštan-ska beseda (bolje njeni hrami) v Pragi za Čehe v prvi dobi borbe za obstanek, napredek?
Je-li slovenskemu razumništvu neznano, da je zlata Praga s pomočjo dohodkov „Besede" češka postala?
Je-li slovensko razumništvo ne zna, da noben napredek brez denarnih žrtev ni mogoč ? Je-li slovensko razumništvo okraja ptujskega slepo, koliko denarja se izda od nasprotne strani, da se iztrebi Slovenstvo ?
Vse je znano, reklo se mi je, pa vlada le — slovenska malomarnost! To je staro pro-kletstvo! Drug se zanaša na drugega tam, kjer bi morali biti vsi delavni in požrtvovalni. Bogatinov ni in ti nas ne bodo spravili do bolje bodočnosti.
Sami si moramo pomagati, vsak po svoji moči, nobeden se ne sme odtegovati. Poznam češke uradnike, živeče po mestih, ki imajo 5 do 600 gld. letne plače, pa so vendar ustanov-niki „Matice šolske", „Besede" in drugih zavodov. In Slovenci?! — Ti se morajo navzeti drugega duha. Narodna čitalnica, pol. društvo, podružnica ni samo za Slovence v mestu, ni samo za nekatere Slovence, ampak za vse. Daj Bog, da se to dejansko kmalu uresniči, brez dreganja, prošenj, opominjanja in svarjenja!
Gospodarske stvari.
Vzreja plemen j akov.
(Konec.)
Kar se pa tiče še posebej angleških po-lukrvnih žrebcev, ve se dovolj, kaj velja o njih večjem delu tako glede na njih pleme, kakor tudi glede na njih podedovalnost. Angleži kupujejo na severnem in vzliodnjem obalu morja žrebčeke od kmetov na tisoče, potem pa jih spuščajo na navadne kobile, ki gredo pred plugom brez potrebne izbire. Take žrebčeke pa
izredijo kakor take na tujem kupljene z vso skrbjo ter jih, ko so štrto leto preživeli, prodajo za drag denar v našo suho zemljo, češ, da so pravi angleški žrebci. No, toliko pleme, kakor ti žrebci in toliko vrednost za vzrejo imajo pač tudi žrebci, ki jih vzredi naši kmetovalci, razloček je samo ta, da so bol ji kup in da ne gre denar v tuje kraje. Resnica, taki žrebci, ki so jih v naših krajih vzredili, so gotovo še bolji, kajti ve se za njih pleme in ne vzemo se taki, katerih lastnosti se ne dajo tako na strani žrebca, kakor kobile do dobrega določiti.
Da se pa vzrede dobri žrebci, ki imajo pri prodajalcu pa tudi pri kupovalcu ceno, za to ravno ni treba vejiko glave, zadosti je zdrava človeška pamet. Zrebeta morajo se od mladih nog primerno z ovsom, senom in zelenino rediti in morajo se 9 mesecev v letu po dnevu gibati na prostem.
V zimskih mesecih, v katerih so mlade živali v hlevu, ne smejo se privezovati, da lehko proste hodijo, in po dnevu daje se jim skozi odprta okna svežega zraka. Suho ležišče je seveda neizogibno, pa tudi da se vsak dan s slamo in krtačo osnažijo. Tudi za kopita je treba skrbeti. Kdor pa mesto vsega pusti žrebe v vlažnem, soparnem hlevu ostati cele mesece brez gibanja, kdor ga le od časa do časa vodi z roko okoli, ga krmi z mehko krmo ter ga ne snaži, ta si, če gre dobro, izredi še debelo ži-vinče, nikoli pa konja, ki je za rabo. Mesto črstvih nog z izraženimi členki in dobrimi mu-šicami. s trdnimi kopiti in odločnim hodom dobe žrebeta vsled slabe vzreje žoličaste noge, mla-have, tenke mušice, drobljiva kopita in ležeč hod. -
Kjer se izgodi to, tam se ne more seveda govoriti o dobičku za kmetovalca, marveč mu je izguba več manj gotova.
Naj bi se torej konjerejci na kmetih že vendar enkrat vspeli ter slovo dali občni nemarnosti in starim predsodkom ! Tako bodo prej ali slej oni dobiček imeli v polni meri, ki jim ga prijazne okoliščine dajejo že na roke.
Sejmovi. Dne 26. julija v Kozjem, na Framu, v Ormožu, v Žalcu, v Črmožiščah, na Teharju in v Slov. Bistrici. Dne 30. julija v Kostrivnici.
Dopisi.
Iz Breškega okraja. (Roparska četa.) [Konec.] Preiskava je do dne 22. maja trajala. Toraj so pri porotni sodniji v Celju bili krivi spoznani in obsojeni Martin Cizelj zarad napada na Strgarja in tatvine na 13 let, Fr. Krošelj pa zai'adi napada na Strgarja in tatvine na 10 let težke ječe. Janez Ogorevc zaradi tatvine na 8 mesecev, Martin Godlar zaradi tatvine na 6 mesecev, A. Razlag zaradi tatvine na 6
mesecev ječe. Kmalu potem prosi obsojen Krošelj, da bi ga še enkrat sodnija zaslišala, češ, da ima še kaj po^dati in res sodnija ga zasliši. On izpove, da je pri napadu na Strgarja bil tudi poleg Martin Godlar in Janez Ogorevc. Potem sodnija zaukaže omenjena, in še neke druge zopet v preiskavo odvesti, in vrli žan-darji grejo po te zrele tičke in jih privedejo g. županu v Globokem, in tam so začeli gg žandarji in župan na novo izpraševati zavoljo umora Mice Pal, in sedaj Janez Ogorevc pove, da je tudi on bil pri napadu Mice Pal, in še trije drugi: Martin Cizelj, Franc Krošelj, Jože Ogorevc — vsi iz Piršenberga. Po izpovedi Janeza Ogorevca se je napad tako le izvršil: ti štirje zločinci so se dogovorili, da grejo in jo bodo umorili in se njenega premoženja polastili. Preden se pa podajo od doma, storijo obljubo, vsaki nek dar Materi Božji kupiti, katere po doba je v kapelici na Piršenbregu. (Ali ni to grozna hudobija in nesramna misel, v taki zaroti Marijo na pomoč klicati?) Potem se podajo proti hiši Mice Pal in se tam razpostavijo in zdajci se že zasliši dvakratni strel skoz okno na njo, potem reče Martin Cizelj. Zdaj pa le v hišo! Overi so bile dobro zaprte, da se ni moglo na prvi mah v hišo, med tem časom pa je hlapec, ki je zgoraj spal, zlezel na podstrešje in dvakrat ustrelil. Ob enem jame sosede na pomoč klicati, na to pa roparji zbežijo. — Ako se ozremo nazaj na to celo zločinstvo, gotovo nas potrese zima, saj tega vendar ne more krščen človek storiti' To se še pa povrh ni iz nikake sile zgodilo, kajti vsi ti zločinci so trdni delalci in še tudi mladi, nobeden še nima 34 let, Stari, resnični pregovor pravi, da od slabe tovaršije glava boli in tu se je skazalo, kaj da slaba tovaršija stori. Zdaj bodo gotovo imeli dovolj časa premišljevati svoje hudobije.
Iz gornjega Dravskega polja. (Letina in srenj ske volitve.) Ržena žetev je po našem polju končana. Tu in tam se glasé že mlatiči, a ti pa letos niso nič kaj veseli, kajti pri rži bodo imeli primeroma le mali zaslužek. Semtertje jo je vzela huda in dolgotranja zima, precej jo je osmodil mraz 8. maja, in kar je še ostalo, trpelo je vsled nestrpljive vročine. In tako se pač ni čuditi, da še le 3—4 kope dajo vagan. Pšenica utegne bolj rodovitna biti, a tiste sejejo pri nas navadno le za domačo rabo. Tudi turšica in krompir sta si po dežu tako opomogla, da ju je veselo gledati. Tudi po vinogradih, v katerih ni mraz vsega osmodil, — kaže se vse lepo, — semtertje izvrstno in če bode grozdje srečno dozorelo, prirastla bode letos morebiti še boljša kapljica, kakor lani. Dal Bog ! Pri letošnjih srenjskih volitvah imeli so v Cirkovcah hudo borbo, ki se bode brez dvoma še enkrat ponavljala, kajti manjšina je vložila zoper volitev protest. — Celo mirno pa
so se volitve vršile pri sv. Lovrencu. Dne 27. junija t. 1. bili so izvoljeni sledeči, vseskozi narodni odborniki: Jurič Jakob, Urbas Franc, Bauman Štefan, Medved Jožef, Medved Boštjan, Zaje Jožef, Peršuh Jernej, Predikaka Janez. Lenart Štefan, Pintar Anton, Napast Franc, Zunkovič Matevž, Zunkovič Matija, Mlakar Anton, Mustafa Mihael, Zunkovič Jožef, Frank Jurij in Ivančič Jurij. Ti so si minolo nedeljo popoldne izvolili za župana, dosedanjega predstojnika, g. Jakoba Juriča, in sicer enoglasno, kar najlepše kaže, da ima zaupanje cele občine, katero tudi po vsej pravici zasluži. Tako značajnih mož bi želeli na čelo vsem občinam. Svetovalci so: Urbas Franc, Bauman Štefan, Medved Boštjan in Zaje Jožef. Gorci so si pa letos baje v ptuji fari župana poiskali; — zakaj neki? Nimajo li doma za to sposobnih mož — saj so purgarji ?
Od sv. Ane v Slovenskih goricah. (Nova knjiga) Na nepozabnem lanskem potovanji v zlato, stolpolno mater Prago in slavni Velegrad, naprošen sem od nekaterih so-potnih kmetov, da jim v spomin spišem kratko delce o tem. Radi tega namerjavam izdati knjigo v obsegu kakih 8 — 9 tiskanih pol pod naslovom: „Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradui' Da pa vem, koliko iztisov smem prirediti ne-imajoč pri tem materijalne škode, prosim svoje sopotnike, kakor tudi drugo slovensko občinstvo, da blagovolijo postati moji predplatniki, a da se vsaj v teku 14 dnij oglasijo v naro-čitev. Knjiga bo stala s poštnino vred 50 kr., ter posvečena blag. g. Ivanu Hribarju, glavn. zastopniku banke „Slavije" in velikemu pri jatelju Slovencev. Ako mi Slovenci pripomorejo, da pri tej izdaji ne bodem trpel materijalne škode, jim obljubljam, da bodem po razprodaji te knjige takoj izdal dve knjižici: „Fara sv. Ane v ¡Slovenskih goricah, zgodovinsko kraje-pisne črtice", in „Pravljice iz Slovenskih goric". Čestite urednike slovenskih listov prosim, da v kratkem ponatisnejo to mojo prošnjo. Za to ljubezen jim bodem priposlal franko po dva iz-tisa moje knjige. Upam mnogo predplatnikov in naročnikov v 14 dnevih. Knjiga bo gotova v jednem mesecu. S slovanskim pozdravom!
Vekoslav Vakaj, zastopnik „Slavije".
Od sv. Lovrenca v puščavi. (Pojasnilo.) Ker nekateri zadnji naš dopis nalašč krivo tolmačijo, kakor da bi stvari, o katerih se tam pripoveduje, zadevale prejšnjega gosp. župana v Kumenu, za to tukaj očitno povemo, da to ni res, ampak da dotični dopis meri edino in izključljivo le na bivšega občinskega pisarja, ki je bil tako predrzen, da je celo županovo ime podpisal brez njegovega vedenja. G. Jožef Schlaus je premožen mož in poleg tega dobrega srca, je vseskozi pravičen in pošten in ga toraj tudi vsi občani brez razločka močno spoštujejo.
Vse, kar se govori, je samo zlobno zasukavanje naših besed, in pa krivično natolcevanje, ki izvira od tistih ljudi, katerim je na tem največ ležeče, da se v občini ohrani nemir in razpor, pa kakor je tem ljudem že marsikaj spodletelo, tako jim bode tudi to. Zato pa tudi vse občane prav lepo prosimo, da ne poslušajo vsakega, ki jim kaj kvasi. Le tako bode v občini zavladala lepa zastopnost vsem občanom v blagor in korist!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Da si pripeka solnce sedaj že močno, giblje se še vendar po politič nem polju, od časa do časa je tam še preživo. Tako so bili zadnji teden nemški liberalci grofu Taaffeju silno hvalo zagnali, in se je iz tega že lehko sodilo, da je stopil odločno na njih stran. Kakor pa stoje sedaj razmere, ni še tega storil. — Minister pl. Gautsch se dopade nem škim liberalcem in radi bi ga razklicali za svojega. No, prave barve še dosehmal ni pokazal in torej menimo, da mu pojo hvalo samo za to, naj bi ga potegnili celo na svojo stran. — Uni zbor šolskih mož, katerim je minister za uk izročil nekatere spremembe glede učiteljišč v posvetovanje, vzprejel je vse načrte g. ministra in jih ni znatno v ničem spremenil. — V Sol-nemgradu se trudi dvorni svetovalec g. Lien-bacher veliko za kat vseučilišče. Družba, ki nabera za nj denar, dela marljivo in se razprostira že po vseh planinskih deželah. — Tirolski dež. zbor sklican je v izredno zborovanjo, to pa za to, naj sklene potrebno postavo glede vravnanja reke Adiže. — V Gradcu so imeli tur-narji velik zbor, na-nj je prišlo jih tudi nekaj iz Saške kraljevine. Kakor se čuje, bilo je pri tem zboru vse velikonemško, skorej tako, kakor da bi Gradcc ne stal več na avstrijskih tleh. To vam je žalostno domoljubje. — Koroški Nemci so si sedaj močno v laseh, to pa posebno zavoljo neke „planinske družbe". V njej sede prvi in najhuji Nemci, pa je že čisto blizu, da pride na boben. Ako se to izgodi. pojde jim veliko denarja v izgubo. To pa boli tudi — Nemca. Zoper to družbo je bil svoje dni slov. poslanec prof. Einspieler glasno ugovarjal, a Nemci bili ga niso poslušali. Sedaj pa že čutijo, da je imel previdni rodoljub popolnem prav. Prav jim bodi! — V Ljubljani se boje kolere in torej ne bo letos porcijunkule, ter so se vsi večji shodi ljudstva prepovedali. Tujcev pa prihaja čedalje več v Ljubljano, izlasti iz južnih krajev. Bati se je v resnici, da bi ne prinesli kolere seboj. — Goriški nadškof pri-poročuje našo bratovščino sv. Cirila in Metoda za versko zjedinjenje slovanskih razkolnikov. V Grgarju je troje šolarjev vedrilo pod kapom ; neke hiše, a v tem pa udari strela v hišo in I
ubije llletno dekle pri priči dečka pa pohabi na nogah, tretjemu otroku pa ne stori ničesar.
—	G. F. Kalister, veletržec v Trstu, stopil je v slov. šolsko društvo, ter mu izročil 200 gld. To je lepo. — Snuje se nova postranska železnica iz Trsta po Istri do Reke. — Kolera še vedno grabi ljudi, vsak den jih ji pade nekaj v nje črno žrelo. — Isto tako še razsaja kolera v Reki, vendar pa ne umrjo vsi, katere prime. — Pravi se, da se Nova Avstrija, Bosna in Hercegovina združi še letos popolnem z našim cesarstvom To tudi ne more drugače biti, saj nas je stala že veliko krvi in denarja. — General Janski je povišan v divizijonarja v Jožefovem mestu, poveljnik c. kr. armade na Ogerskem grof Gyulay Edelsheim je stopil v pokoj in na njegovo mesto pride general konjiče Pejačevič. Madjare je ta vest sila poparila in mi menimo, da se jim je le prav izgodilo, saj že njih oholosti ni bilo ne konca, ne kraja. Ali si bo pa minister Tisza to zapisal za ušesa, še ne vemo.
Vnanje države. Mlado kraljestvo, Srbija trpi silo Tri precej močne stranke se tepo med seboj in vlada skuša z vso silo ostati na krmilu. Sila pa ni nikjer prida. — V Crnigori si utrjujo meje proti Turčiji. S sv. Očetom pa je knez sklenil novo pogodbo in bode sedaj v Baru novo, kat. škofistvo, doslej še kat cerkev tam ni imela škofa. — Rusi so morsko pristanišče v Batumu utrdili ter ga tujim ladijam zaprli. To pa je zoper pogodbo, kakor so jo bile v Berolinu naredile velevlasti, vendar pa se ne sliši, da bi te sedaj zoper to ugovarjale. — Nemški cesar se je pripeljal v Gostinjske toplice in ga je ljudstvo potoma dostojno a ne izdajski pozdravljalo. Ko bi prišel skozi naša mesta in mestica, ne prisežemo, da bi to naši Nemci enako storili. — Gladstone in njegovo ministerstvo ni imelo pri novih volitvah sreče in torej odstopi, toda s tem še irsko vprašanje ni udušeno. Tudi novo ministerstvo bode imelo hoče, noče ž njimi dela. — Francoski drž zbor je sklenil svoje seje in bodo jeseni nove volitve. Za prvimi štirimi princi še pojde sedaj princ aumalski iz domovine, na angleško zemljo. Ali pa gre on zadnji v prognanstvo ? Skorej gotovo, da še pride vrsta na ostale prince. Republikancem tiči še v udih preveč strahu pred njimi.
—	Italijanski kralj Umberto potuje sedaj po morskih pristaniščih in si ogleduje vojno ladjevje, posebno ladje torpedovke v Gastagni. Ali mar sluti, da mu jih bode treba ? — Poslanec sv. Očeta na Kitajskem bode začasni nuncij in k njim pride v Rim tudi poslanec kitajskega cesarstva. — Predsednik zjedinjenih držav v Ameriki je prepovedal, da se uradniki ne smejo vtikati v volitve ter bi tiste ostro kaznoval, ki bi se zoper to pregrešili.
Za poduk in kratek čas.
Spomini iz minolih časov.
(Konec.)
Tako je stal pa kip do 1. 1853. Takrat pa je bilo zopet popravka zelo potrebno. To skrb je prevzelo Grraško Pavlovo društvo. Začelo je toraj v ta namen pobirati ter je nabralo v kratkem času 10.867 gld. 6 kr. avstrijske veljave. Kip so narazen vzeli, omazali in na novo pozlatili, potem pa ga 16. maja 1857 zopet postavili. Na okolo so napravili nov podstavek in ograjo deloma iz marmorja, deloma iz granita. Na eni strani podstavka je krivi napis: Ssmae Trinitatis et B. V. Mariae honori rena-tus populus Grraecensis monumentum pro peste aeterne posuit Leopoldo I. imperante MDCLXXX. Na drugi strani se bere: Reparatum Leopoldo II. Caesare MDCCXC. na tretji pa: Liberalitate fideliumGraecensium funditus restauratum Fran-cisco Josepho 1. Imperatore MDCCCLVIII.
Vse delo je stalo 7431 gld. 35 kr. Kip Dev. Marije, iz marmorja je veljal 2500 gld. in je bil 3. okt. 1858 postavljen. Potem takem še je ostalo 935 gld. 71 kr. kot zalog za prihodnje potrebne poprave.
Tako ponovljen je stal kip do novejših časov kot poseben kinč glavnega trga in je vzbujal mimogredočim spomin na vsakdanje čase. v
Še le v novi dobi je bil ta spominek trn v očesih — brezverski duh, ki se je začel po mestu bolj in bolj širiti, lotil se je ovega kipa, češ, da je trgovini in občevanju na poti. In res v seji mestnega starašinstva z dne31.avg. 1875 je bilo z večino glasov sklenjeno — kip odstraniti. In takoj so se dela lotili, vkljub ugovorom od cerkvene strani. Tudi deželna namestnija ni ovega sklepa odobravala, pač pa je, ko je iz listin sprevidela, da mesto do omenjenega kipa nobene pravice nima, dne 10. sept. 1875 mestnemu županu ukazala, da mora občina s porazumljenjem knezoškofijskega ordi-narijata kip na svoje stroške na primernem mestu zopet postaviti.
V seji od dne 10. jan. 1876 je mestni odbor sicer sklenil, da ne bo kipa tako dolgo postavil, dokler mu ne bo dokazano, da ta kip mestu ne sliši — a ker je vlada že to dokazala, morali so začeti misliti, kje kip postaviti.
Slednjič so se odločili za karmelitski trg. — Ko je cerkvena oblast to odobrila, so kip kmalu zopet postavili in 1. 1876 na trojiško nedeljo se je procesija že tje vodila.
Stroški postavljenja so bili na 2000 gld. zračunjeni. Morala bi je sicer občina popolno nositi — a vendar je na prošnjo magistrata društvo sv. Pavla dalo, kar je bilo leta 1857 '
prihranilo in kar je z obrestmi vred znašalo 950 gld
V seji od 11. sept. 1876 se je občinsko svetovalstvo mesta odpovedalo vsem pravicam do kipa in je izreklo, da ne bo za-nj in njegovo popravo nikdar kaj dovolilo — pač pa si je pridržalo pravico, kip zopet prestaviti, ako bi bilo iz kakih razlogov potrebno.
Z ozirom na slednjo določbo je cesarska namestnija določila, da se kaj takega sme le s porazumljenjem političnih oblastnij na stroške občine zgoditi.
fSmešnica 29. Poreden fante gre v dežju iz mesta, v tem mu pride gospica nasproti. Fante opolzne sedaj navlašč ter lopne s svojimi črevlji s tako silo v mlako, da razleti voda na vse kraje, precej tudi na gospico. Ko ta vidi, da je vsa blatna, zaupije: „Ti svinja!" A fantč ji odvrne naglo: „Kaj, jaz sem svinja? Raji pogledite po sebi, pa bote lahko videli, kdo da je bolj podoben pujčki, Vi ali jaz."
Razne stvari.
(Drž. poslanec.) Ker se bliža volitev poslanca za drž. in dež. zbor, nastaja že nekam resno gibanje med volilci iz Ptujske volilne skupine. Politično društvo v Središču, „Edinost". pa kat. politično društvo na Slatini ste se že odločili za kandidata, samo iz Ptuja še ni nobenega glasu Kakor slišimo, ima kat. pol. društvo na Slatini prihodnjo nedeljo, dne 25. julija, izredni shod z ozirom na volitev in pride bojda tudi č. g. dr. Lav. Grregorec tje.
(O k r a j n i o d b o r.) V okrajnem zastopu Ljutomerskem so se dne 17. t. m. v okr. odbor izvolili ti le gg. : Ivan Kukovec, načelnik, Ant. Šlamberger namestnik, Ivan Skuhala, France Jurinec, Ivan Farkaš, Ivan Vaupotič, Ignac Mohorič in Anton Božič — odborniki.
(Volilni shod.) Volilci Šoštanjskega sodnijskega okraja imajo očitni shodv dne 25. t. m. ob treh popoludne v čitalnici v Šoštanju. K temu shodu so vsi volilci dotične skupine povabljeni.
(Nova železnica.) Inženirja Klemen-sievicz in Demuth sta vložila prošnjo, da se jima dovoli izmeriti progo za železnico iz Celja prek Velenja do Spodnj Drauberka. Ko bi merjenje bilo že tudi stavljenje železnice, prav veseli bi bili te njune prošnje.
(Če iščeš gobe.) Naselnik v Zavodnjah, 64 let stari Anton Železnik je iskal v gošči za sv. Jožefom pri Celju gobe, a dedej je stopil krivo ter padel s pečevja v brezno. Našli so ga čez nekaj dni, se v£, da že mrliča.
(„Bralno društvo.") Pri Mali nedelji se je uno nedeljo „leposlovno bralno društvo" ustanovilo. Šteje že 40 udov, iz večine so sami kmečki mladeniči in to je veselo znamenje.
(Od mladine.) Dva učenčka na deški šoli v Mariboru« sta imela navado pri nečem peku v Helju kupovati si kruha zastonj. Eden je namreč vlezel skoz okno v štacuno, drugi pa je stal zunaj na straži. Uni den pa sta jo skupila, kajti pekov pomočnik se je bil v štacuno zaprl. Ko je tedaj mladi tat prilezel skoz okno, prijel ga je za lase in mu še pomagal tako celo v štacuno. Dečka še nimata 12 let pa sta že zrela ptička.
(Samomor.) V gorenji Hudini pri Celju se je zadnji petek priletna udova, M. Dimec, obesila. Pravijo, da ji je skopost zmešala možgane ter jo gnala v nesrečno smrt. Bila je imovita in odkar ji je 29 let stara hči umrla, tudi brez otrok.
(Mlat na polju.) V Hardeku pri Ormožu je te dni našel nek posestnik velik kup snopja na svoji njivi. Nepoznani tatje so bili kacih 2;J kop rži nakradli ter so jo koj na polju zmlatili. Namerili so si je menda kacih 10 vagonov.
(Iz kopališč.) V dež. kopališču na Slatini je bilo do 17. julija 1299. na Dobrni pa 727 gostov. V poslednjem kopališču biva te dni tudi deželni glavar, grof Wurmbrand.
(Sirarstvo) V Kanalski dolini na Ko roškem napravlja se več posestnikov v društvo, da se jim vzboljša sirarstvo in vzdigne kupčija z dobrim sirom. To je zdrava misel in zasluži, da se vpelje tudi drugod enako društvo
(Prevrat.) Nek suknar v Brnu, Jakob Doller, je napovedal krido, toda še le. ko je za 300.000 gld. tujega denarja zapravil. Obsodili so ga sedaj za to (samo) na mesec dni zapora.
(P r e m e š č e n j e.) Dne 7. avgusta zapusti 7. lovski bataljon Ptuj ter se poda na Koroško, deloma v Celovec, deloma pa v Beljak. Na Ptuj pride pa na mesto lovcev bataljon c. kr. peš-polka št. 87.
(Pojasnilo.) Dosedanji župan na Do-nački gori, g. Jurij Cajzek piše nam, da ni on prodal niti bratrancu niti sestri svoji nobenega živinčeta, ampak c. kr. davkarija. No saj je samo to isto trdil tudi naš dopisnik, le-ta tudi ni menil, da bi g. župan na svojo roko dalje, kakor mu gre, županil. Ko bi župan to hotel, podučilo bi ga gotovo c. kr. okr. glavarstvo, doklej da seže njegova oblast.
(Vojaško d u h o v s t v o.) Dosedanji provizor pri sv. Jakobu v Slov. goricah, č. g. Jakob Marzidovšek, postal je kaplan II. vrste v c. kr. vojaštvu in č. g. Andrej Juranič iz Krške škofije, vojaški kurat II. vrste v Ljubljani.
(Iz naših gimnazij) Iz Celja pride prof. dr. K. Kreipner, iz Maribora pa prof. Fr. Lang na drugo gimnazije v Gradec. Na gimnazijo v Celje gre prof. Matej Kurz z Dunaja iu
na gimnazijo v Maribor seli se prof. Peter Miteregger z žensk, učilišča v Gradcu. Oba sta trda Nemca.
(Nesrečni samomorilec.) Nek kovaški pomočnik v Št. Pavlu v Savinjski dolini se je nastrelil v desne prsi pa si ni smrtne rane napravil. Nesrečneža so prepeljali v bo-lenišče v Celju.
(K i s e 1 o j a b e 1 k o.) Zloglasno glasilo nemških liberalcev v Mariboru ima v svoji zadnji številki koj dva preklica ob enem. Najprej ga je č. g. župnik v Št. Ožbaltu prisilil, naj izjavi, da č. g. župnik ni nikoli rekel učitelju unih psovk, kakor mu jih je bilo to slaboglasno glasilo položilo v usta, potlej pa tudi g. Almoslechner iz Celja, češ, da je bila novica o njem gola — neresnica.
(II. Izkaz) daril od Mariborskega c. kri okrajnega glavarstva za pogorelce v Spodnj. Gorici: Župnija sv. Jakoba v slov. goricah (ostanek) 29 kr., na Teharjih 1 fl. 52 kr., sv. Martin v Rožni dolini 1 fl. 50 kr., v Ormožu 5 fl., v Jurkloštru 3 fl., trg Rogatec 7 fl., c. kr. glavarstvo v Celju 12 fl. 24 kr., c. kr. glavarstvo v Ptuju 18 fl. 10 kr. Skupaj 48 fl. 65 kr. Prisrčno hvalo izrazi vsem dobrotnikom c kr. okrajni glavar Mariborski: Hein, m/p.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali: Cč. gg.: Šijanec Al. 11 gld., Lacko in Pole po 2 gld., novomešniki: Kačičnik, Kavčič, Keček, Frangež. Janžekovič, Kocpek, Pavlic, Pečnik, Petek, Vidovič in Zadravec po 1 gld.
(Duhovske spremembe.) C. g. Janez Šribar, župnik v Pameču, dobil je župnijo v Skalah in č. g. Jožef Kotnik, kaplan pri sv. Štefanu, knracijo v Soboti.
Lotenjfie številke:
V	Trstu 17. julija 1886: 42, 44, 62, 52, 59
V	Lincu „ „ „	41, 15, 37, 31, 40
Prihodnje srečkanje 24. julija 1886.
Izpisek
iz razglasa glede gozdnarskih štipendij.
Za llmesečni tečaj, kateri se začne 1. okt. 1886 na državni gozdnarski šoli v Gussvverku pri Marija-Celji razpišejo se 3 deželne štipendije in sicer ena z 250 gld. in dve z 200 gld.
Pogoji, pod katerimi se štipendije podelijo. se razvidijo iz razglasa, od 15. julija štv. 28. „Slov. Gospodarja".
V Gradcu, dne 2. julija 1886.
u-2_Od štajerskega deželnega odbora.
Vinograd
blizo (mesta) Maribora na prodaj. Zraven je sadovnjak in viničarska hiša. Več pove g. Marinšek v Krčevinah.
Kratek ¡»«»«Ink za sveto leto 1SSC*4 dobi se zvezek po 20 krajcarjev v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Po pošti 2 kr. več.
Zaračimajoča točarica,
prosta, praktična, zanesljiva, katera govori nemško in slovensko, se takoj sprejme.
Več pove -Tosip SlcerUie, gostilničar „am Gries" v liadgoni.	1-2
Naznanilo.
Podpisana uljudno slavn. občinstvu naznanjata, da sta trgovino gospoda Sadnika v Kartinovi hiši s 1. julijem t 1. prevzela in si najboljšega blaga pridobila.
Imata različno blago za obleke, kakor tudi špecerijske reči.
Obetajoč, da bodeta slavn. občinstvu vedno postregla z dobrim blagom, se priporočata za mnoga naročila.
S spoštovanjem
Stainko in Starke!
2-2	trgovca.
. - ""V"
j§ln%ffm
za pomočnika organista in mežnarja se dobi 1. oktobra v Apačah (Abstall) pri Radgoni. Prosilci se naj, ako mogoče, osebno pri nad-učitelju oglasijo.
S. Ornik,
2-2	nadučitelj._
Najboljše žganje se dobiva v žgaiijariji
leserji
v Hočali pri Mariboru
kakor:
Tropinska žganjica Drožena „ Slivovka Rostopsin . Višnjevec . Brinjevec . Grenki .... Velika
. . . gld. 18-25 ... „ 20-40 . . . „ 22-40 . . . 20—24 ... „ 20—24 . . . „ 22-26 ... „ 20—24 zaloga starih in novih štajerskih slivOvk, pravega starega droženega in tropin-skega žganja
ME" Če se vzame 1 hektoliter, se dobi zaželeno blago na vse železne postaje — prosto.	7--10
f7~	se dobi novo postavljena
#f f#/rM*f hiša s 3 izbami, 2 kuhinjama, z jedilno shrambo, kletjo in 2 vr-toma, sposobna za kako trgovino ali rokodelstvo. Več povč tamošnji lastnik BIjAZ MLAKER, pošta Oplotnica.
z dobrim stanovanjem, '» na dobrem mestu, naj-rajše v Celjskem okraju želi kupiti za 1 do 2000 gld. Kdor ga želi prodati, naj se oglasi pod naslovom: A. J. 25. Sv. Jurij na južni železnici.
Pod učiteljska služba
na dvorazreduici v Leskovcu v Halozah, IV. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem se takoj umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega poduče-vanja zmožni, naj svoje prošnje do 10. avg. 1.1. pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuju,
dne 10. julija 1886.
Predsednik:
1—2	flTMI«-**«'«!.
S e s a 1 j k e	1
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike, rude, vodnake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko blago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razue podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijsinače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za naiejanje plina, varovalno orodje, posode za k«lomaz, hollauderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
Lt j 111> 1 j ani.
Podrobne cenilnike d op o Sil j a brezplačno in franlco.
Službo cerkveni ka
išče fant, kateri je 24 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobro izurjen v vseh cerkvenih, tudi domačih opravilih, o čemer se z dobrimi spričevali dopriča. Več pove uprav-ništvo „Slov. Grosp."	2-3
trgovine za žganje.
Usojam se uljudno naznanjati, da začnem s fl. «litem julija t 1. v Brankovi liisi štv. ISO na trgu sv. Fl»-rijana v B*tuju novo trgovino
za />g'ailjc in da prodajam tam samo pravo Žganje iz lastne, novopostavljene žganjarije, kakor slivovko, droženo, topinsko itd. v raznih sortah in po najnižji ceni.
Za dobro in pošteno postrežbo garantiram in prosim blagovoljno me obiskovati.
4—6
Ign. Rozman.
v'vvy^vj
Podučiteljska služba
na dvorazrednici na Ptujski gori, III. plačilnega razreda se takoj umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega poduče-vanja zmožni, naj svoje prošnje do 20. avgusta t 1. pri krajnem šolskem svetu vložijo. Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 18. julija 1886.
Predsednik: Su ¡mm-ltifli.
Okrajne in potovalne zastopnike
sprejema vzajemna zavarovalna banka
„Slavija" v Pragi.
Ker je sedaj po košnji in žetvi in vsled pekoče vročine najpripravnejši čas za sklepanje vsakovrstnih zavarovanj proti požaru, želeti je, da bi slovenski rodoljubje prejemali zastope vseskozi narodne zavarovalnice „Slavije". Svoji k svojim! bodi nam vedno geslo!
Trud, ki je združen z zastopniškim poslovanjem, povrača primerno
glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
(na Kongresnem trgu štv. 7),
kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe.	1-2
Našim Častitim p. n. naročnikom!
Podpisana smatrava si za svojo dolžnost, v zapreko vsakoršnim zmotnjavamprecastito duhovščino opozoriti, da je g. Ig'ua«*ij liiiiltefl \ Imisliriicltu založil in izdal slovenske molitvenike glaseče se: „Marija naša pomočnica", „Svete nebesa",. „Steza v sveti raj", „Zvonček nebeški", „Sveta ura", kateri pa z molitveniki ravno teh naslovov iz najine zaloge nimajo druge enakosti, kakor le naslov.
Ljubljana, dne 18. junija 1886.
3-3
iat. Gerber.
Henrik Ničman.