25. MAJ — LJUBLJANA
• Volilno programska seja KK SZDL
Pred dnevi je bila volilno programska seja krajevne skupnosti socialistične zveze delovnega Ijudstva. Delegati so oceniii delo te organizarije za obdobje od preoblikovanja enotne KS Štepanjsko naselje v tri nove, pa do danes. Ker se izteka mandat celotni konfe-renci kakor tudi vodstvu or-ganizatije, so razpravlj&l) tudi o tem.
KK. SZDL je v tem času prešla fazo ustanavljanja ter se uspešno spopadla z različ-nimi težavami. Pri teni so se pojavljale tako kadrovske kakor organizacijske težave, menjale so se materialne možnosti za delo, razvijali so se medsebojni človeški odno-si, v KS so pričele z delom družbenopolitične organiza-cije, skratka krajani, sosedje, stanovalci naše KS smo se iz dneva v dan bolje spoznavali, razumeva' in ustvarjali orga-nizirano aii spontano nove, humanejše medčloveške od-nose. Danes lahko ugotovi-mo, da smo v relativno krat-kem času dosegli velike uspe-he. Seveda pa nam je ostalo še precej dela.
KS 25. maj se je z referen-dumom preoblikovala leta 1980, konstitutivna seja KK ¦ SZDL je bila 20. novembra istega leta. Predhodno so se seveda ustanovile vse druge frontne organizacije. V prvih aktivnoslih je bil dan pouda-rek predvsem na ustanovitev družbenopolitičnih organiza-cij, kaj hitro pa so pričeli z delom tudi RK, društvo upo-kojencev, ZRVS, DPM pa tudi druga društva.
Ena prvih nalog SZDL je bila vzposlavitev v delovanja uličnih odborov po deseiih uličnih * skupnostih. V tem času je bila SZDL nosilka vrste nalog in aktivnosti. Or-ganizirane so bile volitve de-legacij za skupščine družbe-nopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti konec leta 1980 in potem ponovno
marca leta 1982, izveden je bil referendum za III. samo-prispevek v Ljubljani, organi-zirali smo več javnih razprav in raznih lokalnih akcij.
Vseskozi smo si prizadevali, da bi organizacija SZDL postala demokratična oblika povezova-nja in združevanja občanov ter vseh organizacij in društev v KS. Za njeno delovanje je značilno frontno delovanjc vseh organizi-ranih socialističnih sil. Brez ak-tivnega skupnega delovanja tudi ne bi bilo uspešnega defa KO SZDL.
Veliko naporov je bilo vlože-nih v vzpostavitev delovanja or-ganov KS, za ustanovitcv skup-nosti stanovalcev tcr nasploh za organiziranje hišne samouprave. Tudi na podrocju planiranja je SZDL zagotovila demokralič-nosi, javnost in možnosl vsakemu krajanu, da sodeluje pri progra-miranju razvoja naše KS.
V zadn jem lclu snio pričeli tudi z izdajanjem lokalnega glasila, ki je sicer šc skromno, izkušnje pa kažcjo, da dosega svoj namen.
Naši predlagani kandidati za vodstvo krajevne konference SZDL: za prcdsednika Avgusl Hovnik, Angelce Occpkove 3; za podpredsednika Kranci Rržan, Vlahovičeva 5; za sekretarkn Dora   Mezek-Kukec,   Vlahovi-
«va 16-                          M   R
• Rdečikriž v naši KS
Rdeči križ je v Štepanjskem naselju prišel iz anonimnosti v širše delovanje leta 1978, kosmo celomo Štepanjsko naselje enotno povezali v organizirano delovanje RK na terenu. Vendar se je kmalu pokazalo, da odbor, ki je povezoval vse dejavnike RK v naselju, zaradi preobsežnosti naseija ni bil v celoti kos svoji na-logi. Dejavnost rdečega križa v KS jc predvsem akrijska in ta je bila uspešna v tistih delih naselja. kjer so bile aklivistke aktivnejše. Zato smo po prostorski razdelitvi KS Šiepanjsko naselje tudi delo-vanje KO RK leta 1981 razdelili na tri organizacije.
Rdcči križ Slovenije deluje de-legatsko organiziran. Temelj je torek RK v KS. ki ima po-membno vlogo v šlevilnih soli-darnostnihakrijah. Najomenimo nekatere.
Rdeči križ so vključuje v vzgojne in druge akcije glede od-padnih surovin. namenjenih in-dustriji, konkrelno npr. zbiranje papirja. Lc-to pa prispeva k ure-janju in varovanju okolja, čuva-nju gozdov in je mdi prispevek k stabilizacijskim ukrepom naše družbe. Z dohodkom od leh akcij se finandrajo humanitarne de-javnosti v RK. Velikega pomena je tudi vsakoletno junijsko zbira-nje oblačil, obutve, posteljnine \n pohištva. S to akcijo pomagamo socialno ogroženim Ijudem ali pa zbrani material uporabimo ob morebitnih   naravnih   nesrečah.
Delovanje RK na ptxlročju SLO in DS je bilo usmerjeno predvsem v vzgojo in izobraževa-nje ter usposabljanje delovnih Ijudi in občanov in posebej akti-vistov RK za prvo pomoč in so-cialno delo.
Rdeči križ si v KS uspešno pri-zadeva aktivirati čimvečje število članov in občanov pri konkretnih prostovoljnih akcijah za napre-dek zdravstvene kulture in soli-darnostne pomoči. Starejšiin ob-čanom, ki zaradi starosti ali bo-lezni ne morejo sami skrbeti zase, skuša krajevna konferenca zago-toviti pomoč prek svojih akti-vislk. Mnogokrat pa zadostujejo ?e prijazni obiski in topla beseda.
V zadnjem časujJaje RK manj f inančne pomoči socialno ogrože-nim občanom v denarju in jo na-domešča s pomočjo v oblačilih in drugem materialu. Dohodek KO RK bo v prihodnje v skladu z zmanjševanjem programov SIS,s tem pa tudi dotacij s strani občin-ske organizacije RK, odvisen samo še od pobrane članarine: le-te pa vsak član plača letno samo 20 din.
Pred nami pa je družabno sre-čanje starejših občanov. Vskladu z dendrnimi možnostmi ga vsako leto organiziramo ob praznova-nju rojstnega dne naše Jugosla-vije — 29. novembru za občane, stare 70 in več let. Srečanje pope-strimo tudi z giasbo in z družab-nimi igrami, program pa pripra-vijo mladi aktivisti z O$ Karel Destovnik-Kajuh. Vabila z da-tumom in krajem srečanja bodo pravočasno poslana.
BOGDANA ŽIGON-ROTH