The Oldest Slovene Dally In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUAEITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 25, 1936, ŠTEVILKA (NUMBER) 150 BRflWDER PODALjRoosevelt je nastopil proti ^Radikalni'' platformi NOVO TAKTIKO KOMUNISTOV Se bodo borili, da vzamejo glasove Landonu, akorav-no jih dobi Roosevelt. Stranka je za socialno revolucijo skozi demokraci jo, izjavlja Browder. Sipanje ognja na vrhovno so- Sweeney in I^mke aišče se nadaljuje i Sinoči je senator Robinson nadaljeval z napadanjem tri-I bunala radi razveljavljenih zveznih zakonov. NEW YORK, 24. junija. — Danes se je v Manhattan opernem gledališču otvorila konvencija . ameriške komunistične stranke. Navzočih je 725 delegatov. Otvoritveni govor je imel tajnik stranke Earl Browder, ki je izjavil, da se komunisti v interesu praktične politiko odrekajo polnemu socijalističnemu programu,-Potem je nadaljeval;- - "Komunistična stranka vidi razliko med Landonom, našim poglavitnim sovražnikom, in Rooseveltom. Mi se moramo boriti, da vzamemo Landonu čim ve;; glasov, akoravno jih dobi Roosevelt. Roosevelt vodi boj proti reakciji le v toliko, v koli-Kor je k temu prisiljen v poizkusu, da obdrži levičarske ek;-mente na svoji strani; toda če bi ga levičarji podpirali, bi se Roosevelt še nadalie umaknil od progreaivizma." Browder, ki bo brez dvoni^ nomininwi Icrtt preŠIŠeH^S^ ki kandidat, je izjavil, da bodo komunisti rabili svoj' predsedniški tiket, da pomagajo k zmagi pravim ljudskim farmersko-f^elavskim kandidatom v lokal-iiih volitvah. Browder je počasi in razločno Prečital izjavo, s katero se ko-iiunistična stranka izreka za končno zmago socijalne revolucije, ampak "skozi demokracijo." Konvencija, ki predstavlja o-krog 30,000 članov komunistične stranke, ho sprejela platfor-in nominirala predsedniški tiket v soboto na velikem javnem shodu y Madison Square Garden. al smith odpotoval iz new yorka NEW YORK 24. junija. -Al Smith je danes odpotoval iz niesta, ne da bi povedal, kam je namenjen. Njegovi prijatelji pa So zanikali govorico, da je odpc;-•^oval v Philadelphijo, kjer je v loku demokratska konvencija, ^oki prijatelj bivšega governor-je izjavil, da se je Smith po-"na oddih", kam, pa ni ve-povedati. PHILADELPHIA, 24. junija. — Nocoj je senator Jos. Robinson iz Arkansasa nadaljeval z napadanjem najvišjega sodišča, potem ko je senator Barkley sinoči odprl ogenj na najvišji tribunal radi razveljavljanja večine reform, ki jih je sprejel demokratski kongres na priporočilo predsednika Roose-velta. Robinson, ki je sicer znan kot velik konservativec, je trdil, da je akcija najvišjega sodišča, ko je proglasila zakone NRA, AAA, Guffey zakon in druge new-dealerske reforme neustavnim, vrgla za vire na pot okrevanja, katero je odprla Rooseveltova administracija. S posebno vnemo pa je udaril po najvišjem sodišču radi razveljavljen ja new-yorškega zakona za minimalne mezde in maksimalne delovne ure žensk in otrok. Rekel je; "V svoji odločitvi proti Guffey zakonu je sodišče izjavilo, da zvezna vlada nima nobene mezde in maksimalne delovne ure za premoga rje, češ, da ta-koko pravico imajo edinole posamezne države. Toda v nedavni odločitvi glede new-yorške postave, ki se je tikala žensk in otrok, je večina najvišjega sodišča odločila, da države tudi ne morejo predpisovati mi- podpira sebe in svoje otroke? Vprašam vas, kakšno rhoč ima taka ženska, ako ji zakon ne nudi nobene podpore, da si pribori pošteno plačo za svoje delo? Na kakšen način taka odločitev jači osebno svobodo ali pomaga pravici? O, slepa in nepristranska pravica, kakšne silne zmote se delajo v tvojem i-menu! Svoboda, ali si tudi nema in gluha? Ali ne vidiš bledih obrazov in izmučenih teles, potnih čel in tresočih rok milijonov žensk in otrok, katere ta odločitev prepušča milosti onih, ki ne poznajo ne milosti ne usmiljenja za zatirane in uboge." Robinson je gornje besede govoril s tresočim in skrajno dramatičnim glasom. Delegatje in poslušalci so mu navdušeno ploskali. (Robinson, ki pretaka solze nad ženskami in otroci v New Yorku, pa je očividno pozabil, da v njegovi državi Arkansas Dva obtožena radi japonske špijonaže jemniški farmerji, njih ženske in otroci, v naravnost suženjskih razmerah, ki so škandal za Ameriko. Baš sedaj so "share-cropperji" v Arkansasu na stavki katero je oklicala Southern Sharecroppers Union, ker ne zaslužijo več kot 75c za deset ur garanja na dan. Bilo je Sweeney dolži predsednika Roosevelta neiskrenosti, j toda se ni definitivno iz- ANGELES, 24. junija, razil, kje stoji. Lemke!" zvezna porota je da- priSel (Zlevelancl. špijouaže v prilog Japonski proti dvema moškima, ki sta baje prodajala tajnosti ameriške bojne mornarice japonski vladi. Obtoženca sta Thomas Thompson, star 28 let, ki je' svoječasno služil v mornarici, in neki Japonec z i-mcnom Toshio Miyazaki. nimalnih mezd in maksimalnih, tudi v Arkansasu, kjer sVa bi-ur, rekoč, da s tem bi se kr-1 la neka mlada socijalna delav-šilo pravico kontrakta, katero | ka in neki pastor pred nekaj jamči državljanom zvezna u- i dnevi napadena in brutalno stava. I pretepena, ker sta prišla pre- "Vprašam vas, kakšno pra -1 iskovat vest, da je bil neki za-vico privatnega kontrakta daje;morski farmerski delavec do večinska odločitev sodišča žen-1 smrti pretepen. Senator Robin-ski, ki gara dolge ure ob mizer- ■ son glede teh reči molči ko ni plači v nezdravi tovarni, da i grob. Kakšna farsa!) al capone ranjen v jetnišnici SAN FRANCISCO, 23. junija. — Al Capone, bivši [glavar nižin v Chicagu, je bil danes v zvezni jetnišnici na Alcatraz o-toku napaden od nekega jetnika, ki mu je z nožem zadal rano v hrbet, ki pa ni nevarna, i Njegov napadalec je neki bančni! bandit iz Texasa, katerega smatrajo oblasti za najnevarnejšega kriminalca v deželi. j tudi pešci imajo nekaj pravice BROOKLYN, N. Y., 24. junija. — Sodnik Taylor je danes oprostil nekega pešca, ki se je tako razljutil, ko je neki avto-mobilist oškropil njegove hlače z blatom, da ga je napadel z nožem in ga lahko ranil. Sodnik je rekel, da avtomobilisti, ki vozijo skozi mlake, brez ozira na pešce; so krivi "dejanskega napada tretjega reda". Mutca na sodniji Sodnik Kerr je včeraj dovolil razporoko Mrs. Mary Novak je mutasta, prav kakor je Nen mož. Žena je stara 18 let, ^ož pa 21 let. Vse izpričevan je jfc vršilo v sodnikovi sobi. hodnik je vsa vprašanja pisal, oba sta na enak način odgo-^^'■jala. Žena je trdila, da je ^jen mož surov, otročji in da je ljubi. "Naj gre nazaj k svo-materi, kamor spada," je ^^pisala, mož pa je trdil, da že-laže. Dvojica je bila poroče-od lanskega julija. Novak ki pek po poklicu, stanuje na ^^57 E. 52 St., njegova žena na 10228 St. Clair Ave. ®odnik je rekel, da je tekom ^^.ališanja porabil tri svinčnike da ga je že prijemal krč v *Gki od tolikega pisanja. Nov grob Danes zjutraj je umrl v Charity bolnišnici John Strmac, star 50 let, samec, doma iz sela Reš-tovo pri Sošicah na Hrvaškem. V Ameriki je bil 34 let in je zadnjih 17 let delal pri Otis Steel Co. V Clevelandu zapušča dva bratranca, v Kanadi brata, v starem kraju pa 75-letno mater. Bil je član HBZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz prostorov pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Naj v miru počiva! ' Vstopnice za razstavo imajo še vedno nekaj vstopnic" za na Great Lakes razstavo, ki so vredne 75c, a se prodajajo po 50 centov. Vstopnice so tudi veljavne za vstop "Street of the World". Dobijo se nocoj v Slovenskem Narodnem Domu, ko se bo pobiral asesment. Smrtna kosa V četrtek zjutraj je v mestni i bolnišnici umrl Peter Volk, samec, star 45 let, ki je stanoval pri bratrancu Štefanu Treb-cu na 567 E. 200 St. Tukaj zapušča še tri bratrance. V Ameriki je bival 20 let. Doma je bil iz vasi Suhorje, fara Košana pri Št. Peti-u na Notranjskem, kjer zapušča tri brate in tri sestre ter veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in na sv. Pavla pokopališče. ^ Pozdravi iz Penne. Pozdrave iz ženitovanjskega potovanja pošiljajo iz Pennsyl-vanije Mr. in Mrs. Frank in E-leanor Bals, Jr. Kongresman Martin L. Sweeney je imel sinoči radio govor, v katerem je rekel, da kot neodvisni in liberalno misleči ne morejo več podpirati predsednika Roosevelta, ki se je v zadnjih treh letih > izkazal kot neiskren, obenem pa je prerokoval, da bo kongresman Lemke iz North Dakote, predsedniški kandidat Coughlinove "Union stranke" v jeseni dobil večino glasov v Cuyahc^a okraju. Medtem ko je Sweeney napadal Roosevelta, pa je rekel, da bo v jeseni podpiral ves demokratski tiket v Ohio. Če bo on podpiral Lemke j a ali Roosevelta, se ni definitivno izrazil, Lemke je sinoči osebno dospel v Cleveland ter imel posvetovanje s Sweeney jem. Kongresman iz NoKh Dakote je rekel, da niti najmanj ne dvomi, da bo zmagal v državi Ohio in da bo zanj glaaijrvala večina državljanov v vsaj šestih južnih državah. Lemk^;^. prišel iz Washingtona v in z n jiiu. .sta-biki sinova, stara 22 in 19 let. Pr avzaprav je prišel sem na sestanek z odvetnikom 0'Brienom iz Bostona, ki je podpredsedniški kandidat Union stranke. Lemke je majhen in droben moški ter pega v po obrazu. Star je 59 let. V North Dakoti je vodja farmerske organizacije Non-partisan League, ki kontrolira republikansko stranko v dotični državi. Akoravno je postal predsedniški kandidat Union stranke, pa bo obenem zopet kandidiral za kongres. Danes zjutraj je Lemke nadaljeval pot domov, toda se bo še prej ustavil v Chicagu. Sweeney je v svojem govoru specifično napadal Roosevelta radi vloge, ki jo je igral v zadevi Economy zakona, s Icate-rim se je znižalo podporo bolnim vojnim veteranom in plače vladnih uslužbencev,- radi poraza Frazier - Lemke postave, radi slabega in "koruptnega" poslovanja HOLC uradov in pa radi tega, ker je pomagal k sprejemu Smith postave, ki je naperjena proti lobistom in organizacijam, kakršna je Cough-linova Unija zg, socijalno pravico. Sweeney je med drUgim izjavil : "Odkar sem v kongresu napadel Smithovo predlogo za registracijo lobistov, ki je v prvi vrsti namenjena, da uniči U-nijo za socijalno pravico in Townsendovo organizacijo, sta 'Cleevland Plain Dealer' in Cle-(Dalje na 2. str.) Predsednik zahteva prosto roko glede ustave Ne mara, da bi se platforma izjavila za u-stavni amendment, ki bi omejil oblast najvišjega sodišča Thompson, ki se nahaja v zaporu že od zadnjega marca pod obtožbo, da je nepostavno nosil mornariško uniformo, da je dobil vstop na bojne ladje, je bil baje v stiki z "mednarodnim špijonskim trgom", ki prodaja topniške in zrakoplovske tajnosti tujim vladam. Evropski položaj PARIZ. — Včeraj je Blumo-va vlada objavila svoj zunanjepolitični program. Izjavila se je za skupen nastop gotovih dr-žavnih skupin v okviru L. narodov proti napadalcem in da v bodoče več ne zahteva soglasnega sporazuma pri L. za nastop proti kršilcem njenega piikta. Francija bo delovala za razoro-ženje, toda bo med tem skrbela za zadostno obrambo. Parlament je stališče vlade odobril s 392 glasovi proti 198. LONDON. — Parlament je s 384 glasovi proti 170 odobrili vladno stališče za preklic sankcij proti Italiji. Laboriti in liberalci so v debati ostro napadali spremembo vladne politike. Premijer Baldwin je izrazil upanje za uspeh pogajanj med Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki naj bi vključevala tudi Centralno Evropo. LONDON. — Zunanji minister Eden je danes obiskal Haile Selassija na izrecno željo slednjega ter govoril z njim tri četrt ure. Izgnani abesinski vladar je izjavil, da bo prihodnji teden šel v Ženevo, kjer bo apeliral za nadaljevanje sank-jcij proti Italiji, rekoč, da vojna še ni končana in da neodvisna abesinska vlada še vedno posluje v zapadni Abesiniji. Na obisku Iz Kirkland, Ontario, Kanada, sta prišla v Cleveland na obisk Mr. in Mrs. John Mo-dranich. Nahajata se pri Mr. in Mrs. Joe Baškovič, 6614 Bliss Ave. Himen V soboto se poročita Laddie J. Stupica in Josephine Yan-char. Svatba se bo vršila v Yancharjevi dvorani, 3600 E. 80 St. Brezposelna akcija V petek večer 26. junija se vrši redna seja Jugoslovanske sekcije za socialno zaščito, v S. N. Domu na St. Clair Ave. Ker je seja zelo važna, se prosi vse zastopnike in zastopnice, da se je udeležijo. Ker imamo v nedeljo 28. junija piknik z različnim programom, je potrebno, da vsi skupaj še vse pregledamo in uredimo, da bo vsemu prav. V nedeljo 28. junija je pa vsa slovenska oz. jugoslovanska publika vabljena na piknik Jug. sekcije za socialno zaščito, kateri se bo vršil na vrtu Slovenskega Društvenega Doma v Eu-clidu. — Louis Zorko, tajnik. Seje wpa delavcev Jutri zvečer se vršita dve pe-ji Workers Alliance, in sicer ena v Slovenskem Domu na Holmes Ave., druga pa v Delavskem Domu na Waterloo rd. Vabljeni so WPA delavci ih brezposelni. PHILADELPHIA, 25. junija. — Predsednik Roosevelt je danes naročil voditeljem administracije, da delujejo proti temu, da bi demokratska konvencija zavzela "preveč radikalno'" stališče glede ustave ali kateregakoli drugega vprašanja. Pred odsekom za. resolucije, ki sestavlja platformo, zastopa predsednikove želje senator W;i-gner iz New Yorka, ki je v sko-ro neprestani telefonski stiki / Belo hišo. On je odseku sporočil predsedniško željo, da se v platformo fprejme točko, ki bi predsedniku pustila glede ;i-.?tfivnega amendiranja popolnoma proste roke. Kot se razume, je odsek Rooseveltovo željo u-pošteval. Platforma bo obsegala okro.j 2,500 besed in njeno čitanje bo vzelo okrog 20 minut. Njen.;i vfebina bo tako ; določenega značaja, da bo Roosevelt v volilni kampanji lahko zavzel vsako stališče, "ki se mu bo zdelo primerno in politično koristno, ne da bi mu opozicija mogla očitati, da krši strankina platformo. Če bo hotel, bo lahko razmo-trival in celo priporočal amendment k ustavi, ki bi dal % vezni vladi širše moči kot pa jih ima sedaj v zadevi zakonov, ki jih jn vrhovno sodišče doslej proglašalo neustavnim. I Ker imajo liberalci večino v i resolucijskem odseku, se je Wagner moral boriti proti njim, ia 110 proti konservativcem. Končno je prodrl, ko je povdaril, d \: Roosevelt ne smatra panietnim, i da hi konvencija glede amend: ' ranja ustave zavzela kako definitivno stališče. Kot kažejo vsa znamenja, bo demokratska platforma celj bolj nejasna in nedoločena kot pa je platforma republikansko stranke, in da vsled tega ne bc zadovoljila niti liberalnih ni*:* konservativnih elementov. Demokratska stranka se danes nahaja v skrajno težavni poziciji. Na eni strani se jo napada, da je preveč "radikalna", na drugi pa, da je preveč "kon-.servativna". Stališče, ki ga jo zavzel Roosevelt glede piatfoi-ine, pa ustvarja vtis, da se bolj boji konservativcev kot pa "ra-dikalcev". On se očividno ne boji Lemke-Coughlinovega giba-nia, vsled česar je nasproten, d i bi se stranka nagnila na "levo". PHILADELPHIA, 24. junija. — Na konvenciji demokratsko stranke utegne priti do odprtega hoja glede ustavnega amenu-menta za omejitev moči vrhovnega sodišča in pa glede Town sendovega načrta za starostno pokojnino. \ Pred resolucijski odsek je prišel William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki je po naročilu federacijskega ek-sekutivnega odbora zahteval, da se stranka izreče za ustavni a-mendment, glasom katerega bi dve tretjini članov vrhovnega sodišča, morali glasovati, da je kak zakon neustaven, da bi bila odločitev polnomočna. Splošen vtis pa je, da bodo voditelji administracije amendmentu nasprotovali. Townsendov načrt zagovarja na konvenciji delegacija iz države Washington. Da bi ga konvencija odobrila, sploh ni misliti, toda senator Schwellenbach, )d je član resolucijskega odseka in ki načel ju je delegaciji \f. Washingtona, ima naročilo, da predloži konvenciji manjšinsko poročilo in s tem boj radi tega vprašanja zanese pred konvencijo. Schwellenbach ima tudi naročilo, da se na enak način bori za vlcljučenje točke, katero bi se stranka izrekla "za produkcijo za rabo", namesto za privaten dobiček. .. DeiHokf&tska stranko v državi Washington kontrolirajo farmersko - delavski elementi. Senator Schwellenbach ni bil navzoč, ko je delegacija" njegove države sprejela sklepe, katere je obvezan priporočati za vključitev v platformo. Odsoten je tudi bil, ko so se danes začela- zaslišanja pred resolu-cijskim odsekom. Navzoč pa je bil Green, ki 'je poleg amend-menta za omejitev moči najvišjega sodišča zahteval tudi močno točko za pravico delavstva do kolektivnega organiziranja in pogajanja, za visoke mezde in zadostni letni dohodek delavcev za ohranitev svobode govora, tiska in zborovanja, za nadaljevanje programa socialnih zakonov, za odobritev ustavnega dodatka za odpravo otroškega dela, za o-strejšo omejitev naseljevanja ter za deportacijo tujezemcev, ki propagirajo nasilno strmo-glavljenje vlade. mehiški fašisti pri-pravljajo pohod MEXICO CITY, 24. junija — Bivši Nicholas Rodriguez, ki je načelnik fašističnih "Zlatih srajc", je danes naznanil, da bo 25,000 njegovih pristašev v kratkem vprizorilo pohod na glavno mesto. "Pridite na konjih, mulah in tudi kozah, če je treba," se glasi poziv k akciji. "Zlato-srajčniki" bodo protestirali proti sedanjim smernicam vlade, toda obenem izjavljajo, da so lojalni predsedniku Garde-nasu. Mesto ni odgovorno Najvišje ohijsko sodišče je včeraj odločilo, da mesto ni odgovorno, če se kdo poškoduje ali izgubi žiivljenje v mestnem parku ali zabavišču. Odločitev je bila podana v tožbi Mrs. Hattie Walker iz Cleveland;!, ki je tožila mesto radi smrti njenih dveh otrok, ki sta pred dvema letoma utonila v Rockefeller parku.^ ■tran 2. ENAKOPRAVNOST 25. junija, 193(5. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" k Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ta C mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 . Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6 00 t& 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ta 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo. Južno Ameiiko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879. ' 1M St. Clair Rifle & Hunting Club DRŽAVLJANSTVO IN ZEMLJIŠKA LASTNINA Mnogo inozemcev je prišlo v Ameriko z namenom, da se naselijo na deželi. V prejšnjih časih 80 bili ti priseljenci pijonirji ameriške zgodovine. Stahio so potiskali naprej mejo ci-vihzacijc. prekoračili gorovje, dosegli zapadne prerije, naselili jugozapad in povsod spremenili divjino v civilizirano pokrajino. Oni, ki so se priselili v zadnji dobi, niso našli teh prilik. Celo prosta vladna zemljišča so bila že zdavnaj izčrpana. Zadnja ameriška meja je že spadala v zgodovino. Poljedelstvo pa, pa naj bo tudi v skromnih oblikah, ostaja še vedno predmet, ki je drag srcu tisočerih priseljencev. Ko ni bilo več brezplačnih zemljišč, so mnogi kupili zemljo. pridružili se kolcnizacijskim načrtom v raznih krajih dežele ali pa prevzeli farme, zapuščene od turodnih Ameiikancev. Ko niso našli prilike za naseljevanje v deželi, so si poiskali drugo najboljšo mogočnost in nakupili si hišo z vrtom nekje v mestnih predmestjih. Statistike dokazujejo, da v razmerju s svojim številom imajo tujerodci več lastnih hiš kot tukaj rojeni Amerikanci. V mnogih delih dežele ima inozemec neomejeno pravico do nakypa in posedovanja nepremičnin. Ali imamo i%ekaj držav, kjer je inozemec omejen v nakupu zemlje. Kar se tiče teh omejitev, naj navedemo pred vsem "alien land laws" ob pacifični obali. Ti omejevalni zakoni so pa naperjeni proti tujerodnim orijentalcem — Japoncem, Kitajcem in Hindujcem in drugim plemenom, ki so izključeni iz ameriškega državljanstva. V raznih državah je pravica do nakupa in podedo-vanja zemljiške lastnine omejena na ameriške državljane ali vsaj na one inozemce, ki so izjavili svoj namen, da hočejo postati ameriški državljani. V nekaterih državah sme inozemec posedovati zemljo le za omejeno število let — ako ne postane ameriški državljan do gotovega roka, mora prodati svojo lastnino. Primer malenkostnih sitnarij, katerim so podvrženi vsi inozemci, zlasti pa inozemski zemljiški posestniki, podaja starodavni zakon države Ohio, ki pod pretnjo globe prepoveduje . ribolov inczemcem, in stara pennsylvanijska postava, ki prepoveduje inozemcem imeti lovsko orožje in jim celo ne dovoljuje imeti psa — zares čudna prohibicija, ki cd časa do časa spravlja inozemske ljubitelje psov v konflikt z zakonom. Dodatno k omejitvam raznih držav je tudi federalna vlada uvedla nekatere glede posedovanja zemlje s strani inozemcev. Federalni zakon prepoveduje, da bi inozemec la-stoval nepremičnine v ameriških teritorijih ali v distriktu Columbia, razun ako ima "prvi papir." Vladni "homesteads" so itak bili vedno na razpolago le državljanom in deklarantom (onim, ki imajo "prvi papir"). Ista omejitev velja tudi glede "subsistence homesteads" — eksperiment vlade, da bi mestne delavce naselila na malih farmah blizu velikih niest ali industrijalnih središč, kjer bi družina mogla pridelovati sadje in zelenjavo, držati kokoši in eno ali dve kravi ter na tak način dopolnjevati svoj zaslužek iz dela v bližnjih delavnicah in tovarnah. Vladna posojila za take "subsistence homesteads" niso na razpolago inozemcem. Omejitve glede posedovanja zemlje niso značilne za Združene države. Dejansko jih je manj v Ameriki kot v inozemskih deželah. Pravica do zemlje, temeljnega narodnega bogastva, sp povsod smatra kot privilegij, do katerega so upravičeni le državljani. Ne-državljani So ovirani v prizadevanju, da bi se zakoreninili v ameriški zemlji. Obstoječe omejitve deloma prestanejo, čim inozemec izjavi, da hoče postati ameriški državljan. Izginejo pa popolnoma, čim se inozemec naturalizira kot ameriški državljan.—FLIS. Na zadnji klubovi seji ki se jo vršila kar tam v hiastovi senci so šle točke kaj hitro naprej, ker so nas priganjali ene vrste tiči ki pojo pesem ki se glasi Bz—br—in kamor se vse-de ta tič, ti da en poljub, pa niagari če prav čez srajco. Pa so člani sklenili vseeno, da se napravi piknik na klubovih prostorih in da se prepusti odboru, da preskrbi kdaj da se bo vršil. Odbor je sklenil, da se bo vršil v nedeljo 9. avgusta. Začetek je od zjutraj pa doklei' se bo kaj videlo. O tem bom še pozneje poročal. Dogodki ki jih je pisec teh vrstic opazil med našimi člani brezbožne internacionale. Zdru-' žitev brez primernih zunanjih --Isi-edstev pa bi bila zgolj plato-' pa če verjamate ali pa ni, da'nična, neplodna, kar nemogoča, so nas ženske pošteno naklesti-; V ta namen se nam zde potreb-le, tako da je bil Buchar War ne štiri stvari: 1. skupni sestan-zelen od jeze, ker on se drži, da ki in posvetovanja; 2. skupno je balincar. glasilo: svetovni katoliški list; Rezultat zadnjih dveh stiel- 3. delovni pi-ogram; 4. propa-skih vaj je bil: gandna centrala. 31. maja 20 . 16 . 11 P. Antonin ......... A. Podpadec ..... J. Mihelich _______ J. Urankar ..........................17 J. Novak ..........................17 T. Rovnikar ..............15 M. Urankar ................18 F. Stampfel ........ . 18 A. Antonin ........................17 T. Buchar ........................18 1.1,. junija 22 18 Svetovno katoliško glasilo naj bi bilo pisano popolnoma aktualno, naj bi izhajalo mesečno pod skupnim imenom "Regnum ISjChristi" v najbolj razširjenih 22 jezikih, ki jih večina katoliča- ŠKRAT ao; pri nas imamo pravega mo-iA. Kaučnik 13 ža, ako ima en fant eno dekle z seboj ni nič čudno, ampak da jih pa pripelje kar tri in ne pri-' de do nobenega prepira med njimi je pa čudež. Pa povej, Stamfel, k^ko pa to napraviš? Eno nedeljo ko se viačajo od strelskih vaj Buchar in soproga, Andy Kauchnik in soproga Tomozich Sinkovich J. Popis ..... T. Baraga J. Peterka . J. Susel K. Knaus . A. Urankar L. Kushlan in pisec se spravijo balinat, paiV. Penosa ker je Buchar zgubil vsako igro po prvi, pravi da bi šli balinat L. F. Penosa Kosec . možje skupaj in ženske skupa j, I F. Seitz 16 nov razume. Treba je le pre-20 magati še finančne težave, ki še — zadržujejo tako veliko podjetje. 20 Kateri katoliški mecen bi bil ]7 pripravljen velikodušno pripo-14 moči, da se izvrši ta eminentno _'katoliška misel." —. 15 Glede svetovne propagandne — 13 j centrale zvemo iz okrožnice, da — 20 jc otvorjena v Ljubljani "pisar- — 10 . na kongresov Kristusa Kralja," — 12 j ki naj bo obenem tudi katoliška — 19: propagandna centrala za ves — 15 svet. "Ljubljana ni kako sve- — 10 jtovno slavno mesto; a Bog iz- — 111 voli v svoje namene posebno — 11 rad to, kar je malega in slabot- — 11 nega," dostavlja proglas k te-19 18 mu sporočilu. Naslov centrale — 14 je "Regnum Christi," Ljubljana, sanatorij Leonišče. Dramatično društvo "Naša zvezda" Kot običajno pri vseh dramskim društvih tako se tudi pri dramatičnem društvu "Naša Zvezda" vrši mesaca juniju občni zbor ali volitev uradnikov za prihodnjo sezono. Kakor je tež-koč:-; za obstoj dramatičnega društva drugod, tako tudi pri "Naši Zvezdi" ni izjema. Sedaj pp pride vpr>'sanje, zakaj toliko preziranja in natolcevanja proti vsem kulturnim ustanovam? Bo kdo vprašal kaj pa jo pravzaprav kultura ? Ali ni kulturno gibanje ono podjetje, ki se'trud i njemu dramatičnemu druAtvu, i "Adrija"; slednji se sedaj u-1 kvarja večinoma s petjem. Od leta 1930 je "Naša Zvezda" vprizorila nešteto igc.i vseii vrst vsebine. Voljo imajo član^ pa šu za naprej in sicer co!o se- i daj ko se nahaja pod odsekom SIn igra-stavi na oder nekaj kar vas lahko niiuei, sa- ^•zradostUo ali pa tudi napolnilo."^" voljo jc treba. Nobena oseba vaše oči s solzami ? Ker je kulturnih prireditev več vrst bom jaz vključil samo dramo. Tukaj se nahaja v Eucli-du dramatično društvo "Naš:i, Zvezda, ki je bilo ustanovljeno leta 1930. Ampak večina članstva je bila aktivna že pri teda- ! ni rojena igralka. Znto \as .-.c; enkrat vabim, da pridite v četrtek (to je nocoj) na sejo "Na.si; Zvezde". Volilo se bo uradnike: in ukrepalo za predstave za drugo sezono. Za dramatično društvo "Naša Zvezda", John Koročec Mednarodna katoliška propagandna centrala v Ljubljani Neki klavec v Trevisu je nedavno ugotovil, da izginja denar iz njegove blagajne na skrivnosten način. Sumničil je v prvi vrati avoje nameščence, j pa ni mogel dobiti nobenega potrdila za. svojo sumnjo. Končno je obvestil policijo in na nje nasvet je neki večer položil v blagajno 800 lir v bankovcih. Blagajno je skrbno zaklenil, ko je pa naslednji dan pogledal vanjo, je ugotovil, da je v njej samo še 600 lir. 2e jc bil na I tem, da odpusti vse syoje name-, ščence, ko si je policijski uradnik, ki je bil navzoč, malo natančneje ogledal blagajno in odkril v najbolj skritem kotu predala mišjo luknjo. Za to luknjo so odkrili veliko mišje gnezdo, v njem pa 20 mladičev. Gnezdo je bilo zgrajeno vse iz 1'azgrizenih koščkov bankovcev. Za 2000 lir bankovcev so bile miši v treh tednih spravile na ta način v nič . . . Ljubljansko "Jutro" poroča: "Slovenec" glavno glasilo JRZ za dravsko banovino, je objavil poslanico, naslovljeno "Katoličanom" in odobreno od ljubljanskega in mariborskega škofa ter v originalu objavljeno v vatikanskem glasilu "Os-servatore Romano." Poslanica je zelo zanimiva v času, ko opažamo, da vodi delovanje rimskokatoliških političnih organizacij in listov enotna centrala, ki pa nič kaj ne ničuna s političnimi prilikami med nami. Tako pravita slovenska škofa v tem jjToglasu: "Težko kdaj jo bilo v cerkveni zgodovini stanje božjega kraljestva med nami tako resno in ogroženo, kakor v naših dneh. Medtem ko nastopa staro })oganstvo z novo propagando, a mohamedanstvo tako ra-pidno napreduje, da grozi kato-lištvo skoraj prekositi, dviga novo poganstvo vedno drznejaej svojo glavo. Vnel se je boj naj življenje in smrt med kralje-j stvom božjim. Cloyek je napo- ■ vedal svojemu stvarniku in Go-j spodu vojno do uničenja. Kaj naj storimo mi katoličani proti temu strašnemu nava-1 u pekla ? Ali ne liiuti imo Lega vrenja preveč mirno?... Svetu- jpreti nevarnost ogromnega ob-jsoga. Kaj želi sv. oče? V okro-jžnici "Caritate Christi" kliče k j organiziranemu odporu proti početju sovražnikov božjih. Potrebno je, da združimo vse svoje moči v enotno in močno vojsko... Zato rotimo vse v imenu božjem: Vsi naj se zdi-užijo, taksen organ, čutiš po navadi četudi za ceno težkih žrtev, in|bolečine tudi na odgovarjajoči GORCICNI OBLIŽ PRI PORODU Za pospešitev porodov in pobudo porodnih krčev uporabljajo v novejšem času gorčične obliže. Notranji organi so vsak zase v razmerju po povsem določenih kožnih partijah. Če oboli naj rešijo človeško družbo. Tako sv. oče. Roti nas k te- zunanji kožni partiji. Nasprot 110 pa je mogoče preko določenih mu! Od tedaj so potekla štiri!kožnih mest vplivati na ta ali leta., Ali jo našel ta slovesni—|organ. Če se tako zvani rebrn po'iiv sv. očeta odziv? . . .i"Headov pas" na koži draži z Fant je objel ljubico in ji šepetal ; "Kako te ljubim, duša moja. Prosim, reci, da boš moja. Nisem sicer bogat kot na primer neki moj prijatelj, in nimam ne hiše ne avtomobila, ampak ljubim te čez vse in brez tebe ne morem živeti!" Dvoje mehkih rok se je oklenilo njegovega vrata in dvoje rožnatih ustnic mu je zašepe-talo v uho; "Tudi jaz te ljubim, dragi . . ampak, kako se piše tisti tvoj prijatelj?" iglami ali z gorčičnim obližem, učinkuje to na maternico. Na tem tudi temelji nova metoda za pospeševanje porodov s po-močjo gorčičnega obliža. Ničesar otipljivega ne vidimo." (Saj ni tako hudo, bivša SLS se jc že davno prfelila ? bivšo Jugo-Plovansko muslimansko organizacijo v eno skupno politično organizacijo pa do danes zavoljo tega katoliška stvar še ni utrpela niti najmanjše škode. Op. ur.) i Poziv nadaljuje: "Ničea:;; o-tipljivega ne virtnio. Ali mar ta poziv ni bil resno mišljen?jkih namignila, da se vsled te-Pa kje jo organiziran odpor? : ga nahajam v stiski. Moj Bog, Rje enotna močna vojska? Edi-:V takem položaju sem bil že doni smo sicer v veri in cerkveni stik rat poprej, in to mi ne dela organizaciji, toda preveč raz- skrbi. Spomnite se nesoglasij, cepljeni jjo državnih mejah in ki sem jih imel nekoč z ljudmi različnosti jezikov . . . Skrajni kot so Newton D. Baker, Burr čas je že, da v resiiioi posluša-; Gongwer. Ray Miller, Mrs. nio [lapežev klic in da ye sUue-iP^/ke in drugi. Navzlic opozici-mo v močno fronto proti fronti ji časopisja in strupeni propa- Sweeney in Lemke (Dalje iz J. str.) veland Press v uredniških član- Na sliki vidite nekaj igralcev ki bedo zabavali goste na zabavnem večeru, katerega priredi Krichman in Pcrušek Furniture Co., v četrtek zvečer, 25. junija v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Stotino vstopnic bo razdanih prijiiteljem tvrdke Krichman in Perušek Furniture. Program in ples bo trajal do polnoči. Okrepčila so bodo tudi servirale. Oddalo se bo tudi 8100 (stodolarski) kreditni certifikat, ki bo veljaven za plačilo za Electrolux ledenico. Oddali se bodo tudi drugi dobitki I:',hrana bosta tudi para, ki bosta najboljše plesala valček ali polko. Vstop bo z posebnim listkom, ki se dobije pri Krichman and Perusek Furniture Co., 15428 Waterloo Rd. gandi vseh vrst, s katero se me je obmetavalo, pa me je preprosto ljudstvo, ki ima končno večjo moč kot politični bossi, vedno podprlo." Sweeney je rekoJ, da se strinja s Coughlinom, ki jc pred štirimi leti skoval frazo "Roosevelt ali pogin", danes pa pravi "Roosevelt in pogin." Kot že rečeno, ni pa se jasno izrazil, koga bo v jtscui podpiral za predsednika. Leon Blum, Jugoslavija in reakcijonarne klevete "Slovenec" z dne 20. inuja je priobčil ostuden napad na francoske,i;'a niinislrskegu ])]'e(lst'(lnika s. Jjeoii IMunia. Članek je izzval (ako neugoden odmev, da je v teku dneva državna oblast list zaplenila in smatrala za polivbnu, objavili svojo odločbo o zaplembi potoni polslužbene agencije ".Vva-la." •Med tem, ko slovenski klerikalci v svojem glasi hi obli\ a jo iiluma z gnojnico, pišo lieogi ajska "Politika" o njem tako-le; "i Bhun i Houncour, sla v težkih dneli, katei'c ji' nedavno preživela .Jugoslavija, iiajodlocnejšc zastopala našo tezo-., lilnni .je I a\ nalel I socialist ičnega st i ankinega lista '* l^opulaii'e." Že leta in leta prinaša ta list, vsako jutro, uvodni članek izpod peresa i?lunia. Hhnn je, naravno, ])i.sal tudi o vpra-sanjili, ki nas inicresirajo. Nekatere zadevo pi-ejsnjili jugoslovanskih \iad je v svojem glasilu ostro kritizii al. Kaj drugega ludi ni bilo mogoče pričakovali od organa .socialistične stranke. Toda, v enem izmed najtež-.jih Ireiiutkov nase novejše zgodo\ i ne, so list '' I'optdaii'e'' in Leon BInni napra\'ili jugoslovanskemu narodu uslugo, ki jo je z besedami težko oceniti." ^ist potem onuMija zadržanje velikega pariškega desničarskega lista po umoru ^larseillu. Ta del irancoskega tiska je te-daj skrbno prikri , al pravo ozadje niarsej-skega atentata in si je v ta namen izmišljal cele storijo in melal v koš vse vesti svojU^ poroce\alce\' o .Janka izusti in drugim sli<'' nim ustanovam. " 1'optilaire" je pr\ i obja\ il ta odki il" .ja. Pa ne samo to, taisti dan je napisal I-«''" on lilum o tem uvodni' članek, v katerem ,1'' najostrejše obsodil mednarodne organi/"" I or je zločina in pi a \ e kri\'ce, \ se ])ra^''-' ki-ivce ])<) imenu, ne prizanašujoč nikomur. 'l'o je bil prvi in edini članek, objavijo" v Franciji s polnim pod|)isom kakšnega s( 1'ankinega prvaka, v kaleicm jc bila povedana čista, resnica,, in to v času, ko .se jc vse oslalo frmieo.tj^o- Časopisje izogibalo. oetuili na škodo .1 ugoslavije." ■ Ali je Leon Blum radi lega zaslužil, *1'' ,ga sedaj "Slovenec" kleveta? Da ga kleveta v času, ko rojalističiui mafija v Fraiici.i' ja\'no pozi\ a svoje pristaše, da naj lega "<1 njih 1ak(j oso\'raženega socialističnega pr\i'' ka umore?—DP. Hitler in svetovne finance < Angleški pisatelj razkriva tajne. 11 it lei je\ a politika služi linančnenui k:^' pitalu. () tem .^mo že \ ečkrat poročali in uii' \ajali milijonski' zneske, ki jih je prejemal" liillerjevo gibanje. Denar je izvablja! kapi' talistom pod pretvezo, da se bori proti ''kc munislicni s\'e(o\ ni nevarnosti." Xatauč)i" ,je bilo težko ngoto\'i(i vire nemškega laši^' ma. ,Sedaj pa je izdal amerikanski \-elebai'' kir Sidney \\ arburg spi.s, v katerem dok«'" xuje zveze med linančnim kapitalom in no:"' škim fašizmom. Toda razen |)ar izvodov s" ne\vyorški borzijanci in (ioeliels kupili vs" naklado ter sežgali. Znanenui Otoim Stt':i^' sei'jn se je posrečilo, da je dobil iz\'od leg'' ■spisa na vpogled ter je svojem listu " |)eu|' sche Revolution," ki izhaja Švici, priobčil nekaj podatkow Tako ])ravi Strasser; "\ lelih i!).')l in 1!>.')2 jc bil (inančni p"' ložaj Hitlerja in njegovo stranke slab. To-da,i se je obrjiil Ilitler na \ elike tinančnike Amerike s prošnjo za denar, da bo mo.ii'^'^ zavzeti oblast v Nemčiji. Obljnbil je, da scitil velekapital, za kar jamči indi Sclinclit. Uniikir Siiliu'x' \\ ;ti Inn sc Jo si'l)iH) podajal s I lilli'i-jcin, (loriiigoiU" St I'cii'licrji'in in tli n^inti osebnostmi. Ilitler Je /,alite\al ;)()() niilijonox" ("e os\'oji oblast z revolucijo in L'OO luili.i"' nov mark, ee Jo osvoji "legalno." u"" slednjih letih Je Hitler prejel v /.misln ji'odbe skoraj 21 M* miliJono\' maik na pisiU''; ki Jih Je pošiljal v Ameriko. Odgovornost za te podatke nosi Sidn^V Wai-biir^ oitenem % amsterdamskim založništvom te knji;^'e. [ rednik lista jirex'zema .yovornost, da Je knjižica izšla, ker Jo Je sat^' videl, ce ])a navedena dejstva niso re>^"i'" iia, naj Hitler ali Koebelis (ožita pisca i'' založnika. Težko Je pa misliti, da bi iiavo*!' be \\ Mr])ur^a ne I-ile resnične." Dr. Seliaeht Je imel pvav, ko Je zasiui'li' IJivo nedavno rekel: "(lospodarstvo plaeuje politike." S tem Je dr. Seliaeht priznal k(jnipi'i<'' iiizem politiko\', kar mora biti ilelavstv" ))ra\' puselmo v s\ arilo, da, naj nt- naseda.1*^ konipeiuiiisilieuim ''politikom." 2b. junija, 193(5. ENAKOPRAVNOST štran 3. Umor Maiije Penkove pojasnjen Ljubljana, 26. maja. — Skoraj leto dni se je vodila kazenska preiskava zaradi umora 57 letne prevžitkarice Marije Penkove proti Francetu Hribarju, 28 letnemu oženjenemu mizarju in posestniku na Podredju št. 19 pri Domžalah, in Janezu Pircu 37 letnemu oženjenemu klobučarskemu pomočniku, stanujočemu na Hudem pri Radomljah. Marija Penkova je bila čuda-kinja, rada je okrog beračila in bila je tudi strastna pravdarica. Fiance Hribar je pred leti od nje kupil malo posestvice in domačijo za 30,000 Din. Penkova pa si je hkratu izgovorila stanovanjske pravice v hiši in razne dajatve. Hribar je bil dalje obvezan, da je dajal vži-tek njeni materi Mariji. Penkova je 27. februarja krenila proti Beričevem beračit. Ni se več vrnila domov. Izginila je na zagoneten način. Hribarjeva družina, zlasti France Hribar in tudi Janez Pire so li-cemersko pravili ljudem in orožnikom; "Ne vemo, kje je. Mogoče se je utopila ali pa obesila. Dostikrat je pravila, da se bo 'fentala'." Pri Hribarjevih so postali sčasoma veseli. Skrivali so med seboj veliko tajnost. Bili so v skrbeh, kdaj pride resnica o Penkovi na dan. Marca lani so nabavili celo gramofon, da šo si preganjali hude skrbi. Vrteli so najraje gramofonsko ploščo: "Mica pa pije vodo . . Bilo je 12. junija lani popoldne. Hilda Lorberjeva in Kristijan Drašček sta čolnarila po potoku Rači. V nekem tolmunu sta naletela na utopljenko. Orožniki so bili takoj obveščeni o najdbi trupla. Kmalu je bila identificirana utopljenka. Bila je prevžitkarica Marija J^enkova. Vsi znaki so kazali, - Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. OLD PEOPLE find I way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either hccausc of stomach dlaturbancM. f(>o4 fermentation, or tho wearing of falao teeth, old pcpplo frequently havB halitosis (bad breach). No wonder otbera consider them » nuisance. But now Si-ience haa found that tho regular 11SC of Li9terin£ will often pvercpjne oflicnsivo mouth odors due to the fermentation of tiny bita of food OB mouth, teeth, or dental plato ■urfacea. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It fleanaes mouth, teeth, and turn surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert rharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Išče delo Slovenka išče delo, najsibo kakoršno si bodi, za čez dan. Pokličite MUlberry 9899. LIFE'S BYWAYS ""ATZ. T^sr^mJZY ] 9^^ ATZE ybli ~TUE- ]M V 7 I -V®* f ,4^ T--I Tiir "srov/j. mm ' A; :.v.-\3W BALINCARSKA TEKMA-V NEDELJO 2S. JUN. se 1)0 vršila pri LUDVIK KOVAČIČU, 20160 LINDBERG AVE. Prir-otek pri'Ci'j zjiilraj; jirva nagrada $5, druga $:), tretja $-. \'.si halincarji iii prijatelji balineanja in drugo olieiustv'o so vljudno val)ljeni, tla poselijo to zanimivo tekmo. Fina pu,stre%l)a, dobra pijaea in okusen prigrizek. Se pl iporočamo %a obilen oljisk. Millions prefer it to* mayonnalse- # Miracle Wliip is rfi^crc«/—dcli-cious! The time-honored iiigredi-cnta of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, sjcillful way. Given tlic long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in ^ the Miracle Whip 1 beater that's fxclu- Sews II Forward OR Backward SOHib m (sive with Kraft, M#k#* tb« #*m# perffct Stiifter atttch in either dlrec-f tion. Littlfiv lever cbaaCes] direction in* • tantly, and regulate« exact number of •titcb<4 per inch. D#fn*, embroider# like ma^lf. Winda bobbin aa you «<>w. large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Svrprifintfy low in price, ttaay terma. O Erasmus Gorske ^ 1030 East 66th PI*c# ,> Corner St. Clair HEnd. 4245 SOIIIO X-70 Giuiolinc jc narejen, da Jc porabljiv v vsakem vremenu. Z»lo pa daje najboljšo postreibo celo leto ... zniŽH. stroške vo/iti avlcmiobil. THE STANDARD OIL CO. (Ohio) Lično delo Za društven® prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo Izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost r* 6231 St. Glair Ave., HEhderson 5$l I STRAN 4. 25, juiiija, ivwo. Carica Katarina Zgodovinski roman Vedno bolj se je oddaljeval J ki smo ti verjeli in šli za teboj! Pugačev od kraja ljutega bo-1 Nalagal si nas, da si car, ki ga ja. — Vedno slabe je je slišal je poslal Bog, da bi rešil Rusijo zamolklo rožljanje in žvenke-1 in ubogi narod Katarininega titan je orožja, hrup in krik voja-} ran^tva! — Jaz pa ti povem, če kov. Zdelo se je , da se vedno j bi moral izbirati med teboj in bolj oddaljuje od bučnega mor- med Katarino — bi pokleknil ja. — Dihal je svobodne je, ker | pred carico in jo častil! — Betu zrak ni bil prenasičen z di- daj pa pridi, borila se bova na mom in krvjo. — V srcu mu ponovno vklije upanje. Ha, zakaj se mu ne bi posrečilo še enkrat zbrati svojih pristašev? Zakaj mu ljudje ne zaupajo kakor takrat, ko so ga povsod navdušeno pričakovali in sprejemali? Kaj pa pomeni to prav za prav izgubiti eno samo bitko? — Že marsikateri slavni vojskovodja je bil premagan, potem zbral svoje čete, udaril še enkrat na sovražnika in zmagal. Rusija je velika. Tisoči neza-dovoljnežev pričakujejo ugodnega trenutka, ko bi se lahko uprli petrograjski vladi. — Pugačev jih bo poiskal, jih združil ter šel z njimi nad Pe-trograd. LivijiVi duh pa bo čuval nad njim in ga vodil k zmagi! — "Livija"! bo njegov bojni vzklik! — Ne, Pugačev, tvoja pot še ni končana, nisi še izgubljen! — Pugačev, upaj še, veruj v svojo zmago! — Nadaljuj vlogo lažnjivega carja! — Stoj, goljuf! — je naenkrat zagrmelo od nekje, ko se je Pugačev približal zaraslemu gozdu. Pred njega se je postavil človek, kakor da bi bil zrasel iz zemlje. Nepričakovana zapreka je bil stari kozak Cika, ki ni bil več podoben človeku. Obraz je imel strašno spačen, sivi lasje pa so mu v divjem neredu padali na čelo in preko oči. V roki je krepko stiskal samokres. — Goljuf! — Odbila ti je zadnja ura! — zavpije kozak Cika, ko jq Pugačev radi nepričakovanega srečanja s svojim tastom, ustavil svojega konja. V tem trenotku je počil strel in Pugačev konj se je mrtev zrušil na tla. — Cika! — krikne Pugačev. Ali si znorel? Mar si upaš dvigniti roko proti svojemu carju? Ha, ubožec, mar misliš, da nimam nič več moči, ker sem premaganec? — Pokazal ti bom, da sem še vedno veliki in močni Pugačev! — Tebe bom premagal, čeprav sem danes sam premaganec! — Pugačev potegne svoj n^eč. Cika pa viže v tem trenotku svoj samokres daleč od sebe. — Ce bi ne bil tega samokresa slučajno našel na cesti, bi p ploh ne bil oborožen. Iz Krem-Ija sam odšel brez vsakršnega o-rožja. — Samokresa pa nisem sprožil nate, temveč na tvojega, konja, ker sem ti hotel preprečiti beg! — Ha ha, tvoj beg! -i-to je torej tvoja sloveča hrabrost? — Tvoji ljudje umirajo ob obalah Moskve in Oke, ti pa si pri bežal sem, da bi se skril v tem gozdu ? — Kako bi se mogla od tebe tudi kaj drugega pričakovati? — Goljuf ne more nikdar postati junak! — Ti nisi nil nikdar junak! — — Zakaj si tako prebledel, ko sem ti rekel, da si goljuf? Čemu si tako osupnil? — Da, veliki Pugačev, spregledal sem! Spoznal sem te! — Vedi, da sem bil ja? tisti, ki je Liviji potisnil bodalo v roko, da bi prebodla z njim tvoje izdajalsko srce! — Toda moj ubogi, nesrečni otrok ni imol moči, da bi ubil tebe, o-bmila je radi tega bodalo proti svojim grudim. — Goljuf, komedijant, lopov, malopridnež, prevaral si nas vse življenje in smrt! — Bog naj odloči borbo med nama! — — Boril se bom v imenu vseh prevaranih kozakov, storil te bom neškodljivega, lopov Pugačev, zdrobil te bom, čeprav i-maš meč v roki, jaz pa sem praznih rok. — Pridi, premagaj me, uniči me, če me moreš! Pugačev pa je stopil korak nazaj. Ni dvignil meča in ni sunil v nezavarovana prsa starega Cike. -- Ti si neumen! — zakliče Pugačev. — Med bitko se ti je o-mračil um! — Pojdi, jaz se ne bojujem z norci! — Norec? zavpije glasno Či svileno vrvico, ki jo je odnesel' IZ Kremlja. Čez trenutek je le^al Pugačev na tleh z zvezanimi rokami in nogami kljub tr.mu, da se je obupno branil. Pugačfiv mu je med borbo odgriznil kos lica, kri je tekla curkoma in močila srajco na rami, stari kozak pa se ni zmenil za to temveč je hitel vezati. Ni miroval, dokler ni imel goljufa v svojih rokah, — sedaj pa ga je zvil in povezal kakor zavoj in ga pustil nekaj časa počivati v cestnem prahu. Sam pa je stopil nekaj kora-kv od svojega plena in si obrisal kri z robcem. Potem pa je vrgel robec daleč proč, kakor da bi vseboval nekaj nečistega, o-gabnega. -- Nočem si umazati rok s krvjo, ki si jo prelil ti, ogabnež, goljuf Pugačev! — reče Čika. — Čika! — zaječi namišljeni car — ko si je zastonj prizadeval, da bi se osvobodil trdnih vezi. — čika, poslušaj me, — rad bi govoril s teboj! — — Molči! — odvrne čika. Iz tvojih ust nočem slišati ničesar več! — V Livijinem imenu te prosim, poslušaj me — rotim te pri spominu na tvojega nesrečnega, izgubljenega otroka, ki naju gle- ka. — Morda je čudno, da morda tudi posluša iz ne- res ni zapustila pamet, ker ii-grabil si mi najdražje, kar sem i/iiel na svetu. Ukradel si mi mojo hčerko iz stepe! — S Teboj se je naselila pri nas nesreča! — Livija bi bila še med živimi, srečno in zadovoljno bi živela v stepi s svojim očetom, — toda ti si naju omamil in zvabil iz stepe ter naju tu izročil nesreči in obupu na milost in nemilost, ko smo spoznali, da smo verjeli lažnjivcu in goljufu. — Ha, lažnjivi car, brani se! Boriva se na življenje in smrt. Strašna bo tvoja usoda, če bom zmagal jaz! — In stari Cika plane kakor krvoločni tiger na Pugačeva. Pugačev se je obranil prvega naskoka, ker se je umaknil v stran, potem pa je potegnil svoj meč in ga zavihtil v zraku ter zavpil: — Dobro torej! Ti ti tako hotel. nesrečni starec! Jaz sem ti hotel prizanesti z oziroui na to, ker si dal Liviji življenje! —, Sedaj pa boš tudi ti položil svoje življenje na oltar osvobojene Rusije! — To rekši, je Pugačev zamahnil s tako močjo z mečem, da bi Ciki s tem samim udarcem raz-klal glavo. V tem trenotku pa jo Cika veselo zavpil. Pugačevu je ostal v visoko dvignjeni desnici samo ročaj beških višav, — samo en sam trenutek me poslušaj! — V Livijinem imenu ? — Dobro torej, reci hitro, kar nameravaš ! — Cika, — izgubil sem to bitko, zbral pa bom znova svoje čete in zopet navalil na sovražnika. — Goljuf, mar bi me že zopet rad zapeljal ? Kdo naj ti bi še enkrat šel na lima nice, ko pa vendar vsakdo prav dobro ve, da si navaden kozak? — čika, to tajnost veš razen mene edino še Ti! — Ni res, dragi moj! Tudi plemeniti in pošteni ljudje vedo to! — Cika, polovica tega boga-renburg, so moji ljudje zaplenili voz, na katerem se je nahajalo ogromno bogastvo kneza Daš-kova, ki je hotel skriti svoje premoženje in ga spraviti nekje na varnem mestu. Toda moji ljudje so ga prehiteli. Ta velikanski plen sem skril v neki skali na obali Urala. — Cika, polovica tega boba-stva je tvoja, če me osvobodiš vezi in me pustiš oditi! — — Strahopetnež, — ugrabil si mi dragoceni biser, ki je bil moje vse in katerega mi z ničemer ne moreš nadomestiti. Ugrabil si mi otroka, sedaj pa bi me rad podkupil in mi nadomestil srečo T. zlatom in z mrtvimi diamanti? Najbrž tudi sam ne verjame; meča, rezilo pa je ležalo pred, da me boš pridobil z zlatom, ko kozakovimi nogami. Najbrž je;nisem nikdar drugega potrebo-bil ročaj že precej razmajan in val, kakor skodelico mleka, maje pri Iirepkem zamahu rezilo i lo kruha in kos trde zemlje, kjer > divja Uničila. odletelo. — To je prst božji! vzklikne kozak Čika. te jc božja volja. Stari Cika se je globoko sklonil iri se z glavo zaletel proti o-suplcmu Pugačevu in ga z močjo divje zveri podrl na tla. Ko je bil Pugačev na tleh, plane stari Cika nanj, mu poklekne na prsi, ter izvleče iz žepa sem počival! Pugačev je strašno zaječal. Ni vedel, kako naj bi se izognil nevarnosti, ki mu je pretila s strani divjega Cike. Ko se je Cika malo odpočil, je stopil k zvezanemu Pugačevu, ga zgrabil s svojima močnima rokama ter ga vrgel kakor vrečo čez ramo. — Kaj nameravaš z menoj? PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE ^voje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA FICIRANI IŠČEJO SE I'OVEJJJENCI nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen saslulek ob malem trudu za zane-sljivo, inteligentno in potnano osebo. PIŠITE! 5JbCNI VATOV^/LOVENCev/ 156 Fifth Av«. IVAN MyCTNfO Ure ^£2.' N*W Yorl(,N.\ zastoka Pugačev. — Karn me misliš odnesti? — — To boš že še videl. Odnesel te bom tja, kjer le potrtbu-1 jejo! — In stari kozak je mirno korakal po cesti s svojim bremenom. Bil je močan in se ni upognil pod težo Pugačeva, ki ga je držal z obema rokama na hrbtu. iHigačev stisne zobe, — sklenil je, da se ne bo več poniževal pred starim koza kom, da ga ne bo prosil, niti rotil, da bi ga Cika izpustil, ampak da bo prenesel svojo usodo" kakor mož. ki se ne straši ničesar. Sicer pa mu itak ni bilo razumljivo, zakaj ga je stari Cika zve-%al in kam ga je nameraval odnesti. Mar ga bo nesel h kozakom, da se mu bodo maščevali ? Oh, če bi Cika to storil, potem ima Pugačev še trohico upanja, da se bo rešil. Vedel je, da bo njegova osebnost še vedno delovala na kozake in da si bo zopet njih srca osvojil. Prepričan je bil, da bo s svojo zgovornostjo premamil sinove stepe in si zopet ustvaril svojo vojsko. Medtem pa opazi Pugačev, da ga stari kozak nese v mesto, v Moskvo. Mestu sta se bližala vedno bolj. Pugačev je že razločno videl stolpe obzidja. Tedaj se naenkrat opogumi in vpraša Ciko, kaj namerava z njim. — Vseeno je, če veš to ali pa ne veš, — odvrne stari kozak in skomigne z rameni. ■— Poslušaj me in trepeči: — Na tvojo glavo je razpisana nagrada dvajset tisoč rubljev ki jo dobi vsakdo, ki te izroči vojskovodji Potcinkinu. — ' imeau boJjeni, pa mu vender ne boš-- — Bom, gospodar in chi moj, bom. — odgovori Cika. < •uro bova že v Moskvi, tam htm pa takoj poislrai vojskovodjo in mu izbočil -ni plen. — In dobil bom dvajset tisoč rubljev. — — Ti delaš lo L o? cj r; di denarja ?! — Molči, loix)v, -.....idvrne Ci- ka in ni pri tem niti trenil z oče-Kom. — Ce bi mi bilo za denar, bi sprejel tvojo ponudbo in vzel polovico Daškovega premoženja. Ce bi bil lakonicn na zlato, bi šel s teboj do one skale na obali Urala in bi delil s teboj bogastvo. — Le pomiri se, visoki moj gospod, — moj veliki car in gospodar Pugačev, niti srebrnega; rublja ne bom pridržal zase. Sponmi se, kako smo pred kakimi štirinajstimi dnevi uničili neko majhno, siromašno vasico, ki se nahaja v moskovski guber-niji. — Vaščani so nam prišli naproti in nas kleče prosili, da bi ne uničili njihovih majhnih hišic. — Jaz sem te prosil zanje, rotil sem te, da jim ne bi storil ničesar žalega. Saj to niso bili ve-likaši in bogataši. V vasici je živela uboga raja, reveži, ki so komaj životarili. — Ti pa si zvedel, da so bili kmetje zvesti in udani Katarini, napovedal si svojim ljudem, da so uničili vasico in požgali vse hišice. Vidiš, s temi dvajsetimi tisoči bom pomagol nesrečnežem, ki nimajo niti strehe nad seboj. Ti veliki in močni o^r Pugačev- si uničil domove tem ubogim ljudem, ti jim jih boš zopet sezidal. Ti si jim uničil vasiico, Ti jim jo boš zopet zgradil. Teti siromakom bo denar, ki ga bodo dobili za tebe, prav dobro došel! — I ugačev za^'kri})je z zobmi, pogledal je proti nebu. Mar res ni bilo več rešitve zanj ? Cika pa je medtem prispel s svojim brem