Pnltitliia plafona ¥ gotovini Uto LXIX. št. 1)1 Ljubljana, sreda 10. junija 1936 Cena Din Lzjmja vsaa Jan popoldne, LzvzemSi nedelje m praznike. — inser&a do HO petit Trst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8» večji inserati peUt vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Stovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25». Rokopis) ss ne vračajo. CTREDN1STVO IN CPBAVN1ATVO LJUBLJANA, &naf1jeva olksa štev. 6. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24, 81-28 in 81-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 6»; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St_ 190. — JESENICE: Ob kolodvoru luL Postna Hranilnica v Ljubljani št- 10351. Po sestanku v Bukarešti: Mala antanta se ne da izigravati Velik odmev bukareške konference v inozemstvu — Mala antanta noče biti igračka velesil in ne bo služila ciljem imperialistične hegemonije Zen©va, 10. junija A A Rezultati in sklepi ."»estanka poglavarjev držav M-aJe antant.p v Bukarešti so zbudili v ženevi najugodnejši vtis. Priča te.^a razpoloženja je današnji uvodnik lista >Journal des Nation?*, ki pravi med drugim: Ideja in misel sestanka v Bukarešti je predvsem odkrita m iskrena potrditev želje držav Male antante po miru. Kaj hočejo državni pogiavarji Male antante? Predvsem prepreč.ti povratek dob«, v kateri so bi!*1 države sredmje in balkanske Evrope ogrožane od politike velesil, ujiho vih intrig in sumljiv'h aspiracij njihove imperialistične hegemonije. Prav tako hočejo z zvezami z vsemi državami srednje Evrope preprečeti, da bi katerakoli izmed j vel ©Pil videla svojo korist v tem, če bi postavila eno državo zopeT drugo in napravila iz njc predmet svoje lastne politike. Usodni zgled politike izvršenega dejanja, ki so ga velesile sprejele z nemoč jo pomeni za države, ki so zatajile pakt DN, veliko privlačno silo Zato je popolnoma oportiino in koristno, kar so izjavili in razglasili v Bukarešti. Povratek Habsbur-žanov, pomeni vojno, ogenj, klanje, ki se kaže na mračnem evropskem obzorju. Kategorično stališče poglavarjev držav Male antante proti Habsburžanom in revizio. nistom služi tik pred drugo fazo 16. zasedanja skupščine Društva narodov kot. najjačji dokaz,, da ostane Mala antanta zvesta kolektivni varnosti V Bukarešti 40 mrtvih in 7S0 ranjenih Ugotovitve dosedanje preiskave — Vedno večje ogorčenje v javnosti proti povzročiteljem strašne nesreče Bnkarešta. l0- junija r- Vsa ramunska javnost je Se vedno pod vtisom hude nesreče, ki te ip pripetila predvčerajšnjim o priliki proslave narodnega praznika. Ogorčenje javnosti je toliko večje, ker je preiskava, ki se je po osebnem naročilu Nj-Vel. kralja Karola izvršila z vso strogostjo, ugotovila, da so bile tribune površno in slabo zgrajene. Na odgovor bodo pozvani tudi organizatorji proslave, ker so na tribuno, ki jp bila določena za največ 1.500 ljudi, pustili natrpati skom 5000 ljudi, zaradi Česar se je trir.una seveda morala porušiti, ker je bila trikratno preobremenjena. Preiskava je prišla do ugotovitve, da so gradi- telji tribun gledali predvsem na svoj lastni dobiček in gradili tribune s slabim materialom. Vseh sedem podjetnikov ter podžupan Bukarešte Vasileseu so aretirani in pridejo pred sodišče. Najbrž bo odstavljen tudi župan. Nadzorstvo s strani mestne občine je bilo skrajno malomarno in občinska komisija, ki kd morala tribune pred prevzemom pregledati in preizkusiti, ni niti prišla na ogled Ko se je vrhu tega še izvedelo, da so glavni krivci te nesreče povrh se židje. so -Studenti priredili velike proti-židovske demonstracije. Čeravno uradni komunikeji zatrjujejo, da je nesreča zahtevala famo Miri smrtne žrtve zatrjujejo verodostojni očividci, da je bilo najmanj 40 mrtvih Neki profesor, ki je vodil šolarje na svečanost in je bil na tej tribuni, trdi, da ie sam potegnil izpod ruševin pet mrtvih. Po najnovejših podatkih je bilo vsega ranjenih 750 ljudi Od teh jih je 600 še vpdno v bolnicah, dočim po ostali po prvi zdravniški pomoči lahko odšli domov. Današnji tukareški listi objavljajo imena ranjenih. Med njimi je tudi uradnica jugosloven-»kega poslaništva Greta Fajtner, nekdanja »Mis Novi Sad«. Neki žehelj ji je prebodel lice ter ji izbil tudi več zobov. Ima tudi presekan jezik. Hudo ranjena je tudi njena mati, ki ima počeno lohanjo in dvomijo, da bo ostala pri življenju. V Rnmuni ji vlada zaradi te nesreče prava narodna žalost. Vse svečanosti, ki so bile Še na programu so bile odpovedane. Svečanost krsta nove ladje, ki je dobila ime kralja Karoja. je bila zelo skromna. Kralj Karol in dr. Beneš sta takoj po svečanosti odpotovala iz Tum Soverina v Galac, od koder je dr. Beneš krenil naravnost v Prago, kralj Karol pa nazaj v Bukarešto. Sumljiv požar Bukarešta, 10. junija, r. Včeraj dopoldne je nenadoma nastal požar, ki je vpepelil ostanke porušene tribune. Ko so gasilci prihiteli na lice mesta, je bilo že vse v plamenih in niso mogli ničesar rešiti. V zvezi s tem požarom so se razširile vesti, da je Ml ogenj podtaknjen s strani onih, ki so odgovorni za nesrečo. Na ta način so onemogočili nstančno preiskavo o vzrokih rasen ja ti : j.ie. r radni komunike pa pravi, da je nastal požar zaradi cigarete, ki jo je nepazljivo zavrgel neki delavec, ki je bil zaposlen pri pospravljanju ruševin. Spremembe v italijanski vladi Mussolini je postavil na vodilna mesta mlajše fašistične prvake Rim. 10. junija. 7 Pričakovana rekonstrukcija vlade se je danes izvršile. Do-sedanie vojno ministrstvo, korporacijsko in kolonij»sko minisrtr.stvo ki so bila od leta 1955. poleg vojnega ministrstva in notranjega ministrstva v rokah predsednika v]ade Mussoliniia imajo spet svoje lastne m ~'sfre. Dosed^ii propagandni minister grof Ciann je postal zunanji minister, dosedanji državm ;»odra;riLk za korporacije Santim* je posrtal korporacijski minister. d žavni podtajnik v kolon nsketr. ministrstvu Leson! je pa posial kolonijski minister. Dosedaji državni "^odtauiik v propagandnem mnnstrstvu Alfieri je postal minister za propagando. Z istfm kraljevim dekretom je sprejeta ostavka državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha. Na negovo mesto pride dosedanji italijanski poslanik v Varšavi Bastianini Schuschniggov alarm Patriotske manifestacije brez Heimwehra — Schuschnigg za zbližan] e z Nemčijo? nun.■?j. 10. junija. AA. Pri veliki manifestaciji patriotske fronte na trgu pred mestno niso je snoči bilo navzočih nad 100.000 ljudi. Govoril je tudi dr. Schuschnigg, da niso točne vesti listov o amnestiji, ker bo dana samo redna polletna amnestija. Rimski protokoli postavljajo temelj avstrijske neodvisnosti. Izrazil je željo za mirnejše odnose z Nemčijo kot veliko nemško državo. Pozval je mladino, naj bo nemška, naj nemško misli in nemško dela. Knez Starhemberg se tega zborovanja ni udeležil, sploh ni bilo videti heimwehrov-skih zastav in znakov. Bile so samo zastave patriotske fronte v belo-rdečih barvah. Posebno mnogo je bilo črno-rumenih habsburških ko k ar d. Dunaj, 10. junija AA. Havas poroča: Udeležence atentata na Starhembergov gradič Waxemberg je sodišče včeraj obsodilo na zapor od 6 do 7 mesecev. Vod«- ie pobegnil v Nemčijo. Francija se čuti zapostavljeno Po mnenju pariškega lista je Francija v zunanji politiki izgubila vodilno vlogo Pariz. IO. junija AA- >Paris Midi t piše o zunanjepolitičnem položaju in pravi med drugim, da se ie na vsej evropski fronti začela diplomatska bitka in da je prišlo do tekme za zvezami, toda Francija je v tej :ekmj ostala poslednja. Liet pravi da se Rim ne zanaša več na Francijo kot morebitno zaveznico. Priče smo važnim posvetovanjem držav v srednji Evropi, nadaljuje list, posvetovanjem, kjer ni Franrije nihče omenil ne z mislijo, ne z imenom. Vse to se odigrava, kakor da bi Francija v Evropi ne vodila sploh nobene zunanje politike. Pri bližajočih se ženevskih razgovorih bo Francija igrala na angleške karte. Želeti bi bilo, da se francosko-angleški razgovori zdaj ne zavlečejo v neskončnost, kakor pri posvetovanjih o sankcijah, ki trajajo že nekaj mese cev in kakor glede vprašanja Porenja. o čemer Še vedno nihče ničesar pozitivnega ne ve. H o are je v „Pax Britanica" JLondon, 10. junija. AA. DNB: novi mornariški minister sir Samuel Hoare je imel govor pred studenti v Cambridgeu. Govoril je o angleškem imperiju in o DN. Rekel je, da je angleški imperij velika avtarkij-ska gospodarska enota in da bi ves svet mnogo pridobil, če hi se tudi tako organiziral. Evropa bi se naj povezala v tak av-tarkijski blok. Rusija bi naj zopet zase tvorila tak blok. Ves svet pa bi se moral truditi, da dvigne DN. Toda Angbja se mora zavedati, da je ona bolj oceanska nego kontinentalna država. Kakor pa je nekoč >Pax Romana« počivala na ramenih rimskih legij, tako naj danes >Pax Britannicac počiva na ramenih angleških vojnih sil, posebno pa na moči njene mornarice. Delokrog francoskega „ ženskega ministra " PaHz, 10. junija- A A. Havas: Včeraj je izšel dekret, ki določa državni podtajnici v prosvetnem ministrstvu Brunswick naslednji delokroo: 1. vprašanje šolske higijene in šolske vzgoje otrok. 2. vpra-ša.ije profesionalne usmerirtve deklet in njihova priprava za javne službe. 3. vprašanje socialne pomoči ženam in dekletom. 4. vzdrževanje zveze z ostalimi ministrstvi v teh vprašanjih, posebno z mini«r-stvom narodneca zdravja. 5. vprašanja, ki jih bo prosvetno ministrstvo posebej dostavilo v njen delokrog. Volitve v Litvi Kovno, 10. junija A A. DNB: Volitve v parlament so potekle brez večjih neredov. Udeležba pri volitvah ie bila zelo majhna. V Kovnu je znašala volilna udeležba komaj 25 do 30*Vo. Na vaseh je bila udeležba še manjša. V Klajpedi je bila udeležba tudi zelo majhna. Ponekod je udeležba znašala komaj 2 do Sft/o. Anglija ne bo plačala vojnih dolgov Ameriki VVashington, 10. junija r- Angleška vlada je sporočila vladi Zedinjenih držav, da ne bo plačala obroka vojnih dolgov, ki zapade 15. junija. Gre za vsoto okoli 86 milijonov dolarjev. Afera Feniksa na Poljskem Varšava, 10. junija V zvezi s polomom družbe Feniks je vlada odredila preiskavo tudi v varšavski podružnici te dunajske zavarovalnice. V Varšavi in Krakovu je bilo na podlagi preiskave aretiranih sedem oseb. Med njimi je več advokatov. Predsednik sodišča za rudarsko zavarovanje Beograd, 7. junija, p. Za predsednika sodišča za rudarsko zavarovanje v Ljubljani je imenovan dr. Lavoslav Mastnak. sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika pa dr. Edvard Vrečko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Ad zdravstvena Drobiž z vseh strani Moskva, 9. junija. AA. Zdravstveno stanje Maksima Gorkega je nespremenjeno resno. Carigrad, 9. junija. V vsej Anatoliji divjajo huda neurja. V Karamanu je toča uničila vso letino. V okolici Ka rake je je zapadel sneg. Temperatura je naglo padla. Sredi poletja morajo kuriti peci. 400 milijonov za železnice Nabava železniškega materijala v Nemčiji Beograd, 10. junija. AA. seji gospodar-sko-finančnega odbora ministrov, ki se je vršila včeraj od 5. do 8. popoldne, so sprejeli predlog uredbe o odkupu in normiranju cen oljaric, ki ga je predložil kmetijski minister. V najkrajšem času bo predlog predložen ministrskemu svetu v definitivno odobritev. Razen tega so na seji sprejeli predlog prometnega ministra o izvršitvi nabav v Nemčiji za potrebe gradbene in »trojne službe državnih železnic (obnova investicijskih objektov in voznega parka) v višini 400 milijonov Din na podlagi pooblastil v čl. 66 finančnega zakona za leto 1936/37. Odbor je razpravljal tudi o nekaterih drugih resornih vprašanjih. Pričetek nove socialne zakonodaje v Franciji Včeraj je vlada predložila zbornici napovedane socialne zakone o novi ureditvi delovnega razmerja Pariz, 10, junija, r. Francoska vlada je imela včeraj seio r*xl predsc-Atvom mini-Sitekega predsednika Leona Hluma, nato pa sejo pod pr^dseds*v-om predsednika republike Lebruma. Na obeh sejah so razpravljali o zakonikih načrtih > katerih je ministrski predsednik v vladni izjavi de-ial, da bodo takoi predloženi narifln'cn*u. Predsednik Lebrun je podpisal štiri zakonske načrte, k: se nanašajo na kolektivne pogodbe, na 40 urno tedensko delo. na plačam dopust delavcev in na ukinitev odnosno spremembo gotovih zasilnih urtdb Lavalove vlade. Pred vsem bodo ukinjene zasilne uredlbe o znižanju pre-jmkov delavcev v javnih službah in rent vojnfh udeležencev, volnih žrtev in n i-hovih sorodnikov. Ti zakoni so bili že popoldne predloženi zbornici Vlada je predlagala nujno postopanje, ker hoče, da bi jih parlamerift sprejel še ta teden, senat pa prihodnji teden. Poslanska zbornica je že včeraj popoldne začela ra/pravijaiti o teh zakonih. Minerski pr edsedmik Leon BI um ie takoi po otvoritvi ob burnih ovaoijah govoril o sporazumu mod srtavkujočimi delavci in podjetniki. r\>dfcTTtal je važnoM tega sporazuma, ki je v skladni s težniamii vlade po izboljšanju aocialnrih prilik. Dej,«! je, da pomenijo zakonH, ki jih je vlada v zvezi s tem predložila zbornici, pričerek nove dobe v socialni zakonodaji- Zbornica je nato izvobla za proučitev teh zakonov posebne odbore, v katerih so asssopsne tudi sttranke opozicije. Prodloc Je M snre-,et z v/klik-m. Nato je bfla snja zasdm-čma. Zarota španskih komunistov Po razkritjih policije so pripravljali državni prevrat Madrid, 10. junija r. Policija je prišla na sled revolucionarni zaroti španskih komunistov. V neki madridski trgovini so po na kljurjii našli 400 nniform meščanske gard«, mnogo orožja in streliva. Našli so tudi mno- go tajne kor**pona>Be« in te. ki se nanašajki na priprav« ss prevrat. PoHeija i« n*č« i vdali pmi tega razkritja, rs« pa kas«, *a ss pripravljale gin dika listić s« Boj za skrajšanje delovnega časa Zasedanje mednarodne konference za Ženeva. 10 junija AA. (Havas) Mednarodna delovna konferenca je imela dopoldne plenarno sejo. Načela se je debata o 40 urnem delovnem tedniku To vprašanje so načeli v zvezi s tekstilno industrijo in zaradi pomena, ki ga ima ta industrija ter zaradi velike nezaposlenosti, ki v njej vlada. Britanski delodajalski d^le^at je pobijal mnogo argumentov, ki so bili v prilog 40 urnemu tedniicu v tej industriji, češ da Li bila uvedi« takšnega tednika škodljiva i za delavce i za industrijo Razen tega ni možno zaradi odsotnosti zastopnikov mnogih držav skleniti konvencijo, ki hi jo vsa te države ratificirale. Britanski delavski delegat >e pa zakopal nasprotno stališče in se zavzemaj a to, si se o tej stvari sklene medne rodna konvencija. Uspehi higijenskega zavoda v Skoplju Higienski zavod v Skoplju predstavlja eno od najujape&nej&ih zdravstvenih ustanov v državi. Njegovo delovanje na polju pobijanja malarije je cenjeno tudi v inozemskih zdravr/ških krogih. Kako je delovanje zavoda priznano in cenjeno, se najbolje vidi na tem, da je Društvo narodov, dokler je razpolagalo z gmotnimi sredstvi za to svrho. vsako leto pošiljalo v Skoplje ekskurzije zdravnikov iz raznih držav, da so spoznali metode borbe proti malariji. Poleg glavne nalog« — poKjanja malarije, tega velikega socialnega zla Južne Srbije, mora vršiti higienski zavod v Skoplju se celo vrsto zelo važnih higienskih misij na svojem velikem področju. Najprej je moral premagati med ljudstvom ukoreninjene predsodke proti zdravstvu In proti zdravilom. V tem pogled« je bilo treba orati trdo ledino, zakaj Skoplje do osvobojen j* sploh ni imelo pravih zdravstvenih ustanov. Vzbuditi med narodom zaupanje do zdravstva in do medicine, je bila kaj težavna naloga in lahko se reče, da jr je bil zavod v Skoplju kos v nepričakovano izdatni meri. Poleg zdravstvenih vrsi higienski zavod tndl velevažne kulturne misije m njegovi dobrodelni vplivi se ne kažejo samo v do mačem življenju prebivalstva, temveč tudi v splošnem narodnem gospodarstvu. Organi higienskega zavoda so prebivalce naučili, kako je treba živeti po najosnovnejših načetih zdravstva, učijo pa j£h tudi, kaj je treba storiti, da se tudi pri težkem vsakdanjem delu varuje zdravje. Dober pomočT.«*k higienskega zavoda je zadruž-nistvo in higienski zavod podpira na vso moč zdravstvene zadruge, Id a« v zadnjfti dveh letih lepo uveljavljajo in raavijaje tudi na srbskem jugu. Statistični poda tki dokazujejo, da uma zavod pri pobijanju naflezljivih bolezni vseh vrst vsako leto večje uspehe. Pred leti je po Južni Srbiji pegavi legar terjal mnoge žrtve, po zaslugi higienskega z* voda pa je že nekaj let ta epidemija om«-jena le na redke primere. Lam so ugotovili na področju higienskega zavoda 13.351 prftrrterov nalezljivih bolezni, a od teh so imele vse epidemije le 2fc4 smrtnih žrtev. V pokrajinah, kjer Se razsaja malarija, so zdravniki higienskega zavoda pregledali okrog 71.000 oseb. malarijo pa =0 ugo ski higienski zavod na razpolago več ski higienskih zavod na razpolago več gmotnih sredstev, bi se njegovi uspehi gotovo podvojili Nov zakon za poroke Švedskih prinčev Obe švedski zbornici sta sprejeli spre membo ustave, po kateri br> švedskim princefln v bodoče možno poročiti se z me. ščankami inostrankami, ne da bi zavoljo tega izgubili svoje dedne pravice Konservativni po^larKv so se sicer upirali so cdalisti pa so hoteli predlog razširi ti še za toliko, da bi se smeli princi pod istimi pogoji poročiti tudi s hčerkami švedskih meščanov. Borzna ooročila, INOZEMSKE BORZE Carlh. 10. junija. Beograd 7, Pariz 20.3. London 15.50, Newyonk 309 25. Bru«e: 52.25, Milan 24.35. Madrid 42.175, Amater dam 206.95. Berlin 124.50 Dunaj 57 20 Pr**a 12.7«, Varšava 56, Bukarešta 2.50. f lliitiko kamero po Berlinu Zanimiv film ki ga je izdelal dr. Marjan svojim bivanjem v Nemčiji Foerster med Ljubljana, 10. junija. Pod geslom »Berlinska reportaža« nam je pokazal snoci g. dr. Marjan Foerster v dvorani Delavske zbornice film. ki ga je izdelal meti svojim nad leto dni trajajočim bivanjem v prestolici tretjejra carstva. Film je razdeljen v dva dela. Prvi obravnava predvsem monumentalne znamenitosti in posebnosti Berlina, dočjm je bil drugi del posvečen, berlinskemu vrvenju, zabaviščem in končno še kratkemu skoku v Hamburg: in Leipzig. Dr. Foerster je amater, priznati pa je treba, da ima mnopo smisla za sestavo filma in da mu tudi fotojrrafska tehnika ne dela nobenih prejrlavic. Zlasti prvi del je v pogledu tehnike na višku. Posebno posrečeni so prizori z galebi, posneti deloma s časovno lečo. Fotografiranje ob aprilskem vremenu je težavno, ker je ozračje večinoma megleno — galebi obiščejo Berlin le v tem času — kljub temu pa spada ta del mei najboljše, kar nam je dr. Foerster predvajal. Pri fotografiranju se je- posluževal najnovejše fotografske pridobitve, priprave, ki avtomatično regulirajo razdaljo in ki omogoča fotografu, da posname objekt čisto od blizu, četudi je od njega precej oddaljen. Veličasten je pogled na »Brandenburska vrata«, skozi katera bodo prinesli tekači iz Olimpa plamenico in z njo prižgali 1. avgusta olimpijski ogenj, znak, da se je olimpijada pričela. Zelo posrečen je nadalje vložek o berlinskem prometu. Vedno s^e toliko ve povedati o znameniti pruski točnosti, film naan pa pokaže, da se tudi pri nemški železnici najdejo uradniki, ki s jim ne mudi nikamor, pa Četudi mora zaradi njih potnik zamuditi vlak Drugi del filma bi bil lahko znatno krajši. Brez škode bi se dali izločiti nekateri posnetki avtomobilske razstave in tudi vožnja po reki "Spree traja zaradi enolične pokrajine predolgo. Filmu bi nasprotno ne škodovalo, če bi imel več prizorov iz zoološkega vrta. V splošnem se je dr. Foerster pri posnemanju posluževal raznih fotografskih novosti, ki jih pri nas sploh še ne poznamo in naravno zanje tudi še nimamo terminologije. Tako na pr. je bil način pričaranja slike nekaj posebnega. Nemci imenujejo to »Auf-kreisung«. Isto velja za izginotje prejšnjega prizora in prikazani naslednjega (»Zukrei-sung«). Novo je tudi >prezaslonenje<. kakor bi lahko imenovali nemški >Cberblendung«. £e prej smo omenili avtomatično pripravo, ki regulira razdaljo. Ni to morda tudi našim amaterjem znani teleobjektiv, temveč poslednja novost f ilirskega fotografiranja — takozvani Siemensnv transforkator. Gledalec dobi vtis. da se operater približuje predmetu, v resnici pa stoji vedno na istem mestu, le, da se je poslužil t.ransfokatorja. Dr. Foerster je zainteresiral nemške filmske založnike za kulturni film, ki naj bi prikazal lepote Slovenije, predvsem gorskih predelov in je našel pri njih polno razumevanje. Tod jetniki bi bili pripravljeni poslati svojega filmskega operaterja in zahtevajo le oskrbovalne stroške, dočim bi dali materijal zastonj. Odveč je poudarjati tujsko-prometno važnost te zamisli za naše kraje. Menimo, da bo dr. Foerster brez težkoč naletel pri naših oblastih na razumevanje. Večer. knt^rega čist' dobiček je bil namenjen slepcem, je zaslužil večji obisk. Sokolstvo Odkriva se vrsta zločinov Zagonetna smrt posestnika Matije Grozdnika — Z njo v zvezi je baje več nepojasnjenih zločinov Ljubljana. 10. junija Pred dnevi so našli ljudje v gozdu za cerkvico na Rudniku pri Ljubljani, obešenega premožnega {posestnika z Orljega Matijo Grozdnika. Prvo ga je opazilo neko dekle, ki je v gozdu nabiralo gobe in ta je pokli-cala druge ljudi, nakar so sneli obe senca z drevesa. Kasneje se je ugotovilo, da je odšel Grozdmk od doma že tri ali še več dni prej. Njegov obupni korak je povzročil v vsej okolici veliko razburjanje. Ljudje so ugibali in še ugibajo, kakšno je ozadje Grozdnikove tragedije. ZAGONETNO ANONIMNO PISMO Več dni pred odhodom posestnika Matije Grozdnika, od doma in pred njegovo smrt-jo, je prejel znani gostilničar na Orljem, Tone Neben zagonetno anonimno pismo, oddano na pošti v Mariboru, v katerem je polno skrivnostnih namigavanj. Nič ni v pismu določenega in vse kaže, da ga je pisal nekdo, ki je udeležen v celi verigi zločinov. In vsi ti zločini so bili izvršeni deloma na Orljem samem, deloma pa v okolici. Leta 1920. je bila umorjena pod takozvanim »Debelim hribom« med Rudnikom in Laverco neka ženska s priimkom Možina. Zločinec, se je pri svojem krvavem dejanju poslužil noža in je svojo žrtev enostavno zaklal. Zagonetke tega umora v takratnih razburljivih časih ni bilo mogoče pojasniti in je ostal nepojasnjen do danes. Nekako pred petimi leti je bil izvršen v posebno sobo gostilničarja Toneta Nebca na Orljem vlom in mu je bilo ukradenih okrog 10.000 Din gotovine. Tistega dne sta se mudila na Orljem dva lovca, ki sta se zglasila tudi v gostilni, gori pa so videli, a to samo nekateri, še nekega neznaca. Ko je bila kasneje tatvina prijavljena in uvedena preiskava, je moral neki mož z Orljega.. ki si jo natančneje ogledal neznanca, mudečejra se omenjenega dne na vasi, na policijo v Ljubljano, kjer so mu v kriminalni razvidnici pokazali slike raznih vlomilcev, ki so se tedaj radi klatili po ljubljanski okolici, če niso bili baš zaprti. Mož je namreč dejal, da bi motrel spoznati zločinca po sliki. V kriminalni razvidnici so mu pokazali slike vseh v poštpv prihajajočih osumljencev, a je mož neprestano zmajeval z glavo. Pri neki sliki je postal pozornrjM pa je navzlic temu odkimal. Panoje pa je zaupal menda nekomu doma. da je vendarle spoznal ne7nanca po sliki na policiji. Nič drugega ni izjavil in tudi pozneje ni govoril o tem. Tudi je kmalu umrl in odnesel skrivnost s seboj v grob. P~ed par ]eti se je udejsitvoval dalje kot izredno spreten tat nekj domačin z Orljega po Bizovi-ku. na Rudniku in tamošnji okeHci. Kradel je dolgo, dokler ga niso zalotili in aretirali. Sledile so hišne preiskave na Orljem, kjer so po naključju našli nekaj nakradenega blaga tudi pri posestniku Grozdniku, kj se je sedaj obesil in pa pri nekem ovdovelem posest r-rku, s katerim je bil rajnki Matija dober prijatelj. Tat in vlomile-c, neki J., je bil obsojen ziradi vlomov na 7 ]et in prestaja kazen v kaznilnici v Mariboru. Tudi G-rozd_ nik tcr vdovec sta bila takrat obsojena na manjšo kazen zaradi nakupa blaga sumljivega izvora. V okolici Orljega in pa v Bizoviku, v Hrušici. v Dcbrtmjah, na Rudniku in osta-Kh vaseh so bili na delu Se drugi tatovi, izmed katerih sedi neki P. enako v kaznilnici v Mariboru, drugi Ivan M. pa je kazen že prestal in služi sedaj nekje na Gorenj. 6kem za hlapca. Pred nekaj leti ]e na Orljem služIla prt ovdovelem posestnpcu neko dekle z Dolenjskega, doma menda lz okolice Trebnjega, izgicila Je n°3 to > ni- bflo več na spregled. Ljudje so pričeli šuš-ljat>'. razne stvari, o- čemer -so zvedeli tudi orožniki. Ti so pričeli poizvedovati za dekletom, a brezuspešno. Razna šale so se govorice o samomoru, vendar ni prodrla na dan nobena jasnost v zadevi in je ostalo dekle pogrešano do danes. Našlj niso ne žive, ne mrtve. " ~ * Cel niz ziočinov torej, ki pa' se očivid-no silno Vežejo med Seboj in se okoli v&eh Čuje, kakor pomalem spravlja na dan preiskava, ime Matije Grozdnika. Pokojni, ki je bil kot domačin tudi Nebecev prijatelj, je Večkrat .prečital anon jnna pismo, ki ga je ta prejel iz Maribora, a je ostal pri tem navidezno haden. Ko pa je Nebec dobil kasneje še drugo tako pjsmo, v katerem sicer tudi niso : bila navedena imena in tudi ne dejanja, pač pa polno namigavanj na ves kompleks zločinov na Orljem in v okolici, je postal čedalje bolj razburjen. Ko se je Nebec odločil in,, izjavil, da gre s pismi k advokatu, ga jo pričel Matija moledovati, naj tega,ne.stori Sveto val mu je druga pota in ko- ga Nebcc ni poslušal, je, čim je ugotovi, da je bil res pri advokatu, odšel z doma v prostovoljno smrt. V zagonetnih zločinih je po prejšnjih poskusih uvedena zopetna stroga prejskava^ ki bo morda vendar! t razvoz-Ijala skrivnosti, o katerih se je šušljalo na Orljem. Iz Novega mesta — Na obenem zboru novomeškega Gou-benega društva, ki se je vršil pred dnevi so bili izvoljeni v odbor za predsednika Feri Mikolič. za podpredsednika .Jo/.e Lavrič. za tajnika Skebe, za blagajnika E. Knol. za preglednika računov pa F. Buk in mag. ph. Jože Berman. Društvo, ki se prav lepo razvija ima 20 aktivnih članov — godbenikov z dolgoletnim in požrtvovalnim kapelnikom g. A. Košičkom na čelu. Podpornih članov je samo 120. kar je za naše mesto vsekakor premalo, saj znaša mesečna članarina le o dina rje. — Slabo in nestanovitno vreme imamo že drugi mesec, ki pa po sedanjih izgledih tudi ne bo boljši od prejšnjega. Zaradi deževnega vremena močno trpe poljski pridelki in kmetje ne morejo spraviti pod streho sena. Veliko škode pa je napravilo neprestano deževje tudi žitu. ki je domalega žo vse poležano. Občutno Škodo trpe tudi naši vinogradi. Po hudem nalivu v četrtek je udarila strela v mestno hišo, kjer je k sreči razbila le dimnik in nekaj opeke, v poslopju pa vodovodno cev. Zato so ostali stanovalci v desnem traktu Čez noč brez vode. — Bojkot piva. Prejšnja leta se je v našem mestu popilo precej piva. Ko pa so se pričeli pojavljati glasovi o novi. pivovarni v Laškem, ki da bo postavila pivu nižjo ceno, so že takrat pričeli ljubitelji pivo odklanjati, češ, da je predrago. Ker pa so cene pivu še danes tako visoke, kakor prej, laška pivovarna pa še ne obratuje, so začeli gostje v gostilnah pivo odklanjati, in pijejo raje domača vina. Kdo bo imel pri tem dobiček, ni težko uganiti. — Zanimiva najdba. Pri regulacijskih delih mestnega — Kettejevega parka bo delavca naleteli v petek na bivšem vrtu g. svetnika Kozine J. pri izkopavanju na rimski grob. V izkopani jami so našli več glinastih {ar 6 pepelom pokojnih. Ka kim] najdbe je prihitelo mnogo radovednežev, ki so si ogledovali izkopanine. Žare je prevzel v svoje varstvo prof. g. Jare, ki urejuje mestni muzej Sokolske župe Ljubljana Po presledku štirih let bo prihodnjo soboto in nedeljo v Ljubljani župni zlet, na katerem hoče ljubljanska župa pokazati, koliko je od zadnjega župnega zleta napredovala. Zupnj zloti fro nedvomno velikega pomena za poglobitev sokolskega dela v naših telovadnicah in obenem najboljša propaganda . za Tvrševo sokolsko misel. <£adnji župni zlet smo imeli v Ljubljani 1952, ki je bil jubilejni župni zlet v proslavo 100-1 etnice Tvrševega rojstva in obenem priprava za veličastni IX. vseso-kolskii zlet v Pragi Z uspehom zleta str.o bili takrat povsem zadovoljni, tako po številu udeležencev pri javni telovadbi, kakor po številu članstva v slavnostnem kroju. Kako bo na letošnjem župnem zle-tuV Ce pregledamo start i sliko, vidimo na prvi pogled^ da se je število olantstva znižalo, posledica izprememba reži-ma. saj je odpadlo iz sokolskih vrst vse, kar ie prišlo zgolj iz sebičnih in koristoljubnih namenov. Zato bo letošnji župni zlet pokazal, da je v sokolskih vrstah oe*Ulo samo tisto ćianstvo, kj je globoko prekaljeno Tyrševega duha. Naj bo letošnji župni zlet svetla točka v analih Sokolsfke žuc Ljubljana v znamenju notranje konsolidacije in poglobitve trdega sokolskega dela v naših telovadnicah. Zupni zlet bo dva dni. V soboto- 13- t. m. bodo na lednem telovadmšču Ljubljanskega Sokola župne tekme, kot izbirni tekme za savezne na pokrajinskem zletu v Subotici. Vse bratske edinice naj *e udeležijo tekem v dim večjem številu v vseh oddelkih tekme. Na glavni zletni dan pa naj pohiti sokolska armada od Čabra, preko kočevskega sre^a in skrajne zapadne meje ter Gorenjske in Zasavja v našo belo sokolsko Ljubljano, da v slavnostnem sprevodu manifestira nezlomljivo sokolsko voljo. Naj ne ostane niti en brat ali sestra, ki ima slavnostni kroj na ta naš največji praznik dema. Sokolske rdeče srajce, v nedeljo na plan! Naj ori poleg sokolskih godb. tudi naša sokolska -»Pesem sokolskih legij«! Posebno veselie pa naj navdaja naša srca visoko odlikovanje, ki ga je prejela naša župa na najvišjem mestu, ko bo sprejela v dar od svojega sokolskega brata, našega mladega kralja Petra II., sokolski prapor, ki nas bo vodil po začrtani poti od zmage do zmage. Prisezimo ob svečanem trenotku razvitja prapora neomajno zvestobo m vdanost svojemu sokolskemu kralju, obenem pa ponovno svečano izjavimo, da bomo zvesto čuvali oporoko nesmrtnega kralja Sokola Aleksandra 1. Zedinitelja. »Čuvajmo Jugoslavijo!« Popoldne na hočemo na javnem nastopu od najmlajše- sokolske dece do osivelih sokolskih borcev pokazadi uspehe Tvršcve telesne vzgoje Naj porabijo bratske edinice ta kratek čas do brezhibnega uvež-banja prostih vaj. kajti zavedati se moramo, da mora biti župrti nastop verna slika našega dela v sokolski telovadnici. Bratje, sestre, naraščaj in deca, v telovadnice zbor! Zletu sokoJske župe Ljubljana — Zdravo^ - s - t. t Sokol v Višnji gori Sokolsiko društvo Višnja gora v tekočem letu prav p»ridno dehije, tako na telovadnem kakor tudi na presvetnem polju saj je Imelo v zadnjem času kar tri dobro uspele dramatične prireditve, od katerih je najbolje uspela mladn-ka igra -,;Pehta<4. pri kateri so vsi. igralci svoj2 vloge prav dobr-o rešili. Le- žal. da nas i mešćam in okoličani nimajo ^pravega razumevanja za dobro stvar, kar se najbolj opaža pri udeležbi na sokolskih pa tudi drugih prire ditvah. Telovadni odsek se pridno pripravlja na župni zlet v Ljubljani, kakor tudi za svoj javni nastop, ki bo 5 julija na dvorišču gradu Auer.-perg v Vižnji gori z nasled. njim sporedom: Ob 11. štafetni tek na 1500, 800. 400 in 200 m; ob 12. kosilo; ob 13.30 sprejem gostov in povorka po mestu; ob 14.3<) vaje telovadnih oddelkov; ob 16. javni nastop Po nastopu narodna veselica s plenom in bogatim srečolovom. Sodeluje godba na pihala in harmonika. Ker je sama Višnja gora, kakor tudi nje okolica, predvsem Polževo, zelo privlačna in romantična točka, se vsi prijatelji Do-lenjske vljudno vabijo, da pohitijo dne 5. julija v našo staroslavno Višnjo goro in njeno okolico, kjer si dopoldne lahko og'edajo zanimivosti okolice in Polževega, popoldne pa vsi na javni nastop in veselo rajanje na sokolski veselici. Zdravo! Sokolska tombola v Medvodah Sokolako društvo v Medvodah se krepko otepi je dolga, kolikor ga še ima na svojem novo zgrajenem domu. V nedeljo popoldue so imeli tam tombolo. Udeležba je pokazala da take prireditve vlečejo, saj je prisostvovala igri velika množica. Tombola je bila vzorno organizirana Najpreje so razdelili 90 tern, potem 20 Cink vinov, najvee.ie zanimanje pa je seveda vladalo za glavne dobitke. Spalno opravo je zadel tovarniški delavec Gorišek Franc iz Goričan, moško koIo je odpeljal Štrukelj Franc, p^seetnik^ iz Guu-celj, žensko kolo je dobil Marko Kranjčan, tovarniški delavec iz Zgornjih Pirnič, emajlirano kuhinjsko posodo Mirko Uorjanc, krojač iz Kranja, vrečo moke komandir oroz-niške stanice iz Smlednika Hasan Mehmedi-novic, zadnji dobitek, otročki voziček, pa ie šel na Trato pri škofji Loki. Dobil ga je trgovski vajenec Cesar Franc, ki ga je sreča menda tako zmedla, da se je predstavil komisiji najprej kot trgovec, pa se je šele potem do dobra zavedel, da je le— vajenec! Tombolo je organiziral posebni Sokolov Odsek pod vodstvom br. Subica, ki mu gre vse priznanje. Po tomboli se je razvila na prostem prijateljska zabava. Pevski zbor fkkd vodstvom Šolskega upravitelja br. Krisasnika je intoniral več lepih domačih in umetnih pesmi, za rajanje je poskrbela godb« Preska, ki jo je vodil br. Hvale Vla-dialav, mnogo družabnega razpoloženja pa je prinašal tudi br. Vrta&Hk FraneelL s svojimi melodijami na krilovki. Prireditev je napravila na vee najboljši vtfa in je gotovo topla želja vseh bratov in sester, da bi hfl z njo zadovoljen tudi So-I kol sam. kj ga sadnja leta s tolika ljubezni- jo in brigami vodi starosta br. Sesek. Zdravo! — Vozne olajšave /a župni zlet. Z odlokom ministrstva premeta obči odd. št-0O06/36 z dne 18. maja 1936- ie odobrena za župni zlet polovična vožnja, ki vela od 11. do 17. junija za vse vlake razen ekspresnih Udelež-niki kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in železniško le-Uii'imacijo Obr. K. 13, katera vozna karta bo veljala 7a brezplačen povratek s potrdilom Sokolske župe Ljubljana na omenjeni železniški legitimaciji, da se je posestnik legitimacije zleta in razvitja prapora res udeležil. Zdravo! Zupna uprava. — Iz St. Ruperta na Dolenjskem Samo štiri dni imamo še do težko pričakovane otvoritve Sokolskega doma v Št. Rupertu. člani, članice, bratje in sestre, pohitite z naraščajem in deco v naš lepi paradiž, v St. Rupert v uedeljo 14. junija. Ob 15. bo otvoritev doma. Ta dan imajo vsi prijatelji narave in Sokola nadvse ugodno priliko, da si ogledajo Sentruperako pokrajino, popoldne pa prisostvujejo otvoritvi dorua in nastopa agilnoga inirn&kega sokolskega okrožja. Vso prireditev bo spremljala širom Dolenjske priljubljena jrodha iz Novega mesta. Število udeležencev, prijateljev naših naj bo Častno, kakor je bilo doslej pri vsaki sokolski prireditvi v St. Rupertu in okolici. Kolebanja naj ne bo med nami. Vsak pošten Sokol, vsak prijatelj Sokola ho šel preko vseh ovir. ki mu na>tavlja nasprotnik, izmišljujoč si vsako jake < očitke, ki jih pri Sokolu ni in tudi ne sme biti. Za udeležence bodo preskrbljenp zdrave, cene in okusne dobrote, ki jih zamore nuditi samo dolenjski paradiž. — Nastop konjenice Ljubljanskega Sokola. Jutri na Telovo priredi najstarejši sokolski jezdni odsek svoj fs.minstojen nastop oh tfi. uri na letnem trMvadišču v Tivoliju. Sodelujejo naraščaj. Sanice in člani, vse točke pq spremlja odsekova fanfara. Raznolik spored bo pokazal sistematično vež-banje in prizadevanje odsekov^sra članstva, z.nto vah;mo vse da poselijo to res zanimivo prireditev. — Polovična vornina za izlet sokolske župe Celle. V nedelio 14. tm. bo imela sokolska /upa Celic zlef in prometno mi-n'strs!vo je dovolilo udeležencem polovično voznrno. Vozna olajšava velja od 13. do lo tm. Velike konjske dirke Maribor, 10- junija Veliko zairmani^ za jutrišnje k^niske dirke. Jutri je prvi dan opomladansk^h k-« >nj>kih dirk. ki bodo že pokazale obrise jugoKloveriNke^a derbvja, ki bo čez 14 dni v Mariboru. Največ izgledov imata ljutomerska konja »LasUv in »Pikau ter LipMova aOanilo« in »Oha-<. doČtifi ie Fil:p:č leto« bolj v ozadju. V Kar! ttach-nerievi dirk; bo naibrž /magala »Lasta«. V d;rki za nagrado iaesfa Manbo-ra :m«io največ izgledov »Tonca*. »Ja-nko« in »Pika*-, med katerimi sc bo; razvila huda bofrba. Docela ne£otov« ie zmaga v dvovpr^žni Ros>m^n'to\i dirki, kjer **e b«-do k^-dl; L;pit ' bilipov ič, \\'eixel in Reihenschu. Za. d.rku vlada ogromno zanimanje« so se prisrčno poslovili I gostoljubnih d^m gg. dr. Z-itkove in ^.yi. Santlove. ki sta storili vse, da je bilo bivanje loške dece v domu prijetno. Ogledali so &i tudi Trsat in frankopan^ki grad. popoldne pa jih je vodila pot nazaj domov. Med po-teh podjetjih, ki so podpisala sporazum- Nekateri podietniki so bili pripravljeni podpisati pogodbo, a VOOfij nico bili v Ljubljani ali j;h zbiralci pod|iiiWi niso nsegl na iti. Tudi pri teh podjetjih *e delo še Hi obnovilo in sicer pri zidarskem mojstru Erjavcu na Jezici, stavbnku CIabri iclčiču in Masonu in zidarskem inojstru fchrcn-Stavka še okro: oO0 delavcev. K tem je pa treba še prišleti fasaderje in i/dc'ov;il-ce cementnih izdelkov, ki jih je okrog 00 in ki še tudi stavkajo. Pogajanja ftk*de njihovih zahtev 11 se zu-.Va dopoldne oh 10. v Delavski zbornici. Delo počiva tudi v kamnolomih v Podpeči in Prcserju. Poijet'c Dukič je podni^nlo sporazum za vtsa dela razen regulacije Ljubljanice :n kanalizaci j-kih del v Trnovem. IVvi je- j-* T. mažič gradi 0imnaz;jo za Beži^ra«Jiom. Delavci so odločeni stavkati, dokler pod-;°tji ne bos-ta uCodili nj-iho\'m zahtevam. Vprašanje zahtev fa^aderev in izdelovalcev cementnih izdelkov hc p;' najbrž že dane*, rešeno. Delavci, ki še sravkan s- dopoldne izvolili stavkovni odbor. Na s'avb šcih. l::er še traja stavka, so pojtav''i s-traže. Mt se ves čas stavke ni n'kier kaLil Pred zaključkom lista smo prejHi vest, da je-tudi stavbno podjetje in?;. Dukič 5c dru£ podpisalo sporazum, po$eg te^a je pa dovolilo te razne doklade za delavce, za-IK>sIene na Ljubljanici. Škofjeloška mladina na Jadranu škofja Loka, °. junija. Toplo solnce, ki je letos s svojimi žarki tako skopo, se je usmililo naše dece i* tako jc imela škofjeloška nVadina dovoli prilike, d& ie pri svojem prvem izle-tu na morje odnesla najlepše vifise. V nedelio zgodaj zjutraj se je zbrala mladina na Mesitnem tr«u, Erženov avtobus je^ bi* kmalu poln. Ljubljana je bila zavita Še V meglo, ko je že drsel avto naprej proti Ribnici. Tukaj so se i/letniki — 46 po številu in 5 odraslih spremljevalcev — ustavili, a le kratek čas* kajti do cilja je bi.lo še deleč... Kmalu jc bilo tudi Kočevje za njimi in pričela jc vožnja proti Delnicam- Iz Deklic ie krenil avto naravno^ proti Kraljevica, kjer «o Ločene žc pričakovali v domu Feanje Tavčarjeve Solnce jo prijetno aajalo, navdušena deca je bili vsa očarana. Popoldne so porabili zs kopanj« v morju, in tudi a čolni so se vozili, seveda na tudi ni izostal Ogled Kialjevice. Po dobro prespani noči so jo mabnili Ločani moti Sušaku, potem, ko KOLEDAR Danes: Sreda, 10. junija. Katoli&ani I Margareta, Jutri: Četrtek, 11 junija. Katoličani: Sv. Rešnje Telo. DAMAS.SJE PRIREDITVE Kino Matica; Vihar nad Afriko. Kino Ideal: Ciganska kri. Kino Sloga: Sen kresne noči. Kino Union: Stradivari - Nesmrtne gosli Kino SiSka: Dušica Rožamarija. Društvo >Bela Krajina.«; Frcdavanje g. Marolta o belokranjskih narodnih igrah ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Orgelska produkcija gojencev driavne.-ga konse rva torija ob 1S.15 v Hubadovi dvorani. JUTRIŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Arena krvi in ljubezni. Kino Ideal: Ciganska kri. Kino Sloga,: Sen kic.^ne noči Kino l njon: Slab konec — d^ber zac*r Kino hiška: Dušica Rožamarija. tek DFfcITRNE fJEKA RNE Danes: Mr Leu^tek. Rešiva Ce*ta 1. Bahovec, Kongreani trg 12, Mr Nada Komo tar, Vič — Tržaška ce^ta. Jutri: dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6 Hočevar, Celovška c€bta 62, Gartus, Mo=«te, Zaloška ce^la. Nase gledališče DRAMA Sreda 10.: Mladi gospod šef R:d *r«> U Četrtek 11.: Prva legij«. laven Globoko znižane cene od 14 Din na^rdol. Petek 12.: Mlidi gospod" šef. Red Četrtek. Sobota 13.: Vc?ela božja pot. Izven. Glo boko znatne cene od 14 Din na vzdol. OPERA Sreda 10.: Ve^la vdova Red Četrtek. Četrtek 11.: Seviljski brivec, [avas Znižane cene od 30 Din navzdol. Petek 12.: Produkcija operne Državnega konzervatorija Izsen Cene od 15 Din navzdol. Sobota 13.: Otelio Gostuje Marij Šimenc. Red A. ★ V soboto 13. t. m. go.*tuj» v na*' oparl odlični slovenski tenorist g. Marij S'.m^nc Poie naslovno vlogo v Verdijevi o}>rri Otcilo Predstava je za red A. Najboljša komična Ofefa «Mfl ()Prri'' ga rep, rtoarji AviljaU brivce* se poja poslednjič v letošnji ieaODi M pCianU* v četrtek zvećer. Ro>sino poji je ljudska ornamentika v srbskih Ln hrvatskih predelih na^e kraljevine izkorišča v rastoči meri pri šolskem pouku in prihaja zato do vedno vidnejšega izraza v praktičnem delu obrtnikov in umetnikov, je nastopila pri nas neka utrujenost in brezbrižnost in > narod m ornamente postaja že neka redkost Po lepem zamahu, ki ga je napravil Albert Sic z izdajo svoja velike zbirk** in po raznih zaletih v ta namen ustanovljene >Probude*, je nastopi'1 zopet čas, ko pada zanimanje za domačo omamentiko. Zdi se mi celo. da narašča število odkritih nasprotnikov narodnega ornamenta. Priznam: Slovenci živimo pri vratih, katera vodijo iz Jugoslavije proti zapadu. A čudno se mi zdi. da odpiramo ta vrata na stezaj, ko je treba pomagati tuji kulturi, da prihaja k nam zapadnim Jue^>l<~>venom. medtem ko nikjer ne opažam, da bi skušali skozi ista vrata pošiljati plodove naše prastare kulture, ds osveži izčrpani in utrujeni zapad- Res je, da so se naši umetniki neposredno ali posredno izobrazili v zapadnih kulturnih centrih, a čudno se mi le zdi. da si tam niso pridobili one samostojnosti, ki so si jo znaAi ohraniti umetniki drugih slovanskih liarodov, kateri so pač prinesli iz tujine metode, a si niso pustili vzeti slovanskega dnba. Take in poćoboe misli so mi rojile po glavi, ko sem se pred dnevi na povabilo idejnega očeta »Probode«, profesorja Otona Gre-benca napotil v njegovo delavnico, da si ogledam njegovo najnovejše dek>: Predloge sa okrašeno pohištvo t našem podeželje. Našel sem neutrudljivega apostola nase narodne ornamentike pri polnem delu Na veliki mizi je imel razprostrte načrte za mizarske izdejke, večinoma mize in stole, ki so vsi oterašeni z omamentiko. kakor jo je pri svojih raziskavanjih našel na pristnih kmečkih iadekih vseh okrajev naše banovine. Ko sem po bežnem prelistavanju te zbirke izrazil presenečenje nad raznolikostjo, pestrostjo m vendar plemenito lepoto teh vzorcev, sem vprašal tovariša Grebenca ali je izbiral vzorce samo po njihovi lepoti, ali je pa uporabil pri tem kakšna posebna načela Kakor fj je znano, mi je odgovoril, stojim jas — in z menoj tudi društvo -Trobudac — na stališču, da je sistematična uporaba domačega ornamenta le takrat pravilna in uopeana, če se omejuje v vsakem okrožju na svojstvene oblike tega okrožja, slovenskega omamenta< v tem smislu, kakor imamo sk>venski književni jezik, ne poznam. Pač pa imamo celo vrsto orna men talnih narečij _ če je dovoljen ta izraz — ki se prelivajo drug v drugega, ki jim pa ne moremo odrekati neke skupne note. Vsa ta >na-rečjac skupaj tvorijo šele ono, kar smemo Imenovati s skupnim imenom ^slovenska ornamentika«. Zato sem tudi v pričujoči zbirki uporabil za vsak okraj, kateremu je pohištvo namenjeno le ornamentalne oblike, ki sem jih našel v tem okraju. >Kaj te je napotilo k temu, da si se odloČil narisati tako veliko zbirko predlag za okrašeno narodno pohištvo'« Šlo mi je predvsem za to. da se na torišču praktičnega dela končno oživotvorijo ideje >Probude<. ki bi jo morali vsi čuvati kakor punčico v očesu- A glavni namen »Probude-c mora biti, da vzgoji narod zopet k uživanju lepote in - pristnosti. Potrudili se bo morala premostiti zopet prepad, ki je nastal med narodom in umetnostjo. Umetniki morajo priti končno do občutka, da jih na-rod potrebuje, a narod naj slednjič doživi, da pride najgloblja umetnikova notranjost v njegovih delih do izraza. Kar se je ohranilo v preteklih dobah kot priznana umetniška svojina celega naroda, ni bilo nikdar delo ljudi, ki so se svojemu narodu odtujili, ampak predstavlja najmočnejši izraz narodove ustvarjalne sile. Če se kdaj posreči »Probudi« s praktičnim delom zbuditi spet razumevanje za umetniško ustvarjanje na temelju žal še tako malo znanega oblikovnega gradiva, ki leži neizčrpen v naših kmetskih domovih in v redkih zbirkah, bodo postale vezi med našim občinstvom in med ustvarjajoči m i umetniki vse tesnejše in naravnejle. Zbinka, ki jo vidiš tu predstavlja sele začetek dela v tem smislu. >Ali je zbirka namenjena samo mizarjem?« V prvi vrsti pač. vendar bo, kakor upam, ustregla potrebi po predložnem gradivu, katera se vedno občutnejše javlja v vseh naših šolah, v katerih se goji narodna ornamentika. Pole prinašajo, kakor vidiš, mnogo izbranega gradiva, ki je kljub gotovim potrebnim spremembam ostalo pristno- So pa gotovo podučne posebno za strokovnega učitelja, ki mu morejo služiti kot potokaz, kako naj se aplicirajo ljubke ornamentalne oblike na predmete sodobne umetne obrti, ■^Zakaj misliš, da je take vrste gojitev ljudskega ornamenta važna tudi za povzdigo tajskega prometa?« Dragi moj, stvar je zelo enostavna. Tujec prihaja k nam, da spozna našo pokrajino, naša kopališča, naše ljudi, našo pijačo. Spoznati pa hoče tudi naše običaje, naš način izražanja pri stavbah, pri pohištvu in pri umetnosti sploh. Čim bolj se borno potrudili, da pustimo svojstveni način podeželskega stavbarstva in vse ljudske umetnosti nepokvarjen in čim bolj se potrudimo, da pri vsem novem delu v tem področju prilagodimo privzgojenemu okusu prejšnjih generacij, tem privlačnejše bo potovanje skozi naše kraje za tujce in za domačine- vali ne misliš, da je danes že prekasno za gojitev narodne umetnosti v naših krajih, kjer je internacionalizacija že napravila v tem oziru toliko škode. Saj je tudi znano, da so najlepše izdelke nase nar. umetnosti raznesli tujci v svoje zbirke in so torej za nas izgubljeni za vedno. In koliko škode so napravile šole z napačno goiitvijo ročnega dela. Neokusni vzorci so izpodrinili krasno ornamentiko, ki so jo s tako ljubeznijo uvezle naše babice v svoje peče«. Res je kar praviš. Silno mnogo smo izgubili. A tem bolj se moramo potruditi, da ob dvanajsti uri Še ohranimo in očuvamo kar nam je še ostalo. In tega je še vedno dovolj. To je pa tudi razlos. da sem se odločil do smotrenega obdelovanja gradiva, ki ga imam nabranega. Začel sem samo z mizo in z okrašeno mizno nogo. Sledile bodo še druge mize iz vseh krajev naše banovine, nato pride kolekcija načrtov za stole, klopi in končno za celotno pohištvo. S tem delom bo. ko izide v celoti, omogočena kraju primerna in estetska ureditev naših podeželskih gostiln, občinskih sob. pisarn šolskih vodstev, župnij, ki naj bi prednjačile pri vzgoji smisla za pravilno opremo. Zasebniki bodo takim primerom gotovo radi sledili. O ne, prepozno še ni, o tem sem prepričan! »Kdaj misliš, da bo prva mapa izšla?« »Probudac bo izdala to delo takoj, če najde potrebno razumevanje za to pri mero-dajni oblasti, ki bo morala tako potrebno publikacijo pač podpreti. Skoda bi bila velika, če bi se stvar zavlekla, kajti to bo prvo temeljito delo, ki nam praktično pokaže pot k novemu življenju naše narodne umetnosti. S. 6. SLABI IZGLEDI — Pomisli, moja žena mi stavlja za vzor svojega prvega moža. — Ne jemlji si tega k srcu, saj boš tudi ti vzor njenem?! tretjemu možu i Slovenski uradnik ' na Kočevskem Kočevje, 9. junija. Važno nerodno delo ne Kočevskem opravlja boš slovenski uradnik. On se prav dobro zaveda, da mora biti tukajšnjemu slovenskemu človeku, ki ie po večini mali človek, v trdno oporo. Ni na Kočevskem pomembnejšega slovenskega društva, kjer bi ne imel vodilne vloge baš državni uradnik in učitelj- Te naš slovenski intelektualec žrtvuje prosvetnemu in gospodarskemu delu tukajšnjega prebivalstva skoro ves svoj prosti čas. Večkrat mu je pa ta njegov trud poplačan prav z bridkim razočaranjem ker se pri nas Slovencih žal še danes ne loči narodnostno delo od političnega. Navzlic temu jc pa državno uradniš.vo posebno letos pokazalo pri svoji Nabavljam i zadrugi toliko delavne požrtvovalnosti da mora ista zbuditi pozornost tudi širše javnosti. To leto je zadruga zgradila svoj zadružni dem. Kdor ve, kako težko ic dobiti Slovencem na Kočevskem v roke nemško posest, bo važnost zgraditve doma šele prav doumel- Zal moramo ugotoviti, da je zadnje čase prišlo veliko slovenske posesti v Kočevju v nemške roke. Le redko se je pa posrečilo Slovencem kupiti nemško posest. Po dolgem trudu se je posrečilo kupiti zadrugi hišo fotografa Ver-derberja. Predno je zadruga kupila to h*-šo, jc poskušala z nakupom tudi drugih nemških posesti, kar se pa žal ni posrečilo. Hišo, ki jo jc zadruga kupila, je pa bila v zelo slabem srtan\iu ter jo je bilo treba popravili. S pomočjo uvidevnega Saveza nabavi jalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu se je pa posrečilo tudi ta pre-potrebna adaptacija za vsoto 118.000 Ddn. do čim je morala zacfeuga odšteti za nakup hiše 100 000 Din. Tako je nabav:! jalna zadruga državnih nameščencev v lanskem poslovnem letu prišla do svojega lepega zadružnega doma. Za to važno delo v zadrugi ima posebno zaslugo agilni zadružni odbor, ki mu je .predsednik znani gospodarski delavec g. prof- Uršič, podpredsednik pa ugledni narodni delavec sreskd šolski nadzornik g. Betrdani Božidar. Je to prvi slovenski zadružna dom na Kočevskem. Stoti skoraj sredi Kočevja ter ie v njem lepa zadružna prodajama, dve društveni soba, eno veliko in tri mainjša stanovanja- Poleg tega ie v domu tudi kopališče za državne nameščen- <$Svilenimi njogairieajni je tr«ba ravnali posebno providno. IUX jih poro prizanesljivo! Cestne težave Na članek pod gornjim naslovom v »Slovenskem Narodu« z dne 4. maja 1396 pripominja mestni gradbeni urad tole; Makadamski hodnik na Bregu in na Krakovskem nabrežju ob LjubtJanični strani je v dobrem stanju, čeprav ee nahajajo na nasprotni strani rjavedenih ulic tlakovani hodniki (na Bregu neprekinjeno od Novega trga do Cojzove ceste, na Krakovskem nasipu pa ob hiš štev. 4, 14, 22, 24, 26), pasanti rajši uporabljajo makadamski hodnik na vodni strani. Nevoljo povzročajo tem pasantom le kupi gramoza firme ing. Duldc tik pred mostom dez Gradašftioo. kar «e jim morajo ogniti na cesto, ki je makadamska in ob slabem vremenu več ali manj blatna. Glede zablatenrfa vozne smeri od Čevljarskega mosta proti Novemu trgu prtpo minjamo, da je tamošnje zemljince v pretežni večini privatna last, ki ga ne smemo nasrpati. Vozišče na Bregu je bflo zvaljano v dnevih 27., 28, in 29. novembra 1996, nasipa-no po kotanjah v mesecu novembru, ja nuarju in marcu. Zadnjikrat so krpali luknje 16. aprila t- L in zato porabili 4 m* drobjjenca. Vazdšee na Bregu je bilo zvaljano v mesecu januarju in se je za na-sutje porabilo 40 m3 drobljenca. čaščenje blata se vrši v mejah razpoložljivega števila delavcev in kredita. Neresnično je, da so cestni jarki zaliti z blatom. Kaj bo 8 podaljškom Janežičeve ulice? Občina do sedaj na imela primernega materijala za napravo cestnega telesa v bližini in tudi ne kredita za vožnje in za napravo obvezna lesene ograje ob posestvu dr. Luckmanna. Nasip Janežičeve ulice se bo izvršil še letos z dobrim materialom iz Ljuhljanioe, za kar je Teren, tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice že zapro Seja jeseniškega občinskega odbora Jesenice 9. junija. v ponedeljek zvečer &e je v mestni posvetovalnici na magistratu vršila seja občinskega odbora, katere se jc udeležilo 23 odbornikov. Pred prehodom na dnevni red je predsednik občine mr. pharm. Jože zab-kar predložil prošnjo neke stranke za koncesijo kot nujno, ki jo je večina tudi priznala. Zadeva je prišla nazadnje Pri tajni seji v razpravo in se je potom tajnega glasovanja ugodno rešila za prosilca. Na dnevnem redu je bila cela vrsta važnih zadev gospodarskega značaja Predlog občine Koroška Bela, naj tudi občina Jesenice prispeva Letno po Din lO.OrjO za regulacijo Save od tovarne do J a vornišk e ga mostu, je bil odklonjen, ker ga je odklonila tudi občina Gorje. Občina Jesenice ima sama letno velike stroške z napravo opornih zidov v zgornjem toku nad Hrušjoo in Jesenicami in radi tega nima toliko sredstev m »interna ,da bi prispevala za regulacijo Save v spodnjem toku, ki je na območju obeme Koroška Bela m Gorje. O spremembi izvajanja 61. 116 pravilnika o finančnem poslovanju ^***»pc je poročal g. dr. ObersneL, ki je stavil tudi konkretne predloge v taki obliki, da je možno bolj prožno delo pri pomembne jim investicijah, ai jih ima v načrtu im^ini občina. Predlogi poročevalcev so htH z glasovi vmMn sprejeti. O m o rVaftafrfn radnom je uprave g. Janko AvaenSk. Njegovo poroči-to je vaebovalo nebrej računov in engnni-ranih postavk za javna dela, ki ae imajo taneJU t tem poletju. Predsednik obeta« 5» pristen samo v tem zavitku g. žabkar pa je poročal o pregledu občanske blagajne, katero je našel v vzornem redu, kar se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Po rešitvi nekaterih drugih manj-ših zadev je predsednik občan e zaključil a-io, ki je potekla skoraj brez debate. Iz Maribora — Jubilejna revija »Mariborskega tedna«. Ob priliki letošnje jubilejne prireditve >V. Mariborskega tedna«, ki 6© bo vršil od 1. do 9. avgusta, bo izdala zadruga »Mariborski teden« jubilejno reprezentančno revijo. Revija bo izšla v 25.000 izvodih ter bo vsebovala v raznih jezikih članke, ki bodo ilustrirali gospodarski, kulturni in sploh zgodovinski razvoja Maribora in njegovega zaledja ter pomen »Mariborskega tedna.« Poleg tega bo revija obsegala tudi bogat oglasni dol, ki bo predstavljaj najučinkovitejšo komer ci jalno reklamo. »Mariborski teden« opozarja vse gospodarske kroge, da za akvizicijo teb oglasov ni pooblastil nobenega akviziterja, temveč je vsem tvrdkam razposlal vabilo za ogla sevanje. Kdor vabila pomotoma ni prejel, naj blagovoli zahtevati naročilnico za oglas v pisarni »Mariborskega tedna«, Aleksandrova 35. — Maribor na dopisnicah. Tujsko prometna Zveza v Mariboru nam sporoča, da se je po zgledu drugih tujsko prometnih držav tudi naša poštna uprava odločila izdati ilustrirane dopisnice z motivi naših najvažnejših tujskoprometnib krajev ter je vsled tega ministrstvo pošte zaprosilo za primerni slikovni materijal. Ker so ilustrirane poštne dopisnice prav uspešno tujskoprometno propagandno sredstvo, prosi mariborska Tuj skoprometna zveza vse občinske uprave, da pošljejo takoj na naslov Putnik Maribor, Aleksandrova cesta 35 lepe in jasne fotografije svojih krajev z navedbo kaj fotoErra-fije predstavljajo. Slike marajo biti res prvovrstne in dovolj jasne za reprodukcijo a tudi po vsebini oziroma motivih primerne za tujskoprometno propagando. Ministrstvo pošte si pridržuje pravico končne izbire slikovnega materijala za izdelavo ilustriranih dopisnic — Preiskava o vlomu v Zadružno gospodarsko banko se nadaljuje. Kakor smo poročali, j« policija popolnoma preekTenfla zasledovanje in našla pravo sled. Kakor doznavamo, bo izvršenih več aretacij, ki bodo vlom docela razjasnile. — Razširite bolnico. Če kje, je Maribor najbolj potreben večje bolnice, ki tukajšnjim razmeram v sedanjem stanju nikakor ne zadošča. To je zlasti pokazala pretekla nedelja, ko so pripeljali samo na khnirgični oddelek 18 ponesrečencev. Oddelek je bil tako natrpan, da je moralo 11 ranjencev ležati na tleh. Razumljivo je, da to nikakor ni v interesu uspešne misije te ustanova Banovina bo gotovo uvidela pereče vprašanje mariborske bolnice in jo v doglednom času razširila, ga j se je o potrebi večje bolnice g. ban ob priliki obiska v Mariboru gotovo tudi sam prepričal. — Kazen za oboj. V ormoški okolici uboji niso več redkost. V zadnjih dveh* mesecih je prišlo do treh krvoprelitij. V dveh slučajih sta izgubila življenje dva mladeniča, tretji pa je najbolj tragičen. V noči na 29. aprila je padel kot žrtev noža 4Tletni skrbni družinski mož in oče štirih nepreskrbljenih otrok posestnik Štefan Vinter iz Hajnd-la. Usodno noč je bil pokojni v družbi 37-letnega sedlarja Ferdinanda Kuk o v ca, ki se je napil šmarni ce in brez vsakega povoda z nožem zaklal Vintra, ki ga še dobro poznal ni. Za strašen zločin se je Knkovec včeraj zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki je ubijalca obsodil na pet let robije. — Berač se je ubil. V noči na ponedeljek je 731etni berač Franc Zunko tako nesrečno padel skozi odprtino skednja na cementni tlak, da si je razbil lobanjo in mrtev obležal. Revež je prenočeval pri posestniku Francu Girstmaverju v Počehovi pri Mariboru. — Strela je udarila ob priliki ponedeljkove nevihte v falski elektriški daljnovod m povzročila prekinitev toka. Ko so napako popravili, je strela ponovno udarila v elektrarno m povzročila občutno škodo. — Na koso se je nabodel. Včeraj dopoldne se je peljal s koso v roki 221etni delavec Albin Korošec, fe Sp. Poljgkave g kolesom na travnik. Imel pa je nesrečo in padel z vozila ter se nabodel na koso, ki mu je predrla pljuča. Nevarno ranjenega mladeniča so nemudoma prepeljali v bolnico. — Napadel m mu zlomil obe rok.i Pri Sv. Martinu pri Vorbergu je neznanec napadel 511etnega posestnika Pavla Dvoršaka in ran z udarci g kolom stri obe roki. Poškodovanec se zdravi v tukajšnji bolnici — Usoden padec starčka. Pri Sv .Lenartu v Slov. goricah je 60!etni posestnik Shnon Fras tako nesrečno padel g 6 metrov visokega skednja, da je obležal z zlomljeno roko in nogo. — PredstojnHrvo mestne policije v Mari-opozarja občinstvo, kakor tudi lastnike hotelov in prenočišč, da morajo biti vse prijavnice in odjavniee. ki jfli stranke predlože tukajšnjemu zglaševalnemu uradu, napisane s črnilom m razločno, ker se je ugotespflo, de se ae i svmčnikom prijavnicami dodajale razne zlorabe. Prijavnice morajo biti vedno predložene z odgovarjajočimi odjavami in potrdilom (5 komadov). S svinčnikom pisane prijavnice se bodo bre7pogojno vTačale, ob enem pa se bo smatralo, da sploh niso bile vložene. Odpiranje trgovin v poletnem času Ljubljana, 10. junija. Na precej netaktne zairkacije g. V. K_ dovolite nekaj odgovora. Nimam ne časa ne volje prerekati se na ta način z morda se mladoletnim g. V. K. Morda ga še ni bilo na svetu, ko smo mi, starejši jedli kruh v potu svojega obraza. Deputacija, ki je bila pri g. banu, je trdila, da je večina trgovcev že za to poznejše odpiranja Dokler je uveden zakonit delovni čas 9 oziroma 10 ur, pj to ne da zakonitim potom preurediti za 3 mesece. Ze enotno zapiranje rbratov je naletelo na nepremostljive zapreke, ker so pač interesi trgovcev v raznih strokah in raznih delih mesta različni. Ni torej dobre ne eno ne drugo. Kdaj naj se odpirajo trgovine, morajo določiti trgovci sami Mj smo tisti, ki nosimo vsa bremena, vge davke, doklade itcL, ter moramo odpiranje m zapiranje lokalov urediti tako, kakor to od govarja našim interesom. Gospod V, K. naj nas nikar ne uči kdaj je kak občni zboj sklepčen; to te ve vsak otrok. Neokusno je tudi, če omenja da spadam v kategorijo trgovcev, ki bi najraje ležali 24 nr na Nagu Mi nismo orientalci. Navada je že postala, da taki mladi naetavljonri v takem arogantnem tonu srovore o pvojih šefih. Tndi znal časa, <*e sem omenil, da so trgovci, ki plačujejo komaj po 200 Din svojim nastavljen-cem, vendar nisem s tem mislil, da nameravamo te posnemati, temveč sem le mimogrede hotel tega vnetega gospoda opozoriti, da se .se mnogo važnejše zadeve, ki jbi je treba rešiti prej kakor to poznejše odpiranje lokalov. Izzvenelo bi v osebno polemiko, če bi na tem meetu hotel reagirati na vse te neosnovane zafrkaoije. Združenje, ki mora v prvi vrsti skrbeti za m terene svojih Članov ter šele v drugi vrsti ocrratj se na zelje drugih, naj izvede po popisnih polah plebiscit, pa bomo videli, kje je m Čina Ravno tako naj se izvede tak rdebrs-cit med nastavljenei in bomo viden", koliko je takih, ki bi radi delali do pol ft zveitar ter sele oh 30. večerjali m koliko je takih, ki bodo ob 12 leteb' na kopališče. Kar je v Zagrebu in Beogradu, nas ne tangira. Mi še pri davkih nismo enaki. Tamrr vladajo drugačne klimatične razmere in drugačne navade, ki ne morejo biti merodajne za nas. Dopisnik bi moral omeniti potem še druga mesta, kakor Pkoplje, Slarajevo itd. Zaradi utesnitve delovneera časa se g. V. K. prav lepo zahvaljujem za dovoljenje, da bom wnel že po pol 8 zvečer k večerji in hvaležne mu bodo tudi vse kuharice, ki bodo eno uro pozneje s pomivanjem srotove. Glede plač. katere omenja g. V. K. Ss to: Jaz nisem še nobenemu nastavljene« znižal plače niti za 1 dinar, četudi je promet padel v zadnjih letih za 50 odstotkov. Tuda to neukusnost bi si g. V. K. lahko prihranil. Naj se uvedejo minimalne place, drugo bomo že sami uredili, kakor je ljnHljansko tr-govstvo tudi r tem poerledn v*»dno prednjačilo. Koliko smo trgovH izgubili razen krošnjarjev žalibog g. V. K. ne občuti. Občutimo pa to mi trgovci. Kar se tiče udeležbe na občnih zborih, sem omenil le gola fakta. Paj je g. Jelačin enkrat sam Ven*tan-tiral, da nas je komaj 5 odstotkov. Torej sem bil jaz še preoprimističen. Da pa bo g. V. K. potolažen. mu na nho povem, da je tudi na nekem občnem zboru na stavi juncev bilo komaj 15 članov. Na nekem dme*m takem občnem zboru pa, ko po najeti govorniki prav po holjševisko udrihali po trcovorV je bflo 120 članov. Naj to zadostuje. Predlagam: Ker ni mogoče ustreči ▼gen željam naj se uvedejzo za letne čase S kategoriji. Eni trgovci naj odpirajo rnrevfne kakor sedaj, drugi, katerim to odgovarja, naj pa odpirajo pa 15. in zapirajo ob 19:30 trgovini naj se izregijo tablice, pa bo vsak-do čital, kdaj je ena ali druga trgovina odprta. Iz Kranja — Srečke, kupljene zadnje dn4, rade največ zadenejo. Samo še par dni imate časa, da kupite srečke dobrodelne loterije gasil ske čete na Kokrici. Dobitki, katere si lahko ogledate pri Laknerju. so zelo lepi In visoko vredni, srečk je pa še omejene število, žrebanje pa bo v nedeljo 14. junija popoldne. Kdor še nima, naj takoj kupi srečke te največje loterije na Gorenjskem, Hotel „Stara poita" — Kranj DNEVNI KONCERT RUSKEGA ORKESTRA BALALAJK OD 10. VI. DALJE. -7 Na Grossglockner priredi avtobusno podjetje GrajKar dne 22. in 29. junija dvo dnevni izlet po zelo nizki, vsakomur dostopni ceni Prijavite se Grajiarju ali urarju DNEVNE VESTI — Z banske uprave. G. ban dr. Natlačen v petsk 12. tm. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. — Uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah. "V »Službenih Novinah« je objavljena uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah in banske uprave bodo zdaj uredile to vprašanje v svojem območ.u. V vseh pekarnah, kjer se peče kruh ali kiksusno pecivo je pomožnemu osobiu prepovedano vsako delo od 15 do 3 če se dela v eni izmeni, odnosno od 19 do 3 če se dela v drveh izmenah, razen v primerih, ki jih uredba izjemno določa. V industrijskih obratih se lahko dela S, v obrtnih pa največ 10 ur. Za vajence do 16 leta je določeno S urno delo. Noben delavec in vajenec ne sme biti zaposlen v dveh izmenah Pomožno osobje mora imeti nepretrgan nedeljski počitek 36 ur in sicer od sobote od 15 do ponedeljka do 3 če se dela v eni izmeni, odnosno od sobote od 1° do ponedeljka do 7 če se dela v dveh izmenah. — Novo letalo domače konstrukcije. Zadnja leta izdelujemo letala večinoma d*~*ma. 00 letal, ki nosijo našo zastavo. *e izdelanih v domačih tvornicah in so večinama opremljena z doma izdelanimi motorjo- Včeraj so Beograjčani občudovali veliko potniško letalo, ki ga je konstruiral 2 eron antični inženjer Milenko Mitrovič. To je prvo vpčmotorno letelo domače konstrukcije. Izdelano je bilo v delavnici Aeropu-ta. Letalo je brez trupa in ima stekleno kabino- Leti s hitrostjo 210 km na uro in se lahko dvigne nad 5.000 m v šoko. Odlikuje se zlasti po tem, de z večjo varnostjo leta nad goratimi kraji. _ Na realni eimnaziji v Norem me*tu bodo sprejemni izpiti 24. [. m ob 8. uri zjutraj Prošnje za pripustitev k izpitu se bodo sprejemale od 20. do 23, t. m- Prošnji je tr»ha priložiti rojstni list in šolski izkaz. Pripušč^ni Kodo v 1- 1323. do 1926. rojeni učenci in učenke. Ravrnteljstvo- — Nova javna lekarna v Ljubljani, bir.ska uprava razpisuje natečaj za podelitev lekarniške dovolitve za otvoritev in obratovanje nove. po vrsti 15, javne IrKarne v Ljubljani za šcntpeterski okraj Prosilci morajo poslati banski upravi prošnje do 10. julija. Podrobnosti natečena so razvidne iz »Službenega lista* št. 47 z dne 10. tm- _ Volitve v obč'ni Oselica. Ker je občinskemu odboru občine Oselica prestala funkcija v občinskem odboru so odrejene nove Volitve, ki br>do v nedeljo 12- julija. grebenih iz 'škofje Loke, povratek v Poljansko dolino. Primerna tura za junij je izlet iz Trbovelj na Mrzlico ter preko smohora v Laško. V Kamniških planinah so vrhovi že lažje dostopni: Cojzova koča kot izhodišče za ture na Grintavce in Skuto, koča na Kamniškem sedlu izhodišče za Brano in Planjavo s prehodom na Korošico. preko Presedljaja in Konja vodi steza v Dol; vzpon v kočo na Veliko Planino, sestop mimo Sv. Primoža v Stranje je priporočljiv. Krvavec nudi udobno bivanje v Domu. Logarska dolina je vsa v zelenju. Za daljše bivanje je sedaj najprikladnejse ob Boh. jezeru v Zlatorogu ali Sv. Janezu. Pohorje ima številne posetnike. Planinski dom na Plešivcu (Urši j i gori) je dosegljiv tudi iz Prevalj in Guštanja. Mesec junij še ni prevroč ter najprikladnejši za planinske izlete. MATINEJA KINA SLOGE Prekrasna muzikalna veseloigra M uzikalično s t v krvi (MTZIK IN BLUT) Ob 10.30 dop. po enotni ceni Din 4.50 — Iz >Službenega listaj. »Službeni list kr. banske uprave dravske bano^ne« §t. 47 z dne 10. t. m. objavlja izpremembo in dopolnitev priloge B in končnega zapisnika k trgovinski pogodbi z Xemčijo, uredbo o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov in trgovinskih in rokodelskih obratih v delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelske obrti, izpremembe in dopolnitve v uredbj za opravljanje viš. državnega strokovnega izpita rarunsko -blagajniških uradov v resoru m* nis-trstva za finance, pravilnik o opravljanju izpita za vozača električnega tramvaja in izdajanju vozaških legitimacij, odločbo o zaplenjenem semenju po pravilniku in normah o kontroli semenja £■ kulturnih rastlin, dosta vek v pravilniku in normah o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil, izpremembo v pravilniku o uporabljanju in upravljanju osrednjega lovskega sklada, pojasnilo in odločbi o kozmetičnih preparatih, nove telefonske zveze z nekaterimi kraj: Avstrije. popra\>k v zakonu o zem]jelenjižnih delitvah, odpisih in pri pisih. odločbe občne seje drž. sveta: k § občinstvo gleda z navdušenjem Maks Reinhardtovo filmsko umetnino po Shakespeareu. . Glasba: F. M^ndelsohn. VV KorT1~nki §EN KRESNE NOČI Sleherni izobraženec si mora ogledati i^^mmi^mmmmm^mmmimm^^^m^^^^mm^- ta spored! Predstave danes ob 16., 18.30 in 21., jutri (na prazniki ob 15., 18-, in 21. KINO SLOGA, tel. 27 30 Od Sušaka do Berlina v 6 urah. Češkoslovaška amfibija. ki ie v pon^d^ij^k otvoriia redni zračni promet med Sušakom in Splitom, je imela že na prvem poletu smolo. Pokvaril se je motor in letalo se ie moralo blizu otoka Ucljena spustiti na morje Včeraj opoMn** je odletelo v Divulje, kjer je Lilo temeljito pregledano Dobro se ie pa obne-<=l zračni promet na progi Su-£ak-Berlin. Udobna letala Au>troflujja rabijo za to pot šest ur. Zdaj proučujejo možnost prevoza morskih rib z letali v Ljubljano, Ceiover, G raz, Dunaj itd- V kratkem pridejo na tej progi v promet najnovejša tri motorna Mala tipa Junkers, v katerih bo prostora za 17 potnikov. _ Nore ugodnosti za nemške turiste. Na po£a;anun z Nemško državno banko in našo Narodno banko v Berlinu so bile določane dovh ugodnosti za nemške turiste v nasi državi. Odslej bodo lahko nemški turi-ti vn ovce vali pjj nas kreditna pisma po tečajih 14 Din. Ta tečaj je znatno višji od red-n^tra horzneca tečaja nemške marke. N>m- ci V.ndo lahko vnovčevali svoja kreditna pisma v v>akem na$>m mestu ne glede na m°r»bitne spremembe natečajev marke. _ NaŠ pomor>ki promet- Po podatkih splitske t-crovčke zbornice, ki je po trgovinskem ministrstvu pooblaščena izdajati uradno statistiko našesa pomorskega prometa, je znašaj lani v^s blagovni promet po na>em morju 26,822-193 kvintalov. Celokupni potniški promet na .ladranu je pa znašal 2.459.299 oseb od tega odpade, na tuzemski promet '2.420 543. na promet z inozemstvom pa 3&.T56 oseb. Statistika obsega 60 najvažnejših pristanišč na Jadranu. — Veliko zanimanje za izlet naših železničarjev v Dolino gradov. Za izlet, ki ea priredi l-druženje železn;ških uradnikov v Ljubljani v nedeljo 14. tm. v Dolino 2radov vlada veliko zanimanje. Prijavi lenih je že nad 200 udeležencev. Izletniki se odpe-ljejo iz Ljubljane v nedelo ob -*».25. Sest vagonov polžev v Francijo. Iz Siska so poslali včeraj v Francijo šest vagonov živih polžev. Francozi plačujejo polže samo po 1 Din kg, vendar je pa kmetom dobrodošel tudi ta zaslužek. KINO IDEAL Adele Sandrock, Georg Aleksander v filmu CIGANSKA KRI Danes ob 4., 7. in 9.15 uri, jutri, na praznik ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer. — Planinci! Planine so že vsem dostopne. Pri težjih turah preko snežnih polj mora turist paziti, da je zadostno opremljen, j (Cepin, vrv, event. dereze). Planinske po- J stojanke že nudijo priliko, da se more turist v raznih izhodiščih primerno odpočiti ter najti udobno prenočišče. Na Vršič vodi do ruske cerkvice dobro speljana avtomobilska cesta, dalje do Erjavčeve koče je cesta v popravilu, sedaj pa je uporabna udobna pešpot. Mimo Peričnika vodi pot v Aljažev dom; za posetnike Triglava in Triglavskega pogorja sploh je ta postojanka na jprikladnejša. Staničeva koča je stalno odprta ter še vedno vabi visokogorske smučarje. Pestra planinska flora vabi na Golico — narcise, murke in številne druge cvetke so posejani po košenicah od Spodnje do Gornje koče. Enako je Begunjščica pokrita z najrazličnejšimi pomladnimi cvetkami. Roblekov dom stoji na robu planine s krasnim razgledom na Stol in sosedne vrhove Karavank. Ldubnik ;e dostopen po 258 zakona o drž. prometnem o? ob ju *tn § 270 zakona o uradnikih; k § 84 zakona o narodnih šolah; k S 86 zakona o voli tvah občinskega odbora občine Oselica, razglas o imenovanju izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit, za zgodovinski državni *cr?it in za pravosodni državni izpit v Ljubljani. — Mladinska počitniška kolonija SPD: Člani mladinskega odseka SPD morajo oddati prijave za počitniško kolonijo na Mal-narjevi koči pod črno prstjo najkasneje do 15. junija t. 1. Odhod v kolonijo bo 12. julija ti. število udeležencev je omejeno ter je treba hiteti s prijavami. — V Novo mesto In nazaj dne 14. t. m. z modernim avtobusom. Odhod iz Ljubljane ob 3.30 tcr povratek v Ljubljano ob 21. ali po dogovoru vseh izletnikov. V avtobus vstopijo lahko tudi izletniki za krajše proge in na povratku 3opet vstopijo. Avtobusna vožnja traja največ dve uri ter stane od Ljubljane do Novega me.« ta in nazaj samo Din 20. Prijave sprejema Putnik samo toliko časa, dokler so mesta na razpolago. Izrabite to e*nstveno priliko najcenejšega prevoza v prelePe kraje in dolenjsko metropolo. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, toplo vreme. Včeraj ie deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 24. v Mariboru 23, v Rogaški Slatini. Skoplju in Splitu 22, v Ljubljani 18, v Zagrebu in Sarajevu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2, temperatura je znašala 9.$. — Otrok brei rok in nog. Kmetu Fedu Sahatliču iz vasi Stari Majdan p~i Samskem mostu se je rodil pred petimi meseci otrok brez rok in nog. Oče ga voz: sedaj okrog kot čudo narave in pol.ira vstopnino od radovednežev, ki ga nočejo videti. — Toča uničila vge pridelke. Nad vso Podravino je divjalo v nedeljo silno neurje-Padala je debela toča. ki je uničila vse sadje in poljske pridelke. Po neurju je ostala 20 cm debela plast toče. — Slepar pobegnil iz bolnice. Iz du-brovniške bol'« ce je pobegnil znani slepar in pustolovec Bernard Joffe. Pred osmimi meseci je bjl na Dunaju aretiran na zahtevo dubrovniškega okrožnega sodišča, ker je osleparil prof Francija in neko Angležinjo za več sto tisočakov. Slepar je sedel nekaj časa v preiskovalnem zaporu, potem si ie pa naenkrat izmis*:l spretno zvtjačo. Trdil je, da ga je zadela kap in jel hliniti ohromelost. Zato so ga premestili v bolnico, od koder je pobegnil. Na vesti ima Se več drugih grehov in bil je že večkrat obsojen. — Delfini pregnali ribe. V ponedeljek zvečer so organizirali libiči v vsem Primorju velik ribolov na takozvane »plave ribe«. Na nekaterih krajih je bilo po več vagonov sardel. ki so jih pa razpršili delfini, tako da so imeli ribiča veliko škodo. — Športniki, ki se žele udeležiti izleta z avtomobilom na mednarodn kolesarsko dirke v Slovenjgradcu. naj se prijavijo najkasneje do petka 12. t. m. do 12. ure g. Schweitzerju pri tvrdki Jax in sin na Go-sposvetski cesti (pri kavarni »Evropa.«. Vožnja tja in nazaj stane Din 50.- in je treba ta znesek do omenjenega, roka vplačati. Odhod bo v soboto ob 18. uri pop., povratek pa v nedeljo zvečer. Izrabite ugodno priliko, da vidite veliko kolesarsko manifestacijo v Slovenjgradcu! Iz Ljubljane —lj Izreden naval na tivilski trg. V tej s^zecji *e ni bilo posebnega navala na živilski trg. Posebno zadnje čase trg ni bil posebno preobložen kakor je bjl n. pr. prejšnja leta. Danes pa je zopet primanjkovalo prostora na njem. Na zelenjadnem trgu ob 9. ni bilo več prostora za prodajalke, ki so še vedno prihajale. Zdaj je tudi zelo mnogo jagod 'in čresenj ter je sadni trg skoraj tako velik kakor zele-njadni. Danes je bilo toliko borovnic, da so jih prodajali že po 1.50 Din za liter. Tudi rdečih jagod je bilo toliko, da jih niso mogli spra\*t: vseh v denar. Zjutraj so jih ponujali po 4 Din liter, pozneje pa tudi ceneje. Domače črešnje so v splošnem po 4 Din kg. Najdražje črešnje na trgu so za vlaganje po 12 Din kg, sicer so pa že po 5 Din kg zelo lepe. Zdaj prihaja mnogo sadja iz Novega. Sada in prodajajo ga že na debelo na Pogačarjevem trgu. Danes so prodajali na debelo tudi lepe hruške. Pri cenah sočivja ni posebr^h sprememb. Domačegra stročjega fižola še ni. da bi lahko konkuriral uvoženemu, ki je po 4 do 7 Din kg. Novi krompir se zdaj še ne more bolj poceniti. Najcenejši je po 3 Din kg. Nekoliko so se podražila jajca, ker zda-j kokoši ne ne&o več tako kakor spomladi. Prodajajo jih po 16 do 18 komadov za 30 Djn lepša Perutnina je tudi precej draga, kar je treba pripisovati tudi visoki mestni trošarini na živila. I KINO UNION _ Telefon 22—21_ Xa splošno željo predvajamo še danes Stradivari — nesmrtne gosli Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Jutri nov spored! Velezabavna burka s S mojstri smeha Szeke Szakall Tibor Halraav in Ernst Verebes Slab konec — dober začetek Za 2 uri smeha in prijetnega razvedrila Vam jamčimo v polni meri! Prvič v Ljubljani! Ob 15., 17. in 21. Dopoldne ob 10.30 matineja po Din 4.50 na vseh prostorih S£QUOIA Najlepši naravoslovni in živalski film vseh časov! —lj Ali je velik zastoj gradbenih del v Ljubljani? Zaradi stavke je zastalo vse delo na ?ravbah v mest.u in nekateri se boje. 7la-sta stavbni gospodarji, da se bodo dela zaradi tega zelo zavlekla, Junija se stavbna delavnost najbolj razmahne. Mnogo poslopij bi moralo biti že letos dograjenih, da bi bila pred zimo suha in uporabna, stavka, ki traja teden dni, ne vpliva še posebno na ca? dograditve, hude posledice bi pa zapustila, če bi trajala več tednov. Doslej se zamuda ni mnogo poznala in upamo, da bo ostala stavka brez hujših posledic. —lj Zanimivo predavanje. Udruženje absolventov Trgovske akademije »klub trarjrnskih akademikov« priredi v petek 12. t. m ob 30. na državni trgovska akademiji javno predavanje Predaval bo urednik ^Slovenca« g. Drago Potočnik o temi: »Drž-avne finance v zadnjih lerih«. Vstop prost —lj Profesorja Stanko Premrl in Matija Tome vodita današnjo produkcijo gojencev državnega konzervatorija za orgle. Iz Premrlove šole nastopijo; brat Saivator Majhenič, Bohinc Stanko. Kaleič Josip in Mantuani Marija, iz oddelka prof. Tornja pa: Hrašovec Silva. Kunej Egon in Janko Ravnik. Spored obsega celo vr^to najlepših orgelskih del domačih in tujih avtorjev. Spored se dobi v Matični knjigarni, od 6. ure dalje pa v veži poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Produkcija je v Huhadovi dvorani. —lj Ljubljana - Susak, redna avtobusna zveza- Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 6.25 izpred hotela MikliČ. Cena vožnje v eno smer 76 Din, dočim stane vožnja tja in nazaj Din 125. Povratna vozna karta velja 14 dni. Vse informacije in vozne listke dobitg v pretprodaji v Putnikova biljetarnici (Hotel Metropoli, vozovnice se lahko rezervirajo tudi telefoniftno na št. 33—83. —lj >"a 1. letošnji operni produkciji ljubljanskega konzervatorija bomo slišali posamezne scene iz 3 repertoarnih opernih del in sicer iz Fidelia. Rusalke in Gluma:ev, vmes pa se izvajajo plosi in sicer najprvo ČajkovSkega Ruski ples, nato Smetanov Fu-rijant iz opere Prodana nevesta in Baranovi-Čevo Kolo. Glasbeno vodstvo imata Leskovic Bogomir in dr. Švara Danilo, režijo g. De-bevec. Plese je naštudiral inž- Golovin. Preprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, cene kakor za dijaške predstave. Produkcija je v petek 12. t. m. ob 20. v opernem gledališču. —lj Solnca in morja se boste naužili, če se udeležite desetdnevnih potovanj s >Pe-Iješeem«, parnlkom Dubrovačke plovidbe Potovannje z oskrbo izredno poceni Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPD v Ljubljani ter agenciji Dubrovačke plovidbe na Sušaku. —lj Umetnostna raiftaia brator Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu vzbuja mnogo upravičene pozornosti. Dela. ki sta jih oba slikarja razstavila, je sprejela javnost in umetnostna kritika nad vse resno in priznalnn. Opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da bo razstava odprta nepreklicno do 15. t. m. in sicer vsak dan od 9. do 19- ure. Dijaki, v skupinah najmanj po trije, plačajo po 1 Din vstopnine. —lj Predavanje o belokranjskih narodnih igrah bo d revi ob 20. v Hubadori dvorani Glasbene Matice. Predava vodi« folklornega instituta Glasbene Matice- g. France Marolt pod okriljem drsitia t Bala Samo ie danes ob 16», l*.16 In al.16 VIHAR NAD AFRIKO Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje. ELITNI KINO MATICA Jutri: „Arena krvi in ljubezni" —lj Mesto venca n3 grob prof. Jarca je darovalo uradništvo kulturnega oddelka mastnega poglavarstva potrebni družini 200 Din. —lj Obrni ibor moške in ženske šentpetr-ske Ciril Metodove podružnice se vrši v petek, 12. t.m. ob 20. uri v gostilni Zupančič. Jesrličpva c, 15. Vabljeni vsi pn.iaMji ob^h podružnir. —lj Vid vaših oči si obvarujete le z op. tiOno čistimi brušenimi stekli, katere ai nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9, Ljubljana. Z Jezice — Telovadba ženske dece, ki se je do sedaj vrnila v edini telovadnici ? katero Ječira razpolaga, namreč r j^kol.ikem domu, je sedaj po sklepu občinskega odbora in prizadevanj novega šolskega upravitelja prenesena v Prosvetni dom oziroma v Cerkveni dom. Vprašamo samo nadrejene obla^ sti, kako naj se vrši pravilna telovadba v prostorih, ki v take svrbe niso opremljen.:-Ali ni morda v tem domu Se kaj napra\. katerih ne bi smelo biti? Ali pa je to morda vprašanje . . . odgovor ve,mn sam: I — Izredna incijativnost na posameznih področjih javnetra ud^jstvovanja »e js polastili naših l.iudi. Posebno šolski odrv>r Igra v tem pogleda vodilno v]on je pAglobv fcev stikov rriAd učiteljevom m itaifl, vnw» v lati, n#» pa v poetičnih t.ib<->' 'li §SUh rramo. da imamo vM enake pravice in si jib ne damo kratiti po posameznih prenap^ie-zih. — Nar.ionalni roditelji ! III. jubilejna produkcija Zaključek proslave lOletniee podržavljenja našega najvišjega glasbenega zavoda Ljubljana. 10. junija. S UI. produkcijo je državni konservato rij v ponedeljek zaključil proslavo lOletniee svojega podržavljenja. Pred zvrhano polno filharmonično dvorano je stopil ravnatelj g. Julij Betetto ter podal historijat podržavljenja našega najvišjega glasbene ga zavoda. Po prevratu — je izvajal g. Betetto — je stavil ravnatelj Glasbene Marice Matej Hubad odboru Glasbene Matice predlog, da se razširi šola Glasbene Matice v popolni konzervatorij. To željo je izrazil že prvi tajnik Glasbene Matice na n. občnem zboru 1. 1873. Želja pa se je izpolnila šele po na&i narodni in državni osamosvojitvi. Konzervatorij se je na predlog M. Huba da ofcvoril 15. septembra 1919 in takoj se je vpisalo vanj 1091 gojencev. Ker odbor Glasbene Matice sam finančno ni zmogel bremena, se j? obrnil po evo^h zastopnikih v BeOgTad, da država prevzame konserva-torij v svojo upravo. 2e 1. 1921 je bil za podržavljenje vnesen v državni proračun znesek 400.oOO krom. Ministrstvo jr ime. novalo posebno komisijo z dr. Gojmir Kre. dom na Čelu, ki naj uredi v*e potrebno za prevzem. Vendar pa tedaj konzervatorij še ni mogel biti podržavljen. Le s te žavo je zmagovala Glasbena Matica bre mena, ki si jih je morala naložiti vsled neizpolnjenih obljub ministrstva prosvete. V 1. 1926/27 pa Se je končno posre^Ho Glasbeni Matici, oziroma njenemu zaslužnemu predsedniku dr. VI. Ravniharju, da je spravil konservatorij, čeprav v silno majhnem obsegu, v državni proračun. Sistematično delo na popolnem podržavljenju pa Se je neutrudno nadaljevalo in da nea, ko praznujemo lOletnlco podržavljenja, imamo v proračunu poleg ravnatelja Se 16 učnih moči, pisarniško Trradnico. sflu-žitelja in posebno postavko za honorarne učne moči in operno šolo. Doba v letih 1921—!92S je bila za Glasbeno Matico vir težkih preizkušenj. Več je bilo tedaj vplivnih faktorjev, ki so pomagali Glasben Matici lajšati skrb in br^me za obstoj kov SeTvatorija. Predvsem je omeniti pokojne ga dr. Gregorja žerjava, ki je bil Glasbeni Matici vedno pripravljen pomagati. V slikovitih besedah je nato ravnatelj g. B*7 te-tto govoril o glasbe-.« umetnosti ter o glasbeni vzgoji med narodom. V proslavo lOletniee je konservatorij priredil že dve produkciji, katerih spored so izvajali izključno gojenci zavoda. Včerajšnjo pa so izvajali bivši gojenci kKmservatorjja,, &e daj že priznani odlični umetniki in glasbe ni pedagogi. Njih izvajanja so bila najzgovornejši dokaz uspehov prave sistematske glasbne vzgoje, kakršno more nuditi edinole zavod, na katerem poučuje danes 50 kvalificiranih učnih moči. In to je naš konservatorij. G. ravnatelj se je nato za hvalil vsem prijateljem in podpornikom zavoda, vsem, ki posečajo konservatorij-ske prireditve, učiteljskemu zboru, Mateju Hubadu, odboru Glasbene Matice in Filharmonije ter vsem merodajnim faktorjem za podporo v prestolici. Priznanje za ves njihov trud, duševni in telesni napor morajo biti deležni tudi vsi gojenci od najmlajših do onih. U so ie b'izu at> solutorija in diplomskih izpitov. On so pionirji glasbene kulture prihodnjc generacije našega naroda. Spored produkcije, ki bi se lahko prikladnejše imenovala slav nostni koncert, so izvajali Člani profesorskega zbora, odnosno bivši odlični gojenci, godalni orkester kon?ervatorija m Cerk. društva Glasbene Matice ter *Ljubljanski kvartete. Prof. Marijan Li povšek je izvajal virtuozno fantazijo na slovensko narodno pesem >Po jezeru c ter žel za odlično izvedbo krepak^ spontan aplavz. Operni tenorist g. Jože Goertič je ob »premljevatvju kla virja (prof. P. šivic) zapel Kogojev >Let-ski motiv«, Osterčevo >Sonce v zavesah«, Milojevićev »Japan* in Lajo\-ićevo >Sere-nado«. Tudi njegovemu petju je sleklo burno odobravanje. Zelo zanimive pa so J bile šrri slike Josipa Suka >Iz življenja in sanj«, op. 30, ki jih je izvajal na klavirju prof. P. Sivic v visoko umetniško poglobljeni mtsrpr«taciji. udarne in užiga-jooe koj nato štiri pesmi, Lajovičeva >Za ik> le žarko sonce** Pavcičeva > Vesela pomlad«, ftkerjančfva >Pahljaca< m Pa, pandopulova »Poslala me jA , pod vodstvom prof. L. M fckelm*«lfl mojster prof. Karlo Ftnpel t«er navdušil t svojo hravurno igro poaluSaJee do voska Drugo točko sta tvort-j dve moji skladb* za godalni orkester in Se na tem mesta? dirigentu in orke^ru iskreno zshvaljuviD za rv/žrtvovalno njihovo delo ter za v r*a» ndci imenitno izvedbo obeh skladb, zlasti pa druge, ki ni bas lahka m enostavne stvar. L.epo in do potankosti rsčiSč^no ts odtehtano je zvenelo na to globoko bču. teno >Reli^ioso<, rz >Su*te St. 1« Slavka Osterca. Produkcijo pa je zaključfla S.kea? jančeva >Suita v starem slogu« za godal ni kvartet (Ljubljanski kvartet.: gg Pf«. fer, Stanič, šjusteršič m MuHerl m godaL ni Orkester, simkopotezno, močno vt^lno, učinkovito zasnovano in mojstrsko ins*T*i-mentirano delo, za katero je avtor i**r»ta, ko kakor oba prejšnja, prejel zasluzeno, neskončno pohvalo. Končam poročilo z be. sedam i govora ravnatelja g. Betetrt*: Ve_ lecenjone darn^ m gospodje! Spremijajt* in rjodpirajte raso glasbeno vagojsio delo tndš v bodoče z Isfto naklonjenostjo kot do slej: Storili boste dobro deJof V pi«^ sebi, našemu prvemu glasbenemu zavodu m a tem kulturnemu napredku nalaga naroda. Iz škofje Loke — Ferijalci in Skofja Loka. Kakor noji vsa Škofjeloška javnost s toplimi priznanji aa dPln. ki opravlja odbor za obrcno-indil(*TTiJ8ko razstavo, prav r.iko p« je tndi fplja .škofje Loke. da kljub domaČim prireditvam ferijaloi, ki *o nam bili dolgo vr?.lo let drvbri prijatelj" in ohi«kovaJ>.t, leto> ne i7ost.inpjo, marveč, da m najde kljuA da bi dijaki in dijakinje vaesno prifti v HwQo Loko. Ze res. da je pri nas t stanovanji /adresra. toda tuj »koprom stn i interes in pridobi t o v. ki tudi ni bila brei materijelne koristi, nnm narekuje, da si počitni*>o zv^/> v Skofji T>oki obdržimo, in da itorim^ m da se pranji odnosi prisrčnosti in is^r*r.«Iga sporaznma v ničemer na skalijo. Morda bi pri .51 i v poster prostori v dsklilflci fc>li, na vsak nncin pa moramo preprečiti, di FK ne bi imela več interesa na Škof ji ly>ki. Jfaj ii tem dotični, ki so r to poklieani, razmišljajo in ukrenejo vse potrebno, da prid* »deva srečno pod streho. — Sestanek obrtnikov. Va povabilo prireditvenega odbora ta ohnno industrijsko razstavo =o s* «sstali v srede r Hol »ki dvorani deeea območja da rsJiJe med *^boj nekatera vprašanja, ki ?n nastal t predr^^m r^mdi izostanka rStijaloST. Pnpravljilni odbor js dal prisotnim i^ćrpna pojasnila v vs*h vpra,«-njin tako. da so bili ustvarjeni enotni in složni posrledi dede na važnost strsmlkni. Vi ai jfk obetajo jCkofi^inUt eofr>Ma^sk1 kro^i » predvi'ie^rt r^*«tir-o Epilog dražbo^ih aretacij. V sr*do se je odigraval ai ^0^»^?^^ s^di.^čn *p:lo^ zavn'jo znanTh dražgKkib aretacij. Osumljenci ito n^mTe? vložili tnžhn prMi dvema domačinoma- ki sta se v besedah predaleč, *a-t« in vedela povedati vsč\ nego j* bilo pametno in nm*s*no Obadva domačna *ta bila obsojena na ob^u^n<% den*rn* ?lobe. — TTčiteliAko iiriTćt\o rs *kofkde*M okral bo rbomvalrv r «oKo*a }vsfjl v £V -1 T^okt. P^leiritvi ljubljanske bolnre. razprava o mladinskih listih, nadalje l#»na raz-«;tAva v Ljubljani in se dolpa vrsta stanov-sko-.iobkih vprašanj. Trifetek ob 8. v deJOci Aoli. — Huda neereča ae ie pripetila v ponedeljek dopoldne »kupini delavcev, zaposlenih pri ometavanju neke his«. Zaradi preobremenitve deeke se je le-ta zlomila Dva zidarja sta padla z odra. dva druea pa sta s k sreči nekako ujela. Zidarja sta dobila precej težke poškodb«. Morala sta iskati zdravniške pomoči. Stev. 131 »SLOVENSKI NAROD«, »eda. 10. junija 1986 Stran 5 Ivan Vladimirovič Mičurin Ob obletnici njegove smrti — Učenjakov«* rojstno mesto je zdaj Mekka sovjetskih sadjarjev Leta 1865 je hrnski menih Mendel odkril eno izmed skrivnosti žvljenja rastlin. Toda to slavno odkrit j e je bilo oznanjeno svetu šele leta 1900. Mičurin ni poznal Mendla — kje eta bila Rusija in Brno v tistih, časih. Ko je Mičurin odkril križa-nJ€> Je prodal rojstno hišico in se preselil v samoto 8 kilometrov od Kozlova. In z veliko vnemo je stopil ta nemirni duh na edino do zmage vodečo pot — na pot križanja, s katero je zavladal človek nad silami, skritimi v cvetovih rastlin. Vidimo vestne roke urarja,. kako prenašajo prah na pestiče in drhte od razburjenja. Križal je proti vsem zakonom vede višnjo s črešnjo. Zgodil se je čudež. Nastal je prvi kržanec, ki je dal sijajne plodove daleč na s e veru. Mičurin ga je nazva 1 >Krasota severa«. Kmalu je z novim križanjem ustvaril marelico Mongol, ki prenese 50 stopinj mraza. Dela je bilo vedno več. Nastala je cela vršita križancev, jabolk, hrušk^ breskev, sliv, madljev, črešenj, visenj, orehov itd. Kozlov strmi, ljudje vidijo v Mićurinu peklenščka. Nekega dne poseti Mičurina predstojnik bližnjega samostana in mu pravi, da je bog, ki je ustvaril svet določil vsakemu deblu in steblu krog življenja. Prekršili ete božjo zapoved, je za.klical menih. Da, je odgovoril Mičurin, bog je ustvaril svet — recimo, da je tako, toda delo še ni končano Jaz samo pomagam bogu. Greh deiate na rastlinah, je zaroh-nel menih. Mičurin mu je pa obrnil hrbet in odšel. Vsako leto je bilo več čudovitih križancev in kmalu je Mičurinovo ime zaslovelo po svetu. Amerika mu je ponudila službo z generalsko plačo 8.000 doiarjev letno. Mičurin je ponudbo odklonil in ponudil svoje usluge carski oblasti. Toda v visoki urad mu je napisal napol odklonilno, ponižujoče pismo. Leta 1917 je bližal Denikin Moskvi. Nekega jutra je zagledal Mičurin na svojem vrtu vojake. Kaj počenjate tu? jih je vprašal. Nič, iščemo samo pripraven kraj, od koder bi lahko streljali na Kozlov, mu je odgovoril častnik. Kdo je vam pa to dovolil? ga je vpraša! naivno Mi_ čurin, ki je bil na svojem vrtu pozabil na svetovno vojno in prespal revolucijo. VI bo.stc streljali tja, oni pa nazaj in tako mi uničite ves vrt. Vojaki so se držali za trebuhe od smeha in meneč, da imajo opraviti z norcem, so odšli. Smeh je rešil Mičurina, kajti prvo pokončano drevo bi bilo pomenilo njegovo smrt. Med revolucijo je prišla Leninu v roke Mičurinova knjiga o novih križancih. Krna.u po končani državljanski vojni je prišla v Koađov brzojavka: Moskva-Kremel. Poeflcusi z novimi križanci so ogromnega pomena. Takoj poročajte tovarišu lenimi. Izpopolnitev potrdite brzojavno. 18. I. 1922. Brzojavka je učinkovala kakor strela. Micurin je postal v tesnih razmerah med oz-kosrenimi- nergavimi ljudmi že tako nervozen, da mu je delo komaj še sa silo Šlo od rok. Brzojavki so sledili pomočniki. Mi-čurinov vrt se je razširil. Mičurin je oživel in se vrnil zopet človeštvu. Množica profesorjev, vrtnarjev, študentov in agronomov je napolnila ogromni vrt in neštete roke so jele križati milijone cvetov. Mičurin je postal centralni mozek ogromnega zelenega laboratorija. Leta 1931 je dobilo mesto Kozlov novo ime Mičurinsk. Zdaj je to živahno, kipeče mesto, kjer se grade palače iz betona in stekla. Tu je nastal >Poskusni zavod sadnih rastlin I. V. Mičurina.c Na tisoče drevesc razvažajo po širni Rusiji. Visoka sadjarska šola ima vrt v obsegu 2.500 ha. Okrosr mesta je 10.000 ha najkrasnejših vrtov sveta. Mičurinsk je zdaj Mekka sovjetskih sadjarjev. Vodnik ekskurzije po Mičurinovem kraljestvu pravi: Tu vidite križance višnje 8 čremso. Plodovi tega križanca ne vise ločeno, temveč v grozdih kakor pri Čremsu To nam omogoča doseči pravljično letino. Ta trta, prijatelji, prestane zimo brez vsake odeje.-Mičurin je pomaknil mejo negovanja trte na 53. stopinjo severne širine. Ob zatonu svojega življenja in na višku zmagovitega boja z naravo fce je vrnil Starček utrujen po proslavah, odlikovanjih, govorih in godbi domov k uram, tla ko mero m in drugim instrumentom. Popravljal je zopet kolesca in prožine z enako vnemo, ka- Pred lc*om dni je umrl v Rusiji slavni pomolog I_ V. Mičurin. Njegovo delo je vzbudilo pozornost vsega sveta Pokojni je bil prav-; genij in velik prijatelj prirode. Rojen je bil v mestecu Kozlov s srednji Rusi Življenje v njegovem rojstnem mestecu je teklo dolgočasno. Kakor po drugih ruskih mestecih je tudi v Koziovu smrdelo po konjski moči in kislem zelju Po ulicah so begali umazani in razcapani otroci in če je kdo vprašal prebivalca mesteca, zakaj ,:majo ljudje toliko otrok, je dobil odgovor: >Plodimo jih iz dolgega časa. Vaše .->:.i rrerodje-« In eden izmed teh otrok je h : v poteklem stoletju Mičurin. Vsako mr.-to na svetu ima nekaj svojih prebivalcev, ki žive drugače, nego je splošna ravr-da. Someščani jim pravijo eucaJ*. In k^zlovrki čudak je bil dolga leta Mičurin Najprej se je izučil za urar-ja, pozririp je pa vstopil v železniško službo, a z 20 letj je jel kopati na svojem vrtu. EKxlim ?o Sp drugi mladeniči po končanem delu zabavali v veseli družbi, je Miču««n kopal in ^adii drevesa, ki so se pa žal hitro posušila Ljudje so ga obsojali, češ da je v me~tu, pa vendar opravlja človeka nedostojno delo. In tako je postal Mičurin čudak mesta Kozlova. Kot železniški uradnik je vzsl nekega dne dop ist in jo mahnil po Rusiji. Takrat, leta 1875. je bilo rusko sadjarstvo še zelo slabo razvito. Rusija je imela slabo sadje čn konzur-i istega znaša še zdaj v Rusiji 6amo okros; 10 kg na glavo. Po svojem povratku je Mičurin pripovedoval, da je povsod videl le slabo sadje. Ljudje so se mu smejali Pod Uralom niti ne vedo, kakšen cvet ima jablana, je pravil. Dobiti moram sadno drevje, ki bo raslo tudi v Sibiriji Raslinstvo juga moram prenesti ca vrtove severa. Naravo je treba podrediti človeku, je izjavil izučeni urar, mladenič, ka nikoli ni slišal niti besedice o bio_ logiji, selekciji, križanju ali aklimatizaciji. Leta 1875 je Mičui» n sklenil rešiti tn povzdigniti rusko sadjarstvo. Toda kako začeti? Kaj storiti, da bo nežna jablana iz soInCn^ Francije rasla v ostrem severnem podnebju? Takrat je živel v Moskvi učeni vrtnar profesor Grell. Ta mož, ki je tudi hotel rešiti ru^ko vrtnarstvo, je sprožil misel aklimatizacije tn napovedoval prevrat. Mičurin mu je verjel. Kupil je v inozemstvu semena, jih posejal in čakal. Že v prvem letu je polovica sadik zmrznila, druge so pa poginile v 8 letih. Kaj storiti? Greli u\ crovoni resnice. Mičurin je poskušal dalje in 14 let je aklimatiziral sadno drevje, toda žal brez uspeha. Ni torej čuda, da je bil nervozen in utrujen, vendar je pa odkimal z glavo, ko jo njegova žena izjavila, da je njegova ideja brezupna. Nekega dne po mnogih razočaranjih Se je Mičurin zdramil iz mraka. V temi človeškega duha se je zasvetil plaraenček spoznanja. Krutim ustnicam prirode je ušla vsemu ostalemu svetu neslišna beseda >križanjec. Utrujeni in razočarani mož jo je razumel kor je križal cvetove, ljubil je lesk kovina-stih spiral enako kakor pestiče marelic. Svojemu pomočniku Jakovljenu je naredil v štirih dneh uro, ki gre 40 dni. ne da bi jo bilo treba naviti. Izdelal je zažigakiik, ki je treba vanj naliti bencina samo enkrat na teden. Človek pozna stoti del skrivnosti narave, je dejal vfčkrat. Ona je bogata in radodarna, toda nespametna. Svoje darove deli krivično. Sibiriji je dala toliko gozdov, da gnijo od starosti na milijonih hektarov, v Povol/.ju pa kurijo ljudje zaradi pomanjkanja drv z gnojem. Človek prav sa prav spi na zemlji. Hodi po bocrastvu. ki sra ne vidi. Tako so pred 20 leti iskali v Mona-stirskem gozdu robidovje. pa ga niso načli. Takega robidovja ni. so dejali. Pa je bilo. Našla ga je preprosta ženica. Vrag vzemi vse to! Kratko je življenje človeka na zemlji. Nič velikega ne storimo. Komaj pojasnimo majčken problem, že pride naš konec in vse je končano, je dejal Mičurin svojim gostom. Mičurin je ustvaril okrog 350 novih križancev. Daleč tam gori na severu, kjer ljudje niso poznali cvetočega sadja, raste zdaj v sneiru s sadeži obloženo drevje. Ekspedicija »Čeljuskina« in »?ibirjakova« sta pokazali mo/.nost civilizacije severa. Mičurino- vi križanci bodo omogočili ljudem živeti v teh mrzlih krnjih. Milijoni ljudi ze uživajo plodove Mičnrinovejra dela. ki ni nič druge-, ca. nego uresničenje velike, plemenite ideje. Tvan Vladimirovič Mičurin ima pravico do nesmrtnosti. Insull je že zopet milijonar Čitatelji se gotovo še spominjajo Inssula in njegove dramatične^ poti iz Amerike v Grčijo ter zopet nazaj v Ameriko, dokler ga leta 1934 ni izročila ameriškim oblastem Turčija, kamor je bil pobegnil iz Grčije, ko so mu postala tla pod nogami prevroča. V Ameriki so ga končno izpustili, ker so njegovi prijatelji položili zanj visoko kavcijo. Toda zdaj so časi taki. da žive sleparji lažje in boljše od poštenih ljudi, da se ceni vse drugo, samo ne delo. Tako vidimo tudi pri Insulin. Iz New Yorka namreč poročajo, da je Insull, ki je bil pred dvema letoma finančno popolnoma uničen, že zopet milijonar in sicer v dolarjih. V New Vorku je ustanovil Insull agenturo, ki dobavlja ameriškim radijskim družbam zabavni materijal za njihove programe. In posli so šli takoj od začetka sijajno tako, da je s svojim podjetjem zaslužil že milijone. Mož je star sicer že 65 let, vendar je pa še izredno podjeten in iznajdljiv, kar je pokazal s tem, da se je znal tako hitro postaviti na noge. Marsikdo drugi na njegovem mestu bi bil obupal in vrgel puško v koruzo. On se je pa brž prilagodil novim razmeram in obogatel z ameriško naglico. Evnuhi proti samskemu davku Turški listi poročajo, da so poslali evnuhi vladi spomenico, v kateri pravijo, da ne bodo več plačevali samskega davka. Saj je pa tudi res malo čudno, da mora evnuh plačevati samski davek, kakor da je sam kriv, da ga ne mika oceniti se in imeti potomstvo. Pod sultanovim režimom so imeli evnuhi zelo dobre »Iužbe. Moderna turska dr- všeč! Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo. • in za namakanje Ženska hvala perilo bledeče belo žava jim je pa vzela vsa dostojanstva. Zdaj žive evnuhi klaverno življenje. V spomenici tarnajo, da so izgubili z visokimi mesti tudi premoženje in da je samski davek v tem primeru krivičen. Namen samskega davka je prisiliti samce, da si ustanove družine. Evnuhi tega pri najboljši volji ne morejo storiti in zato Je res krivično, če jim nalaga država samski davek. S tem davkom so evnuhi v primeri z drugimi državljani dvojno obremenjeni. Morda se jih bo Kemal paša usmilil in uslišal njihovo prošnjo, ki je res utemeljena. Simbolični konec samostojne Abesinije Pariški okraj la Muette je postal pozori-ščet navidez sicer brezpomembnega dogodka, ki je pa v resnici mednarodnega pomena Tam stoji poslopje abesinskega poslaništva in pred njim je bila kakor pred vsemi drugimi poslopji tujih poslaništev organizirana stalna policijska služba. Uniformirani policist je stal noč in dan na straži pred vrati abesinskega poslanika ministra Woeldeja Mariama, ki mu niti na misel ni prišlo, da bi odložil svoje poslaniško mesto, ko so Italijani zasedli abesinsko prestolico in ko je cesar Haile Selassie pobegnil v inozemstvo. Ta straža kot siml>ol oficielnega priznanja države je pa pred dobrim tednom naenkral izginila. Policist, ki je imel nalogo paziti nj razigrane sinčke pariškega ministra rasa ra» sov je bil odpoklican, kajti zastopstvo Abo sinije je oficielno prešlo na italijanski gene ralni konzulat, ki je z dovoljenjem mininn za kolonije v Rimu že daje vizume na potni liste v Abesinijo. Ta navidez brezpomembn dogodek v Parizu pove več, nego vsa pogajanja in vse prazne* h* srdičenje v Ženevi. ★ ZAJAMČENO SREDSTVO Na ženskem zborovanju sedita dva moška in eden ima v žepu skrito miš. — Ce bo govornica še tako nesramno na padala moške, zacepeta oni z miško v žepu svojemu sosedu, — izpustim miš. a Nadebudni vajenec Trgovec hoče sprejeti novega vajenca i« pozdravi fanta, ki se mu je pri&el predsta* vit; — Rad bi vajenca, ki razume svoje de-lo. Dovolj imam že tepcev in zaspancev, ki ne znajo odpreti oči nikoli in ki ne vedo, kaj je za trgovino dobro- RarumeS? — Da. _ odgovori fant — ali naj van* grem takoj kupit nov ovratnik? Petek, 12. junija 11: Sojska ura: Od krpe do papirja Ogtol Piatnikove papirnice v Radečah (g- Rudolf Bratok). _ 12: Po naših domačih stezicah (plošče). — 12.45; Vremenska napoved, poročila. _ 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15; Vojaške godbe igrajo (plošče). _ 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved Časa. vrem^a, p»"o-čila, objava sporeda, obvestila. — 19-10: Nac. ura._ 19.50: Reproduciran koncert na dveh klavirjih. — 20.10; Ženska ura: Gospodinjska šola za gostilniško obrt (ga. Milica Kroftova). 20.30: Operetni venčlki. Pojeta ga. Ribičičeva in g- Gostič a spremlj^va-njem radijskega orkestra — 22: Napoved Časa, vremena, poročila, objava sporeda. — 22.30: Angleške plošče Sobota, 13. junija 12; PloSČa za ploščo _ pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. _ 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 1.-1.15j Plošča za ploščo _ pisana zmes pesmic veselih 'ti godbe za ples. — 14: Vremenska napoved. _ 18; Za delopust! (Igra radijski ork«ster\ — 19; Napoved časa. mMM, poročila, objava sporeda, obvestila. _ 19 30; Nac. ura. — 19.50; Polke, same polke! (Plošče). — 20 10: Zunanji politični pregled (g. dr. Alo,-zij Kuhar). — 20-3O: Poglejmo \x> Posavju od Rajhenburga do Brežic (Hokopis se-'a-vil prof. Mirko Avsenak) Sodelujejo p**v-ci, godci in Člani .rad. igr. družine. — 22: Napoved časa. vremena, poročila, objava sporeda. — 22.15; Radijski jazz. Andre Tbeuriet: 9 Roman Nekega večera sta mislila, da sta sama v kuhinji, kamor je sijala samo luna. Večerna tema je vzpodbudila Jakoba, da je dejal resno: — Terezija, nekai imam v mislih. Sami ste tu v Priere in voditi tako veliko domačijo ie za vas. mlado dekle, prenaporno. Ali bi ne bilo bolje, Če bi oddati a!i prodali kmetijo ter si izbrali vašemu stanu in starosta primernejše življenje? — Kakšno življenje? — ie vprašala Terezija presenečeno. — Ai; še niste nikoli pomislili na to, da bi se orno žili? — Jaz da b: se omožila? Bože. ne! Zagotavljam vas____da na to ne mislim. — Tem slabše, kajti hotel sem vam ponuditi ženina. — Zares! — ie vzkliknila Tereziia navidez v šal:. d* b\ prikrila svojo zadrego. — Vi Se TTrfTrnacfi za družbo. Kdo ni ?e ta, kavah'-? — Piše se Jakob More t V sihm zadregi nd vedela, kaj od odgovorna. Povesila je oči, oči vidno zato, da bi Jakob ne videl, da so se zaleske-tale v njih solze. — Torej nočete odgovoriti? Ali se ne misHite poročiti ali pa vam ženin ni po V0lj3? — O, Jakob, — je zašepetala, oprostite, preveč sem ganjena... Jaz vaša žena? AH ste dobro premislili to? Nikar ne pozabite... da sem neizobražena kmetica... in kako bi mogla stopiti med vaše pariške prijatelje? A pozneje, ko bi svoj korak obžalovali, bi bila zelo nesrečna. — Terezija, vi ste najboljša žena. kar si jo more izbrati mož in vedno bom ponosen na vas... Ze davno vas lu-bim... A vi. ali bi me vzeli? Namestu odgovora je prikimala z glavo in mu podala roke. — Hvala, Tereziia... Zdaj sem srečen. Nežno se ie nagnil k nji. da bi ji pri-tfsnn! na čelo zaročn; poljub, pa ga ie zmotil prestrašeni krik. Stara služkinja ie nenadoma vstopila iz mlekarne. ker ie skrivaj opazovala sestanek mladih zaljubljencev. — Samo trenutek, o* b' bila privolila! — ie vzkVknMa. — To ie oa že od sile... Počakali bosta pač morala se do poljubov, dokler pred gospodom županom in gospodom župnikom ne bo akterrjena vajina poroka. Čez mesec dni sta se vzela. Jakob ie odpeljal Terezajo v Pariz in že leto dni sta uživala vsa srečna medene tedne v malem hotela v Amperski ulici. Sledeč tako počasi toku svodih spominov je Jakob začutil, da njegove misli vedno boli obJedevajo. Z enoličnim uspavajočim drdranjem vagonov so se mu prepletle misli v glavi in sam ni prav vedel, kdai ga ie začel premagovati spanec. Slednječ ie trdno zaspal in se zbudfll Šele. ko se ie v vagonu že danlo. Odprl ie okno in se nagnil skozenj. Prvi hip ga je presenetila izpre-memba temperature. Namestu hladne večerne vlage ie zapihal v obraz prijeten, osvežuioč vetrič Pršilo je in izza tenkih rdečkastih oblakov je vzhajalo soflnee. Na levi strani so se vzpenjale pod nebo visoke gole gore. poraščene tu pa tam ob gozdu s starimi borovci, na desni strani se ie razprostirala široka mlačna gladina Berrskega ribnika. Sveži zrak je prebudil Terezijo. Odprla ie oči in vprašala utrujeno: — KV smo? — Bližamo se Marsefllu. duš:ca. — ie odgovoril Jakob obrmen k ntf. — Pogled ... Zunai ie mnow iasneje in čuta se že južno podnebje. Mlada žena je sedla, vzela iz torbice ogledalce in si jela popravljati svojo . jutranjo toaleto. Odložila je ruto z glave, si počesala lase in pripela klobuk. Komaj ie opravila to delo, se ie vlak ustavil na kolodvoru. V Marše;Mu sta zakonca zaitrkovala v restavraciji. Zajtrk »ima je izborno teknil, ker sta bila od večera že pošteno lačna. Potem sta se vrnila v vagon, kjer se jc Jakob še nekaj časa premagoval, da bi ne zaprl oči. vendnr je pa kmalu podlegel utrujenosti in toplemu južnemu podnebju, posebno še. ker se ie bil na'edel in ker ie skoraj vso noč bedel. Zaspal ie in trdno je spal nekaj ur. Nenadni Terezin kl*c ga ie prebudil. — Ah. kako krasno je! — je vzkliknila zroČ skozi okno. — Brž Jakob, noidi pogledat! Jakob s«! ie mel oČ\ m bleščalo se mu tako. da prvi hip snloh ni ničesar videl. Podprl si ie glavo s komolcem kraj Terezije. Vlak ie vozil skozi gorsko sotesko med strmimi pobočii. poraščenimi s starimi borovo?. Na desm stran? se j> vsak hm odprl BfHfad na s'>:<* mort ^:gar. valovi, obrobljeni z helinf penami, so izpirah* temelje ogromnih rdečih skal. Potem je zavoz;il v predor in ko je pn-vozil iz njega, se je odprl pred njima očarljiv pogled na modro morsko gladino Sredozemskega morja. Nebo >c bio kristalno čisto, solnce je grelo kakor v jun;ju. Polagoma so se nižale skupine borovcev, izgubljale so se in vlak e zavozil v čarobni kraj med bvade in vrtove, polne citron m pomaranč med bujno zelenim listjem. Na desni strani se je razprostiralo tja v nedogledne daljave sinje mor>e v blesteči lepoti pod jasnim nebom. Bele vasice so gledale iz košatih šopov zelena južnega razstlnstva. Na obeh straneh so hitele mimo vile s stebriči in Hali lanskimi streham'. Njihove terase so bile okrašene z aloarrri, osamleni datlji so tu pi tam majali svoje široke pahljače v prozornem zraku. — Smo že na Jugu! — je vzkliknil Jakob in odprl oči. da bi se opaial ob pogledu na čarobne barve. — Nscm mislil, da ie tu tako lepo. Utrujena od neprestanega gledana skozi okno sta si sedla nasproti. Skozi odprto okence jima ie dihnil v obraz vonj španskega bezga. Kakor po soln-čnem žarku ie zdrsnil v vagon metul-ček bledožortih kri1, zatrepetal je prestrašeno nad njima, potem je pa zopet našel izhod v božjo naravo Vera Inber: Tekstilne sanje Sestanek je bii doiočen za osmo uro rvečer, ko molče stroji in govori srce. Sestati sta se hotela pri postajališču avtobusov ob parku na koncu Kuznec-kega. Ob osmih zvečer so snežni oblaki zakrili luno, zažvižgalo in začelo snežili. In snežni metež je zaplesal po mestu, zasipajoč mali park z demanti in svetlo-ra od rimi piši vetra. Dmitrij Iznurenkov, čigar let se? še ni štelo mnogo, je bil v seznamu slušateljev tehniškega zavoda. Po nazivu bi človek tam težko pričakoval tekstilni oddelek. Toda bil je tam in procvital je. Prispe; ši na sestanek je nastavil Dmitrij Iznurenkov obraz snežnemu metežu, kakor se spodobi človeku in možu, ki veruje v svojo zvezdo. Svojo zvezdo je poznal Dmitrij Iznurenkov temeljito. Bilo mu je sojeno, da se bo po vseh življenjskih in ustavnih izpitih spojil s tekstilnim življenjem države. Sanjal je, kako postane ravnatelj predilnice. Njemu podrejena stojala in stroji so se kar lesketali v niklju in medi. Centimetri, metri, kilometri tkanin so leteli iz strojev. To je zadostovalo za vso Sovjetsko Rusijo, da bi se oblekla v flanelo in platno. In Rusija se je oblekla. In imr Dmitrija Iznurenkova se je Ugovarjalo z ljubeznijo in spoštovanjem med rdečimi ravnatelji. Ta čas je pa rakal na ljubljeno dekle. V sanjah o bodočnosti jo je videl kraj sebe. Stanovala je z njim v predilnici in vsak stroj ji je bi! tako pri srcu kakor lastno dete. V težkih trenutkih, ko je tovarno uničevala povodenj ali požar — Dmitrij [znurehkov je predvideval tudi take možnosti — je nastopala ljubljena kot voTak in kot vojakova žena. Reševala je dragocene medeninaste plošče, na katerih so razcvitali vzorci bodočih fla-neov in hqti>tov. Sukala se je nad vodo in nieni Issje, nakodrani kakor egiptskj borr.bažnik, so bili rdečkasti od plamenov. Snežni metež Je nrihrumol nad Ku> neckl nasadi č, snežni roj se je zgostil, in dobil podobo kratkega kožuščka s her-meHnovim ovratnikom. Kl obuče vi nasti klobuček se ie tesno oprijemaj čela in ušes. a trepalnice so bile obtežene s snegom. — Zdravstvu j te, — je dejala \fubljena s srebrnim glasom. — Kakšen kraj ste pa izbrali? Tu piha kakor v veži. Ali bi ne mogla iti v kino? Dmitrij Iznurenkov je otipal v žepih praznoto in prah, pa je odgovoril: — Ne, ne moreva. Potem je ponudil ljubljeni roko in ramo, z drugo ramo jo je pa zakri! pred snežnim metežem ter jo tako od vedel čez Kuznecki most. Moral ji je povedali, da si zamišlja bodočnost z njo in da ljubezen do nje kot produkcijska sila države z vsakim dnevom narašča. V gledališču so bili naslanjači iz rdečega baržuna. V kinu je bil ogenj in sijaj tujih življenj. Toda tu, na Kuznec-kem je plesal snežni metež in samo luči v izložbah so tolažile srce kakor la-ponsko solnce v megli. Pred izložbo, kjer so se vile toplo in nežno tkanine z nadihom breskve in vrtnice, se je Dmitrij Iznurenkov z ljubljenim dekletom ustavil. — Poglejte, — je dejal, — kako dela bombažni trust. — Rad bi bil ženska, da bi mogel nositi take stvari. Prekrasno! — Neumnosti, — je ugovarjala ljubljena. — To je vendar barhent, navadna, ničvredna šara, kdo pa nosi take stvari! Seveda kdor ni videl inozemskega blaga... — Sara? — je vprašal znova Dmitrij Iznurenkov. — Zakaj šara? — Zato. Pri nas sploh nič nimajo. Vse leze narazen. — Dovolite, — je vzkliknil Dmitrij Iznurenkov. ____ Toda ljubljena ni dovolila. — Ne, dovolite vi meni, — je kriknila skozi veter in sneg. — Ne govorite česar ne veste. Ali nosite svilene srajce? Ali kupujete ruski krepdešin? No torej. To je prava sramota! Le poglejte! In kakor znajo to vrtoglave, nečimume ženske, je obrnila snežnemu metežu hrbet in odpela jopico na prsih. Dmitrij Iznurenkov se je sklonil k nji, začutil je iz segretega krzna dihajočo toploto ter zagledal motne bisere in biserne grudi v krznenem gnezdu. — Poglejte sem-le, — je dejala ljubljena in položila na grudi beli, volneni prstek. — Kaj je po vašem mnenju tole? — Tole ? — je odgovoril Dmitrij Iznurenkov. — Ne vem. Ljubim vas. — Jaz pa vem. To je ruska svila, ki leze narazen.. . In znova je položila roko pod kožuh na prsi. In tedaj je zagledal Dmitrij Iznurenkov tam oranžno svileno perilo, ki je bilo raztrgano, kakor se svila navadno trga: v dolgih razporah po dolgem. — To je ruski krepdešin! — je kriknila ljubljena skozi veter in sneg. — Aha, torej kako je s to rečjo? Boste še trdili svoje? Pri nas nimajo nič. Toda poglejte v inozemstvo. .. — Toda pri nas, to je nekaj čisto drugega, — je obupano odgovoril Dmitrij Iznurenkov in se zamajal pod pritiskom silnega vetra. — Kaj se pravi: pri nas nimajo nič? Imamo vse. Toda sirovine. . . Ali morete vi razumeti to? — Neumnost, — je ugovarjala. — Čez leto dni odpotujem v Pariz in ostanem tam za vedno. Tam je blizu Nizza v kavarnah je dovoljeno plesati in po trgovinah imajo dneve ostankov, ko prodajajo svilo napol zastonj. — Kaj — Pariz? — je hotel reči Dmitrij Iznurenkov, pa ni mogel. — Kaj Pariz? A tovarna z novimi cehi? A povodenj? Požar? A medeninaste plošče? A od ognja rdečkasti lasje? A kilometri tkanine? A njegove sanje? — Toda tu ni bilo nič. — Pozno je že, je dejal Dmitrij Iznurenkov. — Jutri moram zgodaj vstati. Pojdite spremim vas do doma. Pred veznimi vrati je bil kup snega. Na vogalu je plesal prezebli izvošček ples mraza in samote. Njegovo kljuse je bilo postalo na snežnem metežu kocasto kakor velika ovca. Ljubljena je skrila brado v topel kožušček. S snegom obte- žene trepalnice niso bile več tako nepopisno lepe kakor prej. — Torej kdaj se bova videla? — je vprašala. — Na svidenje. — Zbogom, je odgovoril Dmitrij Iznurenkov. — Nit, ki je naju vezala, se je pretrgala. Tkivo ljubezni je dobro, toda — sirovina ni nič vredna. In nastavil je prsa vetru, kakor se spodobi Človeku in možu, potem je pa odšel. Kupni domaće blago! OUZD v maju Ljubljana, 10. junija. OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v maju. Številke v oklepajih pomenijo prirastek odnosno padec v primeri z majem lan.skp^a leta- Povprečno je bilo v maja zavarovanih J>7. *28 delavcev (+6861) od teh 54.720 mo>kih (+5134) in 52.708 žensk (-rlT'27). Bolnikov je bilo povprečno 23*28 (+285). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22 47 (4 0.04) celokupna dnevna gavarovana mezda pa 1.964.231.20 ( + 156.821.20). Zaposle- nost delavstva v konjukturnem po^l^du ugodno narašča. V januarju je bilo zavarovanih delavcev 75.087 in je znašal le J ni diferencial 2309, do maja pa je narahlo -levilo zavarovancev na 87.-128 in letni tifofOO-cial na 6861 Povprečna dnevna zavarovana nwia, ki o<1,'0\arja priMižno taktičnemu dn*»vivm>i zaslužku povpr^čn^sa delavca M i«» v man dvignila za 0.04 Odstotek bolnikov ip nara kA v primeri z majem lanskega leta za 0 12 Milijon Slovencev naj prKpeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki! iVV, • ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našega papana, profesorja poHropili in zanj pomolili. Zahvala vsem9 hi so darovali cvetje in vsem, hi so šli z njim zadnjo pot. Bog plačaj vsakemu, hi je rajnkemu oh življenju ali oh smrti storil dobro delo in vsahemu, hi mu bo z lepo mislijo zagovornik pred večnim pravičnim Sodnikom. V LJUBLJANI, 10. junija 1936. ŽALOSTNA ŽENA, otroci in drugi sorodniki MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Dir 3.— oeseda 1 Din, davek 8 Din preklici £a pismene odgovore glede cnalin oglasov )e treba priložit znamKo — Popustov za m a Je agiase ne priznamo lEHSSasaSčriS5C3BBaHB3r3?BBS3F3 RAzno Beseria f>»> par lavek 3 DlD Najmanjši znesek 8 Din VSA LETNA OBLAČILA. li?ter, buret, kaša. v odlični izdelavi dobite poceni pri P r e e k e r j u , Sv. Petra cesta 14. 6.-R. Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Marn Josip, soboslikar in pleskar Ljubljana TOolfova ul. 12 — Tel. 30-6o. ELEKTRIČNE INSTALACIJE za luc, moč. signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivan Mihelčič elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1., tel. 27-04. /35. R. 50 par entlaoje ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic V*!ika zaloga perja a 6.75 Din. »Julijanac. Gosposvetska 12. l/T JBLEKO lepo narejeno, računam delo samo 100 Din. Krofa? Boštele, Dalmatinova 3, Ljubljana- 1766 CENJENIM DAMAM vljudno sporočani, da izvršujem trojno železno in vodno ondulacijo po nizki ceni. delo solidno. Za obi^k se priporoča Štoj^ Alojz frizerski salon Sevnica. 176-"» Beseda 50 par davek 3.- Din Najmanjši tuesek * Din PRIMA ČREŠNJE ?veže. trd lebele črne, rdeče 3.75 do 4 Din ks Košara 3o kc:. pošilja franko kolodvor G. Drecksler Tuda. 1745 CRO SALONSKO dobro ohranjeno poceni prodam. Ce*-ta na Rožnik 29 levo. 1770 SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din UČENKO za - Bon bon i ero« sprejmem takoj. Predstaviti se dnevno od 13 do pol 14. ure: Flor-janska 2*2.-1. 1775 SIGUREN USPEH t Inserirajte V „SLOV. NARODU4* Predpogoj vsake dame — je lepa frizura. To pa dosežete samo tedaj, če si daste lase trajno ondulirati na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic, in to v FRIZERSKEM SALONU Engelbert Franchetti NOVO VODSTVO Tvrševa c. 20, vis-a-vis kavarne »Evropa« Izvršuje se tudi moderna vodna ondulacija, barvanje las itd. Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAKUKVA Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica Štev. S v našem J 0*a> mi ie lova ■ u.; 1, da je to Janko pT'-povecl< kar ga je najbolj privlačilo, in s čemer se še ve