187. številka. Ljubljana, petek 15. avgusta. XII. lefo, 1879. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemau za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol h ta 8 gl_ a* četrt leta 4 gld, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. £0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ca -Jom Mt .računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in -s dijake velja znižana cena in »icer: Za Ljubljano za četrt leta iž gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 ^Id. — Za oznanila se plačuje od cetiriBtopue petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljaui v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka itolbft*. Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi. p^T" Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v nedeljo. Bog nas reši ministra Stremayral S temi besedami smo včeraj svoj članek končali in s temi besedami začeujaino denašnji, ker če se sme nekim nemškim novinam vei-jeti, rešili se bomo pač srečno vseh Liser-Auersptrgovih ministerskih tovarišev, le Stre-mayr, oni, ki Brno se ga Slovenci v narodnem oziru najbolj bali, le ta nam žuga še ostati v ministerstvu kot reprezentant Nemcev, da si ravno so ga njegovi rojaki Nemci sami zatajili in ga ne voliti hoteli, tako, da so ga morali padlega rumunsko-manieluški Dukovinci pobrati. Vemo, da Slovenci v tej krizi sami ne odločimo nič, prekasno je tudi in preteško, da bi naš slabi glas prodrl, torej se bode zgodilo to, kar je gotovo zarad prihodnjih ministrov uže skleneno. Če je znal Taffeju prikupiti in pnlizniti se, on gladek kakor jegulja, postane zopet minister in morali ga bomo s teškim srcem v poštev jemati in prenašati, dokler ne pade. Vendar zakaj baš Stremajra najmanj maramo, to povemo ravno zdaj najlažje; ko nij več minister, ko nij več v uradu. Pa tudi to hočemo denes povedati sine ira et studio. Glavno kar imamo baS Slovenci bolj nego na pr. Čehi zoper Stremavra, je personalno vprašanje pri nastavljanji profesorjev in u&iteljev. Največjo podobnost imajo naše slovenske razmera kar se tiče javne administracije in šol, z razmerami šlezijskih (\diov. Tam se je dozdaj vse germaniziralo. Zatorej pa tamošnji Štovanje terjajo, kakor je ondan stalo v jednem praškem listu, d i naj se postavi je- den minister brez portfeja, ki bode gledal, da potrebi in izčisti birokratične elemente, ki so slovanskej reči in kulturi bov-ražni, in ki bode v ta namen nadzoroval vsa personalna imenovanja za Češko, Moravsko in Šiezijsko. Poleg tega personalnega vprašanja je vprašanje uvedenja narodnega slo-vanskegi jezika v urade in šole, t. j. brez-ozirno in pošteno izvelenje § 19 osnovnih po sUv. Kajti princ;p ali stvar se ne more od o s ob ločiti, in jezikovo ravnopravnost v uradih in šolah morejo le taki uradniki in profesorji izvršiti, kateri ta jezik znajo ali se ga naučiti hote. „Slovenija za Slovence" pisali smo 6n; dan in pri tem ostanemo. Slovenski profesorji morajo nastavljeni biti na vse gimnazije, realke in pripravniška, kar jih je na slovenskej zemlji in mej slovenskim narodom. Gospod Stremavr pa vsemu temu nij prijazen. O.i je za pontmčevauje naših šol. Oa je mej vsemi narodnostmi v Avstriji Slovencem osobno najbolj protiven, da si kot Štajerec celo nekoliko slovenščine zna. Pod njegovim ministrovanjem so bili brez vsake disciplinarne preiskave iz naše domače dežele iz ljube slovenske domovine na tuje prestavljeni profesorji: Šuman, Šuklje, Glaser, Pajk in drugi; mnogo jih pa nij v domovini službe dobilo, temu' so morali v tujino iti kruha služit, a slovenske dečke utr nemški profesorji, ki čisto nič slovenskega ne znajo. In ne le to. Mi smo sami slišali, kako ponosno in navdušeno (da ne rečemo več) je naglašal gospod Stremavr nemško in spet nemško učenje tačas, ko je odpiral v Ljubljani nemško novo realko ali v Krškem novo nemško meščansko šolo. Ti uzroki, o katerih hočemo podrobneje morda kasneje govoriti, nam zdaj po odstopu Stremavrovem živo prošnjo na je/jk pokladajo: Bog nas varuj Stremavra, naj se ne vrne več! Kaj je uzrok politiske neenakopravnosti avstrijskih Slovanov. [Izviren dopis.] Volitveni boj po Širnej Avstriji je uže dober čas tega izbojevan; na čast avstrijskim Slovanom se je končal vrhu nesramnega agi-tacjskega početja sovražnikov naših narodnih pravic. Upati nam je, da nam hvaljeno devetnajsto stoletje ponudi istih narodov-kih pravic, s katerimi se smejo narodi kot polnoletni postaviti v vrsto narodov, kojih omika ima svoj temelj v kristijanstvu. Judovsko-nemška brezvestna politika je uže obilo svoji m življenja tudi drugod v Avstriji izgubila pred očivid-nimi nezgodami v narodnem gospodarstvu, lvts-per.mentiralo se je z narodi in z njih pravi-cimi, in temu sta bila zaveznika judovsko novinarstvo in prejšnja Lisserjeva vlada se svojimi udi, ki so svojo odgojo po večjem mej brezvestnimi in neznačajnimi elementi nemške judovske ali od ju lov vojene žurnalistike dovršili, ter kazali svojo državljansko umetnost vladati samovoljno pod plaščem konstitucijo-nalne u-Kve, vzlasti nad „nepolnoletnimi" Slovenci. — Prihodnji državni zbor ima v večini odločnih avtonomnih elementov v sebi, a gotovo je, da se bode še več pravo liberalnih poslancev svojim nemškim dozdanjim tovarišem psev-doliberalcem in njih pogubonosnej politiki izneverilo ter pristopilo k avtonomističnim in pravičnejšim konservativcem na pomoč, vzlasti oni, ki vedo bolj za reve in nadloge svo Peter Preradovic, hrvatski pesnik. (Po hrvatskih virih priredil —č.) (Konec.) V početku meseca decembra 1848. leta poči glas v Zagrebu, da je Preradovic v Italiji poginil. Šulek mu napiše v „Narodnih No-vinah" posmrtnico: „Žalostnu dužnost izvršujemo. Ponajkrasniju diku našega Pamuka ugrabila nam je smrt itd." — Kako veselje tedaj, ko piše Preradov e 18. decembra iz Monce, da je živ, zdrav iu u*e oženjen. Prijatelji vplivali bo na vso moč, <;a gf-dobe v Zagreb in res razne prošnje pripravile bo ga uže februarja 1849. leta k bojnemu oddelku banskega zbora, kjer ga je Jelačić imenoval za podnačelnika. — V tem oddelku bila sta tedaj tudi Utješenović in Perkovac. — Zadnji pripoveduje, kako so se v prostih urah bavili tudi z literaturo, kako bo n. pr. revidirali hrvatsko prestavo „Slova o polku Igorove" po iuskem tekstu in češkvj prestavi. Istega leta zbere svoje pesni in jih izda pod naslovom „Nove pjesme". Vsa tri in pol leta, katera je bil v Zagrebu, trudil se je pridobiti materinemu jeziku prednost v dru štveneni življenju ; banica se je res učila hrvatski, a pri učenju je tudi ostalo, nikomur nij palo na um, podpirati lepoznanske knjige. — S hudo silo razpečal je svoje pesni, in čula so te tudi visoka nasprotovanja, češ, kaj se častnik meša v književne poslove, kaj piše proslove za gledišče, ter v eno mer mami s pesnimi mladež. Zarad takih okoliščin postal je tudi Preradovic bolj hladeu, in morda samo da pozabi svoje skrbi in tuge, zahajati je počel v neke kroge, kder eo se omamljevali s špiritizmom, kateri se mu tako priljubi, da je spletal spi-ritističue nazore celo v pesnih. Leta 1852 in 1853 bil je pri raznih pol- kih v Italiji in v granici, a leta 1854 mora na Dunaj. — Tam mu umre prihodnje leto triletna hčerka in gospa, kar ga je tako žalostilo, da se nij mogel več videti na Dunaju. — Ko še sam zboli, prestavijo ga na prošnjo k prvej banskej polkovniji v Glino, kder se je mej prijatelji, posebno s Trnskim in Ben-kom, zopet popravil, in živeč mej svojim narodom, zopet bolj zanimal za narodno stvar. Tedaj je čital tudi mnogo o spiritizmu in prepiral se s prijatelji, ker mu nij so hoteli verjeti, da duhovi lehko pišejo z mizno nogo ali tujo roko, ter nazval jih materijaliste. V Glini napiše lepo odo „o smrti", v katero prvič vplete spintistične nazore. Sicer je bil Preradovic uže tedaj mnogo spoštovan zarad svojega znanja tudi velikej gospodi, in narodnjaki so se mnogokrat zbirali pod njegovo okrilje. — Leta 1857 premešan je bil v Beč in leta 1858 postal je podpolkovnik v generalštabu. — Za vojne leta 1859 Btal je v Trstu in Postojni in istega jega ljudstva, nego hočejo vedeti razni rene-1 poskusih ne d& niti prave mešanice, toliko gatje in Bebični izgojenci nemškega ali judovskega novinarstva. Koliko je dozdanje početje na Dunaji Škodovalo Avstriji, pokazuje nam preočito avstrijska zgodovina. Avstrijski odločevalni politiki smatrali so vse mogoče napake starega parlamenta kot edino pravo vladanje nad avstrijskimi Slovani. Tedaj nij nobena druga evropska država zoper svojo konstilucijonalno ustanovo tolikanj grešila kakor je naša Avstrija pod Mensdorfi, pod Giskrami, Lisserji itd.: toliko nezgod in nesreč po slabem vojevanji eg sovražniki nikakor nij prouzročila vojna sila sovražnikova, ampak največ le zastarela vladna Bistema ec svoj mi nazori, ki se nikakor nij več strinjala z življem njej po lanih narodov in njih napredkom in svobodo vseh. Razni poskusi dunajske višje gospode pravično vlado sestaviti bili bo le memogredni. Judovski žur-nalski vrišč je vselej znal in mogel zadušiti blage namere nekaterih odločilnih vladnih osob, ki so istinito hoteli pravični biti tuli avstrijskim Slovanom. Do pravega izpoznanja, do prave ideje, dospe Avstrija vselej „prepo Eno", tako je rekel baje nekedaj Napoleon III.; naj bi to enkrat nehalo. Čas je dovršil svoj odločni tek za take nevesele prikazke tudi v Avstriji in kaže se, da se ne bodo v znanej meri povračevali pospešiti pogin naše monarhije. Odločni sovraž niki slovenskega življa v Avstriji nema jo Teč nekedanje moči, drugi so nekoliko trez neji postali; — to bo ve, sebično judovstvo bode še dalje svojim oslepljenim bralcem svojo kramo za politiško hrano prodajalo dokler bode še kaj „dobička" kazalo. Vladna sistema v Avstriji mora ee pred odločnim časom pre-meniti na korist njenih Slovanov, naj bi bile volitve za prihodnji državni zbor tud drugače iztekle se. Sedanje razmere po volitvah bo miroljubivejšej bodočej vladi toliko ugodnejše postale, da se p res troj i za novo živ ljenje: da dosedanja vlada popusti sredstva kakoršnih se je posluževala doslej, da prične po zdravem razumu se svojimi slovanskim podaniki pravično ravnati; da posluša glas prirodnega zakona, ki ostane na večne Teke pri svojih nespremenljivih principih. Mnogoletno eksperimentiranje bg Slovani za „teu-tonsko" skupščino naj bi bilo uže podučilo vladne kroge dunajske, da tolikobrojna slovanska tvarina po vseh mogočnih kemiških manj se sme misliti o njenej asimilaciji za kako teutonsko žrelo. Ogenj in voda bo ne da mešati. Ko bi se niti ne gledalo pri takih razmerah na etnografska vprašanja kacega naroda, bi uže same na sebi dovolj dokazale geologiške in geografske razmere za svet, kjer lova ni avstrijski stanujejo, da je največja bedarija misliti, da bi se dali avstrijski Slovani dandenes pogermaniti, kar bo je vedno kušalo in bo še zdaj ne jenja skušati. Evropski uhod in jug do Italije je se slovanskim elementom ualjuden, v aedanjej Turčiji ma ta samo Slovan in nekoliko morda Grek svojej prihodnjosti, bon'- magjaraki narod je mej njima izoliran in veliko premajhen, da bi mu bila sijajna prihodnjost mogoča. Nemška sila je koncentrirana v sred njej Evropi; Italijanov se nam nij treba bati. Učinki starih avstrijskih politikov pokazujejo se dan na dan bolj nepraktični, ki bi bili komaj v kakej državici imeli dober uspeh za njih brezvestno početje. Misleči, če posnemajo v svojem rokodelstvu druge politike, kojim so bile razmere nad podložnimi narodi popolno drugačne od njihovih, da je to njih prava državljanska bistroumnost, kar pa spričuje le njih nezmožnost na politiškem polji. K. njen je 1. 1871 le Rusiji zahvaliti, pri zadnjem kongresu v Berlinu zmirom proti Rusiji glasovala z zapid oimi vlastrai. Te članke so tudi angleški ,.T m *su prinesle. Z%to se pa B smarkova „Nordd. A'Ig. //g " silno huduje? rekoč, da n Times- hoče jezo p an slavistov zoper Nemčijo še podpihavati in ščuvati mej obema deželama. Nemšk list taji, da bi Nemčija bila glasovala zoper Ru3ijo, pa da nij računala na rusko hvaležnost. Kttskn car ca je v inozemstvo odpotovala. Pri či'9if>,(j<»i*skctn dvoru je za turškega po linika imenovan Kalilb?y. O tttrškvj armadi se piše v „Nov. Vremja," da je razbiti in demoralizirana in da se nikakor ne popravlja tako, kakor se po zadnjem pobitji lepo reorganizira na pr. francoska, Turčiji da manjka denarja in ljudi, ki bi znali popravljati, kar je še popraviti možno. Osman je dober tal (kur ali organizator nij nobeden. Iz Carigrada javljajo, da je sultan posla-iku Zichvju svoje obžalovanje izrekel zarad požira v Sarajevu in upanje izrazil, da bode vBtro - ogerska vlada gotovo vse storila, da nasledke te nesreče odpravi. Politični razgled. TVotrunJe dežele. V Ljubljani H. avgusta. Grof Hrust, nstvaritelj dualizma, j< prišel 13. t. m. na Dunaj. Kaj išče to ne srečno človeče ravno zdaj na Dunaji! Nadvojvoda Albrecht je dal za sara jevske pogoielce 2000 gld. ČfeJfki deželni zbor ima biti baje hitro sklican. — Češki listi one nemške novine, ki se spotikajo, da pride zdaj koalicijsko, ali \r. vseh strank sestavljeno ministerstvo na krmilo, opominjajo, da je to še nezaslužena koncesija ustavovercem, ker grof Taaffe bi lehko mogel celo ministerstvo iz avtonomi stične večine sestaviti, ko bi hotel. Poj demo H v JVovi precej le- tos, ali ne poj demo? To je veliko vprašanje po novinah, pa nihče ne ve odgovora, ali se bode to dovoljenje berlinskega dogovora ta okraj s Turčijo vred zasesti, izpolnilo ali od ložilo. „Politki" se piše iz Sarajeva, da se vmarširanje uže 20. t. m. začne. Kaj pa če se Arnavti postavijo? Potem imamo precej novo mobilizacijo 1 V manje države. Ruski listi so zadnje dni zopet posvetili kako je IVemčij«, katera ima svoje zjeii Dopisi. Iz dobre poljske do I lite 12. avgusta. [Izv. dopis] Redkokedaj se pripeti, da pride v vaš cenjeni list kak dopis iz naše doline, skoraj bi lahko menili, da smo tu uže narodno zaspali, a temu nij tako. Narodna slovenska zavest pri nas kaj lepo cvete", in se je pri zadnjih občinskih volitvah in pri volitvah v državni zbor v lepem lesku svetu pokazala. Kot skala trdno so stali naši volilni možje za narodnega kandidata, ter so tako pripomogli k sijajnej zmagi. Komu izmej nas nij takrat Brce veselja utripalo, in komu nij solza radosti zaigrala v očeh, ko je čul, da je povsod zmagala slovenska stvar. A moj namen nij, obširnejše o volitvi razpravljati, ampak hočem nekaj druzega faranom na srce položiti. Kje tiči uzrok, da je tako malo naročnikov na slovenske časnike v naše j, tako velikej fari? Kako se more temu t okom priti? Vsakemu je mogoče, se naročiti vsaj na „Slovenski Narod", ako nij v njegove] moči, ostale slovenske liste podpirati. Kolikokrat poseda ta ali oni po krčmah, zapravlja svoje imetje, si kvari zdravje, ter si nakopava prerano smrt. Mari bi ne bilo bolje zanj, da bi tiste krajcarje, koje potrosi za sladko vince b\i znabiti za mnico škodljivega „šnopsa", morda v zvezi in družbi s sosedom za časnike leta meseca junija postane polkovnik. Po vojni pride zopet na jug, v Temišgrad, in kakor prejšnja zanimiva so posebno tedanja pisma, ki jih je pisaril Truskemu (častniku in zanimivemu liriku hrvatskemu). Tičejo se skoro samo književnih zadev, sosebno tudi prestav iz druzih jezikov slovanskih, ker tedanji pisa telji seznanjevali so se z bratsko literaturo morda bolje kot sedanji; zato pa so tudi Pre-radovičeve prestave tako lehke in popolne. Leta 1862 naznani Trnskemu, da je osnoval veliko pesen „Pustinjak", a zapustil je le za čttek, ker razen mnozih opravil v štabu, zadržavalo ga je tudi vedno slabeje z iravje, o čemer nam sosebno kaže melanholična pesen „Buho drvo". V njej izraža pesnik, da so mu Vsi upi in nade vsahnele, da je pravo posušeno drevo, na kar mu Trnski v odzivu oporeka in pristavlja: „Drvce venut moralo je — Svieta ovog nade tvoje — Osvicsti te težki joj: Da nam ljepše pjesmi skladaš, Da so boljem boljku nadaS, Da nas tješfS, brate moj 1 Ne će, ne će imenu ti Spomen s tobom poginuti Dok se pjesmo čuje glas Ne ćo pjesmi minut cicna Dok je roda i plemena Što svojata oba nas." Leta 1865 oženi se Preradovič z Emo Regnerovo, (katera se je po njegovej smrti zopet omožila). Istega leta prestavi tuli neko francosko brošuro o Špir tizmu in se je vedno bolj vdajal tej igrači. No, vsemu Preradovi-ćeveinu spiritizmu bila je uzrok dušna in te lesna bolezen, ki sta ga tudi prerano spravili v grob. Leta 1866 deloval je pohvalno v italijan-skej vojni, pa vendar nij pozabil na slovstveno delovanje in prestavil je na nemško Račkega razpravo „Čija je Rieka?" — Leta 1868 pozdravljal je radosten nov zabavni list »Vienac* in ga je tudi bitstveno podpiral. — Leta 1872 hoteli so ga Hrvati banom, a T pismu dr. Šuleku razlaga nemogočnost te želje ter sklepa: „Ali to su dakako pia desideria, kojih ni napomenuo ne bih, da niesu, kako rekoh, kojekakvi glasovi taj prah uzvitlali. A ja se i ne jagmim (rujem) za tu čast. Budi mila nam domovina pod kojim god banom, pa sretan i ja !u Istega leta shujša se njegovo zdravje. Trpinčili so ga kašelj, katar, mrzlica in koncem otekla mu je slezena (vranica) ter je šel v Mariabrunn ri Monakovem zdravit se. A nij si dal nikakor pokoja, kmalu se je vrnil in vodil skušnje, dok ga nij onemoglost zopet egnala na čisti zrak v Tarafeld poleg Vbslava. A nastopila je voden;ca, nij je bilo več pomoči, umrl je 18. avgusta 1872. Bil je izvr-s'en pesnik, iskren domoljub, ne krvi žejen a hraber vojak, odločen, miren vojvoda. (Umrl ie kot generalmajor.) Bil je prijazen in gostoljuben ter sprejel je vsakega lepo pokrit s priljubljeno »crven kapo". dftl, zraven bi si pa no le obranil zdravje, svoj najdražji zaklad na svetu, temveč tudi Cas porabil sebi in drugim v prid in korist. Kako lepo, da želeti bi bilo, ako bi imela vsaka vas slovensk časnik, da bi ga o priliki, zlasti ob nedeljah prebirala. Pa morebiti bi mi kedo ugovarjal, vsaj nemam časa, da bi prebiral po leti časopise. To nij nobeno opravičenje, kajti ob nedeljah in praznicih ostaja po poludanskej službi božjej toliko časa, da sleherni izmej nas več Številk lista lahko prečit*, ako le hoče. Naj se jih torej več skupno na „Slo venski Narod" ali bodi-si na kak drugi bIo venski časnik naroči, mej tem si pa naj izmej svoje eređe izberć spretnega bralca, ki bi jim vsako nedeljo list glasno prečital, da bi ga na ta način vsi ob jednem prebrali. Čas kaj naglo hiti, torej ne smemo nič zamuditi, da bi ga ne obnrli v lasten in na rodov prid. ©«l Drave 10. avg. [Izv. dop.] (Jeza in učenec tožnik.) Čudno je obnašanje nemčurjev v našej sredini, — to se pravi na Slovenskem, kder so napisi bodi si pri cestah ali na šolah le v nemščini nahajajo, čemur se VRak izobražen avstrijski državljan lehko posmehuje, če ne posmehuje. Po propadu zna nega Possegga in po izgubi za nemčurje nenadomestljivega Seidla, kateri uže telesno, duševno in materijalno bira, Bi naši nemčurji ne morejo na nijeden način zavrelkaste krvi ohladiti. Vsaka priložnost jim je povoljna po narodnjakih udrihati in očrniti ne glede na Btan ali osobo. Psovanja in maščevalnih pri godkov nikjer ne manjka. Umevno je to, da taki, ki ničesar ne razumejo, niti brati niti pisati, so nnjdobnejši nasprotniki narodne zavesti. Uže pri volitvah so si prizadevali na VBak način telebati po narodnih kandidatih in jih Črniti; ker pa nič nij pomagalo in so morali propasti, hočejo svoj žolč razliti nad narod njake. Kdo bi skoro mislil, da so tudi mej učitelji take sirote, ki se za učene štejejo, pa gledajo le na svoj „prid", vendar žalostna resnica je, da so takovi nevedneži in mame luki mej njimi. V mariborskem okraju je posebno eden, ki se od drugih odlikuje, in ta je B.........r. Po svojem nemčurskem vedenji se je večkrat obnašal kot besni nasprotnik naroda. Po zadnjej volitvi, ko je g. baron Godi magal, je jokaje se skoro začel trditi in zdibovati, rekoč: drugo leto bomo uže „štrik" roke dobili, to se pravi, bodemo kakor pred novo šolsko dobo mežnarsko Blužbo opravljati, zvoniti in cerkev pometati morali. D* je »izobraženi" učitelj tako lehkoveren in take be-arije nasprotnikov naroda posluša in za istino pograbi, se nam čudno dozdeva Iz tega moremo sklepati, da ga le srce boli zavoljo propada nemčurstva. Takim gospodinom, ki slovenski kruh iedo e to povemo, da res Še v otročjih črevljih hodijo, ter strahove tamkaj videti hočeio, kjer jih nij in jih ne bo, in ki vse verujejo, kar jim kateri zagrizenec naroda slovenskega na uho šepeta, — in še pristavimo, kder ljubezni manjka do slovenskega naroda, tam je resnično bedarija na prvem mestu. Potolažite se, saj taka misel nij mogoča v krogih na Dunaji. Enako Burovo se tudi obnaša L..... ki je nekdaj kateheta, ker nij prišel, bil je zadržan, odločeno uro v šolo, ali je hotel drugi dan svojo dolžnost opraviti, iz šole zapodil v navzočnosti šolarjev z „marsch htnaus". Uči telj L. je znan nemškutar. G. katehet se je pritožil, in tožba je uže več mesecev pri de želnem šolskem svetu. s takim orodjem, ki je veliko viaokoučenib gospodov nanravilo, nii lehko mogoče. Predrznost šolarjev je uže tudi velika, ker jim je postava znana, da se ne smejo prav kaznovati. V iRtei šoli ie žlahtnik pohorskega L. pri tabli ztal in računi!, ker pa nij znal in ga učitelj pokara, vrže kredo v okno in se vrne v klop. Po kregu ea učitelj spodi iz učilnice, f*nt pa zareži: bom vss pa šel tožit. Kder torej nem^urstvo zoper učitelje kvaka in učence nopeljuje k tožbam, ako ne kateri paglavec kaznuie, tam more le slab sad dozoreti. Učiteljem pa ne Želimo druge Rpremembe, kakor le to, da bi eospodie bili v Šoli brez zavezanih rok, nikdar pa „štrika", ki ne sodi za nje, kojega se iim tudi bati treba nij. Domaftp stvari. — (Cesariev roistve ni dan), kije prihodnji ponedeljek, misli obhajati ljubljanska čitalnica v nedeljo s bv. mašo na Rožnika, nri katerei bodo peli slovenski pevci. — (S Pivke) 13. avgusta se nam piše: Profesor in konservator Miillner našel je — kakor je bilo lani v „Slovenskem Narodu* poročano — na Pivki vsakako imenitne sledove in ostanke stare zgodovine, katerih važnost bode mogoče še le potem popolnem cce- Enake surovosti uganjajo le odpadniki 1 uiti. ko se bodo ta zgodovinska tla natančneje slovenskega naroda. preiskala. Upamo, da marljivi in učeni gosp. Tudi kmetski nemškutarji še zelo žalu-iprof M. letos zopet v naše kraje pride nada-jejo po obljubah starega Seidla in Bi po nje- lievat pričeto delo. V zapisniku seie c. k. govej izgubi prizadevajo na vso moč narodnja- 1 centralne komisije za preiskovanie in ohranitev kom škodovati. Znani, pa skoro nevreden da umetniških in zgodovinskih spomenikov beremo ga v časniku omenimo, J. L., pri katerem je namreč, da i«i ie P- M. poslal pismeno poro-Seidl srenjski pisač, je grozni nemškutar iz Silo: „Arcbiiologische Excurse durch Slli-nevednosti kot pohorski bahaft. Isteiermark und Kra'n". To poročilo se bo po Tamošnji učitelj je hudobnega vincarskega I predlogu referenta dr. Kennerja objavilo, kon-fanta zaradi kaljenja miru v šoli nekoliko servatorju g. M. ie pa bila dovoljena denarna kaznoval. Pohorski Jurij ga hitro pelja v Ma- pomoč, da svoje preiskave in sicer najprej ribor k zdravniku in hoče Bpričevalo imeti za na Pivki nadaljuje. poškodovanega fantalina, a spričevala zaradi — (Na graške j univerzi) je bilo ? malenkosti nikjer nij dobil. Na to gre ž njim pretočenem semestru 67 študentov slovenske se ve da k Seidlu in ta predloži tožbo pri I narodnosti. sodniji. Dan je bil odločen za obravnavo. Ker — (Petind vajsetletnico) odi. 1854 je vendar OBtudno gledati, da bi šolar bil bodo obhajali dotični duhovniki na Dobravi tožnik, njegov učitelj pa na tožnej klopi, si Pob?g Ljubljane dne 2G avgusta. Živih je še vzame učitelj zastopnika. Šolar je izgubil iz imenovanega letnika 19. Upati je, — pravi tožbo zoper svojega učitelja. i nSI-" — da pridejo akuono srebrnico obhajat Za učitelja po takem nij zlata doba. Roke vs'» razen dveh, ki bivata v Ameriki. Drugo so mu zavezane. Po 100 šolarjev, mladih pa- jutro 27. avg. bo izlet na Rožnik, kjer so bo glavcev živih kot Brebro, bi moral nadzorovati bili novoraašniki — ravno pred 25 leti — in vezati na prednasanje, pa brez strahovanja | skupno poslovili in razšli, ter potem mnogoteri se ne več videli. Tri je vzela smrt, dva Kot pesnik bil je Preradovič neodvisen, sam svoj, nij se naslanjal na nikogar. Rodil ga je tedanji čas, zdramila vstajajoča južna zora. Obiskal je sicer uže poprej nemški Par-nas, a duša zapela mu je pravo še le v materinem jeziku: Ponoć prodje, što me budi U to doba iz «na moga Žice (strune) same zaigraše Na guslama djeda moga, Zaigrašo iztihana: Zora puca, bit će dana! Kako je Preradovič pilil, gladil, prede-laval svoje proizvode, kažeta nam J. Trnski in prof. F. Marković v njegovih „pesničkih djelih" (izdana troškom naroda, velika osmerka, te pesnikovo podobo, XXXIX + 52 + 600, cena 3 gl) Pesni v „djelah", ki jih je večinoma vredil uže pesnik sam, delo se v: p. različne, rodc ljubke, prigodnice, epična pesen: Prvi ljudi, p. ljubovke p. tudji. — Prerado viceva neured Kraljević Marko. Natančno oceno naj blagovole I Amerika in dva BamoBtan. čitatelji pogledati v omenjenih „djelah", kerl — (Strela.) Dno 27. julija je Btrela kdor ne čita teh prekrasnih pesnij, ne more I udarila v občini Lužarjah pri Vdlikih Laščah tudi najbolje kritike o njih razumeti. I v hlev Gašparja Lutarja. Vsled tega so zgo- Tedaj gospoda, čitajte! Znani gimnazijski I reli hlev, pod in kašča z žitom. Škode je profesor nemščine se je mej drugimi krepkimi I 600 gold. Žalibog je tudi en človek konec pangrmanskimi trditvami, tudi izrazil: BWer|vzcl. Na podu je spal 8letni pastirček, ki je nicht den Schiller u. Giithe in seiner Bibliothek I zgorel. Tudi LuSar je na obra'.u osmojen. hat, ist ein Lump". Gospoda, tako krepkih — (Morski volk.) V Trstu so videli izrazov jaz nemam, vendar pa trdim, kdor nij J mornarji te dni „morshega volka" (haifisch), č tal Preradoviča nij niti dovolj dober Jugo- j ki je bil 4 črevlje dolg. Tržaški časopisi torej slovan. Koncem naj omenim samo še domo občinstvo svare, naj se ne hodi na prosto V ljubnih in političnih nazorov Prerarodov ćevih. I morje kopat. On nij le iskren Hrvat, iz vseh, sosebno „do- — (Kobila ukradena) in najbrž na moljubnh" pesnij veje vzvišena, plemenita I Koroško odgnana je bila kmetu Antonu bo-misel duševnega zjedinjenja vseslovanskega, klicu iz hleva v Potoku pri Javcrniku vredna vedno in povsod priporoča slogo Jugoslovan- j 3U0 gld. čisto črna. Tatu nijso še dobili, sko, jtdino našo rešiteljico, boj mej Hrvati in I — (Iz seje deželnega odbora 11. Srbi smatra „ludošcuu (glej sonet Hrvat ili I a v g u s t a.) Deželni odbor je potrdil od občin-Srbin str. 371). Sploh tudi v tem obziru bil|skega odbora v Semiču sklenene občinske jena ali nedopevana zapuščina v: pesne, tekstne Slovan, Hrvat, kakoršnih si le želeti mo-operi Vladimir i Kosara i dramatično pesen | nuno; posnemajmo ga! takse ; — za tri v kočevskem okraji ustreljene medvedke so se dovolile strelnine po 40 gld.; — sklenilo se je, da se razpiše 27 štipendij pO 100 gld. iz Birotinskega zaklada za Bpre jem sirot v bar. Lichtenturnovkino dekliško sirotišnico na Poljanah; — glede novih stavb na Vrhniki, namesto onih 27. julija t. 1. pogorelih, je dtželni odbor Bkleuil, obrniti se na deželno vlado zaradi tega, da okrajnemu glavarstvu naroči, skrbeti za to, da se bode pri stavbi novib poslopij postupalo po določbah § 65 deželnega stavbenega reda od 25. oktobra 1875. — (Iz seje odborove družbe kmetijske) je došlo „Novicam" sledeče poročilo: Sklenilo se je, da 3. dno pribodujega meseca 8epttnibra bode izredni zbor družbe kmetijske, kateremu se bode v sklep predložil samo eu predmet: prememba namreč § 27. družbenih pravil, kateri dobi dodutek, aa družba kuit-tijska pomnoži svoje 4 odseke z odsekom (5. cdBekonO za konjerejo, ki lina na mesto stopiti bivše c. kr. deželne komisije za konjerejo. — Obravnaval se je dopis sJ. ministerstva knittijBtva, po katerem se ima spisovanje poljske statistike nekoliko predrugačiti. — Na vprašanje podružnice novomeške: kaj je centralni odbor ukrenil zarad udeležbe kranjskih vinorejcev pri v i uske j razstavi, ki bode pri lioduji mesec na Đunaji, je odboi skienu odgovor podružnici, da vabilo in vse druge razglase razstavnega odbora dunajskega je centralni odbor razposlal ob svojem času vsem pouružnicam kranjskim, kjer se vino prideluje, in tudi razstavo po časnikih razglasil, nadejaje se, da klica k udeležbi naši vinorejci, po po drnžmeah opozorjeni, ne bodo prezrli. — Do pis ravnatelja deželne vinorejske in Badjerej-ske dole na Slapu, gosp. II. Dolenca, ki naznanja, da svoje poučno potovanje po Dolenjskem more nastopiti še le 1. dne novembra, se vzame na znanje, ter se ta prememba naznani dotičnim podružnicam, in pa c. k. okrajnim glavarstvom. — Radostno se sprejme naznanilo podružnice vipavske, da ona po nasvetu prvomestnika g. K. Dolenca zopet letos 8. septembra napravi kmetijsko tombolo; poslane prošnje za odpust loterijske takse posije centralni odbor na dotična mesta, kateri tudi nekoliko dobitkov doda za tombolo; ko-nečno bo po nasvetu podružničnem bili za ude družbe kmetijske Bprejeti gospodje: H. II oh n, vodja predilnice v Ajdovščini, V. Dolence, posestnik na Colu, J. Stuhec, c. kr. sod-nijski adjunkt v Vipavi, A. Ž vauut, posestnik v Lozicuh, 11. Prne, učitelj v Vipavi, A. Žgur, trgovec v Podragi, G. Pire, adjunkt na deželnej vinorejske j soli na Slapu. — (Gecilijnega občnega zbora) 7. avgusta se je udeležilo mnogo diuštvenikov. Razgovor o cerkvenej glasbi, za katero dela cecilijna družba, je bil živahen; namen družbeni nij mahoma prestvariti cerkvene glasbe, kar tudi ne bilo bi nikakor mogoče, ampak le pot gladiti temu, kar cerkveni obred zahteva. Gosp. knezoškof je zato pravo odločil. Da se ljudstvo zanima za glasbo mlade družbe, kazala je polna cerkev dopoiudnc in no-poludne. — (Nova knjiga) je izšla ravnokar v tukajšujej pl. Kleiniuuvtrjevej tiskarni pod naslovom „Veldes, als M.ttel- uud Ausgangs-punkt in die nabere und vveitere Umgebung iiir Badebesucher und Tounsten. Von P. v. Iladics. Laibach. Vtrlag von J. Malluer, Ho-telbesitzer im Bad Veldes 1979." Nas niar-Jjivi rojak, znani pisatelj P. pl. Radics je ustregel s tem delcem stoternim gostom, ki od blizu in daleč vsako leto obiskujejo naš Bled, pa nijso dosibmal imeli kažipota v rokah, ki bi jih spremljal na potovanje, in bi ,un razkladal priredopisne in drugd znamenitosti teh okrajin in podajal važne zgodovinske in arheologične črtice. Zdaj ima na 9 polab vse to v tej knjižici, ki nij navaden subepa-ren „l'iibrer", ampak popis je polu življenja o krajih, ki jih radovedni popotnik obhodi Priporočajo knjigo, ki se dobiva le pri založniku g. Mallnerji v Bledu po 1 gold., vsa-ceinii, kogar zanimajo krasni naši gorenjski kraji, in ki umeje nemški jezik, izrekamo le željo, naj bi enako knjigo kmalu dobili tu .i v slovenskem jeziku za naše ljudi in druge Slovane, ki tudi pridejo v Bled, in bi jo nijši čitali v slovenskem jeziku, kakor v tujem nemškem. — (Židovsko Bleparstvo) dunajsko se razteza uže črez vse obrtske stroke, in ob novejšem času čujejo bo tudi pritožbe o sle-parjenji b šivalnimi stroji. Po Kranjskem kakor diugod se klatijo ageutje dunajskih židovskih tovarn, ponujajo in hvalijo svoje najslabše blago, in ker navidezno dajejo ceneje, tudi dosti svojega blaga spečajo. Kaj si mote kupec pomagati, ko uvidi, da je denar proč vrgel V Mi tedaj opozorujemo občinstvo, katero si hoče kupiti kak šivalen stroj, naj ga ne kupuje od tujih prodajalcev, naj se ne da dunajskim agentom pregovoriti. V Ljubjani more se dobiti šivalnih strojev, in kdor tu kupi, zna kam obrniti se, če je kupil slabo blago. Razne vesti. * (Kolera.) Iz Carigrada se telegra lično poroča 13. avg., da je tam v bolnici prikazala se kolera. * (Tovaren za tobak) je v cislitav-skej Avstriji 28, delavcev in delavk 26—27 tisoč, po največ kmetskega stanu. * (Na zgorenjem Štajerskem) hoče cesarica Evgenija kupiti, kakor nTagespostu poroča, graščino Wusserberg, ki ima na ven 112 oken, graščino Prank pa egiptovski khedive. * (Ujetniki) v Karthausu na Češkem bo hoteli v soboto po noči iz uječ prodreti in ubegniti. 34 se jih je bilo dogovorilo, da bodo ušli. Ali jeden izmej njih je svoje tovariše izdal, in tako so celemu crtežu čuvaji na sled prišli in našli, da so kaznenci svoj beg uže davno pripravljali, ker bo bili skozi strop uže veliko luknjo izkopali, in pod podom cel kanal naredili. * (Žandar ubit.) Iz Prage se tele-grafira 12. avg.: V gozdu pri Prohodu je bil predvčeranjeni neki žandar umorjen najden. Puška in klobuk sta bila 10 korakov od umorjenega. * (Tristo ovac je toča ubila.) Ruski list „Kievlauiu" poroča, da je bila te dni v okolici kievskej huda nevihta in strasno velika toča, debelejša od kurjih jajec. Ljudij je mnogo nevarno pobilo, in v pristavi poleg mesta Kieva je toča ubila 30 glav goveje Živine in 300 ovac. * (Ponočno solne e.) Blizu mesta Tornea v Finskej je gora Kavasa, katero vsakega leta o kresu obisaujo ljudje iz bližnjih in oddaljenih krajev. Tam se namreč dne 24. junija vselej vidi tudi po noči solnce, katero ta dnu ne zaide. Letos je bilo na kresni večer oiidi zbranih okolo 3000 ljudij raznih narodnoatij: Fincev, Angležev, Francozov, Dancev, Švedov, Nemcev i. dr. Solnce je vso noč kaj lepo sijalo. Ker se število občudovateljev ponočuega soluca vsako leto množi, je dala tiaska deželna blagajnica na vrhu gore sezidati proBtorno poslopje z gostilno. * (Mlada samomore a.) V nekem mestu na Pruskem bo nedavno našli dva brata, izmej teh jeden 13, drugi 16 let star, vsa razmesarjena in mrtva v njiju starega očeta domu. V pismu, katerega Bta napisala pred smrtjo, izrekata, da, akoravno jih ima atari oče zelo rad in jima dobro streže, vendar ne moreta dalje prebiti žalosti, katero trpita zb< g prerano umrsih svojih roditeljev, kattra sta l.ub.la nad vse, in se z njima želita združit'. Zatorej je, ko je stari oče odšel po svojem poslu, in Bta brata ostala sama doma, Btarejsi mej njima s klaimra razbil mlajšemu črepinjo, a sebi je zavtial, si potezal Zde, in ker še nij bil mrtev si je « koio vratu privezal vrv in ae naposled ustrelil z revolverjem v sence. * (Koliko je cena človeškemu mesu.) V italijanskej geografskej dru£bi je prišlo v obravnavanje vprašanje o semnji z robovi. O tej priliki je bilo prijavljeno p smo, v katerem so naznanjene cene robovom na semnji v Bogghie za mesec julij 1H78, ki ao te: i;e' iik ali dekletce (štiri pedf visoka) po 7 do 8 tolarjev; nekoliko \e*ja 10 do 15 tolarjev; dečak od 10 do 16 let po 15 do 20 tolarjev; mladenič od 20 do 24 let po 12 do 15 tolarjev; lepa dekle od 30 do 40 tolarjev; stari možje po 7 do 8 tolarjev in stare žene po 4 do 5 tolarjev. * (Na pet let težke ječe) so obsodili porotniki v Avsttnu, mestu v deželi Teksas v Ameriki, moža bele polti, ki si je vzel za soprogo zamorko, in se je tako pregrešil zoper zakon, kateri ukazuje „da nobeden belec nema poročati se z csobo, katere polt ima kakšno bojo." I.islniču uredništva. Dop. iz polj. d.: Zavoljo nečega obzira pride drug teden. —u— Pride skoru na vrsto. Tujci. 13. avgusta: Kvropas Herman iz Dunaja. Pri aiuiiui Stamer, Senfleben iz Zagreba. — Plesche iz Trata. — G rosam an iz Dunaja. — Stbck-linger iz Gradca. — Kujunelžic iz Belgrada. Pri Hali«! i Biick iz Dunaja. — Gentili, Walz iz Trata. — SchanbUchler iz Dunaja. — Loweusohn iz Gradca. — Lebinan, Lotler, Friedman iz Dunaja. Pri t»avar»k«*ai dtorui Čadure iz Trsta. Pri avstrijskem <« sttrji: Leveč iz Dola. Dunajska borza 14. avgusta. (Izvirno tolegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ...... 1860 drž. posojilo Akcije narodne banke London ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini .... . 66 gld. 60 kr. , 68 „ 35 ■ 78 „ 75 ■ 125 „ — . tU6 „ _ . 267 „ — i* . 116 J 95 n • n 9 ■ 31 n . 5 ■ 50 n • 57 „ 25 Podpisani kupuje delnice „Narodne tiskarne". stari trg štev. 13. Tehtnica za mrvo (Brtickenwage) dobrem stanju, se proda, ker so ima prostor iz-azniti, kjer jo postavljena. Kupci naj se Oglase pri IVli-u limjglicrju IlrUNttll, pONtll 1'OHtOJUU. .i; Na novo urejena ii s n j arij a se daje pod ugodnimi pogoji v najem. I/.učeui Udujar, kateri bi imel nekoliko kapitala, bi tukaj prav dobro izhajal. Kdor želi to v najem vzeti, naj se oglasi pismeno ali ustmeuo pri lastniku (305-3) Ferd. Roš-u v llra.siiiiku u.-i Štajerskem. lzdaieij in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".