Političen list za slovenski narod.
lo poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v petek 9. novembra 1888.
Letnilt XVI.
J\ova vojna postava.
A Neki politični sitnež imenoval je nekdaj Evropo skladišče raznih mod, a danes jo smemo imenovati velikansko orožnico. Če je opravičen stari pregovor „Si vis pacem, para bellum", gotovo mlajši ljudje doživimo koncem sedanjega stoletja srečne čase večnega miru, ko bodo na travnikih in seno-žetib rasli sami bajoneti iz tal. Pa dovolj šale, novo težko breme bo nova vojna postava naložila deželam.
Stara vojna postava z dnč 5. decembra 1868 bode se temeljito prenovila, akoravno vsled raznih dostavkov in popravkov že več ni podobna prvotni. Deželna bramba je bila s prva določena za varstvo dežel, a sedaj je postala že redna vojska. Vojna dolžnost se je še bolj raztegnila z novo postavo „črne vojske".
Najostrejša prememba v novi, državnemu zboru predloženi postavi je § 14., ki bo število letnih novincev povišal od 95.474 mož na 103.100, torej za 7626 mož. Za deželno brambo nabiralo se bode v prihodnjih desetih letih v tostranski državni polovici 10.000, na Ogerskem 12.500 mož. V prihodnje se ne bo določevalo vojno število armade, marveč le vsakoletno število novincev, ker tudi druge države nimajo postavno določenega števila cele armade. Ako se po novem določi število novincev, mogoče je tudi določiti, v koliki meri more prebivalstvo dati vojakov.
Število novincev za deželno brambo dosedaj ni bilo določeno, zato zahteva vojni minister tudi tu določeno število. Važna prememba zadeva tudi nadomestno reservo. Doslej je bilo 10 odstotkov novincev določenih za nadomestno reservo; v prihodnje bodo se nabirali za reservo novinci, ki ne spadajo ne v stalno armado ne v deželno brambo. Osnovali se bodete dve nadomestni reservi, za stalno armado in deželno brambo, Ti reservniki bodo: začasni oproščenci, vsi kandidatje duhovniškega in učiteljskega stanu, posestniki zemljišč, ki morajo skrbeti za svojce, in vsi prekoštevilni potrjenci. Vsi nadomestni reservniki morali se bodo po osem tednov
vaditi v orožji ter hoditi k orožnim vajam, kakor reservniki stalne vojske in deželne brarabe.
Važna prememba je tudi ta, da se bo naborno leto pričenjalo z 21 letom, ker so se prepričali, da je bilo z 20. letom potrjenih sposobnih komaj 30 odstotkov za vojaško službo.
Tudi naprava jednoletnih prostovoljcev se ni obnesla. Vlada dokazuje v svojem poročilu, da služi v reservi vsako leto okoli 1400 oseb, ki niso naredile izpitov za reservne častnike. Zato bo nova postava poostrila določbe za jednoletne prostovoljce. Najbolj je ovirala vojaško izobraženje prostovoljcev okoliščina, da so smeli mej svojo vojaško službo nadaljevati velikošolske nauke. V prihodnje jim to ne bode dovoljeno. Kdor ne bode napravil častniškega izpita, služiti bode moral še jedno leto. Tudi si ne bodo mogli izbirati garnizij, kakor doslej. Služba na državne troške dovoljena bode le onim revnim dijakom, ki se morejo izkazati s potrebnimi šolskimi spričevali. Oni, ki se šolajo ali delajo izpite v inozemstvu, služiti bodo morali kot prostovoljci na svoje troške. Tudi medicinci bodo morali služiti kot vojaki.
Pomorska služba bode se podaljšala za tri leta. Vojna uprava upa, da bo vsako leto nabrala do 150.000 novincev, dočim jih je dosedaj 119.000, torej okoli 30.000 manj — s pomorsko brambo. To so ob kratkem premembe vojaške postave, katere bodo davkoplačevalci močno čutili. Državni troški se bodo pomnožili, in letošnji prebitek državnega proračuna premenil se bode v znaten primanjkljaj.
Ali Nemec pravi: „Glucklich ist, der ver-gisst, was nicht mehr zu iindern ist." In če rabimo pri tej resni stvari ono banalno besedo, smemo tudi vlado prositi, da se ozira na olajšave. Doslej je znašalo število naše armade 800.000 mož, toda to poluo število je bilo le na papirji. Resnično število bode se spolnilo s to novo postavo.
Vojna uprava ozirala se je na svoje sosede. Nemčija ima za 276.000 močnejšo armado, Rusija za 1-5 milijona, in Avstrija prekosi v tem oziru Ita-
lijo le za 234.000 mož. In ravno Italija zbira vse moči svoje, da bi pomnožila svojo vojsko, akoravno je čez glavo v dolgovih.
Ker pa nova postava določuje število novincev za deset let in je doslej državni zbor vsako leto določeval njihovo število, stopila bo tudi v parlamentarnem oziru ta prememba v veljavo. Ker namreč državni zbor s tem zgubi pravico določevati vsakoletno število novincev, premenila se bode ustava, in za to premembo bo treba dvetretjinske večine. In tu nastane vprašanje, kaj bo storila „zdu-žena nemška levica" ? „N. Fr. Pr." priporoča svojim prijateljem, naj ne prodado domovine za lečnato jed, marveč glasujejo za novo vojno postavo in pokažejo, da so jim državni interesi nad strankarstvom. „Ta-gespost" ve za novo vojno postavo navesti le evropsko politiko in zvezo z Nemčijo. Obstoj in moč države sta ji odveč. „Deutsche Volkszeitung", glasilo državnega poslanca Pradeja, pa roti opozicijo, naj glasuje proti postavi, torej po besedah „N. Fr. Pr." proda domovino.
Kar se tiče državno-zborske večine, je že znano, da ne ugovarja v takih slučajih. Pokazala je, da je prava avstrijska stranka, ker je v zadnjih devetih letih vedno dovoljevala bremena, katera zahtevajo državni interesi. Tudi sedaj bo storila svojo dolžnost.
Narodna večina v deželnem zboru kranjskem.
(Dalje.)
če pomislimo, v kakem položaji so bile deželne finance takrat, ko smo jih prevzeli, in kakov je bil takrat proračun deželnega zaklada, kaka bilanca njegova, se pokažejo pač na prvi pogled grozovite številke. Jaz sem izračunil to stvar za vsa ta leta, pa vas bodem takoj danes nadlegoval s primero zadnjega leta, za katero je bil proračun sestavljen po prejšnji večini, t. j. leta 1883., z letom 1889., za katero danes budgetiramo mi. Proračun dežel-
LISTEK.
0 žalovanji.
Kako različne so boje in načini, s kojimi se je označevalo in izražalo žalovanje pri posamičnih narodih ! Razven rudeče barve bile so vse barve ali so pa še v rabi pri raznoterih narodih, in celo ru-deča barva ni bila izključena popolnem. Boga smrti so si stari Indi predstavljali rudečega, kakoršen je bil v srednjem veku n. pr. rabelj.
Toda omenim naj pred vsem barvo iu obleko! Stari Egipčani oblačili so se v žolto, njih etijopski sosedje sivkasto. Pri Grkih in Rimljanih nosili so možje črno obleko, ženske pa belo. Običaj ta se je razširil tudi po porimljenih pokrajinah v zapadni Evropi in se je dolgo ohranil, in celo tedaj, ko so narodi preplavili starorimski svet. Še v petnajstem stoletji so se žene v španjski Kastiliji, koje so žalovale, oblačile v bela ogrinjala. Toda pozneje je i črna barva postala pri ženski obleki običajna.
Po Avstrijskem seje od časa kralja Ferdinanda I., ki je po smrti svojega brata, cesarja Ivarola V., s svojo rodbino hodil črno oblečen, kmalu širil ta
običaj po vseh vrstah prebivalstva, še celo ondi, kjer sta beda in skromnost zabranjevali vse take formalne pojave žalovanja. Slično je in je bilo do današnjega dne po1 vsi Evropi.
Pozneje preselila se je črna barva po nasel-nikih i v Novi svet, kajti beli Američani vzlic svoji originalnosti kakor v druzih rečeh tako tudi v iz-raževanji žalovanja niso se mogli otresti evropskega ukusa.
V iztočnih azijskih deželah, osobito pa v Kini in zapadni Indiji, je še dandanašnje bela barva znak žalovanja. Mohainedanski narodi, kedar žalujejo, oblačijo se v obleko modre ali vijoličaste barve.
Ta različnost biirev v obleki za izraz žalovanja, pa ni posledica povsem svojevoljnosti. Ta smatra v rumeni barvi zakon prirode, koji se pojavlja jeseni v osipajočih se drevesnih listih, v hirajočem človeškem telesu; drugi zopet uvidevajo v modri barvi podobo nebeških sedežev, kamor se preselijo duše pravičnih po smrti. Siva barva označuje prah in pepel, iz kojega je bil ustvarjen človek in v koji se zopet premeni. Vijoličasta barva v prispo-dabljanji med modro in črno barvo pomeni zopet poleg žalovanja upanje v svidanje po smrti. Bela barva je Kitajcem, koji verujejo, da duše umrlih
postanejo zaščitniki živečih, znamenje čistosti in ne-umrjočnosti. I baš ta barva bila je pri grških iu rimskih ženah izraz nepopisnega bola, a črna zna-čila je pri možeh vero, da mrtvi šetajo ponoči v podsvetu.
A so še drugi načini žalovanja. Iztočni narodi strigli so si od pamtiveka lase. Tudi pri Grkih je bilo to v navadi. Žalujoči Rimljani si pa niso strigli ni las, ni brade, dasi so ob druzih prilikah isto izvrševali. Stari Židi imeli so za izraz žalovanja naj-ostrejše odnošaje: pulili so si lase, trgali in razkrajali halje, potresali se s pepelom ter se postili. Pri njih bila je tudi strogo določena doba žalovauja ; za Savla žalovali so sedem dni, za Mojzesa trideset.
Žalovalna doba je jako različna. Pri starih Rimljanih trajala je deset mesecev, toda skrajševali so jo potem, kolikor je bilo komu let, koji je umrl, in tudi glede druzih okoliščin; po veliki vojni bila ju žalovalna doba skrajšana uradno na trideset dni, da bi se žene zopet mogle brez javnega sramovanja moSti. Po otrocih, koji so umrli v starosti treh let, niso žalovali. Po Rimljanih razširila se je kakor barva obleke tudi doba žalovanja po vsi Evropi, toda i ta odnošaj premenil se je pri različnih narodih raznovrstno gledč potreb.

nega zaklada za leto 1S83. nam kaže potrebščine okoli 400.000 gld. in računski zaključek, ki je tukaj bolj merodajen, nam kaže potrebščine 457.485 gld. 84 kr.
Jaz tukaj povdarjam, da sem pri tej potrebščini pravo potrebščino vedno imel pred očmi in se ve nisem mogel tako računiti, kot ekscelenca baron Schvvegel, ki je kar dejal: odbiti zastanke, temveč od potrebščine je odbiti zastanke pričetkom leta in prišteti zastanke koncem leta, to kaže pravo potrebščino. Te je torej bilo 457.485 gld. 84 kr., in rečem, da je na to največ vplivala rubrika različni troški z 6S.441 gld. 20V, kr., in to naravno. Leta 1883. imeli smo cesarsko slavnost in jaz sem tudi tukaj pripravljen, ozirati se na to ter od te skupne potrebščine izbrisati te številke, da bode ves pravi efekt po odbitem izrednem kreditu za deželno slavnost iznašal 395.000 gld. Vzemimo nasproti temu v roko prilogo G6. in našli bomo na strani 4., da cela potrebščina iznaša pri deželnem zakladu sedaj za 1. 1889. nič manj nego S20.895 gl. 76 kr. Tedaj smo poskočili, bi se nam utegnilo ugovarjati, tekom petih let od 395.000 gld. na celih 820.000 gld. Ako bi bila stvar v istini taka, bila bi sodba utemeljena, da smo slabo gospodarili in bi kranjska dežela lahko bridko tugovala po prejšnji večini in prejšnjem deželnem zboru; ali lahko je dokazati, da je treba tukaj v poštev jemati neka posebna fakta, ki vplivajo na finance dežele. Tukaj so v prvi vrsti neke svote, ki so se dovolile za investicije in katere je treba tukaj po pravilih natančnega budgetiranja izločevati; namreč za zgradbo nove bolnišnice in nakup zemljišča za-njo 15.500 gl. To je izreden kredit, katerega ne gre prištevati navadnim kreditom; dalje je tii pritegniti trošek za pokritje primanjkljeja normalno-šolskega zaklada v znesku 118.100 gld., dalje troške za zgradbo bram-bovske vojašnice v Ljubljani — čista investicija —• v znesku 50.000 gld. Odtegniti je tudi nedostatek posojilnega zaklada 97.858 gld. 18 kr., in če odtegnete vse te potrebščine, katere sem sedaj označil, pridete do zaključka, da iznaša prava potrebščina deželnega zaklada 539.437 gld. Za to tedaj moramo v prvi vrsti prevzeti odgovornost. Je nekak zvišek in zdaten zvišek; videli pa bodemo takoj, kako se je vporabljevala potrebščina iz leta 1883. v primeri s tem, kako nameravamo sedaj za I. 1889.
Naš budget je sestavljen po naslovih, in če primerjamo naslove v dotičnem računskem zaključku in proračunu, jaz imam vedno pred očmi računski zaključek za leto 1883. in proračun za leto 1889., ki se smeta tem lože primerjati, ker kaže skušnja zadnjih let, da je proračun navadno manj ugoden, nego računski zaključek.
Pri troških deželnega zbora je razloček le majhen. Pri splošnjih administrativnih troških vidim, da se sedaj 5936 gld. 68 kr. več porablja po prilogi 66., nego se je bilo potrosilo v to svrho leta 1883., iu sicer razlog je evidenten, prvič se je bila opravilnina deželnih odbornikov zvišala v skupnem znesku 1600 gld., potem se je na novo moral vrediti stavbinski urad in se je tudi pomnožilo dotično osobje za enega inženerja in napravilo mesto nadinženčrja, potem se je obremenil deželni zaklad pri tej točki po nekaterih zdatnih pokojninah, tako
Rimski zgodovinopisec pripoveduje, da stari Nemci niso žalovali po svojih umrlih ženah, toda dolžnost je bila ženam po svojih umrlih možeh izražati veliki bol.
Še vestneje se ta prečudni odnošaj popisuje o starih Slovanih. Da bi bili možje po umrlih ženah žalovali, ne pripoveduje se nikjer, toda iz verodostojnih virov se izvestuje, da je pri baltiških, ruskih, srbskih, bolgarskih in poljskih Slovanih bil običaj, da so zajedno z mrtvimi možmi sežigali tudi njih živeče žene.
Ta baje stari staroindiški odnošaj pri Slovanih se samo takrat ni izvrševal, ako je žena hotela prostovoljno iti za možem v grob. Kmalu nastalo je dolžno tarnanje žena na gomili mož. Drugje so prirejali pogrebne slavnosti, gostije itd.
Doba žalovanja v popolni črni obleki in potem v polužalji v sivkasti obleki določuje se po različnih deželah evropskih tudi mnogovrstno. Od davna v tem oziru pohaja pravila iz Francije. Svoje dni so ondi navadno žalovale žene za možam trinajst mesecev, mož pa za ženo samo šest. In teh šest mesecev se menda drže še dandanes. V vladajočih rodbinah se doba žalovanja določuje po starih pravilih za vsak posamični slučaj iuače.	A. S.
prejšnjemu knjigovodji koj za 1125 gld., kancelij-skemu oficijalu Pagliaruzzi-ju za 900 gld., neki vdovi za 833 gld. To vse je vplivalo na to potrebščino; in z druge strani se ne smč pozabiti, da so se tudi petletnice povišale in naravno, da imamo pri tej točki pomnožene troške.
Troški za privatnopravno stran posesti ne kažejo veliko prememb. Pri troških za zemljedelstvo vidimo, da so številke različne. Leta 1883. se je potrosilo 2670 gld. 40 kr., za leto 1889. smo postavili v proračun 11.660 gld., tedaj več za celih 8990 gld., in zakaj? Vi imate tukaj uajprej novo rubriko za hidrotehničua dela 6000 gld., in jaz mislim, nikoga ni v tej zbornici, ki bi ugovarjal dotični številki; to je evidentna potreba. In zasluga je te večine, da je to postavila v proračun in žrt-vala je v te namene. (Klici na levi: res je!)
Za pogozdovanje Krasa niste imeli nič, mi imamo 1000 gld. Za povzdigo kmetijstva imamo 3000 gld., o katerih prej ni bilo ne sluha, ne duha. Te številke nas dovedejo do zaključka, da za leto 1S89. tukaj 8990 gld. več potrebujemo. Troškov za javno varnost je leta 1883. bilo 83.187 gld., za I. 1889. je preliminiranih 115.706., zvišek tedaj za 32.519 gld. Na ta zvišek vplivajo nekoliko troški za žandarmarijo, največ pa vplivajo veči troški za prisilno delavnico, pri kateri smo poskočili kar za 36.235 gld. Gospod Deschmann, ki je sam referent za prisilno delavnico, ne bode trdil, da je ugovarjati tem pomnoženim troškom v interesu deželnih financ, in bode potrdil, da je to neki jako produktiven trošek, da je prisilna delavnica popolnoma aktivna ter vrže v okrogli svoti 15.000 gld. čistega dobička. Ge mi primerjamo proračun za leto 1883., takrat ko ste imeli vi upravo prisilne delavnice, takrat se je bila bilanca sklenila z deficitom 10.000 gld.
Pri troških za zdravstvo smo poskočili za 2601 gld., pa tu je pomisliti, da je računjenih 2000 gld. za plače novim okrožnim zdravnikom, tudi troški za nakup animalnega cepila fuugirajo tukaj s svoto 1000 gld.
Za dobrodelne naprave se je potrošilo več za 49.256 gld., večinoma zopet, in to kaže proračun blazničnega zaklada, ker se je blaznica razširila.
Največji zvišek je pri troških za pouk in omiko, ker iznaša 147.278 gld. Jaz sem že prej dejal, da je odbiti od teh 118.100 gld. primanjkljeja normalno-šolskega zaklada, vendar je pa še dovelj velika dotična pozicija. Tu pa ne smemo prezirati, da se je učiteljski penzijski zaklad zvišal za 1712 gld., da smo kot podporo za šolske stavbe postavili pri tej naslovni številki znesek 6000 gld. in 400 gld. smo dali posojil. Za obrtno šolstvo smo potrosili 8000 gl., česar vsega prej ui bilo. Takih svot bi navajal še dovelj in mi bi prišli, ako se ozremo na vse te številke, le do enega zaključka, namreč do tega: tudi prejšnji deželni zbor, priznavam, je štedil z deželnimi financami, bil je skrben, bil je vesten gospodar, ali stališče gospodov je bilo preveč tesno-srčno, preveč omejeno in razloček je ravno ta, da mi sedaj več žrtvujemo za produktivne troške, da gledamo več na investicije, veliko skrbimo za ame-lioracije in za to, da si opomore naš kmetski in naš obrtni stan, kakor ste storili vi, ko je večina vaša bila sestavljena zlasti iz zastopnikov takih krogov, ki imajo interes na tem, da nizke ostanejo deželne priklade.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, S. novembra.
Notranje dežel©.
Načela združene nemške levice so izražena v treh besedah: državna enotnost, nemžtvo, prostost. Pod „držsvno enotnostjo" razumeva levica cislitvanski centralizem; ua Ogersko se pri tem ne ozira. „Nemštvo" pomeni toliko, kakor izključno gospodarstvo Nemcev; vsi drugi avstrijski narodi so le državniki druge vrste. „Nemštvo" omejuje tretje načelo „prostost". Ne vsi Nemci, marveč samo tako-zvani liberalni Nemci naj imajo privilegij do gospodarstva. Ta prostost ali bolje rečeno prostomi-šljenost obstoji v tem, da se odreka pozitivno verskim načelom vsak vpliv na državne iu sploh javne razmere iu zadeve. Posebno katoliška vera in morala naj se prezirata pri vseh javnih zadevah. Tem levičarskim smotrom nasproti pa se vstrajno drži krščansko-konservativua stranka nastopnih načel: Ne cislitvanska, marveč sploh državna enotnost, enotnost in moč habsburške m o-uarhije mora biti zvezda-voditeljica. Nasproti privilegiju nemškega gospodarstva povdarjajo konser-
vativni nazori, da so vsi narodi monarhije enakopravni. Kar se pa tiče prostosti, želi jo vsak človek. Todu brez reda ni prostosti. V državi pa, v koji je ogromna v eči n a p r e b i val-stva krščanska, mora biti državni in družinski red v popolnem soglasji s krščanskimi svetovnimi načeli. Združena nemška levica je politiški in verski razkol, desnica pa zastopa vse opravičene inaterijalna in duševne koristi vseh avstrijskih narodov.
Vest, da bo odpoklican msgr. Galimberti, se še vedno vzdržuje v dunajskih diplomatskih krogih. Natančnega se seveda no ve ničesa v tem oziru, le toliko je gotovo, da bi merodajni krogi jako obžalovali, ako bi zapustil sedanje svoje mesto nuncij, ki si je pridobil splošnje spoštovanje in naklonjenost vsled svojih miroljubnih namer in diplomatskih zmožnostij.
„Neue Preussische Ztg." razpravlja jako simpatično avstrijsko novo orožno postavo ter kon-statuje, da bo ž njo Avstrija izdatno pomnožila svojo orožno moč „v strah vsem sovragom". Tudi je mnenja, da v državnem zboru ne bo pobijala te predloge nobena „resno in pametno misleča stranka". No, takih čudakov so nam vendar ne manjka; opozorujemo samo na pisavo „Deutsche Volksztg."
Premembe v diplomatskem koru so tlognane. Grof Chotek gre iz Bruslja v Draždane, baron Herbert Rathkeal iz Draždan v Stuttgart, knez "\Vrede iz Stuttgarta v Monakovo, grof Khevenhuller pa bo šel v Bruselj.
V »lilijo države.
O prvi seji srbske revizijske komisije poroča „Pol. Corr.": Kralja Milana so člani pri njegovem prihodu sprejeli z živahnimi živio-klici. Kralj je otvo-nl zborovanje z daljšim govorom, v kojem je navedel hibe sedanje ustave, načrtal v glavnih potezah ustave zapadno-evropskih držav ter naglašal načela, koja mora neprestano imeti srbski narod pred očmi, ko si snuje novo ustavo. O nadaljnem izidu smo že ob svojem času poročali, dostaviti nam je edino le šo to, da je komisija vsled Ristieevega predloga izrekla kralju svojo zahvalo, ker je prepustil za zborovanje veliko dvorano v svoji palači.
Iz ruske prestolnice se poroča v „K0ln. Ztg.": Gudno, a vendar dokazano je, da je zakrivil nesrečo na železnici pri Borkiju prometni minister Posjet sam. Minister se je na svojem poletonskem nadzo-rovalnem potovanji vozil s svojim vozom nad 10.000 vrst (ruskih milj) na daljavo, a prišedši domov ni ukazal preiskati svojega voza, akoravno pravila ukazujejo to že pri vožnji 6000 vrst. Ministrov voz je bil v dvornem vlaku prvi za strojem ter se je koj v začetku že jako sumno gibal z ene strani na drugo ; jasno je bilo, da ni vse v redu, in v resnici je ta voz skočil prvi s tira, ker se je zlomila njegova os.
Bukareški ,Romamui' objavlja peterburško pismo ki pravi: „Mej Rusijo in Nemčijo, kojo slednjo zastopa Avstrija, se bije odločilna bitka zaradi vpliva v Srbiji. Rusija ne bo prej mirovala, dokler ne bo dosegla svojega namena. Naraščanje ruske mornarice v črnem morji ni samo krajevnega pomena, marveč jej je namen, da skupno s Francijo brani Sredozemsko morje. Sploh pa se Rusija kolikor moči utrjuje od Belega do Egejskega morja, da zajezi prodiranje Nemčije in zabrani njen naval proti iztoku."
Iz Berolina se poluuradno poroča: Dobro poučeni nemški krogi trdijo, da bo obiskal ruski car cesarja Viljema še-le meseca julija prihodnjega leta. Car bo prvi vladar, ki bo pozdravil v Berolinu Viljema, kakor je ta najprvo potoval v Peterburg. Ko se bo mudil car ua nemških tleh, vršile se bodo velike slavnosti. Avstrijski cesar in kralj Humbert bodeta prišla v Berolin še-le pozneje, tudi se ne ve, ali se bodeta skupaj mudila v nemški prestolnici. Gotovo pa je, da se ne bodeta sešla z ruskim vladarjem.
Načrt nove organizacije nemškega generalnega štaba je izdelan ter se je že predložil cesarju. Dosedanji načelniki oddelkov bodo postali načelniki departementov ter prenehali biti generalni stano-delniki. Ravno tako bo odpadel štabni načelnik pri nadzorstvu poljskega topništva, ker se bo opustila ta oblastnija. Sploh pa bodo imeli načelniki generalnega štaba večjo samostojnost in večjo oblast tudi v osebnih zadevah.
Francoska revizijska komisija je sklenila s 6 proti 4 glasovom, da mora presojo ustave izvršiti poseben v ta namen sklicani ustavodelni zbor. — Prejšnji minister in tovariš Boulangerjev je z nekim svojim govorom v Reviguyju opisal Boulangerja kot bivšega vojnega ministra: Zadeve Schniibele francoska vlada ni smela popolnoma razjasniti, ker bi bila s tem primorana svetu pokazati pravi položaj Francije, ki ni bila nikedar v toliki nevarnosti, kakor ravno v tej dobi. General Boulanger je silil k vojski z Nemčijo, akoravno je bilo takrat še-le 20.000 Le-belovih pušk gotovih in akoravno je bilo znano, da vojaki niso imeli nikakoršuega zaupanja do starih pušk. Trdnjavsko topništvo je bilo popolnoma demo-ralizovano. Višji vojui svet je moral tu prizuati, da Boulanger nima niti ene dobre lastnosti, koje mora imeti vsak vojni miuister. Eden svetnik se je izjs.vil: „Ako imamo pred seboj Pruse in za hrbtom Boulangerja kot vojnega ministra, potem smo izgubljeni."
Danes je pričela italijanska zbornica zborovati. Glede finančnega položaja ministerski sovet
Se ni ničesa sklenil. Finančni minister Magliani hoče počakati, kakov vspeh bodo imele na novo uvedene davščine ter je nasprotnik davku od moke. Ker pa zahtevata vojni in mornarični minister za 50 milijonov več, ker iznaša primanjkljej 70 milijonov in ker lanske davščine ne bodo iznašale več nego 50 milijonov, razpisati bo morala vlada na vsak način nova bremena. Na to že pripravljata javno mnenje vojaški list „Esercito", ki pravi, da je vojska mej Italijo in Francijo neizogibna, in „Popolo Eomano", ki prorokuje, da ima vlada edino rešilno pot iz svoje denarne zadrege v tem, ako zopet uvede dve vojskini desetinki k zemljiškemu davku in stari davek od soli.
Razni angleški listi izražajo svojo zadovoljnost zaradi Salisburyjeve izjave v zgornji zbornici gled^ vshodne Afrike. — „Timesu menijo, da se ne more ničesa ugovarjati zoper mornaričuo operacijo ob nabrežjih v okviru lastnega območja, toda nevarnost preti, da bo sila angleških razmer silila k nadaljnim korakom, ki bi bili politično vprašavni.
Rumunski zbornici se bodete sešli dne 1. novembra. Kralj bo v prestolnem govoru naznanil preosnove, koje namerava izvesti ministerstvo Rosetti-Carp, ter bo odločno naglašal, da bo vlada ostala pri svoji dosedanji zunanji politiki. — Avstrijski poslanik grof Goluchovski je nenadoma odpotoval vsled poziva svoje vlade na Dunaj. Govori se, da se ne bo več povrnil na svoje mesto.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 8. novembra. Gotovo je bila s splošnjo zadovoljnostjo občinstva vsprejeta vest, da je ministerstvo notranjih zadev izdalo okrajnim glavarstvom naredbo, vsled koje se svare lekarnarji, naj ne priporočajo v inseratih ali pa na zavitkih in zalepkah takih zdravilnih sredstev, koja mamijo ljud in se mnogokrat baš nasprotno doseže, nego veda lekarniška in zdravniška namerava. Pozdravljamo to naredbo kot vseobčno koristno in mislimo zajedno tudi, da bi se v tem oziru moralo postopati i proti sleparjenju občinstva z nečastno, nepošteno konkurenco in reklamo tudi v druzih strokah.
Osebito bi se ne smele trpeti takozvane razprodaje, v kojih se zaradi „premembe, preselitve ali snaženja prostorov, ostavljenja trgovine, nakupa blaga potom javne dražbe, konkursa, itd." vsiljuje in ponuja občinstvu, lehkovernemu odjemništvu često malovredno blago „zelo nizko pod tovarniško ceno", v istini pa še dražje nego običajno.
Mnogi špekulanti zopet ne žive prav za prav ob nobenem stalnem ob rtu, temveč od samih razprodaj, s kojimi se pečajo bodisi na jednem kraji in mestu ali pa krošnjarijo po semnjih. Ta navidezno dobra stran razprodaj ne nagradi pa onega velikega zla, spojenega ž njimi, to je nepristojno konkurenco s poštenim, rednim izdelovalcem in solidnim obrtnikom in rokodelcem, koji morajo prodajati svoje blago ob navadnih okolnostih. S tem, česar vlada namerava ukreniti glede zdravilnih sredstev, ne bode na škodo lekarnarjam, temveč jim še koristi. Tuui drugi in zlasti mali obrtniki trebajo jednakega varstva in obrambe še bolj in gotovo bi bili isti zelo hvaležni vladi v tem oziru.
Iz pod Gorjancev, dne G. novembra. Na podnožji Gorjancev se po zelenih holmcih razprostira stopiška fara, ki ima blizo pol tretji tisoč duš; torej dovolj opravila za enpga samega duhovnika. Pred leti je bila v Stopičah še sloveča božja pot; sosednji Belokranjci, Vlahi in Hrvatje so radi hodili tu sem, da se priporoče Materi božji v raznih dušnih in telesnih zadevah. — Le jedna napaka je bila: cerkev je bila za tako veliko faro dosti premajhna. Sezidal pa je bil cerkev grof Janez Lavrencij „Para-deiser" leta 1709; bil je lastnik Poganic in poveljnik v Otočci. V neki bitvi s Turki je bil v smrtni nevarnosti, ker mu je bil konj hudo ranjen. Že so ga hoteli turČini obkoliti. V tej zadregi obljubi sezidati cerkev na čast Materi božji, če ga reši smrtne nevarnosti. Bil je rešeo. Stara slika v prez-biterji še dandanes kaže ta prizor. Grof od Turkov obdan kaže na Marijo: „Le ta me je rešila!"
Vže več let se je mislilo na to, kako bi se cerkev razširila in sedanjim potrebam priredila; pa ostalo je Ie pri starem. Sedanji gospod župnik se je precej pri nastopu fare lotil težavnega dela; ni se brigal za trud, ki ga bode pri tem imel. Z zjediujenimi močmi se je delo tudi dovršilo. Cerkvi se je razširil prezbiterij ter na vsaki strani prizidala kapelica, da ima sedaj cerkev prav lično podobo križa. A pri tem delu je bilo treba preložiti pokopališče, da se je dobil potreben prostor. Koliko sitnosti je bilo zopet pri tem delu — to zna le oni, ki je imel kedaj opraviti s takim poslom. Zidarska dela je vedil
spretni zidarski mojster iz Hrušice poleg Ljubljane g. J. Hočevar in jih tudi izvršil na zadovoljnost vseh po primeroma jako nizki ceni. Smemo torej tega mojstra priporočati vsem, ki imajo oskrbeti jednaka dela. Notranja popravila je prevzel tudi znani mojster g. J. V u r n i k iz Radovljice. Izdelal je prav lično tabernakelj, altarno in obhajilno mizo, streho za prižnico in dve spovednici. Osnažil je tudi jako lepo vse stare altarje, ki so vsi trije prav lepo delo v take zvanem „rokoko"-slogu. Škoda, da je les že močno črviv, tako stari so kakor cerkev sama. Menda tacih altarjev ne dobiš več na Kranjskem. Neki profesor iz Monakovega, ki jih je letos ogledoval, hvalil je zelo lepo rezlarijo. Tudi podobi — delo znanega slikarja S troj-a v stranskih altarjih sta prav lepi.
Novo lepoto pa je dobila cerkev na altarji novoprizidane kapele — Jurško Mater božjo." Leseni prav lepo izdelani kip je od tvrdke g. Ferd. Se-mica iz Grodena na Tirolskem. Slehernemu mora biti prelepa podoba všeč; če jo le vidiš, zdi se ti, da je živa.
V četrti dan meseca novembra — 24 nedeljo po binkoštih — je naznanjal strel Podgorcem, da praznujejo Stopičani posebno slovesnost. Iu res, ta dan so imeli blagosloviti prezidano cerkev preč. g. novomeški prošt in dekan P. Ur h. Točno ob 10. uri se je pričela slovesnost z mnogobrojno azistenco duhovščine iz bližnje okolice. Najprvo je pontifikant blagoslovil prezidano cerkev, potem novi altar v pri-zidani kapelici in pa novi tabernakelj na velikem altarji. Po izvršenih teh obredih je s prirojeno mu zgovornostjo v res prelepem govoru razložil poslušalcem, katerih se je kar trlo, razne obrede, ki jih cerkev zapoveduje o takih slovesnostih, vpletajoč v govor prekoristne nauke poslušalcem za vsakdanje življenje. Gotovo se bodo teh naukov še dolgo spominjali naši Podgorci, in menim, tudi dejanjski zvrševali. S tem si bodo tudi sami sebi najbolj koristili. Potem je bila slovesna pontifikalna sv. maša, po kateri je bilo navadno darovanje za cerkvene potrebe, ki jih ima cerkev na izobilo. Za to slovesnostjo je bila še druga. Pri kapelici stoječi ob cesti, ki drži v vas, je bil prirejen primeren prostor. Na tem je stala podoba „lurške" Matere božje. V slovesnem sprevodu se počasi pomika iz cerkve duhovščina do tega kraja mej gnečo ljudstva. Pontifikant blagoslovi podobo, katero so potem nesle dekleta v sprevodu prepevaje lavretanske litanije v cerkev, kjer so jo postavili na altar stranske kapelice. Ne bodem omenjal lepih napitnic pri obedu, rečem le: Marija naj stotero povrne ves trud z nebeškim plačilom.
Dnevne novice.
(Cesarjeva štiridesetletnica.) V dunajskem mestnem zboru prečital se je dopis grofa Taaffeja, v katerem se naznanja z ozirom na znano izjavo v „Wiener Avendpost" o cesarjevi štiridesetletnici, da cesar želi, naj se dne 2. decembra ne pripravljajo nobene oficijalne cerkvene slavnosti, kakor sploh nobene slovesnosti, ki provzročujejo troške. Tudi je cesar izrečno odklonil vse deputacije pri tej priliki in izrazil željo, naj se ne dopošiljajo čestitke in telegrami.
(Iz Celovca) dne 8. novembra. (Cesarska in Ei n s p i el e r j e v a slavnost.) Že čez par dni, namreč 14. novembra, imamo v Celovcu, kakor smo že razglasili, dve imenitni slavnosti: popoludne je razkritje Einspielerjevega spomenika na pokopališču, zvečer pa slavljenje 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Obojna slavnost obeta postati prav lepa in za naše razmere veličastna. Iz Ljubljane zagotovila se nam je vdeležba oddelka slavnoznanih izvrstnih čitalničnih pevcev, ki bodo na grobu peli dve žalostinki, in tudi zvečer sodelovali pri cesarski slavnosti. Za Korošce je tako izborno petjo v slovenskem jeziku kaj nenavadnega in novega, zato upamo, da prihitijo k slavnosti rodoljubi iz vse dežele, kar je slovenske. Slavnostni govor pri cesarski slavnosti je prevzel č. g. Gregor Einspieler. Velika dvorana v hiši katoliških pomočnikov bo lepo okrašena z zelenjem, cvetličjem in cesarskim kipom. Program je mnogovrsten. Odbor si prizadeva, kar more, da bi se slavnost posebno odlikovala. Sj enkrat tedaj uljudno vabimo vse rodoljube korošice, pa tudi iz sosednih dežel, naj nas počastijo v obilnem številu! — Kako veselo se je nekaj časa sem začelo po slovenskem Koroškem gibati in kako se vse navdušuje za narodno stvar, bodi konečno še povedano, da se bodo mimo gori omenjenih slavnostij,
ki se imajo vršiti v Celovcu, priredili na Koroškem v teku tega meseca še naslednji shodi: Podružnica za Beljak in okolico priredi v nedeljo dne 18. novembra pri Majarču v Št. Lenartu pri sedmih studencih svoj redni letni občni zbor, istotako podružnica sv. Cirila in Metoda v Habru priMedgorjak ravno v ta dan svoj prvi občni zbor v Martinčevi gostilni. Dalje bode imela podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico v 25. dan novembra svoj drugi občni zbor v gostilni g. Miklavca v Šmi-helu in podružnica sv. Cirila in Metoda v Ziljski Bistrici priredila bode tudi 25. novembra svoj letni občni zbor in ob jednem cesarjevo slavnost. — To gibanje pa provzročuje našim nasprotnikom že grozen strah, kajti jako težko gledajo koroški Nemci vse ono, kar je slovenskega. Mi pa se v našem delovanju ne bodemo pustili motiti in bodemo kakor doslej postopali v korist našega naroda tudi v prihodnje, namreč z zjedinjenimi močmi. Na zdravje!
(Slovensko gledališče.) Prva opereta v tej sezoni pela se bode, kakor že naznanjajo gledališki listi, v nedeljo dne 11. t. m. Opereta „Pot po nevesto" je nekolikokrat že napolnila deželno gledališče, torej bode gotovo tudi čitalnične prostore. Pred opereto predstavljala se bode salonska veseloigra „Kdor se poslednji smeje!"
(Meteor.) Piše nam prijatelj iz Ljubljane: Sinoči ob 8. uri 53 minut videl sem prelep meteor, ki se je prikazal v zenitu, letel naravnost proti polarni zvezdi in se ondi v kotu obrnil proti vzhodu ter kakih 10° nižje ugasnil. Luč je bila svetlo-bela; v največjem obsegu na oči kake 4 palce prepreč-nika. Prikazen trajala je 3 sekunde, j (Umrl) je v Zagrebu dne 6. t. m. ter bil včeraj na ondotnem centralnem pokopališči pokopan gosp. dr. Anton Kržan, kauonik prvostolne cerkve zagrebške, arhidijakon varaždinski, kanonik-pribočnik kardinala nadškofa, prosinodalni izpitatelj, nadbis-kupskega duhovnega stola prisjednik in izvjestitelj, bogoslovja in modroslovja doktor, bivši rektor ma-gnificus vseučilišča Franca Josipa I., nagle smrti, še-le v 54. letu dobe svoje.
(Umrl) je dne 31. oktobra č. g. Makso Glo-bočnik, župnik v Ribnici na Štajerskem; due 6. novembra pa č. g. Matej Klobasa, župnik v Negovi.
(Poročil) se je včeraj g. Viktor Rozina, c. kr. notar v Kostanjevici, z gospodičino Amalijo Klaučarjevo iz Ljubljane.
(Zaročil) se je g. J. Nagli č, vrednik „Laib. Zeitung", z gospodičino Anico Demšarjevo iz Železnikov.
(Z Dobrne) dne 7. t. m. se nam piše: Kakor danes došli list naznanja, to ste v Ljubljani že včeraj zjutraj dobili belo odejo po polji in po strehah. Pri nas se je sinoči začelo beliti po cestah, potem pa tudi drugod. Nocoj, t. j. ob polu devetej uri leži beline za 3 cm. na debelo. Minolega tedna so pri nas še jagode cvetele, kače se solnčale, žabe-krapa-vice se sprehajale, živina se „rada" pasla, mušice se igrale, bili so krasni jesenski dnevi. Predvčeraj je tudi naš kraj našla pri nas sicer ne navadna megla. Vsled čemernega vremena se živina ni več marala pasti. Včeraj začel je briti sever. Zvečer dobili smo sneg. Po najviših hribih v našej občini smo ga gledali že dne 26. septembra.
(Ljubljanski mizarji) zglasili so se te dni, kakor poroča „Slov. N.", korporativno na rotovži ter zahtevali, naj se vsled višjega odloka ustavi g. Toniesu izvrševaujo mizarskega obrta, ker nima postavnega spričevala sposobnosti. Komisar gosp. Tomec je obljubil, da bo takoj ustavil mizarsko delo v tovarni g. Toniesa in vhode dotičnih prostorov uradno zapečatil.
(»Obrtnika") izšla je 9. številka z mnogovrstnim berilom. Mej drugim tudi čitamo naslednje : Kdor želi zvedeti, kako se pri nas izvršuje postava o — nedeljskem počitku, potrudi naj se kako nedeljo popoludne na mestni glavni trg, iu videl bode, kako se nekateri sučejo okolu paragrafov. Kolikor nam je znano, izvaja so ta postava na Dunaji tako, da se morajo opoludne zapreti ne le vrata proda-jalnic, marveč tudi razstavna okna. Židje bi se pri nas še kaj naučili.
(Iz Dalmacije) se nam poroča o letini, da so letos ondi pridelali toliko vina, da je najnoljše kapljice dobiti :'.a 12 kr. liter. Tudi oljka je tako obrodila letos po vsej Dalmaciji, kakor prej že veliko let ne.
(C. kr. deželna vlada) je razveljavila neko obsodbo zaradi zaostale deželne naklade od kafrovca, ker kafrovec ni človeška pijača torej tudi ni podvržen deželni nakladi od žganih pijač.
(G. Viljem 1'utick), c. kr. gozdui pristav in znani preiskovalec notranjskih jam, izdal je pod naslovom „Die Ursacheu der Ueberschwemmungen in den Kesselthiilern von lunerkrain" posebno knjižico kot ponatis iz „Wochenschrift des oest. Ingenieur-und Architekten-Vereines". Spis je jako mikaven iu poučljiv.
(»Delavsko izobraževalno društvo") ima v nedeljo dne 11. tek. m. v gostilni „Pri zvezdi" popoludne svoj mesečni shod. Na dnevnem redu so poročila odsekov, nasveti in interpelacije in delavsko časnikarstvo.
(Saborske volitve mesta Zagreba.) Včeraj vršila se je volitev v Zagrebu dveh saborskih zastopnikov. Celo dopoludne prihajali so na obe volišči pojedini uradniki. Na prvem volišči je bilo do 12. ure oddanih 252 glasov od 782 opravičenih volilcev, na drugem od 953 volilcev le 239. Izmej vseh volilcev je prišlo volit le 27 neodvisnih meščanov, ostali bili so vsi uradniki. V prvem okraji voli 375 uradnikov in 357 meščanov, v drugem okraji 493 uradnikov in 460 meščanov. Ob 2. uri popoludne je bila volitev končana. V 1. okraji je bil izvoljen vladni kandidat Botlie s 316 glasovi, v drugem Hondl s 349 glasovi.
(Pečat poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Zagrebu.) Novi ravnatelj pošte in brzojava v Zagrebu, g. Vucetich, je pri svojem nastopu zatrjeval, da bo v notranji službi poslovni jezik izklučljivo hrvatski. Kdor pa pozna tamošnje razmere, je dvomil o tem. Prejšnji pečat je imel le hrvatski napis, a sedanji ima na prvem mestu poleg datuma: M. Tcir. posta — čs taviroaigazgatosdg Zagrab.
(O gorenjski železnici) pove nam prijatelj listu, da je zdaj, ko se je vreme tako naglo zasukalo, tam veliko nepriličnosti. Zavoljo zamud, ki so skoro na dnevnem redu, nabere se potnikov po postajah in ti so primorani čakati zaostalega vlaka v mrzlih čakalnicah, ker p. n. gg. načelnikom ni še prišlo v misel, peči v čakalnicah zakuriti. Pri tem trpe največ ženske in otroci, da se kar tresejo, in če se kdo pritoži, so uradniki in sprevodniki silno „nervozni" — da ne zapišem hujšega izraza. Morda se bo to popravilo. —
(Prvo občno uradniško društvo avstro-ogerske monarhije.) Meseca oktobra t. 1. je bilo pri zavarovalnem oddelku na življenje vloženih 538 zavarovalnih ponudb za 578.600 gl. glavnice in 4000 gl. rent, ter se je izgotovilo pogodb za 464.000 gld. glavnice in 5896 gld. rente. Zavarovalno stanje uradniškega, društva sedaj obsega 54.870 pogodb za 54,357.500 gld. glavnice in 309.300 gld. rent. Vsled smrti se je v tekočem letu izplačalo na podlagi 608 pogodb 524.900 gld., izza pričetka društvenega delovanja 7,786.800 gld. Zavarovalnin se je meseca oktobra vplačalo 227.000 gld.
(Posojilnica v Mariboru) je imela meseca oktobra dohodkov 31.641 gld. 6 kr., troškov 30.449 gld. 60 kr.
(V Mariboru) vršile se bodo volitve v mestni zastop dne 21., 23. in 26. novembra.
(Mariborska mestna hranilnica) je odločila v proslavo cesarjeve 401etnice 60.000 gld. za blage namene. Odločenih je 20.000 gld. za zanemarjene otroke, 20.000 gl. za olepšavo mesta in 20.000 gl. za nakup travnika, ki bo s časom šetališče.
(Na Slatini) so dozidali novo šolo ter jej dali napis: »Volksschule". Pozabili so dostaviti besedo »učilnica", ki je postavljena za slovenske otroke.
(Premeščenje.) G. dr. H. pl. Cron premeščen je iz Maribora kot okrajni komisar v Ptuj, na njegovo mesto pa pride g. J. Supančič pl. Haber-korn.
(Prošnja.) P. n. gospoda duhovniškega in svetnega stanu naj se spominja dijaške kuhinje v Mariboru.
Telegrami.
Dunaj, 9. novembra. Profesor Bamberger je dopoludne umrl.
Dunaj, 9. novembra. „WicnerZtg." piše: Knez Wrede je imenovan poslanikom za Monakovo, baron Herbert Rathkeal poslanikom za Stuttgart, grof Chotek poslanikom za Draž-dane. — Vlada bo v kratkem predložila
zbornici poslancev predloge, da se zgradi osem oklopnic, dvajset križarjev in več tor-pedovk.
Peterburg, 8. novembra. Vsled nesreče na železnici pri Borkiju je bil minister prometa, Posjet, odpuščen. Njegov naslednik bo finančni minister Višnjegradski.
Raznoterosti.
—	Najstarejši časopis na svetuje baje leta 911 po našem računjenju v Kitaji ustanovljeni »Ki n Pan". Za sedaj se delajo velikanske priprave da se bo kolikor mogoče veličastno praznovala tisoč-letnica tega lista. Začetkoma je »Kin Pau" izhajal le sem ter tje, od leta 1361 naprej vsak teden po enkrat, od leta 1804 pa je postal dnevnik, in sicer izhaja po trikrat na dan. Zjutranji list na rumenem papirji je posvečen trgovini; opoludanski list na belem papirji obsega vladne naredbe in razne novice, večerni list na rudečem papirji pa objavlja članke. Akoravno piše ta časopis šest učenjakov, koje jako dobro plačuje država, vendar nima več naročnikov nego 14.000.
—	Odkup zamorcev. Velika naloga karta-žanskega nadškofa, kardinala Lavigerya, da se zatre sramotno kupčevanje s sužnji, našla je glasen odmev v Franciji, Angliji in Belgiji, kjer je ta plemeniti mož navduševal javno mnenje za to novo križarsko vojsko, priporočeno po Leonu XIII. Že se nabirajo prostovoljci za ta namen in potrebna denarna sredstva. Sv. Oče se je dne 12. oktobra zahvalil kardinalu na velikem vspehu in pokazal svojo hvaležnost z lepo svoto 300.000 lir v srebru, da jih najbolje porabi za osvobojenje sužnjev.
—	Madame Natalie de Kečko. Kakor se poroča »Braniku" iz Belegagrada, poslala je srbska kabinetna pisarna kraljici Nataliji več lastnih jej premičnin pod naslovom: »Madame Natalie de Kečko, per adresse Monsieur le prince Gregoire Guika, a Bucareste". Zemunski carinski uradniki pa niso bili tako brezobzirni, kakor podaniki nesrečne kraljice, ter so pošiljatev prosto carine odposlali v Rumunijo.
Umrli ho:
G. novembra. Uršula Toplikar, gostija, 64 let, Gradišče št. 11, spridenje trebušnih delov. — Urša Klein, postreščkova žen», 31 let, Tržaška eeita št. 20, febris puerperalis.
Vremensko »poročilo.
O 9= B	Čas	Stanje		Veter	Vreme	t* o .
opazovanja		tr&koraera t mm	toplomera po Celziju			Js: ir O IN « JS « a
8.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	736-5 737 5 739-4	-3 6 -0-6 -6-2	si svzh. n n	oblačno n kdel. jasno	0.00
Srednja temperatura — 3 5° C., za — 8 8° pod normalora.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 0. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 25 kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 80
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 75 "
Papirna renta, davka prosta......97	,, 90
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	877	„ —
Kreditne akcije ....................309	„ 40 "„
London.............121	„ 65 „
Srebro..............—	„ — n
Francoski napoleond....................9	„ 64 „
Cesarski cekini......................5	» 77 „
Nemške marke ..........59	„ 62'/.,..
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
x Brata EIktI, x
fC Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
W	BC(J mm t» j
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4. J
S priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^T W v njiju stroko spadajoče delo v mostu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barvo ** v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem jf lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah.
^ SV Oenilse na zahtevanje. m ^
HKUKKHKmmKHHMt***
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski ccstl St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
tigria. 3!5t a.v.:
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franZaini iz, blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Aifitofis Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, Šelenbnrisovo ulice št.. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa> v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO g-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Na tisoče |
odrezkov in (koscev sukna
z*	(4)
jesensko in zimsko rabo
pošilja le proti poštnemu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijajo vsako konkurenco,
in sicer:
3*10 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko)	gl. 4-80
3-10 metra sukna, debelega in močnega, pa boljšega 3*10 metra sukna, debelega
močnega in finega 3*10 m. Jinjfinejsega sukna 3'10 metra izborno finega sukna
2-10 metra zimskega sukna
(za zimsko suknjo) 2-10 metra finega zimskega sukna
1-70 metra surovega sukna
(za eno suknjo) 3*25 metra črnega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) 3*25 metra črnega finega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) ,, 10*—
Sukno vsake vrste cono j o kodrugod.
D. Wassertrilling,
trgovec s suknom v IJoskoviou pri Brnu. Uzorci zastonj in franko.
G-25
8'50 12-50
fi—
775
Tuj c i.
7. novembra.
Pri Mal.i&ii: Lange z Dunaja. — Mulej z Vrhnike. — dr. Kautschitsch iz Sevnice. — Hosma, notar, iz Kostanjevice. — Rumpolt in Leber, trgovca, z Dunaja. — Jayn s češkega. Pri Slonu: Sehmidt s hčerjo iz Beljaka. — Freudcnthal, inženir, z Dunaja.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Souiac (Giroiule).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dre zlati svetinji: Bruselj 1S80, London 1884.
Iznajdeno leta 1373 po prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje;, okrepčuje in popolno ozdravi j čeljusti.
Zares močno ustrežoino našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno tor prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka mmim
Ruc Croix de Seguey 100 & KIS.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva sc v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	(13)