LETO XVHL, STEV. 273 LJUBLJMIA, TOREK, 19. NOVEMBRA 1957 ^ cm is ta SLOVENSKI la tl si a CttMjpLsno podjetje 3loTea*itl poročevalce. — Dlrektori Radi Janhuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej VoSnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 in 3. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št- 1 /II. telefon 23-522 do 23.526 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-696, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal Št. 29. — žiro račun pri Homa* nalni banki Ljubljana 5t 60-KB-5-Z-367 — ile*ečna naročnina 230 din L KONGRES KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE agstl zaostalost ¥Iogu kmetijskih strokovnjakov v moderniza ciji in napredku našega kmetijstva je posebno vežna, je dejal predsednik republike Tito v svojem pozdravnem pismu Beograd, IS. nov. V dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je doooldne začel I. kongres kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki se ga udeležuje 2000 delegatov podružnic Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov ter raznih kmetijskih ustanov, znanstvenih, kmetijskih inštitutov in kmetijskih organizacij. Kongresu prisostvujejo tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vokmanov ič, elan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, predsednik Glavne zadružne zveze Paško Komac- predsednik komisije za vas pri zveznem odboru SZDL Raja Nedeljkovič. generalni sekretar Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic inž Vojin Popovič in drugi. Kongres je otvoril predsednik irganizacijskega odbora inž. Jragoslav Mutapovič. sekretar :a kmetijstvo in gozdarstvo pri •.veznem izvršnem svetu. Ko je )ozdravil delegate, je poudaril lomen in vlogo kmetijskih brckovnj akov. Zalem so prebrali pozdravno xs/no predsednika republike, ki • e glasi: "Dragi tovariši! Prejel sem >i=mo kongresnega odbora z rradlvom. ki bo predmet vašega ieia. in s povabilom, naj pri- sostvujem vašemu kongresu. Videl sera. da obsegajo pripravljeni referati v glavnem bistvena in pereča vprašanja raznih panog našega kmetijstva. 55 zadovoljstvom sem prav ta-ko ugotovil, da se v gradivu obravnava tudi vloga kmetijskih strokovnjakov pri pospeševanju našega kmetijstva, k čemer bo nedvomno pripomogla vaša še bolje in širše organizirana delavnost po kongresu In sklepih, ki jih boste sprejeli. Ob tej priliki bi hotel tudi sam opozoriti, da smatram pri izvajanju naše politike na področju kmetijstva kot izredno važno vlogo kmetijskih strokovnjakov, ki naj poleg drugih pogojev, katere omogoča skupnost, s svojim trudom, prizadevanjem in s polnim zaupanjem v neomejene možnosti proizvodnje v kmetijstvu prispevajo k moderniziranju in napredku nagega kmetijstva, s tem Pa tudi k povečanju pridelkov in skupne kmetijske proizvodnje. Pomen in obseg nalog, katerih izvršitev naj prevzamejo kmetijski strokovnjaki, izvirata iz dejstva, da je treba pri pospeševanju kmetijstva poleg drugega obvladati tudi podedovano zaostalost in primitivna pojmovanja velikega števila naših kmetovalcev. Njim naj kmetijski strokovnjaki z besedo in dejanji pomagajo pri usposabljanju za sodobni način obdelave in pri uporabljanju modernih agrotehničnih sredstev, ka- Zapotockega Danes bo češkoslovaška skupščina izvolila novega predsednika CSB Praga- 18. nov. (Tanjug) Meščani Prage in ljudstvo Češkoslovaške so izkazali danes posl edn.io čast posmrtnim ostankom pokojnega predsednika češkoslovaške republike Antonina Zapotockega. Pogrebna slovesnost se je začela okrog 12. ure. k0 so člani češkoslovaške vlade, CKKP Češkoslovaške, predsedstva ljudske skupščine ter člani delegacij iz 11 držav ter 20 komunističnih :n delavskih partij menjaje se držali častno stražo ob krsti, ki je bila položena na oder v dvorcu v Hradčanih. sodnika. »Bil je prvi delavec naše republike,« je dejal Novotny, »in njegovo delo živi«. Nato so govorili predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR maršal Vorošilov. predsednik poljskega državnega sveta Zavvaaski in podpredsednik državnega sveta LR Kitaj-ske Li Hsien Z\ien. Od Vaclavskeea trga so trup-lo predsednika Zapotockega prepeljali v krematorij, kjer ga bodo Po njegov: želj: upepelili. 2ara s pepelom bo v!ožena_ v narodni spomenik na zgodovinskem hribu Vitkovu nad Prago, znanem iz husitskih bojev. Ves dan so mimo mrtvaškega pokojnega korakali deset- Nato ie predsednik češkr.do-ašfce vlade Vilijem Široki ob rst; govoril o življenjski pot, apotockega. borca za pravice eiavcev, enega izm^d ustanovi->;jev komunistične partije, dr-avnika in uglednega zastopni-a mednarodnega delavskega i banj a. Vojaki češkoslovaške rmade so zatem prenesli krsto odra na lafeto, nakar se je ačel žalni sprevod pomikati roti središču mestp, velikemu 'delavskemu trgu. Ulice so bile olne ljudi, ki so z molkom ’■z_ az-ale čast pokojnemu predsed-:ku republike. Med pogreoom 0 v vsej državi ustavili delo 1 promet Na Vaclavskem trgu se je od okojne^a poslovil prvi sekre-3r CK KP Češkoslovaške Anand n Novotr.v. kj ie govoril o evolucionarnih zaslugah pred- Delegacija in obiski Beograd — Predsednik odbo-a za zunanjo trgovino FLRJ lasan Brkič je sprejel skupino iglednih japonskih gospodar-ivenikov, ki jih vodi ravnatelj aponske uvozno-izvozne ban-:e Rokuro Ishizaka. Danes je Hasan Brkič spre-el tudi generalnega direktorja •Italkonsulta«, društva za iz-'oz opreme na kredit, Aurelia 3ecceia. Navzoč je b:l tudi ita-ijanski veleposlanik, v Beogra-iu g. Gastone Guidotti. Beograd — Kot gost inštituta ;a mednarodno politiko in go-■podarstvo je imel podpreused-nk državnega sveta Poljske in >redsednik ekonomskega sveta iniv. profesor dr. Oskar Lange ianes v inštitutu za mednarod-10 politiko in gospodarstvo v 3eogradu predavanje o razvo-u ekonomske teorije socializ-na. Prof. Lange bo imel še predavanja o vlogi planiranja 7 socialističnem gospodarstvu n razgovore z našimi gospodarskimi voditelji in strokovnjaki. Diplomatska kronika Pariz — Novi jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Ra-divoje Uvalič je napravil danes protokolarni obisk pri francoskem predsedniku vlade Feli-xu Gaiilarcu ki se je pomudil z njim v krajšem razgovoru. — Pred obiskom je veleposlanik dr Uvalič položil venec na gro-bo'/e srbskih vojakov blizu Pariza, padlih v prvi svetovni vojni potockemu CK Zveze komunistov Jugoslavije«, nazadnje pa venec veleposlanika FLRJ v Pragi. Po .položitvi vencev so Petar Stambolič. Franc Leskošek in Marko Ni-keizič držali častno stražo ob krsti pokojnega predsednika CSR. Češkoslovaški parlament je imel davi žalno sejo, na kateri je imel predsednik narodne skupščine Zdemje.k Fierlinger kratek govor, v katerem je orisal lik predsednika Zapo$ocke-ga znanega borca za pravice delavcev in enega izmed ustanoviteljev KP Češkoslovaške. Jutri se bo zbrala češkoslovaška skupščina, da ho izvolila novega predsednika češkoslovaške republike. Pred zasedanjem bo sestanek CK KP Češkoslovaške, nato pa glavnega odbora ljudske fronte. Na teh sestankih se bodo dogovorili gGde osebnosti novega predsednika republike. kor morajo na drugi strani sploh nuditi svojo pomoč pri razširjanju in napredku raznih kmetijskih služb. Pri tem delu bo vaša organizacija naletela na razne objektivne težave, pa tudi na nepravilna in zastarela pojmovanja celo enega dela vašega članstva in nekaterih vodilnih ljudi v kmetijstvu, ki jih je prav tako potreb®o izpreme-nitj in zavračati. Ko poudarjam pomen nalog, ki naj bi jih izvajala vaša organizacija, pa tudi vsi kmetijski strokovnjaki, bi hotel poudariti, da bosta -razvijanje iniciative in prizadevanje v tej smeri koristna za vso našo socialistično skupnost in za izvajanje naše gospodarske politike v celoti. Pri izpolnjevanju teh nalog morejo kmetijski strokovnjaki računati aa pomoč in podporo vseh družbenih sil naše države, kakor tudi na mojo osebno podporo. V upanju- da bo vaš kongres pomembno prispeval k nadaljnjemu in hitrejšemu napredku kmetijstva, sporočam svoje pozdrave vsem delegatom na kongresu in vsem kmetijskim strokovnjakom. kmetijskim inženirjem in tehnikom po vsej naši državi ter želim vsem najboljše uspehe pri delu!« Pismo predsednika republike so sprejeli vsi prisotni z velikim odobravanjem. Danes so bili na dnevnem redu štirje glavni referati: »Naše naloge in pogoji za njihovo izpolnitev«, ».Vloga socialističnega sektorja v razvoju našega kmetijstva«, »O problemih uporabljanja mehanizacije v kmetijstvu« ter »Kmetijska služba in vloga kmetijskih strokovnjakov «. Referat profesorja kmetijske fakultete v Zamunu inž. Branislava Milosavljeviča »Naše naloge in pogoji za njihovo izpolnitev« opozarja na potrebo zamenjave zastarelega načina dela, stalnega spremljanja napredka kmetijske znanosti in tehnike ter njene uporabe v proizvodnji. Posebno poudarja pomembno vlogo kmetijskih strokovnjakov na državnih posestvih in v kmetijskih zadru- (Nadaljevanje na 2. strani) odrj tisoč: ljudi, da bi izkazali zadnjo čast. pokojniku. Tud] uradna jugoslovanska delegacija se ie poklonila spominu pokojnega predsednika češkoslovaške republike. Delegacija, v kateri so predsednik zvezne ljudske skupščine in član izvršnega komiteja CK ZK.T Petar Stambolič. član zveznega izvršnega sveta in izvršnega • komiteja CK ZKJ Fr Leskošek in veleposlanik FLRJ v Pragi Marko Nikezič. je položila na krsto pokojnika venec predsednika republike Josipa Broza-Tita, na katerem so bile na svileni trobojnic; s peterokrako zvezdo napisane besede: »Predsedniku Antoninu Zapo-tockemu predsednik FLRJ Josip Broz-Tito« Nato so člani delegacije položili venec CK ZKJ z rdečim trakom in napisom: »Tovarišu Antoninu Za- Razgovod sindikalnih funkcionarjev Madžarske in Jugoslavije Beograd, 18. nov. (Tanjug.) V Beogradu so bili 17. in 18. novembra razgovori zastopnikov Zveze sindikatov Madžarske in Zveze sindikatov Jugoslavije. Predmet razgovorov je bila vloga sindikatov v socialistični graditvi. V odkritem, prisrčnem in prijateljskem razgovoru so zastopniki obeh strani proučili naj bistvenejša vprašanja v zvezi s položajem, vlogo in nalogami delavskega razreda in sindikatov v socialistični družbeni ureditvi ter njihovo vlogo pri utrjevanju oblasti delovnega ljudstva, večanju proizvajalnih sil in razvoju socialistične demokracije. Med razgovori so se posvetovali glede udeležbe sindikalnih or- ■ Topli in sončni jesenski dnevi se zdaj vse bolj umikajo novemu gostu, ki sili v deželo. Vreme se je v teh dneh nenadoma ohladilo in nekateri dobri poznavalci pravijo, da že »smrdi« po snegu. Res je. Narava je slej ko prej pripravljena na novo belo odejo, medtem ko so gorati kraji že dobili prvo pošiljko belega . . . Na sliki je Turkova skupina z zasneženim Stenarjem. (Foto: Franc Močnik) Cinizem Dunaja Od našega stalnega dopisnika DUNAJ, 18. nov. Avstrijski vicekancler dr. Plttermann Je danes sprejel zastopnike koroških Slovencev pod vodstvom dr. Francija Zsvitterja in dr. Joška Tischlerja. Ker je razprava o zakonskih osnutkih za izvedbo 7. člena državne pogodbe tik pred vrati in ker slovenske organizacije na Koroškem še zdaj niso mogle povedati svojega mnenja o teh osnutkih, ki jim jih nihče ni poslal in o katerih jih nihče ni uradno vprašal za mnenj., so smatrali Koroški Slovenci osebno posredovanje pri vladi za nujno potrebno. ganizacij pri graditvi socialističnih družbenih odnosov in njihovega zavzemanja za potreba delavskega razreda. -Ugotovljeno je bilo. da so si stališča obeh strani sorodna in enaka v mnogih poglavitnih vprašanjih. Zastopniki madžarskih in jugoslovanskih sindikatov so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje imeli podobne razgovore ter se posvetovali o aktualnih problemih, poglabljali in širili medsebojno sodelovanje. Jugoslovanske sindikate sta zastopala podpredsednika centralnega sveta ZSJ Ivan Božičevih in Dragi Stamenkovič s člani sekretariata in plenuma. Viceikancler je zastopnikom slovenske manjšine izjavil, da je vsekakor nedemokratično, da zastopniki manjšine niso bili povprašani za mnenje in jim zagotovil, da bo skušal spraviti vprašaje na dnevni red jutrišnje redne seje ministrskega sveta. Zunanji minister Figi delegacije ni mogel sprejeti, ker je bil baje zadržan, in prav tako tudi ne prosvetni minister Driimmel. Rač pa so bili slovenski za-, stopniki sprejeti v prosvetnem ministrstvu od treh podrejenih uradnikov, ki so dajali dokaj cinične odgovore, po katerih se je treba vprašati, ali v avstrijski vladi levica res ne ve, kaj dela desnica. To vprašanje si neredko zastavljajo tudi Avstrijci sami. SSada Mrl zaradi Tunizije Francoski zunanji minister se bo sestal z Suilesom — Pineau odreka Združenim narodom pravica razpravljati o Alžiriji — Selwyn L!oyd o tmglo-amenskih pošiljkah orožja Turneji NEW lORK, 18. nov. (AFP). Francoski minister za zunanje zadeve Christian Fmeau je prispel danes v Nevv York. Tu se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine OZN, v /REME {spoved za torek; Oblačno vre-; brez bistvenih padavin. Tem-rature ponoči med —2 in 3. v jmorju okoli fi. nadvišje dnev-meči 3 in 6 v Primorju okoli stopinj C. \Yashingtonu pa se bo srečal nje zadeve Duliesom. Ko je odšel z letališča Orly, je Pineau izjavil zbranim novinarjem: »Ministru Dullesu bom predvsem razložil zaskrbljenost francoske vlade in mu prcdočil. kako oster je bil odziv francoske javnosti in parlamenta na dobave orožja Tuniziji«. Pineau je povedal, da je namen njegovega potovanja v Washington, »da bi se stvari popravile m škoda omejila«. Namen ima: c vztrajno zahtevati, da se najde sistem, ki bo jamčil solidarnost z NATO na vseh področjih ie dodal. Govoreč o Alžiru je Pineau dejal, da Francija Združenim z ameriškim ministrom za zuna- nike narodom ne priznava pravice, da bi priporočili rešitev alžirskega vprašanja, češ da je to francoska notranja zadeva. Z ministrom Pineaujem potuje tudi več. funkcionarjev ministrstva za zunanje zadeve. Nekateri britanski časopisi izražajo prepričanje, da utegne imeti spor s Francijo glede pošiljanja orožja Tuniziji slabe posledice, lahko pa bo imel tudi svojo dobro stran. Ta bi bila v tem, da bi se morale zahedne sile v prihodnje več’, ut med seboj posvetovati, ko bi odločale o nekaterih konjakih v svoji politiki. Kakor piše »Times«, ..vihar, ki je nastal ob tej zadevi morda očistil ozračje in prinesel iskrenost med zaveznike«. Časopis zaključuje z ugotovitvijo, da se spor v zvezi z dobavo orožja Tuniziji, lahko poravna, če se bodo začeli iskreni razgovori s francosko vlado glede na to, da so posledice, kj jih že ima in jih utegne še imeti alžirska vojna, stvar, ki se najresneje in najbolj neposredno dotika vseh držav članic severnoatlantskega pakta. Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je izrazil danes v Spodnjem domu obžalovanje, da so.se pojavile med vladam, Velike Britanije, ZDA in Francije razlike v mnenjih glede nedavnih dobav orožja Tuniziji. Dejal je. da je Tuni- zija suverena država in ima kot takšna pravico nabavit; s: orožje za svoje notranje potrebe. Velika nesreča Pa bi bila. če bi bila le-ta -prisiljena opirati se na orožje, kj bi naravnost ali posredno prihajalo iz. so-vjetskega bloka. Govoreč o angioameriških dobavah orožja je britansk; minister dejal, da le-te »niso bile v nasprotju z načeli atlantske solidarnosti In so imele namen zaščititi koristi zahodnega sveta kot celote«. Vodja opozicije Gaitskell je dejal, da bi se vlade Velike Britanije in ZDA znašle v oolo-ža.iu podpiranja francoske politike v Alžiru. če bi bile Tuniziji odklonile orožje To b= lahko še bolj poslabšalo razmerje med državami atlantskega pakta ln arabski m svetom. Gospodje v prosvetnem ministrstvu so namreč v nasprotju z vicekancler j evim mnenjem, da so bili zastopniki manjšine zadostno povprašam za mnenje in da je konec koncev njihova lastna krivda, če jim zakonski osnutki niso znani, saj so vendar naprodaj za en šiling v državni založbi. Bolj negativnega mnenja si mi mogoče misliti in je vsako nadaljnje razglabljanje tu odveč, razen če pripomnimo, da je tako razpoloženje v nekaterih avstrijskih krogih očitno zelo razširjeno. Čemu potemtakem je zvezni parlament smatral za potrebno sestaviti mešano komisjio poslancev, o kateri smo že poročali, ki Se Ukvarja s temi vprašanji, če so zakonski načrti bili zadosti dobri in jih ni treba spreminjati. Čemu se sestajajo frakcije političnih strank v parlamentu in čemu bi bila sploh potrebna -razprava v parlamentu? Eden izmed vodilnih poslancev ljudske stran-ke, ki je tudi član mešanega odbora, je prav danes priznal zastopniku Gradiščanskih Hrvatov, da je v vseh teh zadevah zelo slabo poučen, čeprav je pokazal voljo za dobrohotno obravnavanje želja manjšin. Prav tako je slišati, da tud: socialisti smatrajo, da je treba načrt vsaj v nekaterih točkah spremeniti, da bi bil kolikor tolike sprejemljiv za prizadete. Ek1 ep, ki se vsiljuje, je zgolj, da so poleg ljudi, ki se zavedajo moralne odgovornosti pri reševanju vprašanj, ko' je manjšinsko, na delu tudi sile, ki rade mimo demokratičnih ustanov in preko glav manjšine vsiljujejo raje svoje avtoritativno omejeno mnenje. Tiskovna konferenca, k; sta jo obe slovenski orgaUlzcij t priredil; danes popoldne v hotelu »Erzherzog Rainer« jo nam,reč pokazala, da dobršen del zastopnikov avstrijskega tiska gleda vprašanja v luči razgretega nacionalizma, če ne celo šovinizma. Ljudi, ki s,e j1-m rjava barva še vse preočitno pozna, pri tem niti ne štejemo. Toda tudi pri tisku, ki se šteje za demokratičnega, ne najdemo tiste širine in potrebne treznosti, ki j-o zahteva reševanj« manjšinskih vprašanj. Mislimo, da bodo poročila v jutrišnjih avstrijskih listih naše mnenje samo potrdila. Dr. Zwi-tter je v imenu obeh organizacij na današnji tiskovni konferenci prebral izjavo, v kateri zveza slovenskih organizacij in svet Koroških Slovencev ugotavljata, da je bila doslej od vseh določil 7. člena uresničena saimo slovenska gimnazija in še to ne tako, kot bi si Koroški Slovenci želeli. A celo to je izzvalo negodovanje nacionalističnih elementov, čemu je ta šola sploh potrebna, češ da nima niti pogojev za obstoj. Znova ne b) naštevali vseh obljub, ki so bile dane Slovencem v zvezi z manjšinsko zakonodajo, pa še do danes niso bile izpolnjene, kljub izrednim obljubam odgovornih -ministrov in ponavljali protestov ter zahtev ne le Koroških Slovencev, temveč tudi Gradiščanskih Hrvatov. »Predlogi, izraženi v memorandumu K-oro-ških Slovencev zvezni vladi (11. oktobra 1955) niso v nobenem pogledu upoštevani. Nasprotno. Oba zakonska načrta vsebujeta diametralno nasprotne poglede«. piše v skupni izjavi, v kateri ugotavljata obe organizaciji, da ima zvezna vlada očitno namen, šele odkriti, če slovenska manjšina na K-oroškeim sploh obstoja. »Slovenci na Koroškem pa kljub temu živimo i*n bomo živeli, čeprav _pe-katenm krogom v Avstriji in posebej na Koroškem, to ni všeč. Upamo pa, da bosta prava demokracija in pamet zmagali in ponovno izražamo svojo pripravljenost sodelovati pri reševanju problemov«, je izjavo! dr. ZwitteT v imenu obeh organizacij. Izvajanje slovenskega zastopnika na tiskovni konferenci j,e dopolnil tudi predsednik hrvatskega kultur* nega društva iz Gradišča, profesor Bela Schreiner._ Jaka S tul ar 2 tfc. f SLOVENSKI P OB O CEV RLE C ? et. srs — 1«. wovembrA 1957 W V * Iz govora Svetozarja Vukmanovica uc kongresu agronomov Beograd, 18. nov. Na prvem kongresu kmetijskih strokovnjakov Jugoslavije je spregovoril -tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Ko je dejal, da predsednik republike Tito ni slučajna-'v'- svojem pismu kongresu poudaril potrebo po enotnosti naziranj in enotnosti akcij glede na glavne probleme pospeševanja kmetijske proizvodnje, je podpredsednik Vukmanovič dejal, da je bilo dovolj razpravljanj pogosto tudi abstraktnih, kako naglo naj se razvija kmetijska proizvodnja, ali je mogoče izvesti te ali druge metode v obdelavi, v kakšnem obsegu je mogoče uporabiti izkušnje drugih razvitih držav v naših okoliščinah itd. Razprave zasnovane na praktičnih uspehih, bi dale zelo koristne rezultate za vso državo in naše kmetijstvo. Zato poudarja važnost izkušenj, ki smo jih imeli pri pospeševanju kmetijske proizvodnje letos. Letošnja mnogo večja proizvodnja, kakor v katerem koli letu prej, ni posledica samo klimatskih razmer, temveč tudi dela za napredek kmetijstva v zadnjih nekaj letih. Kar pa je posebnega pomena, je dejal podpredsednik Vukmanovič je to, da prihaja čedalje bolj do veljave enotno na-ziranje, da se more v naših okoliščinah doseči nagel razvoj kmetijstva, namreč da nam ni treba tipati po istih počasnih korakih, s katerimi so druge države razvijale svoje kmetijstvo, oziroma da moremo v novih okoliščinah, ki so bile ustvarjene v naši državi, mnogo hitreje razvijati kmetijsko proizvodnjo. Kako hitro, je vprašanje. o katerem po mojem mnenju ni treba več razpravljati v pisarnah. To je treba obravnavati v praksi, na posestvih, v zadrugah, na individualnih gospodarstvih, povezanih z zadružno organizacijo itd. Tamkaj je treba postavljati cilje. potrebe, maksimalne ukrepe, dokazovati v praksi, kaj se more doseči in kakšen razvoj se more ustvariti. Načrt zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, ozir. skupina zakonov, ki bodo predloženi, pomeni kvalitetno spremembo, skok, razširitev vloge delavcev in delavskih svetov ter delovnih kolektivov, vzporedno s tern pa tudi razširitev vloge komune. Kvalitetni skok je v tern, da prihajajo podejtja v iak položaj, da bodo po izpolnitvi obveznosti do skupnosti delovni kolektivi razporejali dohodek po lastnih potrebah in skladno s svojimi pogoji na osebne dohodke in sklade gospodarskih organizacij. Doslej so delavski sveti skrbeli predvsem za to, kako bodo uporabljali sklad za samostojno razpolaganje, ki je bil zeuo omejevan z zveznimi predpisi in je imel okoli 16 omejitev s podrobnimi določili, za kaj se sme ali pa. ne sme uporabi jati. V novem položaju bo imel delovni kolektiv in njegov demokratični organ, delavski svet, vlogo, da vodi politiko, kako sklade najprej ustvarjati in potem uporabljati. Z drugimi besedami, na delovni kolektiv jz sedaj prešla vloga, da ustvarja sredstva za proizvodnjo in da doseženi uspeh po kritju obveznosti do skupnosti razporeja in uporablja sam z ozirom na svoje konkretne potrebe. To je bistveno novo v načrtu zako-na o delitvi dohodka gospodarskih organizacij in to je tudi najvažnejša stvar. Bilo je glede tega mnogo omahovanj in diskusij; celo med ekonomisti in mnogimi profesorji ekonomike itd. je bilo precej dvomov in tudi nestrinjanja z načeli novega zakonskega predloga. Z več strani se je očitalo, da je to korak nazaj najprej v smeri anarhije češ da bodo gospodarske organizacije delile sredstva anarhično, ne tam, kjer je to potrebno zaradi koristi skupnosti — nadalje pa se je pokazalo, da se je v takih pojmovanjih odražalo določeno nezaupanje. do delavskega razreda. Avtorji takih stališč so trdili, da bo že samo to, ker se dajejo večja sredstva in večje pravice, več svobode delavcem, imelo za posledico, da bodo delavski sveti nujno šli za tem., da čimveč sredstev razporejajo na osebne dohodke, ne bodo pa, skrbeli za sklade gospodarskih organizacij. Dosedanja praksa pa je pokazala. če govorimo na splošno, da so ze pri omejevanih možnostih delavci glede dohodka, kolikor to največ mogli, v večini go- spodarskih organizacij odrejali največ sredstev za razvoj svojih podjetij, za gradnjo stanovanj in tako naprej, čeprav bi pri sedanjih nizkih plačah mogli razdeliti trinajsto, štirinajsto ali petnajsto plačo. Zato ni nobenega razloga, da bi sedaj, ko dobivajo delovni kolektivi večje pravice. gospodarili manj ekonomično. Z druge strani, in to je tudi vsebinsk.a razlika od kapitalističnih odnosov v proizvodnji, vidi naš delavec še bolj dosledno, jasno in nesporno, da je prišel v položaj, ko dela za sebe, zaradi svojih potreb, svojega obstanka in bodočnosti, zaradi svoje družine, ožjega, kolektiva-pod-jetja, posebej pa še zarad’ svoje ožje skupnosti-komune. ki m.ora reševati mnoge temeljnih problemov njegove eksistence in. najbolj neposredne probleme življenjskega standarda. Delavec sedaj čuti. da sta, razvijanje podjetja in modernizacija sestavni del prav njegovega lastnega materialnega položaja. Delavec prihaja pri nas v tak položaj, da bo, če uporabimo to primerjavo, skrbel. za napredek podjetja prav tako. kot skrbi, recimo, v svoji družini,, da. bi čimbolj smotrno uporabil sredstva, ki jih ima, da kupuje pohištvo in urejuje druge pogoje za sebe in svojo družino. Tovarna, je pogoj za njegovo boljšo življenjsko raven. Če poudarjamo, da delavec čuti in ve, kje so njegove materialne koristi in s tem v zvezi tudi njegova skrb za podjetje, za dviganje produktivnosti dela. v podjetju, s tem ne trdimo, da je treba, idealizirati, da bo vsak delavec, s tem pa tudi vsako podjetje, absolutno idealno pristopilo k novim nalogam. Tega ne dela nihče niti v svoji družini. Tudi tu so primeri staršev, ki zapravijo svojo plačo, ki ničesar ne kupujejo, slabo skrbijo ali pa celo ne vzgajajo svojih otrok itd. Toda te izjeme niso nikakršno pravilo. Za naše pogoje, za naš delavski razred, ki je relativno mlad in se iz leta v leto širi. ter vključuje nove in nove ljudi iz vasi in od drugih individualnih proizvajalcev, ostaja naloga stalnega vzgajanja, vpliva. zrelejših, bolj razvitih, družbeno bolj zavednih, da dviga io zaostale jše. Z druge strani, pa. se cel sistem naše socialistične demokracije, kot so komune s svojimi sveti, naše družbene organizacije. sindikalne organizacije. Socialistična zveza. Zveza komunistov itd.., razvija prav tako, da ni izvzet javni kritiki, preko katere se vzgaja in uči ljudi. In prav v sedanjem položaju, ko dobivajo ljudje več materialnih sredstev v upravljanje, se gradi nova morala, nova etika. različna od morale in etike. ki je bila. zgrajena na načelih privatne lastnine, na temeljih kapitalističnih odnosov v proizvodnji. Sedaj ljudje vse bolj uspevajo in znajo povezovati svoje neposredne in osebne koristi s koristmi skupnosti, predvsem s koristmi podjetja in komune, kakor tudi širše skupnosti. To dejstvo, da bodo pri nas ljudje, delavski razred, prevzeli mnogo širše naloge ter večje odgovornosti. odpira družbenim organizacijam, in celotnemu demokratičnemu mehanizmu mnogo bolj konkretne in realnejše osnove za njihovo delo. (Po govoru Mijalka Todoroviča v klubu gospodarstvenikov v Kranju S. XI. V jutrišnji številki nadaljevanje o kooperaciji in združevanju podjetij.) Spremenjena strukturi* prebivalstva ugodno vpliva na kmetijstvo Podpredsednik Vukmanovič se je za tem bavil s pogoji, ki omogočajo naglo razvijanje kmetijstva. S pospešeno industrializacijo po vojni, smo vzporedno ustvarili tudi neobhodne materialne tehnične in ekonomske pogoje za razvoj kmetijstva. S tem so bila kmetijstvu zagotovljena sredstva za reprodukcijo, ki jih more nuditi samo razvita industrijska proizvodnja. Ta zelo važna naloga izvršena v pretekli dobi, je v industriji ustvarila tako podlago, na kateri se more nadalje razvijati proizvodnja vseh reprodukcijskih sredstev, potrebnih kmetijstvu. To je nedvomno eden izmed velikih uspehov v naši dosedanji politiki, ki ima za posledico mnoge stvari. Kmetijstvo nima sedaj samo možnosti, da si zagotovi sodobna sredstva za reprodukcijo, z uvajanjem modernih in sodobnih sredstev proizvodnje v kmetijstvu se ustvarjajo pogoji tudi za izpre-membo družbenih oblik proizvodnje. Individualni proizvajalec se povezuje z družbenimi, gospodarskimi organizacijami, sodeluje v proizvodnji z družbenimi sredstvi, ki ga vlečejo k sodobnejši proizvodnji in k dviganju proizvodnje na višjo raven. Ta proces se je že začel na široki podlagi in s pozitivnimi rezultati ter moremo pričakovati, da se bo v bodoče še nadalje razvijal. Na drugi strani so se razen materialno tehničnih pogojev, ki so se izpremenili in ki se bodo še nadalje izpreminjali v prihodnji dobi, očitno izpremenili tudi splošni gospodarski pogoji, v katerih se razvija naše kmetijstvo. Ko je govoril o izpremenjenih splošnih gospodarskih pogojih za razvoj kmetijstva, je podpredsednik Vukmanovič opozoril na spremembo strukture kmetijstva, kakor tudi na iz-premembe v strukturi aktivnega prebivalstva. V nadaljevanju je dejal: Z industrializacijo države, z izpremin j atijem značaja industrijske proizvodnje, z razvojem mest in industrijskih krajev, se je razširil trg s kmetijskimi pridelki v državi in ustvarila ugodna konjunktura zanje. To je razvidno končno tudi iz razmerja med kmetijskimi in industrijskimi cenami, ki se je postopno menjalo v korist kmetijstva. Nadalje smo imeli v predvojni Jugoslaviji pojav, da gospodarski razvoj zlasti razvoj industrije, ni absorbiral niti prirastka aktivnega prebivalstva, temveč je presežek prebivalstva ostajal še nadalje v kmetijstvu ter je vplival na nadaljnje drobljenje že tako majhnih kmečkih posestev in na nadaljnje zmanjšanje produktivnosti v kmetijstvu. Ta proces, ki je značilen za mnoge nerazvite države, je bil pri nas že davno ustavljen. Socialna struktura prebivalstva se izpreminja s takim tempom, da se ne absorbira samo ves prirastek prebivalstva v nekmetijskih panogah, temveč prihaja dotok v druge panoge delavnosti tudi iz kmetijskega prebivalstva. Jasno je, da ustvarja vse to ugodrve gospodarske pogoje za nadaljnji razvoj in intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Glede na to, so se pri nas ustvarili ugodni materialni tehnični in gospodarski pogoji ter potrebna podlaga, na katerih se more razvijati sodobna kmetijska proizvodnja. Cena in akumulacija Podpredsednik Vukmanovič Je govoril nadalje o razširjenju materialne podlage za razvoj kmetijstva in o povečanih investicijah v kmetijstvu v prihodnji dobi. nakar je prešel^ il dostavljen predlog perspektivnega plana gospodarskega razvoja države do leta 1961, da ga postavi na dnevni red svojega prihodnjega zasedanja. O predlogu plana bosta razpravljala najprej odbora za gospodarstvo pri zveznem zboru in zboru proizvajalcev, ki se bosta sestala v četrtek. 21. novembra, ob 10. dopoldne. Odbora bosta prav tako razpravljala o predlogu odločbe o izpremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1957. Razvoj industrije od lota 1957 do 1961 bo temeljil na intenzivnem izkoriščanju prirodmh bogastev (hidroenergije, premoga, barvnih kovin, lesa, kmetijskih pridelkov), ki morejo' trajno zagotoviti racionalno proizvodnjo za domači trg in uspešno sodelovanje naše države v mednarodni trgovini. Na področju energetike se bo čedalje bolj uveljavila hidroenergija, potrošnja pa se bo usmerila na one energije, katerih uporaba je najbolj racionalna. Intenzivnejša geološka raziskavanja nuklearnih surovin, razvijanj© znanstvenih raziskav na področju nuklearne znanosti in osvajanje tehnoloških postopkov v obdelavi domačih nuklearnih surovin, kakor tudi usmerjanje domačih tovarn na proizvodnjo opreme in naprav, potrebnih zia praktično uporabo atomske energi- br v TV1 rJ log pri razširjanju energetske o#"ove pri nas. Zamenjava novih uvoznih surovin in polfabrikatov z domačimi, kjer so ekonomsko upravičeni razlogi, poleg razširjenja proizvodnje surovin, racionalizacija proizvodnje v tovarnah in povečanje direktnega izvoza je eden izmed pogojev za izboljšanje jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance. Računajo, da bo proizvodnja reprodukcijskega materiala naraščala za več kot 12 odstotkov na leto, proizvodnja energije in predmetov za osebno potrošnjo za približno 12 odstotkov, gradbenega materiala za 9 odstotkov in opreme za več kot 10 odstotkov. Zlasti se bo povečala proizvodnja reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, ki naj bi se povečala za 3.7-krat v primerjavi z letom 1956. Boljše izkoriščanje zmogljivosti, planirane rekonstrukcije in predvideno povečanje virov kakor tudi pokritje potreb v kmetijstvu, prometu in drugih panogah ho pripomoglo k povečanju proizvodnje opreme. Predlog plana računa z 2-krat-nim povečanjem proizvodne opreme za kmetijstvo, medtem ko se bo proizvodnja opreme tn strojev za promet povečala za okolj 2.5-krat v 'primerjavi z lansko proizvodnjo. Na podlagi že ustvarjenega industrijskega potenciala. ki se bo še nadalje povečeval, ob ugodnejšem oskrbovanju s surovinami in električno energijo računa predlog perspektivnega plana s povprečnim letnim povečanjem industrijske proizvodno« za okoli 12 odstotkov. Predvidena dinamika proizvodnje bo dosežena s polnim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti ob maksimalnem varčevanju z materialom in sodelovanju z domačimi in tujlmj proizvajalci zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov in postopne specializacije jugoslovanskih tovarn. Proizvodnja električne energije naj bi se povečala z-a S. K!fl ^ s M A guvoni o i.rgu ^ Kme-p.iciehj.i. je uix;čn.i ne--podražitev živine in ikaciauv/. Ub Lci.j ao navajali razne razloge in vzroke. Točno je, da j-e zmanjšani živinski sklad ob začetku leta deloma vplival na ta položaj, v katerem je moglo priti do podražitve. Na drugi strani pa je res, da je bil letošnji plan izvoza živine in mesa presežen že v devetih mesecih in sicer v okoliščinah, ko se je zmanjšalo število živine in ko so se kmetovalci zaradi ugodnega položaja glede krme usmerili bolj na pitanje. Točno je,- da državni organi ne bi smeli dovoliti spričo nazadovanja števila živina (kakor smo vedeli že v začetku leta in . kakor smo vedeli, da je kmetijska proizvodnja zelo visoka m da se bo pojavilo zanimanje kmetov za pitanje živine) tolikega izvoza mesa v devetih mesecih. Pri tem je res, da imamo kljub vsem tem razlogom znatno nesorazmerje med visokimi cenami za mesne izdelke v mestih in mnogo nižjimi cenami v notranjosti države. Ob tej priliki poudarjajo, da mesta in njihove trgovinske organ Bzaci-je nimajo dovolj skladišč, hladilnic in drugih naprav, ki bi jim omogočile večji dovoz in redne j še oskrbovanje in s tem stabilnejši položaj v trgovini s kmetijskimi pridelki. Res pa je tud 5, da so se sredstva, s katerimi razpolagajo mesta, znatno povečala v zadnjih letih. Mnogi so primeri, da so ta sredstva uporabljali: za razne nedvomno koristne namene, niso pa jih dovolj uporabljali tamkaj, kjer bi bMa najbolj koristna, namreč za izboljšanje trgovine s kmetijskimi pridelki. Imamo le malo trgovinskih organizacij za promet s kmetijskimi pridelki, pa tudi te so nezadostno opremljene in ne morejo ustrezati potrebam naraslih mest. Ta organizacija se mora izboljšati, vanjo se morajo vložiti sredstva m temu se mora priznati prvenstvo. Sredstva, s katerimi razpolagajo, se morajo racionalneje uporabljati fn je n ©obhodno potrebno zagotoviti ustrezen obseg investicij mest v trgovsko mrežo s kmetijskimi pridelki. To bo pripomoglo obenem ne samo k izboljšanju standarda mestnega prebivalstva, po čemer stremimo vsi. temveč bo pomagalo tudi k povečanju proizvodnje v kmetijstvu. (Nadaljevanje s 1. strani) gah ter organiziranja proizvodnje na podlagi modernih pridobitev. Referat predsednika strokovnega združenja vseh kme- tijskih podjetij Hrvatske inž. Josipa Zmajiča »O vlogi velikih gospodarstev v socialistični preobrazbi vasi« poudarja, da je dosedanja praksa v večini socialističnih gospodarstev pokazala, da niso posestva, ki uporabljajo sodobni način proizvodnje, dosegla samo večjih pridelkov, temveč so tudi proizvodnjo pocenila, zmanjšala število delovne sile in povečala delovno storilnost. Usposabljanje velikih gospodarstev za sodobno proizvodnjo se more doseči le z naglim opremljanjem s sodobno tehniko, specializacijo za določeno proizvodnjo in s povečanjem delovne storilnosti. Le na ta način bo socialistično gospodarstvo moglo poceni pridelovati velike količine kmetijskih pridelkov za trg. Referat inž. Jožeta Levstika, Živka Bemota, inž. Petrnela, in Mladjena Petroviča »Naloge zadružništva v razvoju našega kmetijstva« pravi, da je iz dosedanje prakse zadrug izšla kooperacija kot oblika za naglo modernizacijo in napredek kmetijstva ter za izpremembo družbenih odnosov na vasi. Zadruge so najprej začele sodelovat; z individualnimi proizvajalci ob skromnih sredstvih za razne usluge pri obdelavi zemlje, z nabavo kvalitetnega semena, umetnih gnojil itd., vendar pa je praksa pokazala, da Belgijski veleposlanik na obisku v Ljubljani Ljubljana, 18. nov. Danes se je mudil na obisku v Ljubljani belgijski veleposlanik v FLRJ g. Georges Deleoigne, ki odhaja na novo službeno dolžnost. V spremstvu belgijskega generalnega konzula g. dr. Milana Dularja je g. Deleoigne obiskal tajnika Ljudske skupščine LRS dr. Miho Potočnika, sekretarja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tov. Nika Šiliha in podpredsednika OLO Ljubljana tov. Jožka Gorjanca. Obisk delegacije arabskih socialistov v Ljubljani Ljubljana, 18. nov. Delegacija socialistične stranke _arabskeiga preporoda, ki je včeraj prispela v Slorveniijo, je dopoldne obiskala okrajni ljudski odbor Ljubljane, kjer jo je sprejel podpredsednik odbora inž- Ivo Klemenčič. Gostje so se zlasti zanimali za razvoij komunalnega sistema na področju Ljubljane, kakoir tudi za organizacijo in razmere v zdravstven; službi. Popoldne so napravili izlet v Postojno, zvečer pa jim je predsednik ljudska skupščine Slovenije Miha Marinko priredil ve-čerejo. se s takim delom počasi napreduje in da se s tem ne izpre-minjajo odnosi na vasi. Zato so zadruge začele uporabljati razne oblike direktnega sodelovanja v proizvodnji sami. Na tej podlagi so nastale prve oblike sodelovanja, v katerem se zadruge ne pojavljajo kot organizacije za samopomoč kmetom, temveč kot gospodarske organizacije vasi, ki prevzemajo del procesa na individualnih gospodarstvih. Kmetijske zadruge so tako začele uveljavljati nov tehnološki proces v kmetijstvo in ustvarjati mnogo večje pridelke. Zadruga se s tem pojavlja tudi kot družbeni činit-elj, ker nastopa z. družbenimi proizvodnimi sredstvi v proizvodnji na individualnem gospodarstvu. Referat poudarja, da so samo v Srbiji zajele do 15. oktobra letos razne oblike sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in individualnimi kmetovalci okoli 100.006 gospodarstev s približno 140.090 ha zemlje. Plenum CK Zveze komunistov Slovenija Danes se bo v Ljubljani- sestal VI. plenum CK Zveze komunistov Slovenije, ki bo razpravljal o delu komunistov v sindikalnih or ga niza cf iab Gospodarski stiki s Španijo BhUtrHAjj, 18. l.'OV. - x'j U - vestilih Jugopresa obstojajo pogoji za nadaljevanje začetih jugoslovansko-španskih stikov za sklenitev bančnega aranžmaja o blagovni izmenjavi in plačevanju. Na zadnjih, oktobrskih sestankih komiteja za trgovino evropske gospodarske komisije OZN je pirišlo po sekretariatu komisije do prvih neuradnih stikov med predstavniki jugoslovanske trgovinske zbornice in -Narodne banke s člani španske delegacije. Glede na zanimanje španskih gospodarstvenikov za izmenjavo z Jugoslavijo so bili preliminarni razgovori o možnostih za sklenitev airanžmana. 84 c-dstotkov, premoga za 48 odstotkov, surove nafte pa skoro za dvakrat več kakor leta 1956. V črni in barvni metalurgiji se bo povečala proizvodnja aluminija, in sicer leta 1961 na 35 tisoč ton, medtem ko je leta 1956 dosegla 14.662 ton. Povečala s-e bo tudi proizvodnja jekla za 54 -odstotkov, jeklenih izdelkov za 57 odstotkov, cinka za 6" odstotkov, v primerjavi z lanskim letom. Za moderniziranje prometa bodo izdelal; skoro 4-k-rat več kami-onov, 9-krat več motociklov In nad 3.5-krat več potniških in tovornih vagonov in lokomotiv kakor lani. Močno se bo povečalo tudi ladjedelništvo. Od 34.500 brt. v letu 1956 so bo povečalo do konca leta 1961 na 112.000 ton. Povečala se bo tudi proizvodnja gradbenih strojev in naprav za več kot 5-krat. Na ped reč ju široke potrošnje se bo znatno povečala proizvodnja zlasti električnih aparatov za go-s-podinjstvo in radijskih sprejemnikov. Jugoslovanske tovarne elektroindustrije bodo dale na trg ob koncu leta 1961 -okoli 300 tisoč ra-dioapa-ratov, električnih štedilnikov, bcfjlerjev, radiatorjev, električnih likalnikov in drugih termičnih aparatov za porabo v gospodinjstvu i>n sicer 2.5-krat -več kakor lani. V živilski industriji se bo najbolj povečala proizvodnja sladkorja ter ker, nrv mesa in rib, ki bo nad 2.5-krat večja kakor lani. Tudi tovarne konserv, ki predelujejo sadje in povrtnino, bodo dobavile na trg do konca leta 1961 skoro 2-krat več konserv m sadnih sokov. Po predlogu perspektivnega pl-ana so predvidena znatna materialna sredstva za izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev in drugih uslužbencev, zaposlenih v gospodarstvu. Predvideno povečanje produktivnosti od 6 do 7 odstotkov na leto se ne bo mogio uresničiti brez ureditve pro-blema strokovnih kadrov. Uvedba sodobnih tehnoloških metod v proizvodnji zahteva vključitev okoli 8006 novih inženirjev ~-n večjega števila tehnikov v prihodnji petletni dobi. Ureditev jugoslovanske plačilne bilance se pojavlja kot ena izmed najvažnejših na!o= dolgoletnega plana gospodarskega razvoja. Zato se bodo prizadevanja industrije usmerila na povečanje proizvodnje izdelkov, namenjenih za _ izvoz, da bi v priho-dnji dobi likvidiralo primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. Industrijska proizvodnja naj. bi do leta 1961 omogočila tolik izvoz končnih izdelkov, da bi pokrili uvoz reprodukcijskega materiala in coreme za industrijo SKLICANJE SETE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPHBLlSkEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za zdravstvo ln socialno politiko sklicuje 13. sejo odbora za sredo 20. novembra ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o zasebni zdravstven, praksi v Ljudski republik: Sloveniji; SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA L-JUDsKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za prosveto ln kulturo sklicuje 20. sejo odbora za sredo 20. novembra ob 11. uri v prostorih Ljudske skupščine LfRS. Predlog dnevnega reda: Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o ustanovitvi Sveta za znanost LH Slovenije. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI in UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave sklicuje 46. sejo odbora za četrtek, 21. novembra ob 8.30 uri v prostorih Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS. 2. Obravnava m sklepanje o predlogu zakona o ustanovitvi Sveta za znanost LR Slovenije. 3. Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o zasebni zdravstveni praksi v LR Sloveniji. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS imim urni 'CfdOliCI toarndu Beograd, 18. nov. Danes je prispela v Beograd kitajska filmska delegacija, ki jo vodi namestnik direktorja uprave za film, Gao Ge. V delegaciji so tudi sodelavec šanghajskega filmskega študija Cei Hsi Huo, igralec Cen Can in igralka Hu Pen, ki tolmačita glavni vlogi v filmu »Belolaso dekle«' Med 20-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo delegacija obiskala razen Beograda še Skoplje, Sarajevo, Zagreb. Ljubljano, Dubrovnik in Titograd, da si ogleda potek Tedna kitajskega filma. V vseh republiških središčih bodo predvajali umetniške filme »Belolaso dekle«. »Novoletna žetev«, »Pismo s peresom« in »Mati«, kakor tudi kratkometražna filma »Zakaj je vrana črna« in »Čarobna ščetka«. DRiUIT — LRS Ljubljana priredi v sredo, 20. t. m. ob 16.30 url na Oddelku za rudarstvo in metalurgijo Ljubljana. Aškerčeva 32, soba 5 predavanje: Inž. Rudolf Baver od fe Becorit - G-rubenaus-bau-Recklighausen: O najnovej- ših metodah podgrajevanja na širokih čelih v premogovnikih, vključno hidravlične stojke. Vabljeni Predavanje bo v sredo 20 t. m, ob 17 uri v Domu JLA. Predavatelj bo major Pahor Stane. Vabi odbor Z ROJ L.iubljana-Center St. 278 — 19. NOVEMBRA 1957 / SLOVENSKI POROČEVALEC I lil. I I Is HI mmmmm ProL Heuss na obiska Rimo Od aaSeea stalnega dopisnika »Solidarnost«« p.c. ,hno simbolično darilce p ;i:a mladi neodvisni severnoafriški državi Tuniziji, ki hi bilo v današnji dobi atom-f-ena vodikovega in balistična a orožja komaj omembe vredno, če ne bi imelo poli-■'rega'ozadja (ZDA in Vel. g r-:anija se izgovarjata, da hoteli prehiteti Egipt ali 5/ . ie povzročilo strašen vi-r-r v atlantski družini. Par- • e tarna konferenca, ki je f, sklicana v Parizu zaradi e koordinacije dejavnosti ■ Atlantskega pakta, kot ev na najnovejše dokaze - istvenih uspehov Sovjet-zveze, se je končala ravno trotno: namesto z utrdit- solidarnosti, s pogloblje- ■ razcepljenostjo. Končala se • odsotnosti ene glavnih g Je atlantske skupnosti — g cije in le z rahlim nedo- :m namigom na »zadnje , ike«, ki so zadali udarec nski solidarnosti, v za-: čni resoluciji. In morda se v- v tem skrivanju pogla-•• ■ ega vzroka razdora pod 'očrto formulacijo »zad-• dogodkov« kaže ne samo Mna, temveč tudi obseg ne-; 'asij. ki jih je majhno c aolično darilo povzročilo k viru NATO. Ni čuda toda je londonski »Times« : sal, da »je. tovor lahkega -ja za NATO lahko škod-cjši od vse nuklearne moči E' jetske zveze«. : 'e glede na dejstvo, da je z -:ioralno - etičnega stališča v insko - ameriška poteza Franciji vsekakor težak : :ršek in prav nič v skladu s prijateljskimi in zavezni- - načeli, pa daje po drugi r i ta dogodek jasno sliko r v atlantski družini. : ilika, ki jo vodijo posa- :ne države članice NATO - "en proti drugim drša-. ki niso članice Atlantic, pakta, se odraža tudi v ^h medsebojnih odnosih 'zviru te organizacije. -T movanje za pridobivanje ■nih področij, politika iz-ranja in vse mogoče dru-: nečedne oblike diplomat-dejavnosii imajo svoje 10 v NATO prav tako, kot en nje. Skupni interesi so Ij simbolika, deklarativnost ■ iv zv en, nekak kitajski zid, da za tem kitajskim zidom ' 'cjo osebni ■interesi vsake ; isarnezne države-članice in z-av nobena ni pripravljena : :--orati teh osebnih intere- - • za splošno korist. Kakor ■ lika Britanija ni pripravka popustiti pri vprašanju ra v korist atlantske solidnosti, tako ZDA niso pri-'Ijene opustiti prizadevanj pridobitev vpliva v Severni iki za lepe oči Marianne, Francija pa bi rada vso atlant-drušino potegnila za seboj :!žirsko avanturo. Kako naj :taja torej solidarnost med c kavami, ki na skrivaj samo mišljajo, kako bi druga c go prelisičile? Niti en mesec ni minil od '- tanka Eisenhoiver - Mačkon, ki naj bi po svečanih vah Washingtona in Lon-' a prispeval k večjemu in nkovitejšemu sodelovanju v h članic NATO... INsenliovoer in Macmillan sta ? išala uskladiti ameriško-'' kanske interese in porav-’ ti medsebojna nasprotja, 11 nad Zemljo je že krožil .i sovjetski »sputnik«. Seje v Wasliingtonu Pineau. Tako kot sta Eisenhoiver in acmillan gledala na atlant- ■ :o solidarnost skozi britan-t eo-ameriška očala, bo skušal ■ -daj Pineau prepričati Dul-'esa, da se ta solidarnost lahko izrazi le v popolni pod-tiri vseh držav članic ciljem francoske politike v Alžiru. To naj bi bil ultimat, hkrati pa tudi nekako plačilo za greh. Toda malo je verjetno, da bi bile ZDA pripravljene plačati tako visoko ceno, kajti tako bi izgubile vse, kar so pridobile s simboličnim darilom. Kaj pa atlantska solidarnost? Kaže, da je tudi ta 'e simbolična in kot taka se bo morda kljub notranjim nesoglasjem lahko odrazila v -akem kompromisnem zaključnem sporočilu razgovorov Dulles-Pineau. A,SJ Oarcia o filipinski politiki Manila, 18. nov. (AFP). Predsednik filipinske republike Carlos Garcia je izjavil na prvi tiskovni konferenci po izvolitvi za predsednika republike, da se zunanja politika Filipinov ne bo spremenila. Politika njegove vlade bo nadaljnje utrjevanje prijateljskih zvez z ZDA, Japonsko in Cangkajškom. — Garcia je dejal, da bo storil vse, da se bodo dokončno podrli vsi načrti in možnosti za trgovinske zveze Filipinov s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Rim, 18. nov. (Po telefonu) Danes je odpotoval iz Bonna, da vrne obisk predsedniku Gronchiju, prof. Theodor Heuss, 73 letni predsednik federalne republike. V predsedniškem vlaku, ki bo jutri okrog 9. prispel na postajo Termini, ga spremlja zahodnonemški zunanji ministe r v. Brentano. »Obisk je bolj kurtoazem in prijateljski kot političen, ker med Italijo in Zahodno Nemčijo ni nerešenih vprašanj,« poudarjajo vladni listi. Vendar meni na pol vladni »Messaggero«, da do obiska bi moglo priti v bolj razburkanem času, to je na večer pred decembrskim sestankom »atlantskih ministrskih predsednikov«. »Atlantsko zavezništvo je še vedno v sponah prvobitnih pojmovanj, ki so botrovale rojstvu Atlantskega pakta. Le-ta je še vedno samo obrambni instrument in se mu še ni posrečilo, da bi prerasel v element pozitivne politike. Italija in Zahodna Nemčija sta že večkrat opozarjali na nevarnost, ki jo povzroča tako stanje, na nevarnost, ki je prišla do dramatične materializacije ob sueški krizi. Italija se je takrat z navdušenjem pridružila Adenauerjevemu pozivu, da bi se morale atlantske države bolj pogosto posvetovati med seboj . . .« piše »Messaggero«. Razumljivo je torej, da bo skuSal zunanji minister Pella spričo novega položaja v osrčju Atletskega pakta aktivno izmenjati mnenje s svojim nemškim kolegom. Toliko bolj, ker je tudi Nemčija za »enakopravno« sodelovanje atlantskih držav, spričo tega, da je kot najmočnejša in najpomembnejša evropska članica izključena iz tako imenovanega »Standing group«, to je iz ožjega anglo-ameriško-francoskega štaba, ki več ali -manj suvereno kroji strateško politiko atlantske zveze. -e Prof. Heuss v Italiji ni tujec. To je že njegov 17 obisk v deželi, ki je bila kakor mnogim, duhovni mentor tudi Goetheju. Skoraj pol stoletja — leta 1909 — je od takrat, ko je jo obiskal prvič. Po dolgem in počez je kot študent humanističnih ved prehodil Toscano, navdušujoč se nad njeno kulturno zakladnico. Zato je toliko večja ironija, da so prav kulturne vrednote Apeninskega polotoka kaplja pelina v sicer baje kristalno čisti čaši odnosov med federalno republiko in Italijo. Maroški kralj o kolu Mžircev Slžirci naf dobijo svobodo in neodvisnost PARIZ, 18. nov. (Tanjug). — Maroški kralj Mohamed V. je imel danes v Rabatu na proslavi obletnice neodvisnosti Maroka so**or. v katerem se je Sultan Mohamed V. zavzel za čimprejšnjo ustanovitev neodvisne alžirske države ter pozval francosko vlado, naj z razgovori z voditelji upora najde pravično in miroljubno rešitev za sedanji spor v Severni Afriki. »Pri vsaki priložnosti nudimo oporo Alžiru v njegovi želji, da bi dos-e- Salelitova pot Moskva, 18. nov. (TASS.) -Drugi sovjetski umetni satelit je do davi napravil 208 krogov okrog zemlje in preletel 9,535.000 km. Prvi umetni satelit in njegova nosilna raketa sta doslej 667 krat oziroma 672 krat obkrožila zemljo. Pot, ki sta jo preteleLi ti dve telesi, j'e za polovico krajša od razdalje med Zemljo in Marsom, kadar sta med s-eboj najbolj od dalj ena. gel svobodo in neodvisnost. Za to oporo se čutimo dolžne po Ustanovni listini. Združenih narodov, po deklaraciji o pravicah človeka in načelu, da ima-vsak narod pravico do neodvisnosti in državne suverenosti«, je dejal maroški kralj. Govor Mohameda V. so politični in diplomatski krogi v Parizu in Rabatu glede na bližajoči se sestanek kralja s tunizijskim predsednikom Burgi-bo sprejeli z izrednim zanimanjem. Razen tega opozarjajo na to, da namerava maroški suveren prihodni teden uradno obiskat; Združene države Amerike. Sirija in Maroko Damask, 18. nov. (AFP.) -Predsednik sirske vlade Sadri Asali je povedal, da so ,'esor ministrstva za finance zaupali dosedanjemu ministru brez listnice in vršilcu dolžnosti obrambnega ministra Xa ledu Azemu. Doslej je vodil ministrstvo za finance predsednik vlade. Maroški kralj Mohamed V. se je zahvalil za povabilo, ki mu ga je pred kratkim poslal predsednik sirske republike, naj bi obiskal Sirijo. Kralj Mohamed sporoča,-da zdaj ne more obiskati Sirije »spričo številnih problemov v zvezi z odpravo bivšega ritima«. »Sedaj se pobrigajmo predvsem zato, da bi pripravili predsedniku Heussu lep sprejem, o umetninah pa bomo govorili pozneje,« je 9. novembra dejal zahodnonemški ambasador Kleider, ko je ob podpisu kulturne konvencije stisnil roko zunanjemu ministru Pelli. Njegove besede so se nanašale na škandal, ki je nastal v italijanski javnosti, ker Nemci že štiri leta zavlačujejo vrnitev neprecenljivih umetnin, ki jih je nemška vojska naropala v Italiji, bodisi ko je bila »zaveznik«; bodisi pozneje. De Gasperl in dir. Adenauer sta 24. februarja 1953 podpisala sporazum, v katerem so Nemci sprejeli obveznost, da bodo v najkrajšem času vrnili vse naropane umetnine. V Rimu se je ustanovilo posebno ministrstvo, ki je imeli,o na skrbi »repatriacijo« številnih Raffaellov,ih, Ti-zianorvih. Tinltoreittovih, Michelangelovih in del dirugih italijanskih velikanov, ki so se »evakuirala« skupno z umikajočo nemško armado. Za ministra je bil imenovan partizan in prepričan antifašist Siverio. Toda za sobesednika v Bonnu mu je »usoda« dodelila nekega vio,n Trutsehlerja, prepričanega nacista, ki j>e trenutno generalni direktor za kulturne stike s tujino .. ■ Več kot 600 italijanskih umetniških del neprecenljive vrednosti. ki čakajo »nekje« v Nemčiji na povratek v domače muzeje. pa niso edini o-bl-aik, ki bi utegnil vreči neprijetno senco na rimski obisk predsednika Heussa. Včeraj je prišlo v Ca-stel Firmiiano, 5 km od Bolzana, do hudih protiitalijanskih demontracij, ki jih je organizirala južno - tirolska Volk-spartei, podružnica avstrijske katoliške stranke v Italiji. 15.000 d e mon stran to v je vzklikalo: »Ven iiz Tremtina« in postavljajo -zahteve, za uresničitev katerih bi bilo treba najprej spremeniti ustavo ... Ker najdejo južno - tirolske revendiikacij e ugoden odmev ne samo v avstrijskih, marveč tudi v nemških časopisih, jo razumljivo, da včerajšnji »nibalunšfci« podvig ne bo prispeval k ustvarjanju atmosfere, ki je o' njej govoril ambasador Kleider. Nemški obisk je dobil tudi notranjepolitični pečait, ki je že dal povod za jedke komentarje z levice. Predsednik Heuss je bil naklonjen misli, da bi se naj šef .države, ki »je prelasnila vsako zveizo s preteklostjo«, poklonil spominu 336 Itailijaniom, ki so jih Nemci kot talce postrelili v Fosse Ardeatine. Svečanost na tem svetišču italijanskega odpora, je bila že na uradnem programu, ko je nenadoma zunanje ministrstvo vprašalo Bonu, če ne bi imel nič proiti, ako bi to točko v uradnem štiridnevnem urniku izpustili .. • C e torej prof. Heuisis ne bo našel čisto brezoblačnega rimskega neba, bo njegova osebna simpatija do Italije brez dvoma poplačana z njegovim privatnim obiskom v Južni Italiji. 27. novembra se b>o vrnil v Rim, kjer bo dva dni na uradnem obisku v Vatikanu kot prvi šef nemške države po Viljemu II., ki j-e bil leta .1893 na obisku v vatikanskem mestu. M. Šuštar Prisotnost jemenskega prestolonaslednika in zunanjega ministra princa Al Badra v Londonu, kamor ga je povabila britanska vlada, tolmačijo kot nekak znak premirja med Veliko Britanijo in Jemenom, hkrati pa tudi kot eno izmed britanskih potez zbliževanja z arabskim svetom. V Londonu sicer ne računajo na kak dokončni sporazum z Jemenom glede obmejnih predelov ob Adenu, v katerih je nedavno prišlo do incidentov, vendar pa smatrajo, da Al Badr ne bi bil prišel v London, če Jemen vsaj začasno ne bi opustil svojih namenov glede priključitve Aden-skega protektorata. Sklenjeno je bilo torej nekako tiho premirje in jemenski princ je lahko zlezel tudi v britanski tank »Centurion MK" VII« in si ga nekoliko pobliže ogledal. VELIKA FINANČNA DEBATA Danes glasovanje o zaupnici Felix Gaillard zahteva posebna pooblastila — Vlada je močno popustila desničarskim poslancem — Pričakujejo kompromisno rešitev za ohranitev vrednosti Iranka PARIZ, 18. nov. (Tanjug). Velika finančna debata, ki je trajala prejšnji teden v francoskem parlamentu, se bo končala jutri z glasovanjem o zaupnici vladi Felixa Gaillarda, ki je povezano z odobritvijo izrednih pooblastil na področju financ in poravnave proračunskih primanjkljajev. V političnih krogih izražajo prepričanje, da bo skupščina sicer z neznatno večino, odobrila vladne načrte in izrekla zaupnico vladi, ki je bila sestavljena pred komaj dvema tednoma. Ozračje krize spričo novih zahtev za davike se je pomirilo preidrvisem, ker so so zaostrili odnosa ji med Farncirjo in njenimi zahodnimi zavezniki zaradi dobav orožja Tuniziji in nerešenega alžirskega problema. Medsebojna povezanost vseh teh problemov je prišla zdaj še bolj do Izraza, popustljivost desničarskih poslancev nasproti vladnim načrtom pa je posledica težnje, da bi se utrdile francoske post' j a., ke pred razgovori, ki jih bo imel jutri v Washing-tonu minister Pineau z državnim sekretarjem Dullcsom. Med dosedanjo finančno debato je vlada močno popustila desničarskim poslancem. Pred- TELEGRAMI TOKIO _ Predsednik japonske vlade Kisi namerava ob svojem drugem obisku po državah jugovzhodne Azije delati za čimprejšnjo ureditev vprašanja reparacij, ki jih mora dati Japonska Indoneziji in Južnemu Vietnamu. Nocoj odpotuje na obisk v nekatere azijske države. PEKING _ Število prebivalcev Šanghaja se vsak mesec poveča za 78.000. Mesto ima danes 7,250.000 prebivalcev, kar je za 1,170.000 več kot jih je bilo junija lani. MOSKVA _ Na kolektivnih farmah, državnih posestvih in strojno traktorskih postajah v Sovjetski zvezi dela 360.000 strokovnjakov z visoko in srednješolsko izobrazbo. Sovjetska zveza ima sto univerz, visokih šol in tehnikumov za kmetijske strokovnjake. . _ ... BUKAREŠTA — Vladi LR Romunije in Indije sta se sporazumeli, da bosta poslaništvi v New Delhiju in Bukarešti povišali v veleposlaništvi. vsem je obljubila, da vse prihodnje leto ne bo zahtevala zvišanja socialnih stroškov države, odstopila je od davka na zaloge blaga in surovin, čeprav je to povzročilo nagel dviig con v državi. Z zaupnico pa je povezana tudi zahteva po novih talksah in davkih v višini milijarde fran- Makarios se bo vniil Nikozija, 18. nov. (AFP.) -Grški časopisi na Cipru pišejo, da bo britanska vlada konec prihodnjega meseca dovolila nadškofu Ma.kariosu vrniti se na otok Ciper. Ta sklep britanske vlade bo, kakor trdijo časopisi, objavljen ob debati o ciprskem vprašanju na zasedanju sveta atlantskega pakta v Parizu. — Sprememba glede vrnitve Makariosa bo povezana z ukinitvijo izrednega stanja na otoku im prihodom novega guvernerja Foota. Časopisi pišejo, da bodo vsi ti koraki omogočili razgovore z nadškofom o prihodnosti otoka. Kosilo v Kremlju Moskva, 18. nov. (TASS.) -Prezidiij CK KP Sovjetske zveze je včeraj priredil v Kremlju kosilo na čast tujim vladnim in partijskim delegacijam, ki so prišle na proslave ob 40-letn-icd oktobrske revolucije. kov, ki naj bi hkrati z izrednimi posojili znižali proračunski primanjkljaj na okrog 790 milijard frankov. Kompromisna rešitev za ohranitev trdnosti francoskega franka pa bo samo za nekaj časa odložila razpravljanje o glavnem vzroku za trhlost francoskih fi- nanc, vojni v Alžiru. Proti takemu kompromisu bodo glasovali razen 150 poslancev KPF tudi vsii mendesisitični poslanci radikalne stranke in del »upornikov« z levega krila socialistov. verjetno pa tudii manjši del pužadiistov in desničarskih poslancev iz str. nke neodvisnih. M0LLET0VI PEIZlBEflMJI Pariz, 18. nov. (Tanjug) Generalni sekretar francoske socialistične stranke &uy Mollet je začel danes po Franciji veliko gibanje za strnitev članstva okrog politike vodstva socialistov. Kakor se je zvedelo, so aktivisti v nad 80 strankinih federacijah obsodili vse dosedanje politične korake vodstva i-n Guy Mollet namerava zategadelj prepotovati vsa področja in pripadnikom stranke pojasniti program in stališče vodstva socialistov. Guy Mollet je bil predsednik francoske vlade od februarja 1956 do maja 1957, strankini prvaki pa so pozneje sodeloval: v vladi radikala Bougesa-Mau-nouryja in sedanjega predsednika Felixa Gaillarda. Popoln neuspeh Molletove in Lacosto-ve alžirske politike in s tem v zvezi stalno nazadovanje finančnega stanja pa so že lani povzročili ostre kritike in prve cepitve v stranki. Opozicijske skupine so pred kratkim začele organizirane politične akcije in na minulem sestanku nacionalnega sveta je nad 40% zastopnikov strankinih federacij glasovalo proti večini v vodstvu z Guyem Molletom na čelu. Glede na to se je vodstvo socialistov odločilo za »veliko gibanje za pritegnitev članstva« in Guy Mollet je prav zato, da bi »se mogel posvetiti problemom svoje stranke,« kakor je dejal, odklonil udeležbo v vladi Felixa Gaillarda. Q-uy Mollet je zavrnil vsako misel na sodelovanje s komunisti, pač pa je ostro grajal federacije socialistov, ki so v zadnjem času nastopile skupaj s komunisti za sestavo levičarske vlade in spremembo celotne francoske politike. Eisenhower}a kritizirajo Washington, 18. nov. (Reuter.) Predsednik nacionalnega odbora ameriške demokratske stranke Paul Butler je povedal, da nedavni govor predsednika ZDA Eisenho-vverja vsebuje v glavnem »pogrete« stvari. V nekem pismu, v katerem je razčlenil predsednikov govor z dne 7. novembra, piše Butler, da je bil velik, del njegovih trditev enak vsebini okrožnic ministrstva obrambe v letu 1955, ki so bile poslane kot navodilo za delo obveščevalnim organom v oboroženih silah. Butler graja Eisenhotverja, da je v svojih govorih v »senzacionalni obliki« navedel nekatere podatke, za katere trdi demokratski vodja, da so stari že dve leti. iramdaii - upanfe Indije S. katere koli strani pogledamo na Indijo, vselej bo stopilo v ospredje kmečko vprašanje; problem nasititi nepregledne , množice, je hkrati problem, kako obdelovati zemljo, ta dva problema pa sta najtesneje povezana z odnosi na vasi. Indijska vlada si i® sicer prizadevala rešiti to vprašanje z različnimi ukrepi; z delno agrarno reformo in s posebnimi vaškimi načrti, ki zajemajo graditev poti. namakalnih naprav, vodovodov. šol in podobno. Vendar kaže, da so vs-i ti napori tako rekoč kaplja v morje... Prav zato ie že pred leti zbudilo veliko zanimania — seveda bolj v sami Indiji kot v tujini — gibanje Budan Jagna. gibanje. ki naj bi na povsem prostovoljni osnovi doseglo, da bi se vsakdo, ki poseduje zemljo, odrekel vsaj šestini svoje posesti, da bi na ta način dobili zemljo tisti, ki je nimajo. V treh letih je to gibanje nabralo čez milijon hektarov zemlje in jo razdelilo. To je bil velik uspeh, ki ga je pripisati Vinobi Bhavu. V Indiji pravijo, da Je imel Gandhi tri naslednike: Nehruja, ki naj bi bil njegov politični naslednik. Jai Prafcasha Narai-na, ki naj bi bil moralni naslednik, in Vinobo Bhava, ki naj bi bil spiritualni dedič Gan- dhijevega nauka. Odveč bi bilo pisati, kakšna je politična vloga Nehruja tako v Indiji kot v zunanjem svetu. Narain. ki se je najprej odcepil od kongresne stranke in ustanovil socialistično stranko, se je naposled ločil od svoje stranke in vse svoje življenje posvetil gibanju, ki ga vod; Vinoba Bhave. Vinoba Bhave hodi po Indiji od vasi do vasi. Vso pot oprav: peš in v spremstvu svojih tajnikov, ministrov raznih indijskih držav in nepregledne množice Na poti od vasi do vasi se razgovarjajo. molijo, filozofirajo; ko pride Vinoba Bhave v kako vas. ima kratek nagovor, saj ljudje že poznajo njegovo poslanstvo in njegove ideje. Na'teh zborovanjih se zbere po več deset tisoč ljudi, kj poslušajo Vinobo Bhava in njegova načela o »agrarni reformi«. Leta 1952 se je začela kampa- nja za prostovoljno darovanje zemlje. Toda to gibanje se je leta 1955 razvilo že v višjo fazo: ne več darovanje samo šestine posestva, temveč gre za darovanje cele vasi. To gibanje Vinoba Bbave se imenuje Grarndan. Uspeh, ki- ga je požel Vinoba Bhave, je bil tudi za indijske pojme velikanski: že -konec leta 1955 je bilo 2932 vasi, ki so osvojile načrt Grarndan. in to samo v Orisi. Toda Vinoba Bhave je še naprej hodil od vasi do vasi. Prišel je tudi v Keralo. kjer so na oblasti komunisti. Značilno za Vinobo Bhava je. da ga tako rekoč podpirajo vse stranke, ali pravilneje: nihče se ne upa nastopiti proti njemu. Pred odhodom v Keralo so mu prijatelji svetovali, naj ne gre, toda Ghandijev učenec je šel kljub temu v Keralo; na meji Pa ga je sprejel sam ministrski predsednik Kerale in člani vlade so hodili z njim peš po vaseh . . . - Konec letošnjega septembra je bila v Mysoru konferenca gibanja za darovanje vasi. Na te.j konferenci so se zibrali vsi politični voditelji, med 'njimi tudi predsednik indijske repub-ike Rajendra Prasad in ojred- «edmik vlade Nehru. Vinoba Bhave je govoril o reševanju socialnih in gospodarskih- problemov, zlasti še kmečkega vprašanja in to — po Gandihijevem načelu: brez uporabe sile. Gibanje, ki se je začelo s prostovoljnim darovanjem zemlje, je doseglo stopnjo Gramdana: se pravi, da vsa vas prestopi v vaško skupnost. Kolektivistične tradicije Indije segajo v davnino, zato 1e tudi nauk Vinoba Bhave preproste- mu Indijcu ra-zumljiv. dostopen in sprejemljiv. Od tod tudi velikanski ' uspehi, ki mu jih pri-, znavajo vsi politiki; to gibanje resnično spreminja strukturo vasi in odnošaje na deželi. Govoril je tudi Prasad, ki je poudaril, da je gibanje v skopih šestih letih doseglo take uspehe, ki jih je mogoče označiti za »čudež«. To gibanje prinaša Indiji novo družbeno ureditev in slani na nenasilju. Vsi sloji in razredi indijskega naroda so za sodelovanje z Vinobo Rhavom; s tem pa se rešuje eden najhujiših indijskih problemov in hkrati najbolj pereč vzrok indijske zaostalost; — razvrstitev na kaste. Konferenca v Mysor-u je sprejela resolucijo, ki govori, da je Grarndan postal vsedržavno gibanje, ki si prizadeva uresničiti »tovariško življenje« v indijskih vaseh; gre za zboljšanje ži vi j einsfcih razmer v indijskih vaseh, k; naj se pokaže tudi pri splošnem socialnem in gospodarskem razvoju Po vsej Indiji je nastalo psihološko- ozračje, sprejemljivo vzdušje za načela, ki jih razglaša Vinoba Bhave. Ta dobra volja naj bi bila priprava za rešitev kmečkega problema in temelj za ustanavljanje zadrug. Za Grarndan je še najbolj značilna popolna prostovoljnost in nenasilje. To pomeni, da gre bolj za etično osnovo, za moralno obveznost, ne pa toliko za gospodarski izvor sedanjih družbenih sprememb, ki se dogajajo v Indiji. Novi družbeni odnošaji naj bi sloneli na sožitju. medsebojnem razumevanju in pomoči. V Mysoru se ie Nehru dolgo pogovarjal z Vinobo Bhavom. Nehru je ob tej priložnost; poudaril, da Grarndan ni več poskus, eksperiment, ki naj bi pomenil nekako unanje za prihodnost temveč že stvarnost, pravi pravcati pohod množic, ki naj bi se pokazal tudi v hitrejšem razvoju. Grarndan je gibanje, ki je lahko nastalo samo v Indiji; prav tako pa je tud; Vinoba Bhave in njegov način, kako se zna približati kmečkim množicam. nekaj tipično indijskega. Nehru je izrazil upanje, da b-o sicer šibak glas Vinobe Bhava slišati po vsej Indiji; za tega velikega voditelja veljajo povsem drugačna merila kot za druge politike, saj so tako njegova načela kot njegov način sodelovanja z množicami povsem drugačna od sicer ustaljene politične prakse. D ^ i Take aparate bodo vs*e obrate, s čimer povečali proizvod-kot 2 milijona enot iszen tega so naročili cena ega kolektiva nasploh, ka- za kopanje gline, drugi. bager Zalog dobre gline, upošteva-tudi tehničnega v-odstva, bodo dobili v kratkem, tretjega joč povečano proizvodnjo po 1. a. pa organdv delavskega sa- pa za prihodnjo sezono. . Bagri 1961, je po cenitvah za obrat pravljanja. bodo rabili za vse štiri obrate, Bilje za 70 do 80 let, za obrat perspektivnem petletnem kar bo mogoče povečalo proiz- v Renčah, in obrat v Bukovici tu pa mislijo z moderniza- vodmost in pocenilo proizvodnjo pa oeflo za 100 let. Nimajo pa še obratov po-veoati produktiv- ter hkrati izboljšalo kvaliteto, podatkov. Geološkega zavoda - LRS in Zavoda za raziskavo ma- |- teriala, ki to proučujeta. Delovni pogoji delavcev, ki « delajo v teh obratih, so se v Ig desetih letih vidno izbolj.šali, I - si' sa5 naporno težaško delo v gli- | ; ^ |i nofeopih in obratih opravljajo r> ,-,p % " || sedaj že stroji. Vsi zunanji de- v ' * 11 lavci' imajo zaščitno obleko. Ko- f' , v , JL§ palniee in prhe imajo že v vseh V . ''astJtX< obratih. Zeijo pa sd gasijo z ga- *" V ' stlillll| ziramo vodo ali s sifonom, ki ga ™Njjg| n~rtr fgIMimm ondi podjetje po želji vsem de- iavcem. S tem so zmanjšali šte-^ , jjtiŽ | * **H 'lij \ ,*,! vilo bolnikov in učinefe se pozna Hulp ppllp Pri večji proizvodnji. Se nekaj zanimivega ugotovi-g™®*; > - « mo' T°d so namreč industrija S ~ siLtesno stiska s kmetijstvom, Fod- M?Mai ,,, , ibtt® Z izkoriščanjem glinokopov odvzema kmetijstvu zemljo, a jo spet vrača. Izčrpane glinoko-iaiaHaga|gfflM^i^^g^B^=-^,».,..'y&M sproti zravnava, tako da na- lllllllf stajajo nove kmetijske potvtrši-ne> česar v kapitalističnem iz-B. 6 takih kamionov odpelje dnevno opeko v Trst in Gorico, rahljanju ni bilo. približno toliko pa na nafta gradbišča —jp ga po svojih močeh podpira. Rezervni oficirji občine Maribor—center pa’ so letos pokazali premalo zanimanja za razna predavanja. Zaradi tega sp na nedavnem občnem zboru sklenili. da bodo v prihodnje prirejali namesto predavaj večdnevne seminarje po dvakrat do trikrat na leto. Prav tako bodo zaostrili disciplino, ki ni bila vedinio najbolj ša,- Le.pe uspehe pa so dosegli . rezervni oficirji na letošnjem taborjenju pripadnikov predvojaske vzgoje. M.K. 1 str. / SLOVENSKI POEOCEVJILEC / St 273 ~ 19 novembra 1937 V zadnjem času je precej govora o tem, da izplačujejo zlasti trgovska podjetja poleg rednih mesečnih plač še večje ali manjše število plač iz ustvarjenega dohodka. Posamezni dnevni listi pri nas so objavili primere, ko je bilo izplačanih že dosedaj poleg rednih še štiri ali več plač iz ustvarjenega dohodka. Pred nekaj dnevi je objavila beograjska »Politika« podatke o dosedanjih izplačilih mesecih letošnjega leta rednih plač v višina ld milijonov dinarjev, izrednih pa v višini 11 milijonov dinarjev. Ne glede na dejstvo, da obsegajo redne plače tudi zneske za nadurno delo in preseganje norm, je bilo izplačanih poleg rednih še najmanj pet ali šest izrednih plač iz rfsjvarjenega dohodka. Izplačevanje izrednih plač iz ustvarjenega dohodka je po zakonitih predpisih dovoljeno izrednih plač iz ustvarjenega in naj bi vzpodbujalo k več dohodka v nekaterih zagrebških trgovskih podjetjih. Tako je n. pr. trgovsko podjetje »Sukno« izplačalo v devetih jemu prizadevanju zaposlenih, zlasti pa še k boljšemu gospodarjenju. Ta pojav torej ni zanimiv edoniji vedno več zdravnikov Znano je, da je bilo na področju Ljudske republike Makedonije pred vojno zelo slabo stanje glede na mrežo zdravstvenih ustanov. Tedaj je bilo tu le nekaj nad 1000 bolniških postelj.. Prav tako i® bilo zelo majhno število zdravnikov, zaposlenih v bolnišnicah in maloštevilnih ambulantah, kakor tudi zelo malo zdravnikov, ki so se ukvarjali z zasebno prakso. Leta 1339 je bilo v Makedoniji komaj 82 zdravnikov, kar pomeni. da je na 13.000 prebivalcev odpadel en sam zdravnik. Največ zdravnikov je bilo v Skoplju, Bitoiju in še nekaterih večjih mestih, medtem ko so bil= celi okraji brez zdravnika. To veliko -pomanjkanje v zdravstvenem kadru in zdravstvenih ustanovah je bil nedvomno edeji izmed najvažnejših vzrokov množičnega obolenja prejoi-valcev Makedonije, ki so trpeli za raznimi nalezljivimi in drugim; boleznimi: malarijo, tuberkulozo, tifusom in drugimi. Samo za malarijo je letno ziboleio nad 300.000 ljudi. Da bi na tern področju zboljšali stanje, so bili v Makedoniji potrebni obsežni in energični ukrepi, s katerimi so začeli že prve dni po osvoboditvi, naglo pa so jih uresničevali ves ta čas. Predvsem so si prizadevali za vzgojo višjih in srednjih medicinskih kadrov ter pri graditvi bolnišnic, dispanzerjev, sanatorijev, ambulant in drugih zdravstvenih objektov, in to ne le v Skoplju in večjih mestih, temveč po vsej republiki. Tem naporom so sledili tudi uspehi. Število bolniških postelj se je v republiki zvišalo na 8000, glede na stanje 1945. leta pa se ie povečalo za sedemkrat. Zgradili so več splošnih in nekaj specialnih bolnišnic in dispanzerjev. Pro-blem malarije je izginil z liste tistih bolezni, ki spadajo med akutne, saj je število obolenj padlo letno le na nekaj tisoč. Prav tako je izgubila svojo moč tuberkuloza in ne zahteva več toliko smrtnih žrtev, vendar pa zmanjšanje števila obolelih na TBC še ni doseženo. Primerov smrtnosti zaradi turberkuloze pri otrocih in dojenčkih pa je vedno manj. Zlasti velike- uspehe pr-i tem je dosegla specialna bolnišnica za otroško TBC. Zahvaljujoč preventivnim ukrep-opi ter aktivnosti medicinske fakultete je opazno zboljšanje tudi" pri raznih nalezljivih boleznih. Doseženi so tudi uspehi pri povečanju števila zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Konec lanskega leta je bilo v Makedoniji že 410 zdravnikov. Vendar je še vedno zaskrbljujoče stanje zdravnikov splošne prakse, ki jih je relativno najmanj. Od skupnega števila zdravnikov je le 113 splošnih, kar pomeni, da na enega zdravnika splošne prakse odpade 11.700 prebivalcev. To ie seveda velika obremenitev. Največje število zdravniškega kadra odpade danes v Makedoniji na specialiste al; na tiste, ki se še specializirajo. Prvih je 124. drugih pa okolj' 150. Premalo je tud; zobozdravnikov Vendar pa današnje, število zdravnikov v Makedoniji pomeni uspeh glede na stanje zdravstvenega kadra po osvoboditvi. Problem višjega medicinskega Seminar o gospodinjstvu Beograd, lo. nov. Na višji pedagoška soli za ekonomičnost gospodinjstva v Zemunu bo imeli prvi petdnevni seminar o gospodinjstvu. Obiskovalo ga je 60 žen iz vse Jugoslavije. Predavala je dr. Roy Kethly, državljanka ZDA. ki jo je kot strokovnjakinjo poslala tehnična pomoč OZN. Seminar je bil prirejen na pobudo Zveze ženskih društev Jugoslavije- in zveznega zavoda za produktivnost dela ob podpori Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ. Najnovejše vesti in dogorik 9 v ^SLOVENSKEM • POROČEVALCU« kadra pa bo mogoče v Makedoniji v prihodnje reševati še laže in tud; hitreje. K temu bo predvsem pripomogla medicinska fakulteta v Skoplj-u. kjer danes študira okoli 1200 mladih ljudi, med katerimi je okoli 230 absolventov. Pre-cejšnje je tudi število študentov iz Makedonije. ki študirajo na medicinskih fakultetah na drugih univerzah naših mest. Ko bodo sedanj; študenti medicine iz Makedonije doštudirali in postali zdravniki — to bo čez nekaj let — tedaj bo mogoče reči. da so v Makedoniji dani vsi pogoji za uspešno zaščito ljudskega zdravja. DobsLm Muratovski zaradi tega, ker bi bile izredne plače iz ustvarjenega dohodka morda nezakonite. Pač pa nam ta pojav odkriva dokajšnje moralne slabosti odgovornih oseb v podjetju ih pomanjkanju osebnega odnosa do sredstev, ki jih delitev dohodka pušča podjetjem, in s katerimi kolektiv in njegovi organi upravljanja lahko prosto razpolagajo. Pravilen odnos do teh sredstev pa je potreben še toliko bolj, ker večji dohodek v sedanjih tržnih razmerah še zdaleka ne more biti vedno tudi zasluga podjetja in njegovega kolektiva. Ali je potem moralno, če Izplačujemo izredne plače tudi iz tistega dela ustvarjenega dohodka, ki je rezultat posebno ugodnih tržnih razmer, pribijanja visokih marž in podobno? Gotovo ne. Ali ni naravno, da se del ustvarjenega dohodka vrne potrošniku z zniževanjem marže; ta del ustvarjenega dohodka poveča tiste sklade, ki jih mora podjetje imeti in ki naj bi služili modernizaciji trgovskih obratov, izboljšanju njihove opreme in prevoza, za kar stalno ugotavljamo, da je primitivno in nesodobno; da del omenjenih sredstev vložimo v družbeni standard in povečamo skrb za kolektiv v drugih oblikah; da organi upravljanja vnaprej določijo, kolikšen del ustvarjenega dohodka naj bi šel za povečanje osebnih dohodkov, koliki del pa za druge potrebe podjetja, kolektiva in potrošnika? Gotovo, da bi biilo to i naravno i docela pravilno. Saj imajo kolektiv in njegovi organi upravljanja družbeno funkcijo. Ta funkcija jim nalaga dolžnost v enaki meri skrbeti za kolektiv, potrebe podjetja in za potrošnika. Večja samostojnost podjetij in večje pristojnosti organov upravljanja pa se dajejo prav zato, da bi mogli organi upravljanja čim dosledneje in čimbolje opravljati svojo družbeno funkcijo ter kar najbolje gospodariti. Izrazito subjektivne slabosti, in pomanjkanje ustreznih odnosov do sredstev podjetja in razpolaganja z njimi pa lahko samo otežkočijo proces nadaljnjega povečanja samostojnosti podjetij dn pristojnosti organov upravljanja ter utrjevanja njihove družbene funkcije. Z-ek ing. Miloš Stankovič z novo iznajdbo Praktična iznajdba za zobozdravstvo Kakor na vseh področjih znanosti in tehnike, tako tudi na področju zdravstva beležimo hitri napredek, ki prinaša iz dneva v dan vedno nova presenečenja. Poznamo vrsto raznih naprav, ki jih z uspehom uporabljajo v bolnišnici za duševne bolezni, internih in infekcijskih klinikah ttd. V zobozdravstvu pa je najbolj znan rentgenski aparat, ki pa je zelo drag, zaradi česar ga marsikatera zobna ambulanta ne more nabavit^. Pomembni uspehi Kmetijske posestva v celjskem okraja so lahko marsikomu za zgled Na področju celjskega okraja dela 18 kmetijskih gospodarstev socialističnega sektorja, ki za- Zagrebško kronika Dobra nagrada v Na-Ma. Delavka Julka Barič iz tovarne »Rade Končar« je bila presenečena, koso ji nekega dne sporočili da ii je odobren potrošniški kredit v naj-večii blagovnici »Na-Ma.« Ob tej priliki je prejela brezplačno tudi čeke za 40.000 din. To je bila nagrada blagovnice kot stotisočeri koristnici kredita. Dobro je pravilno gojiti tudi paradižnike. Posamezne občine v Zagrebu so razpisale svo-ječasno večje nagrade za pridelavo povrtnine, da bi zagrebške tržnice čimbolje oskrbovale z dobro povrtnino. Tako je n. pr. občina Remetinec razpisala nagrade za pridelavo paradižnikov v znesku 300.000 din. Prvi je prejel 20.000 din. ker je imel poseben uspeh, kajti vsaka rastlina mu je dala povprečno 5.5 kg paradižnikov. Anketa zaradi nesreč otrok. V Zagrebu ie pri prometnih nesrečah izgubilo življenje več otrok, ranjenih pa je bilo še več. v glavnem zaradi krivde njih .samih. Nekega dne je zopet eden izmed razposajenih dečkov' izgubil življenje, ko se je obešal na tramvaj. Sedal so začeli splošno anketo v tisku in organizacijah, da bi zatrli to zlo. in bodo v bodoče pozivali tudi starše na odgovornost. Bič jemajo 6% celokupne obdelovalne površine. Medtem, ko znaša povprečna. velikost teh posestev okoli 150 ha, ima največje 350, najmanjše pa 50 ha zemlje. Prijetna je ugotovitev, da so kmetijska posestva napravila v zadnjih letih velik korak naprej in ,da so v resnici postala vzor kmetijske proizvodnje. Ta ugotovitev je dokazana tudi s tem, da so bili hektarski donosi na teh posestvih v povprečju za okoli 35% višji, kot pa jih dosegajo zasebni kmetje. Pomembno vlogo pri povečanju proizvodnje so imeli tudi delavski sveti. Navzlic uspehom, ki so očitni, pa imajo kmetijska gospodarstva še pogoje za večjo, boljšo in cenejšo proizvodnjo. Pri vsem tem se bo treba spoprijeti s storilnostjo dela, ki na posestvih še ni povsem zadovoljiva, mimo tega pa bo treba povečati tudi mehanizacijo, saj je znano, da dela v socialističnem sektorju kmetijske proizvodnje' v celjskem okraju en delavec na 4 ha obdelovalne zemlje, Ta številka je najzgovornejši do- kaz, da so kmetijska posestva še premalo mehanizirana. Mimo tega vprašanja, ki ga kmetijska gospodarstva v zadnjem času uspešno rešujejo, pa posestva že uvajajo specializacijo posameznih obratov. Tudi na ta račun nameravajo povečati in izboljšati proizvodnjo. Zraven vseh teh ukrepov, ki naj pripomorejo, da bodo posestva kar^ najbolj uspešno reševala vse proizvodne in ostale naloge, pa je razumljivo, da sta pocenitev proizvodnje in povečanje storilnosti dela odvisni od strokovnega kadra in stanja osnovnih sredstev. Znano je namreč, da je za racionalno obdelavo enega hektara obdelovalne zemlje potrebno za okoli 500.000 dinarjev osnovnih sredstev; posestva v celjskem okraju pa imajo na en hektar obdelovalne zemlje le za okoli 280.000 dinarjev teh sredstev. Ta pokazatelj torej narekuje, da bodo morala kmetijska gospodarstva potrošiti še veliko investicijskih sredstev za mehanizacijo, za nasade, za gradnjo hlevov za govejo živino in podobno. M. B. Iznajdba ing. Stankoviča pa bo našemu zobozdravstvu bolj dostopna, ker je zelo praktična in poceni, njena uporabnost pa vsestranska. S pomočjo nove naprave bodo naši zobozdravstveni delavci lahko ugotovili zdravstveno stanjie zobne pulpe, razna zobna obolenja, delovanje anestezije itd. Naprava je izdelana po načelih vpliva električnega toka na človeški organizem. Sestavljena je iz dveh elektrod. Pri pregledu drži bolnik eno Izmed elektrod v roki, z drugo pa upravlja zobozdravnik ali zobar. Če ob dotiku električnega toka zob zaboli, pomeni, da je zdrav, ker živec deluje. V nasprotnem primeru pa je v zobu okvara, ki jo je treba zdraviti. Ves postopek traja le nekaj sekund in diagnoza j.e tako hitro ugotovljena. Da bi glede na električni tok nastale kakršne koli poškodbe, ni nevarnosti, ker je aparat zaščiten. Med primarnim in sekundarnim navitjem transformatorja je zaščitni sloj s posebnim priključkom za uzem-ljitev. Na izhodnih sp.onfcah ja- kost toka ne presega 100 mikro-ampe.rjev, kar človeški organizem vzdrži brez kakršnih koli posledic. Kakor pravi konstruktor bo nova naprava izdelana izključno z domačim materialom in bo stala okrog 30 do 40.000 din. Ta cena ni velika in si jo bodo lahko nabavile vse stomatološke klinike, zobne ambulante in šolske poliklinike. Glede na to, da je zobozdravstvena služba pri ‘nas zelo obremenjena in množ*6ni pregledi, posebno še šolske mladine, obvezni, je novo iznajdbo nedvomno treba pozdraviti. Elektronska naprava za ugotavljanje zdravstvenega stanja zob je praktična tudi zato, ker ni velika in jo bo lahko nosil vsak zobozdravnik v svoj; zdravniški torbi. Ing. Stankovič namerava pozneje napravo še zmanjšati na približno velikost brivskega električnega aparata. Pri serijski proizvodnji omenjene nove naprave za zobozdravstveno službo bodo sodelovali naši priznani strokovnjaki za elektroniko. —ek Slaba volfa In otroški čevlji Pravzaprav imam z otroškimi čeveljčki, kadar jih kupujem, vedno težave. Začne se že v trgovini. V razliko od čevljev za odrasle je pri otroških čeveljčkih dokaj pičla izbira. Že pri barvi pogrešamo tisto pestrost, ki je tako prijetna v otroški gar-r derobi. Vendar je te raznolikosti barv pri poletni obutvi več kot v zimski, saj je n. pr. rdeča, ki je otrokom posebno pri srcu, le redko zastopana. Drugo je oblika, ne .toliko zunanja podoba čevlja, kot r Vipavski griči so oble kopaste oblike, po obronkih lepo obra-šče-ni z vinsko trto, po vrhovih pa z dišečo akacijo in rdečim hrastičj eim. Med griči so ukle-njene idilične plodne ravninice, na katerih se pri Renčah, Volčji Dragi in Bukovi raztezajo že tudi obsežne plantaže breskev. Pod Fajtim hribom, Biljslkimi griči in Gradiščem pa se kot minareiti dvigajo dimniki go-ri- žkih opekarn. Po.izročilih im raznih sledovih moremo sklepati, da je opekan Razvoj goriških Surovin še za slo let — Modernizacija obratov in petletni perspektiv^-ni načrt — Izvoz opeke v Gorico in Trst števila zaposlenih za 10 odst. že te dtni presegli letni plan proizvodnje za nekaj odstotkov. Nasproti lanskim 14.5 milijona enotam bodo letos dio konca leta, tako računajo, izdelali 20 mi- stvo v teh krajih že staro. Stari 1*Joq(w enot žganih opečnih iz- ljudje pripovedujejo, da so bili že njihovi dedje zaposleni v primitivnih opekarnah. Pri delodajalcih so dobili slabo hrano, koruzni kruh, repo in krompir ter bolj poredko še kos polente. Delati pa so morali ves dan od ranega jutra do poznega večera. Kakih prevoznih sredstev sploh niso imeli, niti navadne samokolnice ne. Vsa dela so opravljali ročno. Leta 1900 vo pričeli graditi prve Hoffmanove krožne peči. Tabo je nastalo dvanajst opekam, ki so izdelovale gradivo za potrebe Trsta in Gorice. Med delavci je bilo zaposlenih največ Furlanov in nekaj pravih Italijanovi Vpeljan so imeli poseben sistem dela. Skupina štirih do šestih delavcev je morala pri izdelavi surovih izdelkov skrbeti za sušenje, ker je podjetnik, lastnik opekarne, prevzemal le suhe kose opeke v Hoffmanove peči. Do prve svetovne vojne so opekarne delale z vso zmogljivostjo in lastniki so spravljali mastne dobičke. Tudi sedaj mnogo izdelkov izvozijo v Trst in Gorico, saj odpelje vsak dan izpred opekarn po pet ali šest velikih tovornjakov izdelke preko mednarodnega bloka v Rožni dolini. Polov1-ca pelotne proizvodnje gre letos za domače potrebe, druga polovica pa za izvoo. Letos ao kljub zmanjšanju delfcov. Lani so z izvozom ustvarili 35 milijonov deviznih dinarjev, letos pa pričakujejo, da bodo zaslužili še več deviz. nost dela od sedanjih 67.283 enot Bagri bodo namreč opravili na enega proizvodnega delavca najtežja težaška dela. na 104.659 enot leta 1961. 2e do je letos dobilo tudi sodobne lani so vložili v opremo in re- ritne aparate, s čimer se je po-konstrukeijska dela posameznih trošnija premoga znižala skoraj obratov skupno nad 75 milijo- za polovico. Take nov din. Letos bodo pa porabili nabavili za vse za modernizacijo tovarniških bodo lahko obratov 31 milijonov din. Naba- njo za več vili so žs Dieslovo lokomotivo za mesečno. Razen tega so dovoz gline iz glinokopov do ša sodobno vakuumsko stisfcal- Zasluge za tako lepe usipehe strojev, prvi bager (izdelek go- nico. za izdelavo tankostenskega ima predvsem prizadevnost delovnega kolektiva nasploh, kakor tudi tehničnega v-odstva, zlasti pa organdv delavskega samoupravljanja. V perspektivnem petletnem riških strojnih tovarn -in livarn) gradiva, za kopanje gline, drugi, bager Zalog dobre bodo dobili -v kratkem, tretjega joč povečano pa za prihodnjo sezono. Bagri 1961, je po bodo rabili za vse štiri obrate, Bilje za 70 < kar bo mogoče povečalo proiz- v Renčah in načrtu pa mislijo z moderniza- vodnost in pocenilo cijo M ]|§» © BOJ PROTI ALKOHOLIZMU V VOJVODINI V zrenjaninskem okraju ao ugotovili, da tamkajšnji prebivalci letno popijejo 227 vagonov alkoholnih pijač, za kar potrošijo 490 milijonov dinarjev, brezalkoholnih pijač pa popile-jo le 3.5 vagona. Ze te suhe številke pokažejo, da mora biti alkoholizem v tem okraju res močno razvit. Se bolj zgovorno pa nam o tem govorijo prometne nesreče, ločitvene pravde, pretepi itd. Z anketo so ugotovili, da je v 8.500 družinah 551 hudih alkoholikov, ki so s pijančevanjem, nemoralnim življenjem in brezglavim trošenjem denarja pognali družine na rob propada. Zaradi tega so vse družbene in politične organizacije tega okraja začele široko akcijo proti alkoholizmu. V Zrenjaninu so odprli posebno razstavo »Borba proti alkoholizmu,« ki jo bodo pozneje kazali tudi po drugih krajih okraja. Glavna organizatorja te razstave sta Komisija za boj proti alkoholizmu Rdečega križa in Mestna mlekarna. @ NOVI SADOVNJAKI IN VINOGRADI V MAKEDONIJI V občini Valandovo v Mak do-niji so vsi klimatski pogoj: uspešno gojitev sadnega drev in vinske trte. Toda doslej kraj ni bil znan niti po grozd niti po jabolkih ali hrušk; Vzrok za to je poletna suša, je doslej vsako leto uničevs pridelek. Z novim namakalni sistemom, ki ga sedaj dokonč jejo, pa bodo tudi suši prepr čili njeno uničevalno delo. P: čakujejo, da bodo lahko ui dili 400 ha novih vinogradom okoli 100 ha pa bodo zased sadno drevje. e- na njegova notranjost. Čevlji so namreč pogosto izdelani tako, da kvarijo nožico, n. pr. tako imenovani »hafrli«, . ki so čedni na pogled, videti zelo močni, a so tako trdi, da otrok v njih dolgo časa težko hodi in mora prej preboleti še nekaj žuljev. Neprož-nost podplata in sploh čevlja v celoti pogosto prevladuje v otroški obutvi. Pri drugih čevljih spet nima noga prave opore, skratka, malo je otroških čevljev po naših trgovinah, ki bi otrokovi nežni, razvijajoči se nožiči vsestransko ustrezali. Kadar koli kupujem otroška čevlje, se mi zdi, da njihovi izdelavi v tovarnah premalo botrujejo nasveti zdravnikov - ortopedov. In še nekaj kupci, zlasti tisti, ki nimajo v nakupovanju posebnih izkušenj, bi pri tem potrebovali nasvete, kakšne čevlje naj kupijo za svojega malčka. Seveda, to je teže pričakovati od prodajalca, ki je vesel„ da čimveč proda; prav pa bi bilo seznaniti potrošnike z zdravo in udobno otroško obutvijo n. pr. na nekaterih razstavah ali pa v izložbah naših otroških trgovin, kjer bi bila taka obutev tudi ozna-z napisi. Tako bi pomagali staršem nakupu otroških čevljev, ne bi trošili po nepotrebnem denarja za slabo obutev, ki jo otrok niti ne bi mogel nositi. V. K. Maribor Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev občine Maribor—-center si nenehno prizadeva, da bi zboljšal strokovno vzgojo članstva. Tako so člani prisostvoval} že d-vema taktičnima vajiama pripadnikov JLA, sicer gradnji pontonskega mostu in prehodu čez reko. Posebna .petčlanska ekipa je sodelovala tudii na Partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljublja- Za delo združenja se zanima tudi občinski ljudski odbor in @ PRVO DOMAČE ŽVEPLO Se letos bo pričel poskusna obratovati v koksarni v Luka' ou novi obrat za pridobivanja žvepla iz premoga. Pri prvih p skusih, ki so jih opravili te c. so v deseturnem obratovanju pridobili okoli 300 kg eleme tarnega žvepla. To je prvo žv plo jugoslovanske proizvodu. Doslej smo to važno surovi morali uvažati. Pričakujejo, da bo obratovanje teklo nemoteno in da bodo lahko že prihodu:« leto pridobivali okoli 10 ion žvepla dnevno. Koksarna v Lukavcu je proizvajala več derivatov iz pr moga, med temi pa bo prav gotovo žveplo eden najpomem nejših. V Lukavcu pridobivajo razen nekoliko vrst koksa uidi surovi katran, lahko, srednje in težko katranovo olje, antraeen-sko katransko olje, surovi naftalin, surovi antracen, katransko smolo, surovi bencol, čisti ben-col, industrijsko čisti toluol itd-Pričakujejo pa, da bodo v nekaj letih pričeli proizvajati tud fenol. © POVEČANA PROIZVODNJA OLJA Iz dneva v dan postaja proizvodnja tovarne jedilnega olja »Radeljevič« v Dubrovniku bolj raznovrstna. Razen destilarn mastnih kislin in rafinerija oljčnih in ostalih rastlinskih olj ima podjetje tudi desetilarno alkohola, ekstraktnico za predelavo oljčnih tropin in oddelek za proizvodnjo stearina in delna. Te dni je pričela v tovarni poskusno obratovati velika stiskalnica za olive, ki zmore dan stisniti okoli 20 ton tega pridelka. © NOVOST MOSTARSKE POSTE Uprava mostarske pošte pripravila svojim koristnikom prijetno presenečenje. Služba za izdajo paketov je dobila poseben avtomobil, s katerim vroča pakete, poslane po pošti, naravnost na stanovanje prejemnikov. ® PRVI GASILCI-PADALCI V EVROPI V Vršcu v Srbiji končuje pet | gasilcev prvi tečaj padalstva Skupina teh petih tovarišev ja jedro, iz katerega se bo razvila posebna skupina gasilcev-paaal-cev, ki bo imela svoje postaja v Vršcu, Novem Sadu in Zrenja- j ninu. Idejo za organizacijo takšne skupine gasilcev je dal Oddelek za gasilstvo AP Vojvo- j dine. Gasilci-padalci bodo koristili predvsem pri boju z gozdni mi požari in s požari na velikih j vojvodinskih žitnih poljih. © TREPČA DOBIVA NASLEDNIKA Znani rudnik Trepča dobiva j dobrega naslednika — rudnik Kišnico. Po večletnih geoloških raz- I iskavah bo; prihodnje leto pričel obratovati- novi rudnik svinca in cinka Kišnica blizu Prištine na Kosmetu. Geologi pravijo, da bo z zalogo 3.5 milijona ton svinčene rude Kišnica res prava »druga Trepča«. Zaloge omogočajo, d* bo rudnik lahko 30 let nepretrgoma dajal našemu gospodarstvu 150.000 ton rude letno. r M V e m k m m m a PRED GOSTOVANJEM V LJUBLJANI Prvo med češkoslovaškimi J -g |8 v V» edahsci Prihodnje leto se t>o Narodno gledališče (Nar-odrJ divadlo) v Pragi spominjalo petinsedemdesetletnice svoje otvoritve. Bilo je to vzvišeno slavje vsega češkega naroda, ko se je naposled uresničil sen več njegovih generacij, da dobe Cehi svoje samostojno, od nemškega gospostva neodvisno gledališče. Nad njegovim piroscenijem se bleščijo znamenite besede: »Narod sebi«, neminljivo pričevanje, da si j>e ta tempelj umetnosti postavilo češko ljudstvo samo, iz lastnih sredstev, brez podpore zasovražen-e avstrijsko -ogrske monarhije. V tem svetišču naj se po besedah narodnega buditelja in zgodovinarja Františka Polackega, izrečenih prj polaganju temeljnega kamna, »češkemu narodu prikazuje in predočuje velika moralna resnica in lepota«. Praško Narodno gledališče je utelešalo v češkem okolju ne samo gledališko središče, marveč tudi hrepenenje češkega naroda po Politični samostojnosti. Narodno gledališče je dopolnilo stoletne boje za ohranitev češkega jezika in v njih so si pridobili zasluge prav ljudski sloji češke narodne družbe. V tej družbi le imelo gledališče že od konča 18. stoletja pomembno vlogo r;arodno preporodnega značaja, budilo in krepilo je narodno samozavest, klicalo v spomin slavne dogodke češke preteklosti, vnemalo odpor zoper po-nemčevaina prizadevanja avstrijskega despotizma in ie sku-Salo z enakovrednim tekmovanjem na področju dramske umetnosti izpričati kulturno zrelost češkega ljudstva, ki se }e po vsej pravici poganjalo za politično osvoboditev. Češko gledališče ni nastajalo irz podpor plemiških mecenov ali kot dvorno zabavišče^ zraslo je iz ljudskih korenin in se je obračalo do ljudstva kot spodbujajoča življenjska _ šola: njegovi prvi igralci so prihajali i-z ljudskih slojev, bili so obrtniki, študenti. amaterji, navdušenci in so dolgo zas-tonj igrali. goreče prepričani, da opravljajo svojo narodno dolž- nost. Prve češke predstave v začetku 19. stoletja sredi ponemčene Prage so imenovali »praznik češkega jezika«, in z.a češko ljudstvo so ostale praznične tudi tedaj* ko so se že razrasle in ko je čedalje več potujočih igralskih družin romalo po češkem podeželju. pokazalo svojo ljubezen do teatra. Ko je Jaroslav Kvapil, ustanovitelj češke režije in dolgoletni umetniški vodja praškega Narodnega gledališča, priredil spomladi 1. 1018 gledališke slavnosti v počastitev petdesetletnice', odkar je bil Narodnemu divadiu položen temeljni kamen, se je to gledališče spremenilo v parlament zatiranih slovanskih narodov v Avstriji, narodov, ki so se potegovali za osvoboditev iz politične nesvobode. Takrat je BRATA MRŠTIKA — AVTORJA DRAME »MARYŠA« Skupina igralcev Drame praškega Narodnega gledališča bo uprizorila pri nas dramo »Maryša«, eno najuspešnejših iger iz ljudskega življenja, kar jih ima češka dramatska literatura. Avtorja te drame sta brata Vilem in Alois Mrštik. Izmed obeh bratov, ki sta se uveljavila v češki literaturi zlasti z devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je posebno zaslovel Vilem (1863— 1912), eden izmed predstavnikov češkega naturalizma, dasi se je v poznejših delih nagibal v poetični realizem. Ta pisatelj, ki se je ponosno štel med učence Emila Zolaja, je znan zlasti po romanu »Pohddka maje* (Majniška pravljica), ki je prava himna mlade ljubezni in pomladanske narave. V romanu »Santa Lucia« je prikazal usodo moravskega študenta, ki se izgubi na dnu praškega življenja, in je tako razvil svojo priljubljeno temo: nasprotje med mestom in podeželjem, med civilizacijo in naravo. Spisal je tudi vrsto novelističnih zbirk, ki obravnavajo večidel moravsko življenje. Vilem Mrštik se je tudi sicer s polemičnimi spisi zavzemal za Zolaja in za naturalizem, obenem pa je strastno propagiral ruski realizem. Brat Alois je zaostajal za njim ne le v samostojnih spisih, marveč tudi po deležu, ki ga je prispeval v skupno delo obeh bratov. Najpomembnejši rezultat tega skupnega dela Vilema in Aloisa Mrštika je prav drama »Maryša«. Nje snov je zajeta iz življenja moravskih Slovakov in kaže poleg folklornih barv tudi napeto z močnim dramskim stopnjevanjem prikazano dramo človeških strasti, kakor se izživljajo v kmečkem ambientu. Narodno gledališče v Pragi je bilo pravzaprav prvo kamnito češko gledališče, zato je poslalo ponos čeških igralcev in občinstva. Ko je ne dolgo po slavnostni otvoritvi zgorelo, je češko ljudstvo občutilo ta požar kot narodno katastrofo. Ni dopustilo, da bi ga ta nesreča zlomila, v nekaj tednih je prostovoljno zbralo milijonski znesek za oonovno zgraditev Narodnega gledališča, da bj tako V KINU nam kažejo « * »® i mii iiiii i mm mi1 1 Semenj želja Mojster filma Carol iteed nas Je presenetil s pravo moderno Ulmsko pravljico v barvah »Semenj želja.« Pravljico za odrasle seveda,' saj bodo le oni, posebno tistJ, ki niso glulii za komaj zaznavne odtenke in prelive fiilmske umetnosti, zares doživeli in doumeli to rahlo, prefinjeno in simbolično pripoved o jasnini otroških oči in dobroti otroškega srca. In čeprav je ta film tako zelo drugačen oa prejšnjih. R-e e davili mračnih, dra-matičnili filmov, ki mu jih je navdihnila atmosfera povojne okupirane Evrope, se mu skoraj v vsakem metru pozna ostri nezmotlji-vi režiserjev pogled v vse podrobnosti vsakdanjega življenja. Le. da se je v ta pogled v »Semnju želja« preusmeril i-z mraka v svetlobo, v ljal n«. sanje, želje ln življenje maJe-ga Joa — Jonathana Ashmora. Malemu dečku življenje v svo.1i skoposti ni moglo odreči trdne vere v zmago vseh. ki jih r“.a* Sp več : naklonilo mu je prijatelja — starčka, ki je v njem to vero utrjeval in jo bi znal čez leta speljati iz pravljičnosti v realnost. Deček pa Je še majhen, ne razume simbolov, odklene se pravljice. v bajnem bitju enorožcu vidi most do izpolnitve svojih sanj —■ i , za druge, ki Jih v svoji prisrčni otroškosti ziliva s svojimi. In sreča se mu nasmehne: na sejmu najae ubogo pohabljeno živalco, »kozlička za dva groša« (tako je tudi originalni naslov filma). Kozlička z enim samim majhnim rožicHom — enorožca, In vse. Kar odslej gleda s svojimi očmi, gleda v čudežni veri v kozličkovo moč. Kot da spregovoril v Pragi tudi Ivo Vojnovič, prvi izmed jugoslovanskih dramatikov, katerih dela so igrali v praškem Narodnem gledališču, in sicer so uprizorili njegovo dramo »Ekvinokcij« že 1. Tista leta so že bile čvrsto navezane bratske vezi med praškim Narodnim gledališčem in jugoslovanskimi gledališkimi krogi. Člani Narodnega divadla so radi prihajali na gostovanje v Beograd, Zagreb in Ljubljano, od koder so se vračali s prebogatimi dokazi prijateljske naklonjenosti in nenavadne prisrčnosti. Takoj leta 1894 je gostoval na hrvatskem odru znameniti realistični umetnik Jos£f Smaha, leta 1910 je bil gost beograjskega in zagirebške-g. a gledališča traged Eduard Vojan, ki je vzbujal navdušenj© s svojim O th e Horn, Hamletom in Shyločkom; Desdemono je ob njegovem boku ustvarila slavna Marija Bužičkova-Stro-zzi. Cela vrsta čeških igralcev je delovala na jugoslovanskih odrih, preden so prešli v Narodno divadlo, tako na primer Arina Suchankova, Rožena Na-skova, Rudolf Deyl in drug.. Po prvi svetovni vojni so se gostovanja nadaljevala: Eduard Kohout je igral Hamleta v Ljubljani, Leopolda Dostalova je z Vaclavom Vydrom in Jaroslavom Vojtom nastopila v 0’Neillovl igri »Anna Christie«, v Strindbergovem »Smrtnem plesu*, a z Olgo Scheinpflugo-vo v njeni veseloigri »Ljubezen ni vse«, naposled je Marija Hiibnerjeva požela velike uspehe v komediji G. Zapolske »Morala gospe DuLske«. Med tam je v repertoarju praškega Narodnega gledališča naraščal tudi jugoslovanski doprinos. Vojnovičevim igram, izmed katerih se j e naj bot priljubila »Smrt matere Jugo viičev«, so se pridružile, dram« M. Be-goviča, DAmoviča, Ogri zoviča, Nušiča, Krleže, P. Pe troviča in drugih. Narodno gledališče v Prag nikdar ni maralo biti konzer virajoča in muzealna umetniška ustanova. Zato je po prv svetovni vojni pa zaslugi svojega avantgardnega umetniškega voditelja K. H. Hilajra postalo ognjišče strastnih gledaliških eksperimentov tako na področju dramaturgije, iznajdljivo odkrivajoč repertoar . v celotni modemi in klasični svetovni literaturi, kakor tudi na področju režija in posebej še gledališke inscenacije; s slednjo se je praško Narodno gledališče povzpelo med najnaprednejše in naj vzglednej še evropske odre. Pod nemško okupacijo je Narodno gledališče v Pragi znova okrepilo svoje narodno poslanstvo, postalo je zavetišče hudo preizkušenega naroda, združevalo vse njegove sloje v skupnem odporu zoper nasilni-ški nacizem in skupnem upanju v osvoboditev. Danes predstavlja Drama praškega Narodnega gledališča predvsem naj popolnej ši češkoslovaški igralski ansambel, ki je sestavljen fe zrelih mojstrov, med katerimi jih ima cela vrsta naziv narodnega umetnika in iz uvaževanja vrednih osebnosti srednje umetniške generacije. V sedanjem času se tudi čedalje bolj razvija režijsko delo, to pa po zaslugi nekaterih mlajših režiserjev, ki skušajo z ravnijo svojih inscenacij ohraniti praško Narodno gledališče na prvem mestu v vsem češkoslovaškem gledališkem življenju. To mesto mu tudi gre po njegovi živi tradiciji in zaradi njegovega stalno se poglabljajočega pomena v življenju češkega ljudstva. Josef Triiger ;mm* i m im Prizor iz češke ljudske drame »Maryša«, ki jo bodo češkoslovaški gostje zaigrali v soboto zvečer v Ljubljani DVA ODMEVA »Tu veje mednaroden veter« Pod tem naslovom je dunajska revija »Die Furche« objavila začetek tega meseca poročilo svojega umetnostnega kritika Wieland a Schmieda. Članek je podnaslovljen »Obisk Moderne galerije v Ljubljani«. V njem poroča navedeni o ureditvi Moderne galerije in o njeni odlični opremi. Zlasti ga je navdala z občudovanjem fototeka s posnetki viseh v galeriji razstavljenih del in z zbirko fotografij umetnin slovenskih sodobnih avtorjev. Zares moderni depot s premakljivimi mrežnimi stenami omogoča, da se lahko vsaka slika takoj doseže. Tudi o katalogih ugotavlja, da so imenitno urejeni, skrbno opremljeni in imajo brez izjeme zna-čaj drobnih monografij. Posebne hvale pa je vreden katalog II. Mednarodne gra- Ignjat Job: Kibiči fične razstave s številnimi reprodukcijami. V nadaljnjem govori o razstavah, ki pričajo o resnični prizadevnosti. O razstavi koroškega slikarja \Vernerja Berga pa poroča med drugim tudi to-le: »To je najobsežnejša razstava njegovega dela, kar jih je bilo doslej prirejenih. Čudno je, da ta razstava ni bila odprta v Avstriji, tem-i-eč v sosednji državi... Razstava je imenitno razporejena. Slike ne vise časovno, temveč so jih združili po motivih in razpoloženjski vsebini. Zlasti se dobro uveljavljajo lesorezi. Ta razstava je izzvala za naše razmere nenavadno krepak in vsestranski odmev ... Gotovo je tematika slik, vsakdanje življenje koroških Slovencev in njihova pokrajina predstavljala posebno privlačnost za Ljubljančane, toda to samo ne bi moglo razložiti tega zani-7nanja. če ne bi bilo splošnega navdušenja za umetnost. Obiskovalci in časopisi poudarjajo veliko izrazno moč in sposobnost karakterizacije Bergovih slik, njihovo poezijo in visoko stopnjo zgoščenosti, katero dosegajo. Spričo dejstva, da so nedavno Bergovo razstavo pri nas vsi koroški nemški časopisi brez izjeme zamolčali, so prednje ugotovitve dunajskega kritika tembolj zanimive in značilne. Ljubljanske poletne razstave Pod tem naslo-vcm je objavila v Ziirichu izhajajoča revija »European A rt this Month« v svojem VII.—VIII. zvezku izčrpno poročilo o dveh velikih umetnostnih razstavah, . ki sta bil; prirejeni minulo poletje v Ljubljani. Angleško pisani informativni članek poroča, o II. Mednarodni razstavi grafike in o razstavi »M. J. Kremser Schmidt v Sloveniji«. 'MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NA REKI Na Reki so pred kratkim odprli drugo mednarodno razstavo umeitoiiške fotogafije. Razstavo je organizirali tamkajšnji Fobo— klub. Na raizstavi sodelujejo razen domačih mojstrov tudi udeleženci iz tujine. Poleg fotografij iz Italije, Sovjetske ztveze in Nemčije so razstavljena tudi dela znanega fotografskega klu-baszioipruon iz Budimpešte, ki je zmagal na zadnji ljubljanski razstavi. Med domačimi avtorji je dobil eno izmed medalj zagrebški avtor Tošo Dabac. Pišejo nam iz Šentvida Priprave za šolsko reformo Jonatliaii Ashmore je eden najimenitnejših otroških igralcev, bar jih je videti na platnu (prizor iz filma Semenj zelja) drobno svetlobo, Ivf je znala mavrično optimistično obarvati tudi tako vsakdanje, bedno in prenatrpano velemestno predmestje, ka-Kršen je londonski Enst enri. Ta pravljični čudež pa ne bi bjl mogoč, če ne že scenarist in še posebej režiser znala tako dobro razumeti dobrih, zilatih misli. ki se porajajo v srcih otrok in starcev. Samo ta so možna vstvarlti pravljico, verjeti vanio in ?n_ va-rovati, da io vsaVf^^'3 r»--*vr5ncst in banalnost ne razblini. Kakn pa Je znal to nulnn zamisel realizirati ln Še boli olepšati otrok sam, pa bo videl gledalec, ko bo snrem- bi se ta njegov?, vera prelila v druge ljudi, se za vse odpre s^~ iz polnjenih želja, zanje ve-v bistvu pa tako skromnin. iiutnJek — enorožec pogine, za odrasle, seveda. Takrat, ko 1)1 ga surovo življenje — če bi bil res 1obri enorožec — zares ugonobuo s svojo trdoto. Zn fantka pa izgine v nravl1if.no deželo in mu pusti nravl.iičnj dar — vero v dobroto in orršu nest življenja. In še vedno bo .?j£d3l nanj s svojimi o rini tako, kot Imajo v srečo in prfložno-st na življenje pletla ti vsi gledalci. menj likih, Koz Na zadnji seji starega občinskega ljudsikeiga odbora je bilo sklenjeno, naj ysi sveti pripravijo načrt dela, da bi lahko novi odbor preko svojih svetov takoj začel z delom na vseh področjih. Med prvimi je Izdelal svoj načrt svet za prosveto in kulturo. Delo bodočega sveta bo predvsem temeljilo na pripravah za šolsko reformo, kateri bo v šentviški občini treba zagotovit; materialno podlago. V samem Šentvidu, kjer bosta dve osemletki. so prostori pripravljeni, treba bo le nekai investicij za higiensko ureditev osnovne šole. V glavnem pa gre tu za prostore v Vodicah in v Šmartnem, kjar bosta tud; t>o ena osemletka. V Vodicah je vprašanje šolskega prostora zelo kriti-čno: sedanje poslopje nikakor ne ustreza, zato bo treba postaviti novo. To pa je zvezano s stroški. ki jih ofbeina ne zmore naenkrat, zato se bo moralo delo razvijati postopoma. V Šmartnem je treba adaptirati obstoječe poslopje in prizidati vsaj štiri učilnice. Morala pa bo ta šola — enako kakor vodiška — dobiti tud; telovadnico, primerne kabinete, kuhinjo, delavnice in otroški vrtec. Če se bo posrečilo vsaj deloma rešiti ti dve vprašanji, bo šolstvo v občini za doleo vrsto let preskrbljeno s prostorom in šolska reforma bo v glavnem dosežena, kajti za učila in ostalo bo občina že poskrbela v svojih rednih proračunih. Drugo vprašanje, ki je prav tafco pereče in ki je tudi upoštevano v načrtu, je vprašanje kadra na šolah. Predvideno je štipendiranje učiteljiščnikov in slušateljev Višje pedagoške šole. Na ta način in s skrbjo za stanovanja prosvetnih delavcev bodo šole v občini tudi s te plati lahko nemoteno 'delale. In končno predvideva načrt tudi skrb za učila, za šolske knjižnice in druga nazorila, ki jih pri pouku, kakor ga zahteva nova reformirana šola. nujno potrebujemo. Načrt se zavzema tudi za razširitev mreže otroških vrtcev. Vztraja pri načelu, da je ob po- spešeni stanovanjski izgradnji treba urejati posebne prostore za dnevno bivanje otrok, zlasti v večjih blokih, kjer naj bi bili zagotovljeni tudi prostori za otroški vrtec. Občina bo s štipendijami zagotovila strokovno csobje, v okviru stanovanjske skupnosti pa bi poskrbela tudi za delno kritje materialnih stroškov za take vrtce. Tudi glasbena šola oziroma glasbena vzgoja ima svoje mesto v načrtu. Gre predvsem za to, da bi postala glasbena šola s svojim strokovnim kadrom središče glasbene vzgoje v občini. Jasno je. da bo treba tej šoli zagotoviti trdnejšo materialno osnovo. Tesno povezano z vprašanjem žolstva je izvenšolsko izobraževanje. Načrt predvideva reorganizacijo kmetijske gospodarske šole v Vodicah, ustanovitev gospodinjskih tečajev ter razširitev mreže krajših gospodinjskih tečajev, kakor tudi roospe-šemo ustanavljanje raznih jezikovnih tečajev, in večerno delavsko gimnazijo. Posebno poglavje govori o internatih, pri 'katerih bo nujno treba izvesti načelo samostojnega finansiranja. Skrbeti bo treba, da bodo dobivali vajenci pri delu in izobraževanju boljšo pomoč. Naloge telesne in predvojaške vzgoje so navedene v posebnih poglavjih in isto velja za ljudsko prosveto. Tu gu~e predvsem za pospeševanje ljudsko prosvetnega dela na vasi. za pomoč knjižnicam in njihovo razširitev ter za ustanovitev ideoloških komisij, ki naj bi skrbele za ljudsko izobraževanje. V načrtu ie še izmenjava gostovanj med dramskimi skupinami ter pevskimi zbori in skrb, da bodo tudi naša centralna gledališča prihajala gostovat na odre v občini. Na podlagi takega dolgoročnega načrta bo občina lahko zadostila potrebam šolstva in ostalih panog prosvetnega dela. lahko pa tudi načrtno skrbela za sredstva, ki so potrebna za to. Delo sveta feo na ta način vsekakor učinkovitejše. M. K. O prvi prične poročevalec a besedami: »Dva umetnostna dogodka mednarodne pomembnosti je treba zabeležiti letos v Ljubljani v času V. poletnega festivala«, nakar navede sestavo odbora za organizacija mednarodnih grafičnih razstav, člane žirije in umetnike, ki sc dobili nagrade za svoja dela. Pisec ugotavlja, da na razstavi ni bi;o sedelo/Vanje omejeno na določeno smer ali slo:?, temveč jc bil edini kriterij: kvaliteta. Tako so bile zastopane na razstavi vse smeri od socialističnega rea’iz-ma in lieoklasicizma prav do »nuklearizrr.a«. Slede imena na.ibolj znanih razstavljalcev. končuje pa se članek z ugotovitvijo: »O razstavi si je mogoče ustvariti pravilne predstavo že po nenavadno bogatain katalogu, ki je bil izdan, zares dragocenem priročniku, k; je poleg tega važen za vse, ki proučujejo sodobno grafičn-o umetnost«. O drugi važni razstav;, ki se je v Ljubljani zaprla konec septembra, o reviji vseh del M. J. Kremser Scmidta, kar se jih ja ohranilo v Sloveniji, poroča drugi del članka. Pisec navaja število razstavljenih dei, dostavlja, da Ije bilo na. tej prireditvi v Narodni galeriji mogoča videti dela iz kasnejše dnbe Kremser Schmidta, Iti poudarjajo ekstaze, mučeniSlce prizore in obravnavajo svetlobne probleme. To jasno odkriva vire, cb katerih se je slikar oplajal: Benečane in Rembrandta. Poudarja, da. je večina slik iz raznih cerkvah v Sloveniji, za katere so bile tudi naslikane, o katalogu je pa mnenja, da je zanj napisal »odlično zgrodcvin-sko-stilno analizo Fr. Stele«. L. A. OPOZARJAMO! »Atomska bomba nad ffiroišlmooziroma »Otro-)i Hirošinie«, kot bi se vlasil slovenski naslov v lobesedner.i prevodu, jč uradni zastepnik de-vzhajajočega sonca festivalu v Cannesu 953. leta, kjer so ga za-sdi njegove pretre.;'jivo-sti in humanost; sprejeli zelo toplo. Čeprav ;e ves film na visoki kvalitetni ravni, pa vendarle izstopa po svoji vrednosti sc-kvenca, ki prikazuje eksplozijo prve atomske bombe in njene grozotne posledice. Jutro 5. avgusta 1845: otroci gredo v šolo, v tovarnah delajo, počasi so pomika kazalec na uri proti 8,16 — tedaj odvrže navidez popolnoma nenevarno letalo eno samo bombo na mesto. V filmski zgodovini je treba iti nazaj do Eisensteina in Pudovkina, da srečamo tako pičlo in obenem tako izredno izpeljano montažno zaporedje, ki gledalca, v trenutku zgrabi. Ta sekvenca je sestavljena iz bliskovitih svetlobnih posnetkov, vedno hitrejši je ritem vedno bolj neznosna napetost. In tedaj sa Hirošinio zasveti atomski blisk: od bolečin spačeni obrazi, opečeni udi, razgaljena in s krvjo oblita telesa — dokler se sekvenca ne konca s pogledom na mrtvo mater, na prsih katere dete zaman išče mleka. Pripovedovanje tega filma, ki bo prišel na program prihodnje dni v enega izmed ljubljanskih kinema-to grafov, ni preračuna-no na efekte in napetost, temveč gre za duševni prizvok, Iti naj izzvenj v gledalcu. Zato je še toliko bolj škoda- da ,ie ostal moto filma, lej se glasi: »Nikdar Teč atomske bombe«, n n »zaslugi« p-re va j a 1 ca n e n r c- v e d e 11. >il iele la slik? je nad 6 sto. I SLOVENSKI FOBOCEVALEC ) S*. m - 19. novembra 1957 ZADNJA POROČILA linliUHiialiiiHinmfluiHHfflHminHiliiinimmHiiifiiiiiiHHaHimiimiimniffliHHiHmiinmiffinniiimitmffinHHBraitiB!! ti vnos! v OZN Resolucija o korejskem vprašanju — Odgoditev razprave o Zahodni Novi Gvineji — Resolucija o Kašmiru— Morebitna razširitev komisije za razorožitev Nevr Tork, 18. nov. (Tanjug- Reuter). Politični odbor Združenih narodov je danes sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se korejsko vprašanje reši na osnovi načel za zedinjenje, ki so bili sprejeti na ženevski konferenci 1954. leta. Resolucija tudi zahteva od generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda, da korejsko vprašanje postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Ncw York, 18. nov. (Tanjug). Debata o Zahodni Novi Gvineji, ki bi morala biti danes v političnem komiteju Generalne skupščine, je odložena za jutri. Indonezijski zunanji minister, ki bi moral na današnji seji govoriti o stališču svoje vlade o •aro. vprašanju, je bil danes v Washingtonu, kjer je imel sestanek z Dullesom. New York, 18. nov. (Tanjug-AP). Pet zahodnih držav je danes zvečer predložilo Varnostnemu svetu predlog resolucije o Kašmiru, v kateri se zahteva od Indije in Pakistana, da sprejmeta posredovanje Franka Grahama. Graham naj bi posredoval priporočila o zmanjšanju sil obeh strani na črti premirja. Graham naj bi se tudi razgo-varjal z indijsko In pakistansko vlado o plebiscitu v Kašmiru, s katerim bi bilo treba odločiti, ali naj to ozemlje pripade Indiji ali Pakistanu. Indijski predstavnik Krišna Menon je zahodni predlog resolucije ostro napadel. Po njegovih besedah je ta predlog v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov. ŠESTfiNEK DULLES-STEVENSOM IVashingtGn, 18. nov. CTanjug- AFP). Ameriški demokratski vodja Aalai Stevenson je imel danes v Wa?h:ngtonu razgovore z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Po sestanku je Stev-enson izjavil, da sta se z Dullesom razgovarjala o problemih, s katerimi se bavi ameri-šk: State Department ter da sta izmenjala mišljenja o decembrski konferenci šefov vlad držav članic Atlantskega pakta v Parizu. Dulles je obvestil Steven- Sprefem v Pragi Praga, 18. nov. (Tanjug). — Predsednik čehoslovaške vlade Viljem Sirokv je priredji danes zvečer sprejem na čast tujih delegacij, ki so prisostvovale pogrebu umrlega predsednika češkoslovaške republike Antonina Zapotockega. Predlog za popdno združitev Egipta in Sirije Kairo, 18. nov. (Tanjug). Kakor -javlja kairski radio, je sirski parlament na današnji seji, ki ji je prisostvovalo tudi 40 poslancev egipto\-skega parlamenta, soglasno sprejel predlog, s katerim poziva vladi obeh držav. da takoj pričneta z razgovori o realizaciji popolnega zedinjenja Egipta in Sirije. Zavrnjeno vabilo London, 18. nov. (Tanjug). — Kongres britanskih Trade-Uni-onov je danes zavrnil povabilo vsekitajske sindikalne federacije. ki vabi britansko sindikalno delegacijo na obisk v LR Kitajsko. V sporočilu britanskih Trade-Unionov je rečeno, da kongres odklanja »organizacijske stike« s sindikati LR Kitajske. sona o nekaterih predlogih, ki jih ameriška delegacija namerava predlagati na konferenci v Parizu. Na vprašanje nekega novinarja je bivši demokratski kandidat na predsedniških volitvah izjavil, da še ne ve, če bo na konferenco Atlantskega pakta spremljal predsednika ZDA Eisenhowerja in ministra Dullesa. Pred nedavnim je Eisenhower obvestil Stevensona. da bi z njim želel izmenjati mišljenja pred sestankom Atlantskega pakta. Stevenson je danes izjavil, da še ni določen datum njegovega sestanka s predsednikom Eisenhoiv-erjem. Delegacija poljskem ministrstva za šolstvo na obisku pri nas Varšava, 18. nov. (Tanjug). — Varšavski radio je javil, da je poljski minister za šolstvo Evgenija Krasowska odpotovala danes na čelu delegacije svojega ministrstva na obisk v Jugoslavijo. Med svojim obiskom se bo poljska delegacija seznanila z organizacijo in perečimi vprašanji jugoslovanskega šolstva. Sprejetje predloga resolucije bi lahko povzročilo samo nove nerede na tem področju. Menon je zlasti obsodil Veliko Britanijo zaradi njenega odkritega pristranskega stališča glede kaš-mirskega vprašanja. Predlog resolucije so skupno predložile Avstralija, Kolumbija, Velika Britanija, ZDA in Filipini. Ame- j riški delegat je obžaloval indij- j sko nasprotovanje zahodnemu I predlogu, predstavnik Velike j Britanije pa je izjavil, da ima ta resolucija edini namen pomagati Indiji in Pakistanu, da rešita kašmirski spor. Po njegovih besedah resolucija v nobenem primeru ne prejudicira rešitve, ki je odvisna od indijske in pakistanske vlade, čeprav bi jo ti dve deželi sprejeli. Britanski delegat je menil, da resolucija predstavlja konstruktiven delež za napredek pri reševanju tega vprašanja. New York, 18. nov. (Tanjug). ZDA, VeliKa Britanija in Francija so se danes sporazumele, da se komisija Združenih narodov za razorožitev razširi še za 14 članov. Kot je izjavil predstavnik britanske delegacije v Združenih narodih, naj bi v razoro- žitveno komisijo prišli predstavniki Argentine, Avstralije, Belgije, Brazilije. Burme. Češkoslovaške. Indije. Italije, Tunisa, ■Jugoslavije, Egipta, Mehike, Norveške in Poljske. Illis • s Franc Pretnar -90-letnik Danes slavi 90-letnico rojstva Franc Pretnar, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju in poznejši predsednik sindikata hranilnic na ljubljanskem območju. Jubilanta pozna vsa naša javnost. Njegovo delovanje na gospodarskem področju, posebno pa še njegovo 42-letno aktivno udejstvovanje pri Mestni hranii-nici ljubljanski, ter delo 1n organizacijo pri njenem kreditnem društvu in bivši Zvezi hranilnic |e bilo že osvetljeno v raznih spominskih spisih ob prejšnjih jubilejih. V spomin za uspešno propagando varčevanja je prejel jubilant na svetovni praznik varčevanja pred dvema letoma od uprave Mestne hranilnice ljubljanske zlato kolajno. Poleg svojega poklic- Motiv iz Novega mesta Zgleden sprevodnik Pred kratkim sem se od-oeljal z nečakom iz Ljubljana o Piran z avtobusom SAP -Ljubljana. Po prihodu v Koper sem se hitro pozanimal za vozovnico za povratek, žal oa sem zvedel, da so že vsi ■azpoložljivi prostori zasedeni :a ves dan. Potožil sem se prevodniku »Slavnika«, mi--lim, da se piše Kikelj, ki je takoj Se sam povprašal pri blagajni, toda tudi on ni opravil ničesar. Takoj pa mi je obljubil, da bo poskušal sam v Portorožu dobiti vozovnico, kajti midva z nečakom sva se oeljala samo do Izole. Naročil ie. naj ga čakava v Izoli ob določenem času. In res mu je •ispelo dobiti vozovnico, s čemer nama je storil veliko uslugo, za katero se mu najlepše zahvaljujeva. Prav lahko je za zgled marsikateremu sprevodniku. F. V. J® O CESTA M LJUBLJANE Veosrjja v vili »Podložnik«« Ljubljana, 18. nov. Danes zvečer je v vili »Podrožnik« priredil predsednik SZDL, Slovenije Miha Marinko na čast delegacije Socialistične stranke arabskega preporoda večerjo, ki so se je poleg članov delegacije udeležili tudi nekateri drugi predstavniki Socialistične zveze, med njimi sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Stane Kavčič. Po večerji je delegacija Socialistične stranke arabskega preporoda, ki jo vodi Miehel Aflak, odpotovala iz Ljubljane v Beograd, kjer se bodo nadaljevali razgovori s predstavniki SZDL Jugoslavije. Srečanje Zelena smrečica je že stala na ogrodju velike štirinadstropne palače. Štirje objekti. Opeka, cement, apno, plohi. Nizka baraka se je kar nekam Izgubila med vsem tem. Bola je polna ljudi in cigaretnega dima ter vonja Po klobasah in vinu. Uradno: proslava dograditve druge etape. Po domače: »zidarski li-kof«. par ur veselja .in pozabljenja. Sedaj se že lahko reče, da je nekaj narejenega. Zadovoljstvo na mestu. Nekaj vina da pozabljenje na vse žulje, praske, udarce. Ure in ure neprekinjenega dela. Po dežju in soncu, mrazu in vročini. Zgubljene nočne ure rn strah pred neuspehom. Zbrali so se delavci, vodstvo, investitorji. Govori. Podatki o tonah in vagonih materiala so suhi, toda ne prazni. Vsak podatek nekaj pomeni ljudem za mizami. Sedaj so to le številke. Toda še pred kratkim j« vsaka tona materiala, vsak vagon pomenil borbo. Najprej, da se jo dobi, nato pa, da se jo postavi na pravo mesto. Dobili so jih, tudi vgradili. Dokaz je tu. Smrečica ga simbolizira. Kozarci v žuljavih rokah. Sprostitev. Pesem. Govore se narečja. Delavci so z vseh koncev države. Klobase, vino, cigarete. Skromno. Vendar daje v-eselje. KUso pozabili na njih. Niso sami s svojim delom. So člani podjetja, ki je uspelo. Tud: ona so. Nekateri med nji- mi grade svoj bodoči dom. Danes bodo zaceli v Ljubljani s prodajo manjše količine Limon, ki jih je navabilo podjetje »Prehrana« od »Jadrana« iz Sežane. Cena bo predvidoma ofcrog 210 d m ^a kilogram. 02 — 02 — 02 — Zvečer je v restavraciji »Pri Levu« vedno polno. Tudi ta večer so se natakarice komaj prebijale skozi gnečo gostov z.a mizami in ori točilnici. Med gosti je bil tudi nekdo, kisi je želel veliko pijače, pa ni imel denarja. Natak.arica S. Z. je šla mimo njega in roka mu je mimogrede zdrsnila v njen žep . . . Ostala je brez denarnice. V njej 1e imela deset t.isoč dinarjev. Storilca še niso dobili. NASl VOJAKI IZ EGIPTA V LJUBLJANI Danes smo opazili na ljubljanskih ulicah skupine zagorelih vojakov Jugoslovanske armade, ki nosijo na rokavih prišite grba Združenih narodov in jugoslovanske zastavice, na katerih piše »Jugoslavija«. Marsikateri meščan se s pono- som ozira za njimi in reče: »To so naši, egiptovski fantje.« Res, to so vojaki prvega dela druge izmene, ki so prišli iz Egipta. Po poročilih, ki smo jih preifV.i, so prišli na Reko pred tremi dnevi in potujejo zdaj skozi Ljubljano. Večji del teh vojakov gre na večdnevni dopust v svoje kraje in se bodo potem vrnili v svoje edinice na redno služenje kadrov-ke.ga roka. Skrb za delovno varnost Intervju dneva nega dela je vedno našel tudi čas za sodelovanje pri raznih kulturnih in drugih društvih. Se danes aktivno sodeluje v njih. Zaslužnemu jubilantu ob visokem življenjskem jubileju čestitamo in želimo, da bi zadovoljen preživel jesen svojega življenja! D. J. „Poliaalant 33 Kljub Izredno težkim pogojem dela v jeseniški železarni in njenih obratih je dosegel poseben oddelek za h.igiemsko-teh-nično zaščito dela v zadnjih letih pomembne uspehe pri preprečevanju obratnih nezgod. Jeseniška železarna izda vsako leto nad 240 milijonov z.a razr.e izboljšave in odpravo tehničnih razvna pomanjkljivosti, za vzdrževanj* m gradnjo sodobnih sanitarnih naprav, za nabavo zaščitnih sredstev in drugo. V železarni vse dela/vce, ki jih na novo sprejmejo na delo, najprej seznanijo z delovnim redom. varnostnimi predpisi in uporabo zaščitnih sredstev. Vse tiste, ki se nočejo ravnati po predpisih in ki ne upoštevajo varnostnih predipisov ter nočejo nositi zaščitnih sredstev, pa izločijo iz svoje srede. Tako ob načrtnem delu vse bolj pada število obratnih jih je bilo najmanj in se je že približalo odstotku v najbolj razvitih državah. Omenimo naj še, da imajo v Dnevno časopisje j* že precej pisalo o novi hladilnici za sadje v Zalogu. Rečeno je bilo, da bo 29. novembra Ben Guncn zopet v parlamentu Jeruzalem, 18. nov. (Tanjug-AFP). Predsednik izraelske vlade Ben G-urion se je danes prvič pojavil v parlamentu po atentatu nanj in člane njegove vlade 29. oktobra. V parlamentu je zaključil razpravo o zunanji politiki. Med njegovim govorom v parlamentu, so poslopje močno zavarovali. Tovarna za izdelovanje embalaže iz plastičnih mas »Po-ligalant« na Volčji Dragi pri Šempetru je v prvem letu obstoja dosegla že lepe uspehe. S skromnim milijonom dinarjev investicij ob ustanovitvi je tovarna nabavila nekaj že rabljenih strojev in zaposlila manjše število ljudi, veščih del pri strojih z visoko električno napetostjo in začela s poskusnim obratovanjem. Najprej je začela izdelovati drobno embalažo in galanterijo, kot razne vrečice, mape, ovojne platnice itd. Postopoma se je v proizvodnji čedalje bolj iz-popolT ila, 'rzporediio s tem pa tudi večala število zaposlenih. Z rednim obratovanjem je tovarna začela 1. junija letos, ko je ustanovila dva oddelka: oddelek za izdelovanje embalaže iz plastičnih mas in oddelek za izdelovanje konfek- cije. Poleg moških in ženskih dežnih plaščev in raznih drobnih predmetov, je tovarna letos začela izdelovati tudi razne športne in turistične rekvizite: pasove za kopalce, blazine za sončenje, čolničke itd. Za novogoriško tovarno pohištva je začela izdelovati embalažo in polivinila za odpošiljanje pohištva v inozemstvo. S kvalitetnimi izdelki in vestno dobavo je hitro osvojila tržišče. Sedaj ima zaposlenih 36 delavcev in delavk, po izvršeni rekonstrukciji pa se bo število zaposlenih povečalo za še enkrat, medtem ko se bo proizvodnja dvignila za 200 %>. Tovarna zaposluje pretežno žensko delovno silo, težave pa ima s strokovnim kadrom. 2e letos bodo poslali nekaj delavk na tečaj za varjenje plastičnih mas v Kaštel Šučurac pri Spli- . . železarni tudi štiri obratne rs- tu, prihodnje leto pa jin mi- tudi nove stroje, ker ji.li doma sevalne postaje, ki vsakemu po- „ . ge ne izdelujemo. Sredstva za nesrečencu takoj nudiijo prvo sli j o poslati še več. Po rekonstrukciji bodo razen sedanjih dveh oddelkov odprli še tretjega, in sicer za izdelovanje malih gospodinjskih pripomočkov in galanterije iz plastičnih mas. Največ surovin prejema tovarna od Jugovinila, ki pa ima še preskromno izbiro vzorcev. Poskusila je tudi z uvoženimi, pa so se pokazale za manjvredne od domačih. Večjo embalažo pa mora kljub temu izdelovati iz uvoženega politi-lena. Naj poudarimo, da ima tovarna še velike težave pri uvozu surovin, ker jih lahko naroči le prek uvoznih podjetij, kar seveda draži končne izdelke- Prizadevajo pa si dobiti tudi sami uvozno dovoljenje. Razen nekaterih surovin bodo morali uvoziti iz inozemstva začela obratovati, vendar . . . »Mi bi prav rad: začeli z delom, vendar pa je to zaenkrat še nemogoče. Manjkajo nam še nekateri deli in hladilnica stoji«. »To se pravi, da bomo letošnjo zimo s sadjem bolj na te~ nezgod. Let^s snem?« »Gotovo. Vzroka sta dva: hla-tehnično dšlnica še ne more obratovati in tudi sadja n,i dovolj. Letos ga že itak primanjkuje, mj pa bi pri vsem tem morali imeti brezhibne sadeže, če bi jih hoteli obdržati užitne do junija. Namreč, nemogoče je imeti v hladilnici slabo ' sadje, ki rado gnije, in nobena še tako vzorna hladilnica ga ne bi mogla adaptacijo prostorov in nabavo pomoč. Na vseh nevarnih pre-strojev imajo zagotovljena iz hodih so nameščeni opozorilni investicijskega sklada. Po re- napisi. V sklopu železarne delu-konstrukciji bodo svoje izdelke ie tudi sodobno urejena In tudi izvažali Njihovi izdelki opremljena obratna ambulanta, hraniti več mesecev, so namreč po kakovosti enaki izdelkom tovrstnih podjetij v državi, cene pa zaradi zelo nizke režije konkurenčne. Brez dvoma bo ta nova tovarna že v nekaj letih, ko se bo še razvila in v proizvodnji izpopolnila, pomenila važno Ho Seiilci Pililo »edouot! S seje občinskega ljudskega odbora v Medvodah Oba novoizvoljena zbora ob-gospodarsko in industrijsko činskega ljudskega odbora Me-enoto v goriškem okraju F. K. © »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjeni slovenski dnevniki 9 dvode sta se te dni že drugič sestala. Po izvolitvi podpredsednika sta razpravljala o spremembi statuta občine in predlog komisije soglasno sprejela. Novi občinski ljudski odbor ima vsega 42 članov, od te^ga 19 zbor proizvajalcev. Svetov bo poslej pri občini 9. poleg tega pa še 6 komisij, v katerih ho so- 7- m b:-—. WMM 'ŠM ’ SS & 3.0UVFRA CURV/OODA Rite: M.MUCTKI* 187. »Pnst* ga k njej!« Je proseče zaklicala- »Tam je njegovo mesto, ne ob meni!« Kazan je splaval na breg Otrese! je vodo iz kožuha in se zadnjič ozrl k svoji gospodarici Čoln se je počasi oddaljeval, dokler ni izginil za ovinkom. Kazan je sklonil glavo in žalostno zacvilil Potem se je napotil nazaj na peščino- Siva je zmagala- 188. Kazana Je slovo od njegove gospodarice prizadelo huje, kakor vse, kar je doslej doživel. Ni je mogel pozabiti- Velikokrat je st^kpt nazaj na peščeni breg in gledal na reko. kal:ur da pričakuje njene vrnitve. Pa tudi žalostnega dne na Sončni pečini Kazan ni pozabil. Nanj so ga vsak dan spominjale slepe oči uboge Sive. 189. Odslej Je poznal Kazan samo še tri čustva: žalost za Jeanno In njeno deklico, sočutje do zveste Sive in najmočnejše — željo Po maščevanju vsem, ki so ga spominjali na risa. Postal je najhujši sovražnik teh nevarnih zveri, in sovraštvo je v njem vedno bolj raslo- Siva pa se je počasi privajala svoji slepoti in Kazan ji je pri tem pomagal. delovalo okrog 110 državljanov. Na novo so ustanovili sveta za turizem, gostinstvo in blagovni promet ter za finančno upravo in družbeni plan. poleg tega pa še komisijo za gozdarstvo, ki bo poslovala še nadalje za območje treh občin. Odborniki obeh zborov so nato izglasovali garancijske izjave tovarni »Sora« za nabavo novega brusilnega stroja in za milijon dinarjev investicijskega kredita. Sledila ie razprava o nakupu tako imenovane Kodra-nove stavbe, ki bi verjetno prišla prav oredvsem tovarni tesnil in plastičnih mas »Tesnilka«, ki zaposluje mnogo delavcev iz Smlednika, kjer je tudi omenjena stavba. Razpravjlali so še o gradnji vodovoda na Senici, kj naj bi veljal po projektu iz leta 1954 28 milijonov dinarjev, preskrboval pa nai bi z vodo vasi Dol. Sora, Goričane. Rakovnik. Ladja in Senica. Prav te dn.i so dobili tri vagone cevi ter naročili cevi za glavni vod in dve črpalki, ki ju bodo dobili iz Litostroja. Poleg tega so dali prvoten projekt v popravilo. Želijo namreč, da bi podaljšali in okrepili vodovodne napeljave iz Goričan v Medvode, kjer stalno primanjkuje vode Vodovodna skupnost oziroma gradbeni odbor lahko razpolaga z nad 18 milijoni dinarjev, medtem ko so doslei s prostovoljnim delom in ugodnimi nakupi orihranili že kake 4 milijone. Ob koncu skupne seje so odborniki grajali zavlačevanje namestitve lekarne v Zdravstvenem domu v Medvodvih in odločno zahtevali, nai se ta zadeva čimprei uredi. JP* l vem® mmsi KOLEDAR Torek, 19. novembra: Elizabeta-* Dne 19- novembra 1944 Je bil maršal Tito razglašen za n aro-anega heroja. Na -lanašnjl dan leta 1828 je umrl rxa Dunaju skladatelj Franz Schubert. * SOČNA ZDRAV N iSKA DEŽURNA *bLUZBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH iN PRAZNIKIH VES DAN ZDRAVSTVENI DOM VIC: dr. Jagodič Boris, Ro2na dolina c. XV-1 a, telef. 22-437. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite telef. 32-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska c. 31, od 8.—14. ure, tel. 21-797 ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: dr. Sirks Zinaida, Lavričeva 5 a, relef. 31-286. V odsotnosti zdrav-nika kličite tel. LM 30-800. ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. Jenkole Rozalija Černetova ir 31. telef 22-881. 22-831 ZDRAVSTVENI DOM CENTER: :\ Vrbica Milena, Komenskega i*. 22, telef 31-361. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, telef. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK: Lobe, Njegoševa 25, telefon 21-541. V odsotnosti zdravnika ki:vati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. ZAPRTJE je zelo zoprna bole-• . ki vam povzroča bolečine, 1 časno pa odpira vrata celi v .-.ki nevarnih bolezni. Na j uči n-;.«•- : tej še pri rodno sredstvo proti .'.u ie redno uživanje rogaškega . NAT« vrelca. Zahtevajte ga igovinah pri »Ekonomu«. »Mer-in »Prehrani« v Ljubljani. Ribja restavracija OPERNA : : ET — nanovo preurejena — va redne pošiljke v velik: iz-svežili morskih rib in sicer: ncine, orade, zubatee, barbo r škampe, kalamare, šampjero. če. svolje, Škombre salpe. ce-škarpina-ugor-brodeto, sar-: e. girice, polenovka i. dr. — ' —.mo rudi izbiro okusnih jedil, or tudi dalmantiski pršut in : ki sir. Točimo sončna vina — ■ d njimi tudi prošek (dalmatin-biser) — s priznanih otokov K- ara in Visa. Cene neizpreme-;ene. Ob priliki porok na ljubljanskem magistratu je bilo poklonjeno za slepo mladino 7.000 din po tov. podpred. Jošku Gorjancu. Ravnateljstvo Zavoda se vsem darovalcem toplo zahvaljuje. Planinsko društvo Ljubljana -matica priredi 23. novembra skupinski izlet na Smrekovec. Prijave do 23. novembra. Sekcija za medicino dela SZD vabi na strokovni seminar, ki bo v Mariboru dne 22. in 23. 11. 1957 z začetkom ob 15. uri dne 22. Po prihodu se javite v hotelu Turist, Sodna ulica zaradi nadaljnih informacij. ZDRAVSTVENI DOM LJUB-L J AN A-CENTER, obvešča vse tiste starše, ki bivajo na območju občine Center in še niso privedli svojih otrok rojenih v letu 1951 do 31. marca 1957 na cepljenje proti otroški paralizi. da bo prvo cepljenie SAMO ŠE 22. XI. (V PETEK) OD 15—18 URE IN 23. XI. (V SOBOTO) OD 18 DO 12 URE V OTROŠKEM DISPANZERJU, Ulica Starc pravde 2. Starši, ki niste prejeli vabil za otroke rojene v letih 1951 do 31. marca 1957 ravno tako pripeljite svoje otroke na cepljenje. Umetnostno zgodovinsko društvo ima občni zbor danes 19. t. m. ob 18. uri. v Moderni galeriji. Pred občnim zborom bo predaval univ. prof. dr. France Stele o avstrijskem baročnem slikarju Johannu Martinu Kremser-Schmi-dtu. — Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni člani društva in ostalo občinstvo. Odbor Obveščamo, da je z odločbo ObLO Center Ljubljana pod št. 03-4-8810-1 z dne 8. nov. 1957 prešla v likvidacijo ONPZ pletiljeev, Ljubljana, Jurčičev trg 3. — Pozivamo tem potom vse upnike in dolžnike, da prijavijo obojestranske obveznosti v 30 dneh po tej objavi. Uprava za ceste pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru, obvešča, da je na cesti III. reda 2070 v odseku križišča Sečovlje—Ka-štel okraj Pulj do nadaljnjega ukinjen ves promet zaradi porušitve mostu. Usmeritev prometa se bo zaradi tega izvršila na cestno relacijo: Križišče Sečovlje cesta III. reda 2069 Sečovlje na cesto II. reda 310-meja Ljudske republike Hrvatske v nadaljevanju v Buje. Za povečanje in boljšo rast trepalnic uporabljajte priznani »RI3M-MEL-TUš« in kremo na kartonih, ki jih imajo vse drogerije! Denar, čas in jezo si prihranite če Čistite okna s »HINKO« okno-čistilcem. ZA OTROŠKO K;070 VCtiOi \fxyus' Razpis rtVtoremontno podjetje »AVTOOBNOVAt: Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovno mesto EKONOMSKO KOMERClILNEGfi REFERENTI s poznavanjem pravnih poslov ter odgovarjajočo šolsko izobrazbo in večletno prakso. — Nastop takoj ali po dogovoru. Prošnje z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov ali osebno* med uradnimi urami. 6481-R 1 k * « — «»«»l»XJUU.*.oocoooot«xxxjutjoocooPa kaj moram delati?« Kaj mora delati? Ničesar, ničesar, samo zraven njega naj stoji. To je mogoče smešno, a vendarle mora biti nekdo, ki nanj pazi, življenje bi utegnilo izrabiti trenutek nepazljivosti ali pozabe, pa bi zbežalo. Ko je na palubi odpiral straniščna vrata, je na poveljniškem mostu zagledal Romaina in Neela. Pomahal jima je, da je vse v redu, govoriti z njima pa ni hotel, kajti bal se je, da bi ga ne poklicala. Oddolžil se jima bo pozneje, dva dni zapored bo na straži, če bo treba, samo danes naj ga puste. Mogoče se bo jutri ženska že sama lahko ukvarjala z malim, mogoče šele pojutrišnjem... Naglo se je vrnil in prevzel stražo ob na hitro zmašeni zibelki. Kako je čas hitro tekel. Ko se je Thiebot vrnil, je povedal, da je ura že štiri. Prinesel je izvrstno izdelano pripravo, ki jo je sam naredil. Bila je to nekakšna steklenica s cucljem, navadna stara steklenica, na katero je nataknil manometrski spojnik iz kavčuka, ga skrajšal in no eni strani tako prevezal, da je bil podoben sescu. »Mati nima mleka, ne more nič pomagati.« je rekel. »Kar spi in spi, jesti ni in a ral a, hotela je vedeti samo to. kako je z malini, a ni rekla, da bi ga rada videla. (Listo jo je izčrpalo. Še pomisliti ni, da bi lahko stopila na noge, sicer pa bi ji bilo bolje v kakšni kabini. Presneto jo je presukalo. In zdaj mora vse nazaj na svoja mesta. To so pač strašni trenutki za ženske. Takole mi je rekla: ,Zdi se mi, kot bi moj trebuh zlezel iz mojega trebuha.’« Govoril in govoril je in primaknil kavčuk na otrokove ustnice. To je malega požgečkalo, zato se je zbudil in skoraj bi začel jokati. Pa ne, ni zajokal, čisto nagonsko je pograbil sesek, požrešno potegnil in začel piti, da bi skoraj sapo izgubil. Thiebot je nagibal steklenico. Z Jeromom sta ganjeno gledala. Znočilo se je. Jerome je ostal sam v polmraku. Povlekel je naslanjač k ležišču in debelo roko položil na sveženj cunj. Ali morebiti sanja? Ali spi? Po resnici in pravici povedano, na nič ne misli. Polastila se ga je neke vrste sladkost in ga zibala kot kakšna popevka, kot tisti pripevi, ki jih pod ritmom udarcev na tračnice ponavlja no v najtišji globini, ko potujemo z vlakom. Vstopil je Romain, prižgal svetilko in mrzlo dejal: »Nazadnje smo bili komaj sto trideset milj od fioistr-skega rtiča. Še nikdar nisem v tako lepem vremenu plul skozi Gaskonjski zaliv.« K otroku se ni približal, kot da ne bi hotel vedeti, da je tam. Jeroma se je malo bal, da bi mu ne začel govoriti o službi. Ne, nič takega, pobral jo je ven. Le ko je bil že na vratih, je z zbadajočim tonom, ki ga je kdaj pa kdaj uporabljal, vprašal: »Mu tudi plenice previjaš?« Jerome je samo zmignil z rameni in še pomislil ni, na kaj bi stričeve besede lahko letele. Saj je vendar kot na dlani jasno, da se to nesrečno otroče ne, more samo previjati. S Thiebotom sta napravila cel kup plenic iz srajc tako, da sta vzela samo dele brez šivov in izrezala velike četverokotnike, ki jih je treba zložiti v trikotnik. In ker je Jerome dal vse, kar je imel in ker njegovega ni bilo dovolj, sta pobrskala tudi med Romainovimi stvarmi in mu vzela dve najboljši srajci, pač tisti, ki sta bili čisti. Treba je bilo menjati plenice, dajati vsaki dve uri hrano, zmeraj je bilo treba nekaj početi. O da, čas hitro teče. Tako hitro, da je utegnil komaj nekaj stoje povečerjati in da se je že temeljito stemnilo, ko se je Romain vrnil. Zelo pozno je že moralo biti, kajti rekel je: »V treh iirah bomo šli mimo Corogne. Pred jutrom se bomo naravnali proti jugu in tako zajadrali vzdolž španske obale.« Obmolknil je, čeprav je hotel še marsikaj reči. In jezik bi mu tekel, kajti malo se ga je, kot vsak večer, naluckal. Spet je začel govoriti s tistim posmehljivim načinom. »Te veseli, da se igraš s punčko?« »Delam, kar moram,« je odvrnil Jerome, ki se mu je zdelo vprašanje bedasto. Kdo neki naj bi se ukvarjal s tem detetom, čigar mati ne more stati pokonci? Thiebot? Ze tako in tako im c polne roke dela z njo, s kuhinjo in tem mlekom, ki ga je treba .skrbno tajati v mlačni vodi. Stric? Kje pa! Jerome bi ;U tega tudi ne pustil. Romain ga je posmehljivo gledal in mu dejal: »V Gibraltarju bomo čez dva dni, uredil bom, da bomo tjakaj prišli ponoči in se ustavili le toliko, da uredimo formalnosti. Ni mi do tega, da bi nam preveč tipali po obistih, razumeš?« »Imaš prav,« je rekel Jerome, ki ga je samo na pol poslušal, kajti mali se je zganil. Zakoicalo se mu je, zakol-calo tako, kot bi se ga preveč napil. Malo sesirjenega, mleka je steklo ob njegovih na pol priprtih ustnicah, ferome ga je nežno brisal. Romain pa je mislil, da se je noč vrnila in da bi bilo vseeno treba govoriti o resnih rečeh.