Posamezna številka Din 1' L1RTO TV Peitnina plačana v gotovini, ŠTEV. 277. V LJUBLJANI. svpda, 7. (lerembra 1037 Izhaja vsak dan opoldne, irvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neodvlian političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. ' TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarflo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13JJ33, Trboveljski Miklavž. Za Miklavža so sprejeli trboveljski rudarji obvestilo, da je Trboveljska pre-mogokopna družba v nekaterih obratih docela, v nekaterih pa delno ustavila obrat. Učinek tega obvestila je bil tem hujši, ker je bilo obenem napovedano, da bo TPD sploh ustavila obrat, če ne Pride do sporazuma z državnimi železnicami. TPD utemeljuje svoj ukrep s tem, da so njene zaloge premoga že prevelike in da znašajo že 7000 vagonov. Nadalje pravi TPD, da cene premoga ne more še bolj znižati in da je zahteva države za njo nesprejemljiva. Če pa ne pride do sporazuma z drž. železnicami, potem TPD tudi ne more oddajati premoga in zato mora produkcijo znižati, ali jo celo čisto ustaviti. Ni mogoče trditi, da bi bilo stališče TPD. čisto brez logike. Drugo vprašanje pa je, če je tudi dejanski stan čisto tak, da ne bi bilo mogoče priti do druge logike, (kakor jo pa razvija TPD. Predvsem pa bi bilo treba dognati eno, če je namreč v resnici pravilno, da morajo plačati račun za spor med državo in TPD rudarji. Mislimo, da te nujnosti ni. Predvsem je TPD tako bogata družba, da bi mogla prenesti tudi tako žrtev. Na vsak način pa veliko preje, ko ubogi rudarji. In mislimo, da bi bilo mogoče to vprašanje tudi čisto objektivno razčistiti. Znana stvar je, da so rudarske plače pri nas globoko pod plačami v drugih državah. Da pa niso naši delavci nič slabši ko drugi, so v Westfaliji in drugih rudnikih že tisočkrat dokazali. To je eno. Drugo vprašanje pa je, kako je s ceno premoga pri nas in drugod po svetu. Ali je naš premog morda cenejši ko drugod? Kje je kak argument, da smo v premogu nad svetovno pariteto? Če so plače rudarjev nižje, cena premoga pa vsaj ni manjša ko drugod, pa mislimo, da je že tu podan argument, da zahteva železniško ministrstvo nižje cene. Zato pa smo tudi tega mnenja, da 116 gre kar a priori valiti vso krivdo na državo. Je že mogoče, da so državni organi postopali malo nerodno, da se niso Pravočasno oskrbeli s premogom in da niso v pravem času, ne tik pred zimo pričeli s pogajanji. Toda na drugi strani bi bilo neoprostljivo, če bi država plačevala za premog več ko treba! Pomisliti je treba tudi to, da so cene, ki jih plačuje država merodajne za vso industrijo in da bi naša industrija znatno lažje uspevala, če bi bile cene premoga nižje. Ves spor sega zato tudi globoko v naše narodno gospodarstvo in ga zato ni mogoče odpraviti s par frazami. . TPD je ravnokar objavila svojo bilanco, ki izkazuje nad 38 milijonov čistega dobička in bo zato izplačana 10 odstotna superdividenda. Mislimo, da Pri 10 odstotni superdividendi, ko so bile delnice vrhu vsega še valorizirane, pa res ni treba, da bi bili edina žrtev spora med državo in TPD delavci. Zato je edino pravilno, če država zahteva, da TPD takoj obnovi delo v svojih obratih, ker ustavitev, oz. omejitev dela pomeni Presio, ki nasprotuje ugledu države in Pod katero se država ne bi smela pogajati. Zato pravimo, da je trboveljski Miklavž slab, silno slab 'in mogoče le, ker so naše politične razmere docela razdrapane. To jc seveda moral esdcesar-®ki tisk posebej dokazati, ko je objavil svoja poročila o ukrepih TPD samo z napadom na vlado, ko da bi bila ona ®din grešnik. Tudi pri tej vseslovenski stvari — in čas bi bil, da bi slovenski P°litiki spoznali, da je Trboveljska vseslovenska zadeva — je moral strankarski argument premagati vse druge. Za- Ekspoze finančnega ministra. Beograd, 7. decembra. Včeraj popoldne je bil na seji finančnega odbora razdeljen ekspoze finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča k novemu, proračunu za leto 1928/29. Ekspoze je tiskan v osmerki na 32 straneh. Finančni minister opisuje v ekspozeju, kaj se je vse storilo za stabilizacijo dinarja in za zboljšanje naših finančnih razmer, kakor tudi za uravnovešenje proračuna. V splošnem delu navaja misli in stališča, ki so mu služila kot osnova za izdelavo proračuna. V drugem delu analizira finančni minister dohodke in izdatke in primerja njih številke s številkami prejšnjih let. Minister opozarja na vse, kar se je s tem predlogom proračuna uresničilo. Vzporedne tabele, ki so natisnjene v ekspozeju, kažejo, da znaša proračun splošnih izdatkov 7.497,9-42.000 Din, proračun splošn. dohodkov pa 7.460,942.000 dinarjev. Proračun izdatkov državnih podjetij znaša pa 4.094,852.000 Din, a dohodki znašajo tu 6.301,522.560 Din. Dr. Markovič pravi v ekspozeju, da si je prizadeval, proračun prilagoditi stanju našega gospodarstva. Ekspoizč navaja, da je vrednost našega izvoza v primeru s prejšnjim letom padla za 17.5%, a po teži blaga se je izvoz zmanjšal samo za 11.3%. Naglaša se dalje potreba, da se bolj razvije varčevanje. Izoblikovati se morajo s časom domača denarna tržišča, ki morajo ojačiti svoje zveze s tujimi trži- šči. — Dinar je postal stabilen, kar je rezultat naše valutne politike. Dinar je zavarovan proti vsaki eventualnosti. Ekspoze govori nato o prenosu raznih poslov od ministrstev na samoupravna telesa. Da bi mogle samouprave tudi izvrševati svoje nove naloge, je neob-hodno potrebno, da se najdejo zanje stalni viri dohodkov, iz katerih bi lahko pokrivale svoje potrebe. Dr. Markovič prav posebno podčrtava, da se je z započetimi ukrepi res zaustavilo nadaljnje naraščanje izdatkov v proračunu, kar je samo v interesu državnega kredita. Naša država se na vse načine trudi, da sanira svoj proračunski položaj in zmanjša proračunske izdatke. Ta proračun očitno manifestira ta prizadevanja. V proračunu so namreč izvedena vsa mogoča skrčenja izdatkov. V ekspozeju se dalje analizirajo posamezni proračunski razdelki. H koncu se ugotavlja, da se je pri sestavi proračuna vsak hip strogo vodil račun o varčevanju. Samo po sebi se razume, da se naša država ne da primerjati z velikimi, gospodarsko močnimi državami, kakor so Anglija, Francija in Nemčija. Prav lahko pa se primerja z državami, ki so nam najbližje; to so: Avstrija, Italija, Rumunija in Češkoslovaška. To primerjanje nam pokaže, da se sedanji predlog proračuna giblje v mejah naše gospodarske moči. Davidovič in Vukičevič v avdijenci. Beograd, 7. decembra. Včeraj popoldne ob pol 5. je bil sprejet v avdienci od kralja Ljuba Davidovič. Avdienca je trajala dolgo časa in ji opozicionalni krogi pripisujejo velik pomen. V političnih krogih mislijo, da se je začel kralj informirati o mišljenju oseb, ki so napram današnjemu položaju več ali manj opo-zicionalno razpoloženi. V vladnih krogih pa trde, da je Davidovič zaprosil za avdienco že pred več tedni in da je imela avdienca le oseben značaj. Beograd, 7. decembra. Davidovič je ostal na dvoru tja do 7. zvečer, torej preko dve uri. Ko je odhajal z dvora, je bil zelo rezerviran. Na vsa vprašanja novinarjev je odgovarjal, da je bil pri kralju v privatnih zadevah. Ko so novinarji le še silili vanj, je dejal: »Ne morem vam prav nič več povedati.« V vladnih krogih'trde, da se je ta avdienca vršila samo zato, da se kralj informira o situaciji, kakor to večkrat napravi. Ta avdienca, da nima nobenega posebnega pomena in tudi ni v zvezi s spremembo politike. Beograd, 7. decembra. O Davidoviče- vi avdienci se iz Davidovičeve najbližje okolice doznava, da je on zahteval raz-čiščenje položaja, ker smatra, da je današnji položaj nejasen in da je potrebno čimprejšnje razčiščen je. Vukičevič mora dati ostavko, ker situacija ni normalna in ker zaradi dosedanje vlaane to je tudi bilanca za rudarje le defi-citna. Poglavje za sebe pa tvori odgovornost za vse te razmere onih, ki se ponašajo kot edino poklicani delavski voditelji. Kakor vedno, kadar zadene slovenskega delavca nesreča, tako tudi sedaj ne dobi delavec od teh voditeljev nobene podpore. Socialistični Miklavž deli pač samo fraze. Morda bo, slovenski delavec po obisku Trboveljskega Miklavža vse to razumel. politike vlada nezadovoljstvo v radikalnem ih demokratskem klubu. Oba kluba sta glasovala dosedaj za vlado samo iz taktičnih razlogov. Otvoriti se mora redna parlamentarna kriza, na kar se morajo konzultirati predsednik narodne skupščine in načelniki strank. Vladni krogi, ki stoje blizu Vukičevicu pravijo, da se res dela za koncentracijo. Toda sedanja vladna koalicija Vu-kičevič-Marinkovič mora ostati, in sicer kot baza za sestavo široke koalicije. Če bi se pa nameravana koncentracija ne dala izvesti, bi po trditvi teh vladnih krogov sedanja kombinacija Vukičevič-Marinkovič ostala še naprej na vladi. TUDI VUKIČEVIČ V AVDIENCI. Beograd, 7. decembra. Včeraj je bil na dvoru v avdienci predsednik vlade Vukičevič. PRIHODNJO POMLAD OBČINSKE VOLITVE PO NOVEM ZAKONU. Beograd, 7. decembra. Ministrski odbor za sestavo novega občinskega zakona je končal svoje delo. Sprejet je bil sistem volitev, po katerem naj bi se občinske uprave v bodoče konstituirale. Vlada bo ta projekt takoj sprejela in ga predložila narodni skupščini. Trde, da bo vlada za ta zakon zahtevala nujnost. V vladnih krogih trde, da se bodo nove občinske volitve vršile že na podlagi novega zakona in sicer najbrže že prihodnjo pomlad. KRALJ PRIDE V ZAGREB FEBRUARJA Beograd, 7. decembra. Iz dobro obveščenih krogov se doznava, da kralj poseti Zagreb meseca februarja. Brezprimerno bogata Amerika. Washington, 7. decembra. Kakor vsako leto je tudi letos predsednik Coolidge poslal kongresu poslanico. V poslanici povdarja predsednik, da je Amerika brezprimerno bogata. To bogastvo bo tudi v bodoče ostalo na isti višini. Državni dolgovi se bodo prihodnje leto znižali na 9 milijard. Obramba države bo ostala vedno na primerni višini, če tudi se smemo nadejati, da bo mir v bodočnosti zagotovljen. Kar se tiče oborožitve, pravi poslanica, da se bo izdelalo veliko število hidroavionov in podmornic. Državni dohodki bodo prihodnje leto znašali 3800 milijonov dolarjev, izdatki pa 3556 milijonov dolarjev. tako da se bo izkazal prebitek 250 milijonov dolarjev. Predsednik zato predlaga, da se izvede znižanje davkov. PO SESTANKU CHAMBERLAINA Z Z LITV1N0V0M. London, 7. dec. Tukaj je izzval precejšnje iznenadenje sestanek med Chamberlainom in Litvinovom v Ženevi. Ne more se zanikati, da ne bi bili tega dogodka v vseh političnih krogih z zadovoljstvom sprejeli. Nekateri pripisujejo Briandu zasluge za to, da je prišlo do direktnih razgovorov med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Zastopniki nekih držav smatrajo, da je prišlo do sestanka po zaslugi gospe Litvinova. Kljub skeptičnosti, ki jo izraža v svojem poročilu angleška delegacija v Ženevi, so včerajšnji londonski listi naglasili možnost, da Chamberlain in Litvinov na novo izmenjata misli in da bi ne bila izključena v kratkem času vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Moskvo in Londonom. MUSSOLINI SE ŽELI SESTATI Z BRIANDOM. Pariš, 7. decembra. »Information« poroča, da je Mussolini službeno izrazil željo po direktnem porazgovoru z Brian-dom. PERIC PRI VUKICEVICU. Beograd, 7. decembra. Sinoči je bil pri predsedniku vlade predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič. Po tem iz-gleda, da se bo narodna skupščina 12. t. m. le sestala. NOVI ŠVICARSKI PREDSEDNIK. Bern, 7. decembra. Švicarski zvezni svet je izvolil za predsednika države dosedanjega podpredsednika Rudolfa Min-gerja. DANES SE SESTANE RUMUNSKI PARLAMENT. Bukarešta, 7. decembra. Danes popoldne se zopet sestane parlament. Vlada bo ob tej priliki prečitala svojo deklaracijo. V imenu svoje stranke pa bo tudi Mania prečital posebno izjavo. NAČRT ZA IZKORIŠČANJE VODNIH SIL. Beograd, 7. decembra. V vrsti ukrepov za ublažitev gospodarske krize je bila na podlagi pooblastila člena 314 finančnega zakona za leto 1927-1928 izdelana uredba o izkoriščanju vodnih sil. Načrt te uredbe je bil poslan gospodarskim organizacijam, da podado o tem svoje mnenje. SEJA ODOBORA ZA IZENAČENJE DAVKOV. Beograd, 7. decembra. Včeraj je bila seja za razpravljanje o zakonskem projektu za izenačenje neposredenih davkov. Odbor je sprejel nekaj členov, pri katerih so se izvršile samo nekatere stilistične spremembe. Danes dopoldne se bo delo nadaljevalo. ŠOLOGUB UMRL Moskva, 7. decembra. Včeraj je v Lje-ningradu po daljši bolezni umrl kjnižev-nik Fedor Sologub, ki je bil rojen 1. 1863. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 7. decembra 1927. » ni ■■■■ra ■mm cjrr.:Trxr.^^tuxauaiMxmamKmmmmmmmmmmmmaammnsxmm Štev. 277. g M— MHMTWWirH1—— Mi in Rusija. ALI DRŽE RADIČEVE OBLJUBE. Zadni »Narodni val«, glasilo HSS, poroča, j da je St. Radič podal dne 3. decembra v Hr- j vatskem Sefljačkem domu to izjavo: »Za časa svojega -bivanja v Moskvi in v razgovoru s Cičerinom sem se prepričal, da smatra Cičerin, oziroma sovjetska Rusija sedanju italijansko mejo proti Jugoslaviji za neupravičeno in nenaravno, ker nasprotuje onemu narodnostnemu načelu 'kateremu se ima zahvaliti Italija za svoje ujedinjenje in za svoj obstoij. Sovjetska Rusija že iz tega razloga ne bi mogla dopustiti in mirno gledati, da se današnja ital i j a, magari le za ped zemlje razširi na račun Slovencev in Hrva-lov, torej na račun Jugoslavije. V tem slučaju bi Sovjetska Rusija brez kolebanja uporabila v obrambo Slovencev in Hrvatov, v obrambo Jugoslavije tudi najskrajneša sredstva. Tako mišljenje nima sama Cičerin, temveč tudi njegov namestnik Litvinov in sploh ves kolegij sovjetskih komisarjev v oddelku za zunanjo politiko. Predsednik HSS je zlasti še dodal, da po vsej pisavi glavnih ruskih listov »Izvestij« in »'Pravde« in po vseh poročilih, sovjetska vlada ne samo da ni i spremenila tega svojega stališča do Italije, temveč ga zastopa še odločneje sedaj, 'ko je Ila-lija priznala Besarabijo kot del Rumunije. Taiko St. Radič. Nad vse bi nas veseliilo, če bi mogli Radičevi izjavi docela verjeti. Ne v tem smislu, ko da Cičerin in Litvinov ne bi tako govorila, temveč v tem smislu, da bi bila sovjetska zunanja politika glede Italije res že docela opredeljena. Toda Radičeva izjava ima tudi taka mesta, da je vsa izjava zelo malo verjetna in da bomo še težko razočarani, če bomo slepo verjeli 'lepi trditvi. Predvsem treba pripomniti, da nobena država na svetu ne vodi zunanje politike zaradi kakih načel ali iz kakih sentimentalnih idejnih razlogov. Vsaka država vodi zunanjo politiko le v skladu s svojimi interesi, ki so pa v prvi vrsti materielni. Jasno je, da Rusija na jadranskem vprašanju ni direktno zainteresirana in da bo zato to vprašanje z:i njo le drugovrstne važnosti. Mnogo bolj odločujejo odnošaji Rusije do Velike Britanije in 'tu je jedro ruske zunanje 'politike. Vsled tega pa je 'tudi za Rusijo največje važnosti, v kakšnih odnošajih je z Nemčijo, ker brez njene ali ameriške podpore ne more Rusija niti »obnoviti svojega gospodarstva. Zato je gotovo, da bo Rusija glede jadranskega vprašanja zavzela to stališče ko njena na tem vprašanju zainteresirana zaveznica. Ne narodnostno načelo, ne človeška pravičnost, temveč nemški interesi bodo določili rusko stališče v .jadranskem vprašanju. Cisto pozabljamo, da je Rusija enkrat že priznala londonski pakt, a tedaj je bila Rusija še carska, ko je imela slavjanofilsko veljavo. V boljševdški Rusiji pa je bila od nekdaj nemška orientacija močna in o slavjano-filstvu ni več niti sledu. Zato smatramo Radičevo izjavo le za pobožno željo in za neresno ter celo škodljivo, ker bi mogla motiti naš jasen pogled. Sicer pa moramo pripomniti še eno: Ne verujemo, da bi bil St. Radič tak intimus Cičeriua, da bi mu ta v resnici razkril svoje nazore. Radič je naj hrže prezrl, da je Cičerin uganil, ka. bi Radič rad slišal in da mu je zato naredil samo veselje in nič drugega. Z željami se ne ustvarja politike in čas bi bil, da bi pričeli tudi pri nas misliti na realno politiko. Rumunski list proti italijanskoalbanski zvezi. Bukarešta neki list »Adeveruk je objavil oster članek proti italijansko-albanski vojaški zvezi, ker ogroža ta zveza mir v srednji Evropi. Med drugim pravi »Adeverul«; Podpis te zveze pomeni neprijateljski akt proti Jugoslaviji in Franciji, a obenem tudi proti Zvezi narcdov. List obtožuje Italijo, da pripravlja ofenzivo proti Jugoslaviji. Dejstvo je, da cgrcža Italija mir v srednji Evropi in na Balkanu. V oči pada, da italijansko-albanska zvezna pogcdba sploh ne omen:a določil iz paleta o Zvezi narcdov, katera določila obširno navajajo, kdaj je možnost proglasitve ;;casus foe-deris«, če pride do dejanskega napada. Nasprotno se pravi v 3. členu italijansko-albanske pogodbe: V slučaju, če bi bila ena od odgovornih strank ogrožena (!) brez provokacije, potem bo druga stranka uporabila vsa učinkovita sredstva, ne samo da prepreči neprijateljsko akcijo, temveč da tudi osigura ogroženi stranki polno satisfakcijo. Potemtakem ima Italija pravico, da danes intervenira v korist Albanije ne samo, ee je Albanija napadena, temveč tudi tedaj, če je ona »ogrožena«. Z odkritimi besedami se to pravi: Jugoslavija more biti na podlagi tega dogovora vsak hip napadena od strani Italije, pa čeprav bi intervencija Zveze narcdov konstati-rala, da napad ni bil utemeljen. Že spomladi je Mussolini izzval na Balkanu vznemirjenost, pa čeprav se tedaj ni mogel opirati na besedilo tako elastične privode, kakor je ti-i ranski. Že tedaj je bila vojna nevarnost le j s težavo odstranjena od zapadnih velesil. Po-; stopanje Italije je silno podobno oni bajki | o volku in ovci, ko vrhu gore stoječi volk obtožuje ovco, da mu spodaj kali vodo. To i bajko more danes fašistovski režim vsak ; hip uporabiti proti Beogradu. Tiranski pakt jc naperjen proti splošnim evrop-kim interesom, ker pomeni njegova redakcija atako proti "Zvezi narodov. Znano je, da Mussolini ni prijatelj ženevskega aero-paga. Dosedaj pa je vendarle Mussolini pazil, da >ne pokaže s svojo znano brutalnostjo svojega preziranja do Zveze narodov. Sedaj ’e menda padla tudi ta poslednja ozirnost. Kajti če je Mussolini s svojim prvim tiranskim ippikitom napravil neprijazno gesto proti Zvezi narcdov, tedaj je s svojim drugim dogovorom Zvezo narodov udaril naravnost po obrazu. Besedilo drugega tiranskega dogovora se čisto vrača k onim predvojnim dogovorom, ki so povzročili svetovno katastrofo. Tiranski dogovor se tiče tudi nas Rumu-nov, piše dalje »Adeveruk. V besedilu drugega tiranskega dogovora moramo videti vzor dogovora, s katerim se hoče vezati Budimpešto s fašistovsko Italijo proti nam in proti vsem sosedom, ki ne dovoljujejo spremembe mej. Opasriost, ki preti Jugoslavija, visi tudi nad nami, in morda se bomo mo-j rali že jutri braniti sličnemu atentatu. Politične vesti. = Da je g. Vukičevič v vedno večjih stiskah se je za Miklavža sanjalo »Slovenskemu Narodu« in tako se more to sanjati tudi vsem onim, ki še verujejo v 'politične modrosti starine iz K naf love ulice. Do teh sanj pa je prišlo, ker nadomestuje finančnega ministra za časa nregovega bivanja v tujini dr. Spa^o. Pred dnevi je sicer slavni »Slovenski Nairod« pisal, da se muslimani radikalom puntajo, kakor vse kaže, pa je »Slov. Narod« na svoje lastne besede že pozabil. Morda pa se bo sedaj -tudi »Slovenskemu Narodu« zasvetilo, da morajo vladati sedaj med Vukičevičem in muslimani naravnost odlični odnošaji, da je postal dr. Spaho namestnik finančnega ministra. To pa je zopet le dokaz, da se je pozicija g. Vukičeviča utrdila in da so v vedno večjih stiskah kvečjemu le njegovi nasprotniki, med katere spada tudi »Slovenski Narod«. Sicer pa bodi brez ovinkov 'povedano, da se samo čudimo neizmerni potrpežljivosti ibralcev (»Slov. Naroda«, ki čitajo že skoraj pol leta dan na dan, kako vlada pada, v resnici ostaja samo opozicija stalno na isti mrtvi točki. Ce se pa čudimo tej neizmerni potrpežljivosti, bralcev »Slov. Naroda«, potem pa moramo ravno tako odkrito povedati, da se ne bi čudili, če bi »Slovenski Narod« svojim že smešnim pro-rokbani sam verjel. — Otvoritev zasedanja Sveta Zveze narodov. Pod predsedstvom kitajskega veleposlanika v Parizu Ceng-h'0-a je bilo v ponde-'ljek otvorjeno 48. zasedanje Sveta Zveze narodov. Seja je bila najprej tajna in na njej je bil določen dnevni red zasedanja. Med drugim je na dnevnem redu poljsko-litcvski konflikt, spor zaradi madjarskih optantov in zaplembe njih posestev na Romunskem, vprašanje nemških šol v poljski Gornji Šleziji, finančna sanacija Bolgarske, Grške in Portugalske in imenovanje članov v posvetovalni odbor novoustanovljenega gospodarskega sveta pri Zvezi narodov. Ker se romunski zunanji minister vsled bolezni ni udeležil seje in ker so stavili madjarski delegati nove predloge, je bilo vprašanje zaplenjenih posestev madjarskih optantov takoj odloženo na prihodnje zasedanje. Nato je sledila kratka javna seja. Svet je skknil, da ustreže Portugalski z ozirom na njeno prošnjo za sanacijo njene valute. O stvari •bo izdelal predloge finančni svet Sveta. Nato je bilo odobreno obsežno poročilo o pododboru za pobijanje trgovine z dekleti in otroki. Poročilo zadeva okoli 30 držav. Nato je bila seja zaključena. = Sestanek Litvinova s Chamberlainom brezuspešen. Po velikih težavah je končno vendarle prišlo do sestanka med Ltivino-vim in Chamberlainom. Sestanek se je vršil v hotelu Beau Rivage, kjer je sedež angleške delegacije, in je trajal približno eno uro. Britanski minister je izjavil, da ni .misliti S na obnovo diplomatskih stikov, če ne poda | sovjetska vlada formelnega jamstva, da bo ustavljena revolucionarna propaganda v deželah Vel. Britanije. Nadalje se morajo diplomatski in trgovinski odnošaji 'sovjetske Rusije popolnoma prilagoditi splošno veljavnim običajem. Litvinov je nato odgovoril, da je politika Unije sovjetskih republik popolnoma miroljubna in tudi ne naperjena proti obstoju in javnemu redu onih držav, s katerimi je. v oficijelnih odnošajih. Ker pa ni mogel podati Litvinov nobenih obveznih obljub z ozirom na nekatere konkretno formulirane zahteve Chamberlaina, je končal sestanek brez rezultata. Sestanek Litvinova z Briandom in Stre-semanom. Bolj uspešen ko s Chamberlainom je bil sestanek Litvinova z Briandom in Stresemancm. O sestanku z Briandom je poročal zastopnik sovjetske agenture v Moskvo tako-le: Briand je izjavil Litvinovu, da je nesoglasje vsled incidenta z Rakovskim popolnoma ilkvidira.no. O kakem 'pretrganju diplomatskih stikov med Rusijo in Francijo ne more biti niti govora. Po prihodu novega sovjetskega veleposlanika v Pariz bodo obnovljena pogajanja o ruskih dolgovih in novih posojilih Francije. Enako pa tudi pogajanja o dogovoru nenapada. Oba državnika sta govorila tudi o poljsko-litov.skem konfliktu in se zjedin.ila v tem, da se mora vojno stanje med Poljsko in Litvo takoj nehati. Tudi s Stresemanom se je Litvinov pogovarjal največ o poljsko-litovskem sporu. — Kakor poroča »Daily Herald«, je Briand predlagal Liivinovu, da razširi Franciji ponujeni dogovor o nenapadu še na druge države, da bi bilo tako povsodi odpravljeno vladajoče nezaupanje. Briand je hotel, da bi Rusija omogočila nekak vzhodni Lo-carno, ki bi zlasti velajl za baltske države in Rumunijo. Končno je Briand še opozoril Litvinova na delovanje III. internacionale. Litvinov je zagotavljal, da pripravlja sovjetska vlada jamstvo o nevmešavanju v razmere drugih držav, da pa samo propagandnega delovanja političnih organizacij v mejah Rusije ne more prepovedati. = Sovjetska Rusija na strani Litve. Litvi-nov tje imel daljši razgovor z litovskim clik-tatorjem Voldemarasom. Tekom pogovora je Litvinov izjavil, da sovjetska vlada ne priznava pripadnosti Vilne pod Poljsko. Vilna mora biti vrnjena Litvi. Nadalje je izjavil Litvinov, da se bo Sovjetska Unija z vsemi sredstvi uprla kakršnikoli priključitvi Litve h Poljski in da je Rusija vsak lij p pripravljena z vso silo nastopiti za teritorialno sigurnost Litve. = Dr. Beneš o razorožitvi in varnosti. Dopisniku dunajske »Neue Freie Presse« je izjavil dr. Beneš pred svojim odhodom iz Ženeve, da se bodo posvetovanja o ruskih predlogih nadaljevala. Po vsej verjetnosti bo dosežen sporazum in sicer na način, ki bo od vseh prizadetih sprejet. Od Rusov postavljena načela so bila že 1. 1922 predmet debate. Tedaj je prodrlo spoznanje, da brez varnosti ni mogoča razorožitev. Kar se tiče varnostnega odbora, bo predebatiran določeni dnevni red točko za točko. V pripravljalnem razorožitvenem odseku bo morda prišlo do drugega čitanja razorožitvene konvencije. Splošen političen položaj se je v primeri z enim pred dvema in iremi meseci zato poboljšal, ker je mogoče smatrati razna žarišča konfliktov kot izolirana. Končno je še poudaril dr. Beneš, da so bila vsa še nerešena vprašanja med Avstrijo in Češkoslovaško gladko urejena in da obstoje med obema državama najboljši odnošaji. NAPREDOVANJE N RS NA ŠTAJERSKEM. Krasen uspeh Narodne radikalne stranke v Krčevini. V mariborski okoliški občin' . Krčevina so se vršile v nedeljo občinske volitve, ki so bile v marsikaterem oziru ze- lo zanimive. V berbo za občino so šle štiri stranke: SDS, NRS, socijalisti in SLS. Lista SDS je bila zadnji dan razveljavljena, ker se je ugotovilo, da je bil podpis nekega kandidata ponarejen, zato so samostojni demokrati izdali svojim pristašem nalog, naj volijo drugo ali tretjo listo, t. j. radikale ali socijaliste. To je bil oficijelen nalog, privatno se pa je agitiralo samo za socijaliste in tako je volilo listo NRS komaj kakih 10 samostojnih demokratov, vsi drugi so oddali svoje glasove socijalistom. Med vsenii skupinami je napredovala najbolj NRS, ki je dobila 98 glasov in je tako napredovala' cd zadhjih državnozborskih volitev za celih 76 glasov. Socijalisti, ki so imeli zadnjič v obeh frakcijah 08 glasov, so jih dobili v nedeljo 99, napredovali so torej za 31 gla" • sov, katere so pa dobili večinoma od SDJ’-SLS, ki je imela zadnjo skrinjico, je dobi'8 145 glasov in je napredovala za 36 glasC.T' Vseh oddanih glasov je bilo 342, dočim A je bilo pri državnozborskih volitvah ie »?’ udeležba je bila torej za 87 volilcev vee-'‘r> Na listi NRS, ki je dobila 5 ©dbornikpv’ s bili izvoljeni: Viktor Koren, trgovec in P® sestnik; Ivan Orthaler, poštni uradnik; " dolf Welle, industrijalec; Alojz PeW*r, s. beni mojster in železniški pod uradni k ro-slav/Gilaser. Socijalisti so dobili tudi o odbornikov, SLS pa 7 odbornikov. Nepričakovano veelik uspeh NRS je vzbudil v Krčevini in v Mariboru splošno presenečenje. . Občinske volitve v Trgovišču pri Veliki Nedelji. V nedeljo so se vršile v Trgoviscu pri Veliki Nedelji občinske volitve. Pcstav-ljeni sta bili samo dve listi, lista SLS m lista NRS in sta dobili vsaka po 21 glasov. Ker je v občinskem svetu 7 odbornikov, dobi SLS 4, NRS pa 3. NRS je pa vsiled kršitve zatkona vložila pritožbo,. tako da bo en Blas SLS gotovo razveljavljen in bp dobila ve8i.no in župana NKS. Pri volit vati v septembru je imela tam komaj par glasov. Občinske volitve v Cvetkovcih. Pri občinskih volitvah v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji, ki so se vršile v nedeljo, rje dobila največ glasov lista NRS. Dobila je 78 glasov in 5 odbornikov. Obe listi SLS sta dobni skupno 39 glasov in 2 mandata; lista Sl)» je dobila 13 glasov in 1 mandat, lista kmec; ko-obrtne zveze (SKS) pa 20 glasov .in tudi 1 mandat. Kratke vesti. Volitve v poljski sejni so razpisane za 4. marec,, volitve v senat pa teden dni kasneje. Pri občinskih volitvah v Schwcnnu so zopet napredovali socialni demokrati. Napredovanje levičarskih strank v Nemčiji torej napreduje. Dr. Wirth. bivši nemški drž. kancelar, je na volilnem shodu v Magdeburgu pozval sedanjega voditelja centroma, da odstopi. Litvinov je imel v Ženevi tudi sestanek s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. s katerim se je razgovarjal o poljsko-litovskem sporu. . . Tudi Stresemann se je sestal z Zaleskim in nato še z Voldemarasom. Angelo Cerkvenik: PODURADNIK MOŽINA. je v primeri z nekaterimi izmed naših kritikov še vedno — luč. Ta misel mi je prišla na um, ko em dobil v roke neko kritiko (v »Jutru«, op. uredn.) o moji »Roki pravice«. Že dolgo me srbi v pero, da bi kdaj prav na glas povedal takšnim in podobnim »kritikom« svoje mnenje, a neki predsodki so mi vselej branili ukvarjati se z očitno zlobnimi kritikami zagrenienh, v življenju — Bog vč iz kakšnih razlogov — ob zid potisnjenih revežev, ki jim življenje kljubu vsemu ni moglo ubiti vseh ambicii. Saj razumem, da so takšni reveži intere-snajtni psihološki rojavi, ki nudijo pisateljem in psihologom obilo zanimivega in poučnega gradiva! Smola je le, da more takšna — včasih — od nikorančarski« provincializem. Zola in nešteto drugih ... vsi so imeli mnogi r.rilrp.nrsti čitati o svoiih delih podobne T:ronnrze. Rezultat pa ;e bil vedno isti: Dela b<> živela, ko o kritikih ni bilo več ne duha ne sluha. In marsikateri kritik, se je kdaj pozneje sramoval kritike, ki jo je bil kdaj podpisal... V mojem primeru se kritik ni podpisal... »Mož že ve, zakaj!« In še nekaj bi rad povedal ob tej priložnosti, ne glede na to, da bom morebiti zopet imel čast biti ponatisnjen v Vidmarjevi ljubljenki »Oslovsk čeljusti« (Dimmi con chi vai, poi ti diro chi sei!) Za bodočnost ne ipšem! Za to bodo že po: skrbeli drugi, ki bodo živeli v bodočnosti, ki bodo bolj poznali potrebe in zaMeve svoje dobe. Pisateli, ki meni, da vstvarja za vse-, večne čase. je m^galoman. Saj ne rečem: Včasih privlečejo na deske tisočletja stare prikazni. Bog jim »požegnaj«! Toda nihče ne more od mene zahtevati, da bi tudi jaz molil — stare copate: na večnost in starost ne reflektiram, le mladost, le sedanjost in stokrat zopet sedanjost me zanima! Tema te drame je gdu kritiku stremljenje omejenega poduradnika po urdaniškem činu in njegova propast kot žrtev korupcije. To — po mojem — ni tema, to je komai košček vsebina, tema pa leži za vsakogar, kdor ne pozna zgolj in samo abecede, na dlani: življenje sanjača v sanjah in v resnici, dvojno, trojno, stotero življenje v — tudi — še tako omejenem človeku; hrepenenje po življenju, dostojnem človeka. Možinova omejenost opravičuj niegovo vero, da more uradnik človeka počlovečiti. Nadalje mora biti vsakomur očitna razlika med priprostim in »omejenim« Možino in med — »nepriprostimi« in »pametnimi« lopovi! Tega gospod kritik ne more razumeti !To-laži me upanje, da je publika stvar bolie razumela ... morebiti vsaj galerijska publika ... Jaz resnično nisem kriv, če me go- spod kritik ni razumel. Prijatelj Karlo Kocjančič je nekje zapisal: »Muha sede volu na rog in pravi: kako kolosalno orjemo.« Nadalje manjka scenam »globlja zvezi«. „ G lobi ji zvezi« pa manjka zmisel! To je kratko in malo Miklavžev otroški, hudič! »Globlja zveza« je krvava fraza! Trditi, da manjka drami »globlja« zveza, ko je ena in ista ose-a zbog iste zadeve, iste misli, iste želje neprenehoma na cdru, more le človek, ki si vpodablja »globlje zveze« v obliki — konop-cev. »Snov bi morala ibiti izčrpana bolj enotno!« Zopet fraza, vsebinsko prazna, ki je, zahvaljen bodi gospod Bog, »učakala« precejšnjo starost. (Znano je, da bedaste in vsebinsko prazne fraze »učakajo« in še »čakajo« veliko, veliko starost!) Čitam, gledam in se primem za glavo: Možakarju se je res posrečilo na izredno duhovit način povedati kapitalno ne-zmiselnost! Tudi »večje logike« bi si gospod želel. Menim samo, da je stvar logična ali nelogična. Več ali manj logike... no recimo po polnočni uri pri litru... Toda zdaj pride najlepše! Tip Možine po: stane nedosleden, ker mu pisatelj v zadnji sceni »injioira večjo porcijo (sic!) izobrazbe.« Pasus: Kat eksohen!« Možina, ki je nešteto-laat imel priliko poslušati pogrebne govore (n. b.: Mcžina ima dober spomin; glej II. sceno!), je slišal v resnici neštetokrat frazo: »Kat eksohen«. Saj si drugače vizije govornika v poslednji sceni ne bi mogli tolmatitn Ta ubogi »Kat eksohen« je gdu kritiku »ve-č:a porcija izobrazbe« 1 Po tem dejstvu je m či razumeti »globlje zveze« v kritikovi izobrazbi — in presoditi, kako se je gospodu posrečilo napisati tako »globoko vezane« »otro ..., hotel sem reči, duhovitosti ! Pripomnim naj še, da način, kako ponavlja Mužinu Caš frazo »Kat eksohen« govori vprav o nasprotnem — o prav majhni izobrazbi! Sedma scena vsled »neverjetnosti ne užge!« Ne glede, da tudi ta stavek spada v bogat repertoar kritikove frazeologije, bi rad povedal o »užiganju« neko prispodobo, ki jo bo — menim vsaj — gospod kritik razumel. Pred nedavnim časom sem videl nekoliko dečkov, ki so pribili na desko mačko in jo spustili po Ljubljaniic ... Verjemite mi, stvar je vsled verjetnosti užgala: Vsi so se krohotali, le en sam deček je — jokal. Kritika pa bi ne bila kritika, če bi gospod kritik ne pokazal očetovske skrbi in dobrohotnosti ! »Sinček, če boš priden, ti bom za Miklavža kupil bonbončkov«, ali »če bo pisatelj svoje najnovejše delo temeljito predelal, bo imel ž njim gotovo mnogo večji uspeh!« Ali so mar drame stare in obnošene suknje, ki bi jih naj krojač na ljubo profesorskim očalom in v rdečilo namočenem peresu, preobračal? Ko bi hotel človek »predelavati« drame P? nasvetih kritikov in kritikastrov, bi ne bil nikdar noben psatelj napisal več kot eno samo dramo in še ob smrtni uri bi mu bilo srčno težko umreti, kajti najmanj 99 kritikov bi stalo ob smrtni postePi pisateljevi m vsi bi tulili v uho umirajočemu svoje nasvete glede »predelave«. Napisal sem. , ...t. Vzemite rdečilo, gospod kritik, in napis . pod nalogo: nezadostno! ■»Trr.^r. ,-..|,-.T.T.Tn... m—~m----------vn—rrtTnm—rim—r——-----------Tn-mm—nm—H—— rnmmamtmtmniirin-niin Dnevne vesti. — Narodna galerija proti okrnitvi univerze. Nameravana okrnitev ljubljanske univerze, potom opustitve 'tehniške in medicinske iaikultete, bi zadela naš najvišji prosvet- li zavod, 'katerega si je ves narod priboril, i r najhujše, ker bi mu odvzela pomemben del udejstvovanja. Z zmanjšanjem delokroga univerze pa bi bil oškodovan še drug zavod, ki se pravkar snuje po volji in s sredstvi slovenskega naroda, naša' Akademija znanosti in umetnosti, najidealnejše znanstveno dopolnilo ALmae matris. Z dejanjem, vi j^akor nima opravičljivih vzrokov, hoče - j škodovati slovenske prosvetne zavo- t®’,1 ®o nastali po volji in iz kulturnih po-' b/iK flai’oda, kateremu je sojena še dolga v.f za osvoboditev vseh njegovih bratov. I vo i .'Pr°te3ti t-a Narodna galerija, kot slo-i nski prosvetni zavod in kot voditelj 'pri-nruV~ za 'Akademijo znanosti in umetnosti, Iceno proti § 44 finančnega 'zakona, ki pre- Y okrniti ljubljansko univerzo. ViT 0tv,°ri.te1v,.telcIonske centrale v Šent Vid,, nad Ljubljano. Dne 4. decembra t. 1. je lla pii posli šent Vid nad Ljubljamo otvor-Jena telefonska centrala. Telefonski promet ined Ljubljano in Šeni Vidom je krajeven vmed 'telefonskimi naročniki brezplačen). V' tem prometu iznaša pristojbina za triminuten pogovor iz javne govorilnice oziroma z javno govorilnico 1 Din. ■K'~ Vpeljava mešanega vlaka na progi ®Vae—Novo mesto. Pričenši od 8. de-mbra, t, j. Vozi na progi Karlovac—Novo jg .Mešani vlak, ki odhaja iz Karlovca ob 2o' Ul‘i-45 minut ni prihaja v Novo mesto ob - ■ Un 48 .minut. Ta vlak ima v Karlovcu ob9i4 118 me®an* vlak, ki odhaja iz Zagreba un 15 minut in .prihaja v Karlovac ob 16. uri 36 minut. Natančnejši vozni redi o razvitimi pri potniških blagajnah na podajah. Za rezervne oficirje. Ministrstvo voj-je na prošnjo udruženja rezervnih ofi-c>fjev izdalo naredbo, s kaitero se omogoča ^«2ervnim oficirjem brezplačen pouk v jahanju. V ta namen se bodo ustanovili v garnizijah, kjer se nahajajo artilerijske edinice, tečaji za rezervne oficirje, v kolikor bo to dopuščala redna vojaška služba. Kdor ne bo Jniel lastnega konja, mu bo dodeljen državni kcnj. čas pouka se bo uredil z ozirom na Prosti čas, s katerim bodo upravičenci raz-po agali. Uspeh v jahanju se bo vpošteval P oceni. Prvi tečaj se bo vršil januarja in ^ ruarja 1928. V svrho omogočen ja'tega testa so predvsem potrebne obvezne .prijave, katere naj se pošljejo pododboru najkasneje ? decembra 1. 1., nakar bo vložena proš-•la Da pristomo vojaško oblastvo, da tečaj oni-ogogi V prijavi je navesti, da-di je do-tionik razporejen v jahalno četo odnosno da-li bo v mobilnem času vršil službo na ko-J*ju, ker -bodo le-ti imeli prvenstvo. Podod-pa l)ros**' se bo pouk dovolil brez jeoie vs«ni, ki se zanimajo. — Pododbor Ljubljana. Gradbena direkcija opozarja vse imte-®sen[e na j ofertalno licitacijo za instala-CV° električne razsvetljave v poslo.pju Ministrstva Poljoprivrede in Vode ter Šuma in ■Hudnika v Beogradu, ki se vrši dne 30. de-oembra 1027 ob 10. uri v računskem odseku ministrstva Gradjevine v Beogradu. Prora- čunska svota znaša 2,447.120 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit ?? uyadm deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1/1. . - rega v je otrok? Januarja leta 1920, to Je pred 6 in pol letom je bilo najdeno -v veži Pred vo-atmi mariborske javne bolnišnice 6 dni staro’ dete ženskega spola, povito v plenice. Do d a.nes ni bilo mogoče ugotoviti entitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o °'tl'0'ku ali njegovih starišev, naj to spo-m®stteniu magistratu v Mariboru (Kon-sk^pc^ki urad). , "azpi-ani zdravniški mesti. Oblastni . ;r mariborske oblastne skupščine raz-PJsuje asistentsko mesto na kirurgičnem in asistentsko mesto na internem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Razp^ano notarsko mesto. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notapsko mesto v Mariboru ali pa drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo vsled premestitve. Prošnje je vložiti pri notarski oornici v Ljubljani najkasneje do 15. decembra. j0j~, Razpis stalnih učnih mest v osnovnih • lali v mariborski oblasti. Na osnovnih »otah v mariborski oblasti je razpisano več-število stalnih učnih mest. Prošnje je Ježiti do dne 31. decembra 1927. Podrob-°sti glej v »Uradnem listu«. Razpisano peduradniško mesto. Mestni Magistrat mariborski razpisuje .poduradni-p ° mesto pri mes’nem gradbenem uradu. •"foSnia je vložHi najkasneje do 15. decembra 1927. — Osrednji n-ad za zavarovanje delavcev v Zagrebu raz ni s uje natečaj za mesto uradnika knjigovcdstvene stroke. Prošnje je ježili do všle*ega dne 12. decembra 1927. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 120 ^ dne 3. decembra. — Imenovanje. Profesor tehnične fakultete ljubljanske univerze Viktor Gostiša je Jflienovan za začasnega člana v Upravi za 'iščito industriiske svojine. » — Premcščcpie v carinski službi. Premeteni so: carinik Julij Jelenc iz Sombora h Slavni carinarnici v Beograd; carinika uki-j!lf>ne carinarnice v Bohinjski Bistrici Miha on in Vinko Bibič h glavni carinarnici na Plenice; carinik Ferdinand Ercigoj iz Ča-ovca v LiubVano: carinik Gvozden Pante-'c iz Tržiča v LinbVa.no; carinik Drauo.liub ^Vlo-vič \7i B^hin!.ske Bistrice v Ljubliano; 8r':n:ik Mihajlo Pni^ič iz Slavonskega Broda . Ljubljano; cariniiVi Liudevit Mišmnš, Jo-•c-a Perovič in PrS^n Krstič od carinami* ^.Beograd h glavni carinarnici v Ma-jJ.r: carinik ViMrr Ha:ber iz Beograda v aribctr; carinika Ivan Weber in Ferdo Za- bavnik od ukinjene carinarnice na Cankovi v Maribor; carinik Janko Kamenšek iz Dja-kovice v Prizren, carinik Fran Novak iz Slavonskega Broda v Sarajevo; za carinika v Splitu je imenovan Ivan Pečar; za carinika pri glavni carinarnici v Beogradu pa Fran Šlibar. — Nov kazenski zagovornik. Višje deželno .sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata dr. Ervina Mejaka v Celju na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. — Nova lekarna v Žalcu. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo mag. ph. Bonči Karčiču v Mariboru otvoritev nove javne lekarne v Žalcu. — Tekmovanje za osvojitev zraka. Iz Pariza poročajo: Prihodnji teden bodo preizkušali na aerodromu pri Le Bourgetu nov .francoski tip letala, aparat, fei se dvigne lahko v navpični smeri v zrak ter pristane prav tako v navpični smeri. Načrte za konstrukcijo sta izdelala dva francoska in v Parizu bivajoči italijanski inžen.jer Isacco. Aparat ima, pravtako kot vsako drugo letalo, dvoje kril: Na vsakem krilu je motor 17 PS. Motorja gonita horizontalno ležeč štirikri-le.n propeler ier omogočata dvig in spušča-nj$ proti zemlji. Horicontalni pole.t omogoča 60 PS-motor, ki goni pravtako šiirikrilen propeler. Prvim poizkusom bosta prisostvovala minister za javna dela in vojni minister. Kot se čuje se za novi tip živo inteire-sira angleška vlada, ki bi rada kupila pa-teni. Tudi Mussolini je skušal odkupiti od inženjerja Lsaeca patent, kar je pa ta odklonil z motivacijo, da je prejel prvo f in and e 1-no podporo od francoskih .tovarn. — Ustanovitev novega znanstvenega zavoda v Sovjetski Rusiji. Iz Leningrada poročajo: Pripravljalna dela za vzpostavitev Fanleona so .končana. Panteon se otvori v prostorih nekdanje palače velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. V Panteonu se bodo hranili zemski ostanki in relikvije znamenitih osebnosti. Predvsem se shranijo v Panteonu možgani iKonija, ki jih je zapustil pokojnik Akademiji znanosti. Panteonu se priključi poseben zavod za znanstvena raziskovanja. Na znanstvenem zavodu se bodo raziskovale blologične posebnosti znamenitih mož, posebno biologične posebnosti njihovih možgan. Na ta način naj bi se ugotovila zveza med strukturo 'možgan in duševnimi darovi znamenitih oseb. — Močan potres na otoku Celebes-u. Kot poročajo iz Amsterdama, je bit te dni v Doug.ali na otoku Celebes-u močan potres, ki je porušil mnogo hiš. Pet oseb je ubitih, okoli petdeset ranjenih. — Blumenstein. Pariška policija nadaljuje z zaslišavanjem oseb, ki so tv zvezi s falzifikatorsko afero Blumenstein. V zvezi z zaslišanjem nekega Simona, ki je baje tajnik neke vplivne osebe, je bil te dni zaplenjen v neki pariški velebanki konto neke odlične osebe, katere imena pa policija v interesu preiskave še ne izda. Afera zavzema vedno večje dimenzije. — Poizkusen vlom v bančni trezor v Berlinu. Iz ©anlina poročajo: Te dni je skušala izvršiti z najmodernejšimi pripravami opremljena tolpa svedrovcev vlom v trezor filijalke Dresdenske banke v Gharlotten-burgu. Po napornem delu so vlomilci obupali ter pustili na licu mesta večji de) vlomilskih priprav, med drugim šest velikih posod za kisik, od katerih tehta vsaka po 1 stot ter več velikih posod za bencin. Izvrtali so dve veliki odprtini v trezor. Za to delo so morali rabiti več ur. Nato so se lotili modernega oklopa od betona. V oklop so zvrtali ipa samo 20 cm globoko luknjo, kurili Jlm zmanJka!o ‘m(>či in so jo od- — Dobro želodce imata. Slikar profesor Federsen v Niebellu je odpovedal svoji 15-letrn služkinji službo. Iz osveie je primešalo dekle profesorju in n egovi soprogi naslednje jutro v kavo solne kisline. Zakoncema je postalo sicer od brozge slabo, vendar pa nista trpela na zdravju prav nobene škode. Dekle je bilo aretirano. — Od kmetskega dekleta do milijonarke. Te dni je umrla na Dunaju 74 letna Ana Linging, ena izmed najbogatejših žen Avstrije. Življenje Ane Linging se zdi kot pravljica. Rodila se je kot hči revnih sta-riisev v neki vasi pri Brucku ob Litvi. S 14. letom je vstopila kot služkinja v službo v hišo nekega dunajskega profesorja. Pri občevanju z angleško guvernanto se je naučila angleško. Neko nedeljo se je seznanila v pratru z angleškim inženjerjem Lingin-go.m. Lepo dekle je inženjerju tako ugajalo, da jo je dal v neki dunajski zavod, da se je izobrazilo. Tri leta nato jo ,je poročil. Pred štirinajstimi leti je umrl ter zapustil svoji vdovi premoženje v vrednosti 50 milijonov šilingov (okoli 450 milj. dinarjev). Ljubljana. 1— Predavanje v »Pravnikuc. V sredo, dne 7. decembra t. 1. bo predaval na sestanku dru&tva »Pravnika« g. univ. prof. dr. Me-tod Dolenc o predmetu: »Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije«. Predavanje se bo vršilo .ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 78. K obilni udeležbi vabi odbor. 1— Ruska Matica. V torek, dne 13. decembra se vrši v prostori'' Oficirskega doma (vojašnica vojvode Mešiča) predavanje ru- : skega zgodovinarja, bivšega prof. na moskovski uvnierzi, sedaj profesorja v Pragi 1 dr. Aleksandra Kizeveterja o predmetu »Po- ! sebni značaj ruske zgodovine«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina od 15 do 3 Din. 'Predprodaja vstopnic v knjižnici Ruske Matice (Jur- : čičev trg 3/II.): dne 7. in 9. decembra od 18. do 19. ure ter dne 12. decembra od 15. : do 16. ure. 1— Udruženje ju?o=lovc«skih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana javlja, da bo na debatnem večeru v petek, dne 9. de-cembra ob 20. uri referiral o sedanjem stanju vprašanja vzeze Slovenije z morjem tudi g. lug. Maks Klodič. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. 1— Na 15. občnem zboru Društva slušateljev jurtidične fakultete 3. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Robert Kramberger, predsednik; Mirko .Potokar, podpredsednik; Ivan Pireskar, tajnik; Zdenko Bačič, blagajnik; Zdravko .Kalan, odbornik brez mandata; Jevgenij Srebot, knjižničar I.; Tanja Murnikova, knjižničarka II.; Vlado Grossman in Jože Voršič, revizorja. 1— Pravljice za deco pripoveduje naša znana pisateljica Manica Komanova dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani Uniona 1. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica št. 2. — T. K. D. »A'tena«. 1— Simfonični koncert. V petek, dne 16. decembra, na predvečer godu Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. se vrši v unionski dvorani slavnostni koncert, kojega ■spored izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice Ljubljanske. Orkester je pomnožen z godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti. Na sporedu so sledeče točke: Beethoven: Predigra Egmont in simfonija št. 1, dalje Dobussyjeva suita Childrens Corner in pa Gr.iegove skladbe: Večer na planini. Pri zibeli, Norveški ples št. 2 in Udanostna koračnica. Debussyja dirigira L. M. Škerjanc, Beethovna in Griega pa Emil Adamič. Vstopnice ibodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. — Debeli ljudje morejo z vestno uporabo »Franz Josefove« grenčice doseči lahko iz-praznevanje želodca brez večjega napora. Tudi pri revmi in diatetisi uporabljajo zdravniki vestno »Franz Josefovo« grenčico. —1 K o tu raški savez kraljevine SHS, Pododbora Ljubljana. V sredo, dne 7. decembra t. 1. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« raz-delitev^ nagrad in diplom letošnje .sezone. Dirkači naj se sigurno udeleže, ker se na poznejše reklamacije ne bode moglo ozirati. 1— Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu se otvori v nedeljo, dne lt. t. m. ob 11. uri dopoldne. Vsi Ljubljančani so k otvoritvi in k poznejšim ogledom vljudno vabljeni, dobrodošli tudi ljubitelji umet-| nin iz deže Dr. Seredy je po rodu Slovak in je rojen • | v vasi, ki pripada danes pod Češkoslovaško, f Na Madjarskem ni živel ,Seredy že 25 let in tudi ni več madjarski državljan, temveč če-hoslovaški, ker ni optiral za Madjarsko. Ker ima gromka nadškofija velika posestva na Slovaškem, mislijo nekateri, da je bil Se-redy zato imenovan, da bi Čehoslovaška dvignila sekvester nad posestvi granske nadškofije na Slovaškem. Dr. Seredy uživa v Vatikanu velike simpatije in bo v kratkem imenovan za kardinala, da nastopi svoje mesto že kot kardinal. VSLED EKSPLOZIJE GRANATE JE POPOLNOMA IZGUBIL SPOMIN. Londonska;>WestmLnster Gazette« je objavila interesanten slučaj švedskega oficirja, ki je služil za časa svetovne vojne v angleški armadi in ki je ob priliki eksplozije granate leta 1917 popolnoma izgubil spomin. Do sedaj je živel v Londonu in bil trdno prepričan, da je rodom iz Kanade in da se zeve De Montalt. Bivši oficir, ki ,se pravzaprav imenuje ! Gustav Duner, je bil rojen leta 1880 v Up- j šali na Švedskem. Njegov oče je bil vse- : učiliščni profesor. Gustav Duner je pričel svojo vojaško kariero v švedski armadi, ali i ker v švedski vojski ni imel izgledov, da bi ; dosegel svoje cilje in uresničil svoja strem- i ljenja, se je odločil zapustiti svojo narodno vojsko in oditi v inozemstvo. To se je res zgodilo. Odšel je iz švedske armade -in vstopil v angleško vojsko. Boril se je kot angleški vojak v burski vojni, a potem tudi v svetovni vojni. V začetku januarja meseca leta 1917 se je nahajal Duner s še nekaterimi drugimi angleškimi častniki na neki pečini, i;n sicer Štev. 277. ras i ■ i—i—ibiiii ii i umi i—n~ a—aa— —m—————> 1 bas, ko jim je neki vojak javil, da bo eks-i plodirala sovražnikova granata. Vsi oficirji j so se vznemirili in pobegnili s pečine. Po-j begniti pa je hotel tudi Gustav Duner, ali i baš v tem trenotku je eksplodirala granata in Duner je bil vržen v zrak..... Po. nekolikih urah so ga našli bolničarji ležečega v nezavesti. Ko se je v bolnici osvestil, je popolnoma, izgubil spomin. Zdravniki in bolničarji so ga nazivali kapetanom de Montalt, ker so 1 se našli poleg njega pisma, ki so imela to ime. Ker je Gustav 'Duner izgubil spomin, v resnici ni vedel, -kako je njegovo ime in je verjel, da je De Montalt. Novi kapetan De Montalt je pozneje služil pri avijatild. Nekega dne se je zgodila -težka nesreča: -padel je iz aeroplana in bil težko ranjen. Vsled tega je bil tudi odpuščen iz aktivne vojaške službe, a mu je-bila priznana dosmrtna pokojnina. Pozneje-se je oženil s sestro nekega svojega prija' telja avijatičarja, ki je umrl na njego^ rokah. Vedno pa ga je motil dvom, če ie v •resnice De Montalt, ali ne. Nekega dne je slišal, da blizu njega st«' ječa družba govori švedsko. Temu se je ze' lo začudil in zazdelo se mu je takoj, da t* jezik dobro razume. Zato je odpotoval bivši oficir v svojo'domovino, na Švedsko, da bi iskal dokaze o upravičenosti svojega dvoma. Nekega dne-je iztaknil v švedskem vojnem ministrstvu knjigo, v kateri je slučajno našel, da je zabeleženo ime nekega častnika Gustava Du-nerja. Nekaj čudnega se mu je zazdelo, ko je prečital to ime. In njegov spomin se je pričel vračati ... Takoj je pisal rodbini oficirja Gustava Dunerja, da bi kaj več poizvedel o tern : človeku. Kmalu je dobil odgovor: >Gustav | Duner je umrl na francoskem bojišču let* 1917. Jaz sem njegov brat.« V pismu so sledile še nekatere natančnosti, ki doka-; zovale smrt švedskega oficirja. De Montalt, oziroma Gustav Duner pa je : -odšel te dni po desetih letih sveas : » da vidi zopet enkrat svoje drage, matei brata. Hja Brenburg: n$ Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) — Edino zato ibo to težko, ker se podlež pred menoj skriva. S svojo prijateljico se skriva, da hi ga jaz ne zasačila. Tela Barbara mi je o vsem pisala. Tukaj on ni javljen pod svojim imenom, ampak drugače ... Tisti hip je stopil v sobo Asjin pokrovitelj, krepki, veseleči se življenja Hariton Ivanovič. Ko je zagledal na stolu žensko v taki čudni Obleki se je namršil in poklical Asjo v stran: — Kdo je to? Asja je zardela in mu nekaj šepetala. Med obema je bil tih pogovor. Nazadnje je Hariton Ivanovič na glas rekel: — Samo ipod nobenim pogojeni ne tukaj. Nato se je sam obrnil k Aglaji: — Oprostite, da sem vas prekinil. Asja mi je kratko opisala vašo dramo. Pod kakšnim imenom pa živi tukaj vaš mož? — Cislas, Nikolaj Cislas. To ime si je izmislil, namesto Lobova ... Hariton Ivanovič se je zamislil. Nekako znano ime je lo. Šel je iz sobe in se čez par minut vrnil s časopisom. Na pivi strani je bil Andrejev portret: — Ali je to on? — On je! Andrjuša! Kako to da je v časopisih? — Vaš mož je morilec. Vam preostaja samo še razvod. Dobre pol ure je Aglaja ležala v nezavesti in Asja ter njen ljubimec sta imela dovolj časa in prilike, da sta presodila, kako naj splavita to strašilo, ki se jima je zvalilo na glavo. Ko se je Aglaja zopet zavedla, je planila h Kritinu: — Mo.j Bog, kaj naj počnem? Vsega tega je kriva ona, vlačuga! Oči ji bom izpraskala! Svetujte mi, na koga naj se obrnem? Kako naj mu pomagam? Mogoče mi bo dovoljeno, da z njim govorim. Na vse sem pripravljena, samo da ga rešim. S seboj ga bom vzela, skupno bova molila zaradi greha. Hariton in Asja sta bila prav od srca ogorčena. Pričakovala sta vse, samo ne tega. Zdaj naj se pa še rešuje takega lopova. To je pa že preveč! In Asja je svečano izjavila: Jaz te ne razumem. S Haritonom Ivanovičem sva se premislila in on je tako dober, da ti bo za prvo silo pomagal. Sto frankov ti daje, ki jih boš vrnila, kadar boš zmogla. Jaz te bom pa priporočila znanim damam, ali pa ti bom mc-goče še sama našla kako delo. Umrla tukaj ne boš. Svojega moža, ta izmeček človeške družbe pa kar pozabi, ker je nama obema v sramoto, obenem pa tudi Haritonu Ivanoviču. Aglaja je ni ^poslušala, ampak je venomer obupno kokodakala: — Kaj ti misliš? Kako naj bo to mogoče? Da bi moža. zavrgla? Da bi Andrjušo zapustila! Samo da bi ■vedela, kam naj se obrnem! Ali naj grem v jetnišnico, ali naj najamem odvetnika, Kdaj ga bodo sodili? Kmalu? Hariton Ivan-ova« je patetično rekel Anji: — Izvolite ji pomagati! V.a5a sestra Je! Asja je pa z istim tonom odvrnila: — Ne, ona mi ni več sestra! Aglaja je hitro zbežala skozi vrata in korale cb vratih so melodično zapele o udob-stvu, o brezskrbni sreči vesele Asje, ki ima Haritona Ivanoviča, poštenega človeka, ne pa roparja in morilca. Aglaja je par ur švigala po Parizu: iz ministrstva na policijo, iz policije na konzulat. Končno je prišla do Andrejevega zagovornika. Kriknila mu je kot edinemu človeku, na katerega se še zanaša: »Rešite ga«, la ji je pa odgovori;! s tem, da se ji je umaknil iz sobe. Ko je gospod Anede Gourmot slišal,, da je v kabinetu spet tiho, se je vrnil k gostji in ji je uljudno ponudil sedež, hoteč ji pokazati, da se ni nič zgodilo: — Kaj želite od mene, gospa? Aglaja se je davno nekoč, ko je še poslušala godbo iz hiše fabrikanta Gaja, učila francoščine. Takrat je že čitala francoske romane. Od takrat je pa preteklo že mnogo let in Aglaja je zdaj s težavo iskala francoske besede, ki so se porazgubile med ogrizki slanikov in krompirjevimi otlupki. Gospod Gounmot, ki ni bil vajen govoriti £ inoaemci, je postal nervozen in nepotrpežljiv. Ker ga Aglaja ni takoj razumela, ji je kričal, kakor da je gluha. Aglaja se ga je začela bali. Mladiček, ki -se je tresel pred jutrišnjem procesom, se ji je zdel neizprosen sodnik, od katerega je zavisna Andrejeva usoda. Hotela je pri njem izzvati usmiljenje in mu je povedala tudi o mazurki, .kakor je znala. Povest je bila silno sentimentalna. Gospod Gourmot je zapisal njene besede, premislil -vso stvar in postal navdušen: — Dobro, da je to mazurka, ne pa valček. Kolorit je spreten in občinstvu bo to ugajalo. (Dalj« prih.) Veliko izbiro volnenih lopic, puloverjev ^vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic 'ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah IGNACI] ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta. m ViNOCET tovarna vinskega kisa, d.zo.z., Ljubljana nudi naffineiSi in najokusnejši namiini kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. s Telefon itev. 2389. TehnlCno in higiJeniCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. ,j Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta IL la, II. nadstr. ms a«|ksl|la v aHderf jata ta v konstrukti# a»i Josip Petelinca Hvalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Phdnix. Najlepie opreme, pouk v vezenje brezplačen. Nizke cene tudi na obroCna plačila., ■ (iiUISckM«« ob vodi blizu PreSer- UUDIjana novega spomenika. MALI OGLASI. Za vsako besedo 8e pl*<* 50 par. Za debelo tiskaš* pa Din 1.—. Tovarna perila „Triglav“ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana, Kolodvorska ulita it 8 Širite ,Narodni Dnevnik4. Koks - Čebin Wo11ots l/II. - Telsf. 20M »Germisan« najboljše sredstvo za lu-ženje semen 18% raz-stopine zadostuje za zavarovanje proti sneti La bilnih bolezni. D'.. A. Jenčič, Haribor, Kopitarjeva ulica 6. Išče se stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se-dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Oglašajte v Narodnem Dnevnik«. TRG.- IND. D. D. ££?££ LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 MERKUR Iadajatolj: Aleksander želesnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej So ver. Vsi v Ljubljani.