UDAIA UREDNIŠTVO GLASILA '>V AGISU«. I2HAIA TEDENSKO. UREJA MAKS MENONI. RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOF
Tretja poskusna izdaja	rtuj, 2Q012„1984
Seznanitev z zavarovalnimi pogoji
KORAK naprej pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov
^ delovni organizaciji je v letu 1984 postal aktualnejši problem v ^vezi z zavarovanim premoženjem ter uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov od zavarovalnice, Ker se stvari po TOZD-ih, kljub navodilom,
^ jih je izdal splošni sektor, niso premaknile na bolje' je pobudo, ‘^kupaj z direktorjem DO in tov, Pičerkom, prevzela pravna služba, ki ^ med drugim v ta namen organizirala posvet s predstavniki zavaroval-^lce, začela seznanjati odgovorne delavce po TOZD s splošnimi pogoji zavarovanja ter pričela z organiziranim in sistematičnim uveljavlja-hjam odškodninskih zahtevkov od zavarovalne skupnosti, kar je bilo ^rej prepuščeno, bolj ali manj, dobri volji posameznikov v temeljnih higanizacijah oz. DSSS. Na podlagi sestanka v zvezi" z zavarovalništvom, V1 je bil dne 30.7„1984? bo delavski sveti imenovali pooblaščene ose-e» ki bi naj^v temeljnih organizacijah oz, DSSS. skrbeli predvsem za .°» de bo prišlo do sprotnih prijav vseh škodnih dogodkov, za katere De možno uveljavljati odškodnino. Pooblaščene osebe' za zavarovanje po °ZD oz. DSSS so naslednje:
Kostanjevec Ivan 7 Golob Vinko Kostanjevec Konrad Pomše Martin Dobinščak Branko Koderman Janko obr Sijanec Alojz "
' Hodnik Viktor " Šebela Ivan Drobnič Ivan
KO	- Čuček Miran in	PM
VO	Bratušek Peter	
VZM	- Šuman Janko	SMV
DSSS	- Potočnik Martin	OR
VZD I TAP III	TAP IV	TAP TPP TAP OPD TAP	- Lah Marjan	KOM
bi se delavci v TOZD oz, DSSS seznanili o tem kaj sploh imamo zavarovano ter s samim postopkom uveljavljanja odškodnin, je pravna služba "delala organizacijski predpis, ki bi naj enotno urejal zadevno pro--Kematiko.^Organizacijski predpis o urejanju škodnih dogodkov zavarova-.premoženja v DO AGIS, o sprejemu katerega bo odločala posebna ko-181ja dne 21.12,1934, tako našteva in nas seznanja z vsemi vrstami avarovanj uveljavljenih v DO AGIS, vendar smatram, da je to, predvsem pooblaščene delavce v TOZD in DSSS, premalo. Zato smo se v pravni ;Kuzbi odločili, da podrobneje predstavimo posamezne vrste zavarovanj Agigovem glasilu. Tako smo se z urednikom glasila dogovorili, da bo-^Ovsak. mesec enkrat predstavili eno vrsto z avr ar o vanja. Glede na pioble-1a u'C° in aktualnost posameznih področij zavarovanja smo se odločili, v bomo v mesecu januarju najprej predstavili možnost uveljavljanja za-2ar0Va^n^ne •'calc®en 3e postopek iz naslova kolektivnega nezgodnega varovanja. Nadaljevali bomo s strojelomnim zavarovanjem, požarnim,
zavarovanjem civilne odgovornosti, transportnim zavarovanjem in na koncu "bomo predstavili še področje avtomobilskega zavarovanja.
Upamo, da bomo s temi prispevki pripomogli k boljšemu seznanjanju, predvsem pooblaščenih delavcev po TOŽB oz. DSSS z zavarovalnimi pogč ji, česar posledica naj bi bila večje uveljavljanje odškodnin ter 5 tem prispevek nas vseh k boljšemu ekonomskemu položaju naše delo«*16 organizacije.
Janez Solina, pravna služba
V	AGISU ZOPET GORELO
V	petek, 14.12.1934 ob 13*1 je zopet zlovešče zatulila tovarniška & rena. Kje, kaj gori?
Olajšanje, saj je samo vaja. Res je? bila je samo vaja. To pot s P1 postavko požara v polirnici, lakirnici in montaži TOZD TAP. Vrsta? žarov, ki so-zadnje mesece dobesedno pustošili po nekaterih,OZD n^ morajo dati misliti, da za požarno preventivo ni počitka. Ne moreis cenjevati, če je akcija stekla kot bi morala in če je dosegla svoj namen, to pa zato, ker nisem poznavalec tega področja. Zato sem o ( menu in o uspehu akcije vprašal vodjo SDS in predsednika IGD Agis Franca Kolariča, ki pravi:
"Vaja je imela namen preveriti, če je v I. izmeni dovolj zaposleni? gasilcev, ki bi bili v stanju zadušiti začetni požar. Klicu sirene se je odzvalo 15 gasilcev iz DO AGIS. Poudariti pa moram, da se v ; cijo niso vključili člani IGD AGIS, zaposleni v Gumarni. Po obrazi1 žitvi predpostavke so gasilci uspešno ukrepali."
- So se pokazale kakšne pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpravi*1
"Glavna pomanjkljivost je gasilski avto. Ta je namreč zaradi staro-že popolnoma nezanesljiv. Ta avto bi bil sicer še dober za druge_4 mene, nikakor pa ne za gasilsko društvo. Ob tem bi kazalo opozori*1 na nekorektno obnašanje "gledalcev", ki s svojimi opazkami ovi-ral delo gasilcev. Vedeti moramo, da je vaja enako kot bi šlo zares. stvo namreč je: bolj resno bomo jemali vaje, bolj bomo uspešni ko 1 šlo zares.
Ob tej priliki bi želel opozoriti vse zaposlene, da naj vsak na sV' jem delovnem mestu skrbi, da praktično potrjevanje gasilcev ne bo koli potrebno."
M.
MATERIAL JE, MATERIALA NI
Zadnji delovni dan pred dnevom republike, ali točneje 28.11.1984 okrog 14.vure izpadel iz kamiona vez dekapirane pločevine, težke 2838 kg. Že iz teše je razvidno, da ni šlo le za košček pločevine«
Ker je omenjena pločevina ležala na istem mestu še dan po praznik^ pomeni, da je ležala na travi nezaščitena in razmetana pet (5)
Material se Je pri padcu delno poškodoval, zaradi vremenskih vplivov Pa sa je načela korozija. Skrb mimoidočih, predvsem pa delvcev Orodjarne torej ni bila odveč. Sploh pa sedaj, ko je kriza za repromaterial 1z dneva v'dan hujša. Pri nas pa je pločevina iz uvoza čakala pet dni, ^a smo se odločili in jo dali na ustrezno mesto, 0 dejanski škodi, ki je ob tem nastala, še ne moremo poročati, ker še ni znana. Znana bo ob koliko je bo dejansko uporabne.
Tovor je bil sicer zavarovan pri prevozniški delovni organizaciji ^vtoprevoz Maribor, PE Ptuj, Vse lepo in prav. Prav pa bi seveda bilo, va bi voznik, kateremu je pločevina izpadla, poskrbel, da bi le-ta pri-®Ta na pravo mesto. Toliko bolj, ker je tudi voznik vedel, da je bil aan pred praznikom.
vsem tem lahko upravičeno rečemo: Material je, materiala ni!
[
M.
Ogovorili smo se za dvig gen mljgogradnje
----
sicer^za zdaj še
, v bodoče pa najbrž ne bo več. Kakor koli že, druge re-ni. Znašli smo se v času izjemno nestabilnih cen. Lahko bi re~
^ , da ima vsaka naslednja pošiljka novo - višjo ceno. Hoteli ali ne, rno-nom^ 4-^™-,,	i o n. o-! Qo i •: -m Prav cene so bile predmet razpra-
T) v
??sevanje likvidnostnih težav z dvigovanjem cen je ^To aktualno,
^tve
e ve
moramo temu prilagajati, slediti
ra
na posvetu poslovodnih organov, ki je bil ta ponedeljek. Sprejet je .predlog dviga cen drugogradnje, in sicer od 20 % do 35 Po dogo-^njenih novih cenah je treba začeti zaračunavati izdelke drugograd-takoj.
T v
l^zko je reči, če bomo s tem dohiteli zamujeno. Eno je gotovo. Ko se .^imo za dvig cen lastnim izdelkom, pozabimo na ogorčenje, ki nas za~ ob dvigu cen drugih proizvajalcev. Zal, to je krog, iz katere:
6 moremo.
M.
^°2niki pozor!
0l)SLEJ UPORABA VARNOSTNEGA PASU OBVEZNA S
T» januarjem 1985 je uporaba varnostnega pasu v vseh avtomobilih

vseh relacijah obvezna<
je, da je veliko tistih, ki uporabo varnostnega pasu priporočajo ^ drugi strsni pa je tudi nekaj takšnih, ki so zoper to,
^jstva pa govorijo, da je varnostni pas rešil že veliko življenj, v tem pa ne smemo pozabiti še na naslonjalo za glavo, ki šele sku~ z varnostnim pasom predstavlja pravo zaščito voznika in sopotni-ha prvem sedežu.
3),
^ej ne pozabimo na svojo varnost. Ne čakajmo, da nas morajo na to
°to
Zarjati delavci milice.
SPV
(NE)LIKVIDNOST DELOVNE ORGANIZACIJE AGIS
Delovna organizacija AGIS se ponovno nahaja v težki likvidnostni situaciji, saj nam ponovno ^rozi finančna blokada. Za ilustracijo navajamo le nekaj podatkov:
V času od 20.12„198'4 do 28.12.1934 moramo odplačati 75-000.000,00 najetih kreditov, v petek 21.12.84 zapadejo v plačilo prispevki iz OD v znesku 25.475-000,00 din. V tem obdobju zapade v plačilo 16.818.000,00 izdanih lastnih menic. K tem zneskom je potrebno pri-' šteti še dnevna plačila faktur. V zadnjih desetih dneh posebna finančna služba predvideva 125)295=000,00 odliva finan-čnih sredstev.
Prilivi finančnih sredstev so za našo delovno organizacijo zelo neugodni, saj nam kupci 80 ‘/o realizacije*plačajo z menico in le 20 /o z gotovino. Zapadli krediti, vsi prispevki in zapadle menice moramo poravnati z gotovino. Na podlagi realizacije prejšnjega meseca so pričakovani gotovinski prilivi v tem obdobju okoli 50,000.000,00, vse ostalo z menico. Čeprav se da menica predčasno vnovčiti v obliki eskonta, to ne bo mogoče, ker smo eskontne limite v bankah v glavnem izkoristili.
Posebna finančna služba ima velike težave, kadar TOZD porabi več sredstev za nabavo materiala, kot je to predvideno s finančnim planom. Na žalost se tega premalo zavedamo in so prekoračitve nabave pogost pojav, in s tem tudi najemanje novih kreditov nujna potreba*
PFS
h
OBVEZNOSTI delavcev, ki so začasno zadržani z dela
2ARADI POŠKODB ALI BOLEZNI
V	kratkih vrsticah Selim strniti navodila in obveznosti, ki jih ima Vsak začasno z dela zadržan delavec zaradi bolezni ali poškodb«
Vsakdo, ki zboli na delu ali izven dela oziroma se poškoduje in ni 2®ožen za svoje delo, mora takoj poiskati zdravniško pomoč.
^° V primeru, da zboli ali se poškoduje izven ordinacijske^a časa ambulante, pa bi moral na delo ali ostati na delu, je dolžan obiskati uezurnega zdravnika, ali naročiti hišni obisk zdravnika v najbližjem zdravstvenem domu, kjer je organizirana dežurna služba.
-š0 Do navodilu dežurnega zdravnika se na določen dan obvezno mora z ;la-Slti z zdravstveno knjižico v naši OA.
V	Na pregled v OA mora prinesti obvezno "Obvestilo zdravnika", ki a pregledal v dežurni službi„
?? obvestilo mora vsebovati: datum obiska, žig in podpis zdravnika, ®ifro oz. diagnozo bolezni, mnenje o delazmožnosti, datum kontrole v
^Sa obvestila, ki ne vsebujejo vseh naved.en.ih podatkov so neveljavna.
r
j'° V primeru, da dežurni zdravnik predlaga "bolniški stalež" samo za ^uvedeni dan, se mora delavec zglasiti v naši OA z zdravstveno izkaz--lco in potrdilom najkasneje do 8. ure zjutraj naslednji dan.
J1 ° V^primeru večdnevne odsotnosti, se mora delavec zglasiti v OA na ^uročeni dan z zdravstveno izkaznico in obvestilom dežurnega zdravni-a najkasneje do 11. ure.
tem času izostanek za navedeni dan ne bo več opravičljiv.
n
” Delavci, ki so začasno nezmožni za delo, so se dolžni držati na-Pednjih navodil:
a) V času nezmožnosti za delo, brez pismenega dovoljenja zdravnika.
® smejo zapuščati kraja stalnega bivališča, ki ga imajo navedenega v ^avstvenem kartona OA.
d D) v primerih, kjer je obvezno ležanje ehem naslovu.
so dolžni ležati na nave-
s c) V primerih odhoda v bolnišnico brez vednosti obratnega, zdravnika, ^ dolžni le-tega oziroma OA obvestiti najkasneje v treh dneh, sicer ,usotnost ni opravičljiva in se krši zdravnikova navodila in s tem de-'0vne dolžnosti.
^ d) v primerih obiska pri specialistu kirurgu, ali kateremkoli dru-y6m specialistu, brez vednosti zdravnika v OA, je pravtako potrebno ob-6stiti OA najkasneje v treh dneh.
^ e) Pri obveš-čanju ustno, pismeno ali po telefonu je treba v OA spo-aiti številko zdravstvenega kartona v OA, ki je v vsaki zdravstveni ^kaznici ter ime in priimek delavca ter prvi dan začasne zadržanosti
f)	Delavec, Iti ima v O A. tako ali dru^a:'e odprt stale? in se zdravi v bolnišnici ili ambulantno pri specialis ih, je dolžan najkasneje zadnji delovni dan v mesecu dvigniti v OA potrdilo o začasni nezmož-$ nosti za delo in ga odnesti v oddelek obračuna 0D»
g)	Vsi, ki so se poškodovali'na delu ali izven dela, so se dolžni po zaključku nezmožnosti z vsemi izvidi o poškodbi in s potrdilom o nezmožnosti za delo zglasiti najprej v pravni službi pri tov, Solini in šele nato gredo v oddelek za obračun 0D„
h)	Za delavce, ki so v bolnišnici, lahko to obveznosti v navedenem času z zdravstveno izkaznico bolnega ali poškodovanega delavca uredi-' jo svojci ali sodelavci. Pri teh je obvezno potrebno dostaviti v OA tudi po trdi 7.0 da je dotični še vedno na zdravljenju v bolnišnici,
i)	Delavci, ki se po zdravnik-ovih navodilih zdravijo doma,so dolžni izvajati zdravnikova navodila:
-	Kraj bivanja oziroma dom, lahko delavci zapuščajo le po posvetu z zdravnikom,
-	Vsi, ki jim zdravnik odobri izhode, so dolžni pri vsakem izhodu na vidnem mestu oz, dostopnem mestu pustiti obvestilo za kontno-' lorja bolniškega staleža,
-	Obvestilo za kontrolorja mora vsebovati datum, čas odhoda od do-' ma, predvideni čas povratka, podpis bolnika,
-	Vsi, ki se bodo zdravili izven svojega bivališča oz, kraja bivanja, si morajo pri zdravniku priskrbeti pismeno dovoljenje za čas odsotnosti.
Ta navodili veljajo od 1,1,1985 dalje, za vse delavce, ki se zdravijo v naši OA.
Vse nedoslednosti v zvezi z izpolnjevanjem navedenih navodil se štejejo kot hujše kršitve delovnih obveznosti oziroma navodil zdravnika in kot take jih bo obravnavala tudi disciplinska komisija DO.
S tem bodo odpadli vsi nesporazumi? tehtanja in razpravljanja o more-> bitnih nejasnostih in bodo med nami čistejši, boljši odnosi,
Zdravnik OA dr. Rajko Brgle z
VABILO K SODELOVANJU
Sodelavce obveščamo, da je treba prispevke, za katere bi želeli da so objavljeni še isti teden, dostaviti v uredništvo do srede.
Prispevajte s svojimi prispevki, da bo ta oblika informiranja še boljša in še bolj naša.