Posamezna številka Din 1 — Štev. 62. V LJUBLJANI, torek 14. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO n. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV, 11 C ‘TELEFON 8TEV. 862. o Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamk« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Novo ali staro življenje! Praznik vstajenja je minil; še malo, in odpraznovali ga bodo tudi pravoslavni bratje. Življenje pa, ki je od radosti nad vstajenjem narave za trenutek obstalo, se vrača zopet v stari tir. V stari tir? Več bi pričakovali od vstajenja, kakor pa samo mal oddih življenja in potem zopet nadaljevanje prejšnjih križev in težav. Toda simbol sam ne pomaga nič če človek noče, in pri uas noče. Doslej ni hotel in tudi poslej noče; zopet bodo vzplamteli stari boji, skratka, po par dneh ne bo nihče več mislil na praznik vstajenja razven onega, ki si je pokvaril želodec. Zakaj zopet po starem, zakaj tako, kakor ni prav in ni dobro, zakaj na uravnati življenja tako, da bi bilo vsako leto lepše, plodonosnejše, ne pa niabše? Dosedanja teza naših politikov je, da večina, ne oziraje se na način njene sestave, storiti vse, kar hoče in more številčno izglasovati; na preglasovane ni treba imeti nobenih ozirov. Samo kratko dobo so bili na krmilu države možje, ki te teze niso zastopali in že je kazalo življenje popolnoma drugo smer, obljubljalo je lepše sadove. Z izpremenjenimi rasmerami pa se je izpremenilo tudi to m sedaj gre zopet vse po starem. Ni in ne more biti prav uveljavljati s *ilo nekaj, čemur se upira velik del naroda. Majhna večina niso vsi in majhna večina mora vedno računati z številno manjšino. Nasilje rodi vedno odpor in le redke so izjeme, ko ta odpor ni — prej ali slej — pokopal nasilje, pa najsi bo tudi z nasiljem. Zato je edino prava pot pot sporazuma, pot dogovornega sodelovanja. Odstraniti je treba glavne zapreke, ustvariti bazo za dogovore in potem delati na tej bazi, dokler ni dosežen uspeh. In ta ne more izostati; morda bo viden malo kasneje, toda izostal ne bo. Dve možnosti obstojata za vodstvo naše državne politike: politika sedanje ali |»a prejšnje vladne koalicije. Sedanja je izzvala koj pri svojem rojstvu ljut odpor in se je izkazala za neizvedljivo. Druga možnost je politika sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, stvoritev velike večine vseh, ki hočejo urejeno in močno državo. Za to možnost govori že dejstvo, da bi se na tej koncepciji stvo-iiia velika parlamentarna večina, ki bi imela za seboj res večino vseh, proti se-ki pa le neznatno manjšino.. In kar je glavno: parlamentarna večina, sestavljena na podlagi medsebojnega vsestranskega sporazuma, bi imela sporazumno delovanje, sporazumno vodstvo državnih poslov že v svojem bistvu. l'u ne bi bil mogoč noben diktat, temveč za vsako važnejšo zadevo le medsebojen sporazum. To pa je pravo bistvo Parlamentarizma, ne pa oni njegov izrodek, ki si dovoljuje na podlagi trenut-110 t l6a® .moči vsa mogoča nasilja, da >l *' 1 1 sv°i Položaj. Pri sporazumnem vodstvu državne politike bi bili zadovoljni vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci, razven onih, ki zagovarjajo le in edino nasilne metode in so že eo ipso nasprotniki vsakršnega piavega sporazuma; kajti sporazum v njihovi ideologiji ne pomeni ničesar drugega, kakor popolno kapitulacijo sokontrahenta, udajo brez pridržkov iu pogojev. Oni poznajo le načelo: vae victis — vae victis! Narava je vstala v novo življenje; zakaj ne bi vstalo tudi naše državno življenje? Proč z nasiljem, ki bo rodilo le odpor in zopet nasilje; medsebojno popuščanje naj dovede do končnega popolnega sporazuma, ki bo dal naši mla- Politično zatišje v Beogradu. Situacija se bo razčistila po pravoslavnih praznikih. Beograd, 14. aprila. Politična situacija v Beogradu je v polnem zastoju po odhodu kralja v Sarajevo in radi praznikov. Celokupna pažnja vseh političnih krogov je obrnjena na Zagreb, od koder pričakujejo sklepa vodstva HRSS o stališču napram situaciji in napram izjavam Pavla Radiča. V političnih krogih smatrajo, da se bo po pravoslavnih praznikih političen položaj hitro razčistil. Ugotovljeno je, da ni nobenega govora o rekonstrukciji, niti o novi vladi ali o ostavki. Vsekakor ni pričakovati pred pravoslavnimi prazniki nobenih posebnih dogodkov. Dotlej bodo morali radi-čevci položiti poslednji svoj državotvorni izpit. Beograd, 14. aprila. V nedeljo ni bilo nobenega važnega dogodka, razen protestnega zborovanja stanovanjskih najemnikov in običajnih razgovorov Pasica. Beograd, 14. aprila. Sinoči je bila sklicana seja vlade. Seja pa se ni mogla vršiti, ker se več ministrov (SDS) nahaja na počitnicah izven Beograda. S Paši-čevim odhodom iz Beograda pa bo politično življenje, ki je že sedaj bilo v minimalni aktivnosti, popolnoma zamrlo in tako bo ostalo po mišljenju nekaterih politikov vseskozi do Pašičevega povratka. Po praznikih se pričakuje večje živahnosti v političnem življenju, v prvi vrsti rešitev vprašanja odnošajev med radikali in radičevci in nato rekonstrukcija vlade. Ni izključeno, da bo Pašič o priliki svojega potovanja posetil najprej kralja in ga obvestil o situaciji, nato pa se bo sestal nekje s Pavlom Radičem. KONFERENCA V BEOGRADU. Beograd, 14. aprila. V teku včerajšnjega dne ni bilo nobenega večjega dogodka. Pašič je imel daljšo konferenco z Ninčičem, ki se je pravkar vrnil z agitacijskega potovanja, konferiral je tudi z Markom Trifunovičem. Trifunovič je imel pred tem posebne pogovore z Ninčičem. Glede Pašičevega odpotovanja je popolnoma nejasno, ker se širijo obenem govorice, da bo Pašič odpotoval in da ne bo odpotoval. Vašemu dopisniku so sporočili na merodajnem mestu, da je Pašič opustil namero potovanja. PAŠICEVO POTOVANJE. | Beograd, 14. aprila. Pašič je po daljšem razmišljanju vendarle sklenil, da bo odpotoval in praznike porabil za odmor. V političnih krogih so pričakovali, da bo Pašič takoj odpotoval, vendar je Pašič v zadnjem trenutku potovanje odložil. O potu in dnevu odhoda ni nobenega poročila iz razumljivih razlogov. Najverjetneje je, da bo Pašič odpotoval v Primorje, najbrž v Cavtat. Posvetovanji Zagreb, 14. aprila. Predvčerajšnjim in včeraj je Pavle Radič nadaljeval v Zagrebu konference s Stjepanom Radičem. 0 teh konferencah ni bilo mogoče doznati ničesar gotovega. V oči vpada samo to, da greflo preiskovalne oblasti Pavlu v Zagrebu. Radiču zelo na roko, kadar obišče Stje-pana Radiča v politični misiji. Po občem mn liju bo opozicicnalni blok razpadel. Pričakovati je, da bo takoj po pravoslavnih praznikih situacija razčiščena. KRALJ IN KRALJICA V SARAJEVU. Beograd, 14. aprila. V teku včerajšnjega dne je kralj odpotoval iz Topole preko Čačka in Užic v Sarajevo, kamor je dospel sinoči ob 7. Za njim je prišlo tudi vse spremstvo in vojni minister. Danes zjutraj ob 7.30 je prispela v Beograd kraljica Marija iz Rumunije in je takoj odpotovala v Sarajevo. Iz Sarajeva bo odpotovala kraljevska dvojica skupno v novi dvorec Han Pjesak. Prestolonaslednik bo ostal v Beogradu. NAŠ PARIŠKI POSLANIK. Beograd. 14. aprila. Včeraj je naš poslanik v Parizu Spalajkovič zopet prevzel svoje funkcije v Parizu. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 14. aprila. Komisija, ki je bila določena za izdelovanje invalidskega zakona, je končala svoje delo na tem zakonskem načrtu in bo isti še danes predložen narodni skupščini. Načrt se ne razlikuje od prejšnjega Peleševega glede zavarovanja in zaščite invalidov. POTOVANJE NOTRANJEGA MINISTRA. Beograd, 14. aprila. Notranji minister Boža Maksimovič je danes ponoči odpotoval domov v Knič, kjer bo ostal nekoliko dni. DRŽAVLJANSKA SVOBODA. Veliki župan korigira sodno odločbo! Bihač, 14. aprila. Iz tukajšnjih zaporov je bil po daljšem času izpuščen na svobodo zemljoradniški poslanec Čeda K o k a n o v i č. Veliki župan ga je hotel nato internirati, pa se mu je Kokanovič umaknil in skril. Dosedaj ga oblasti še niso mogle najti. NEVOLJA MED URADNIŠTVOM ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Beograd, 14. aprila. Zunanji minister Ninčič je te dni izdal naredbo, s katero se ukinejo neke doklade diplomatskemu osobju v zunanjem ministrstvu. Po informacijah »Pravde« so vsi omenjeni uradniki izročili Ninčiču predstavko, češ da je ta naredba neopravičena in da mora zunanji minister štediti na drugi strani. PROSLAVA ZRINJSKEGA IN FRANKOPANA. Zagreb, 14. aprila. Tu se vrše z vso vnemo priprave za čim svečanejšo proslavo 30. aprila kot spominske svečanosti Zrinjskega in Frankopana. di in življenja tako žejni domovini novih moči. Političnim geslom, ki povzročajo radi svoje pretiranosti toliko preprirov, bojev in škode, naj se ne pripisuje večja važnost, kakor pa jo dejansko zaslužijo. En edini cilj naj lebdi vsem pred očmi: gospodarska povzdiga naroda in države, kajti gospodarsko močan narod je močan tudi politično. Različni načini dosege tega namena pa naj se medsebojno izpopolnjujejo, ne pa razbijajo in doživeli bomo kmalu — lepšo pomlad. Odhod naše delegacije v Rim. Beograd, 14. aprila. Sinoči je odpotovala naša celotna delegacija v Rim pod vodstvom dr. Velizara Jankoviča. Delegacija šteje 11 članov, in sicer 6 radikalov in 5 članov opozicije. Radikali-člani delegacije so: dr. Velizar Jankovič, Dragutin Kojič, Vasa Jovanovič, Ljubomir Popovič, Ljuba Nešič, Ninko Perič, opozicionalci pa dr. Kumanudi, dr. Behmen, dr. Trumbič, Vesenjak in Polič. SPOR V BRODARSKEM SINDIKATI'. Beograd, 14. aprila. Pogajanja med brodarji in Brodarskim sindikatom kraljevine SHS niso uspela. Brodarji so zahtevali, da se jim zviša plača za 20 milijonov brutto, pa so spustili nato na 15 milijonov. Sindikat pa je ponujal le 5 milijonov iu končno pristal na 9 milijonov. Končno so sklenili, da počakajo danes definitivnega sklepa. Včeraj je že prešla pasivna resistenca na potniške brodove in obstoji nevarnost, da bo promet popolnoma ukinjen. (Glej naše poročilo pod Gospodarskimi vestnik.) NEGOTOVOST POLITIČNE SITUACIJE. Beograd, 14. aprila. Današnja Pravda piše o situaciji, da je Pašič pred dvema dnevoma sklenil vzdržati današnjo koalicijo. Tej vesti pa pripominjajo radikali, da je vsekakor izključeno, da bi radičevci vstopili v današnjo vlado, ker oni nočejo delati s Pribičevičem. Vsak čas so torej možne odločilne izpreinem-be. Pogajanja bodo baje še zelo dolgo trajala. Pred sestankom skupščine je pričakovati edinole novih poskusov g. Pašiča, da izvede rekonstrukcijo po že zabeleženem načrtu. Beograd, 14. aprila. Pravda< prinaša senzacijonalni članek o politični situaciji, kjer pravi, da se je situacija tako razvila, da sedaj streljata oba bloka. Nacijonalni in opozicijonalni blok se nahajata v razpadu. Pribičevič in ožji blok bodo ostali v opoziciji, radikali in radičevci pa bodo sklenili sporazum. ^SAMOUPRAVA« IN HRVAT«. Beograd, 14. aprila. Današnja Samouprava« piše v uvodnem članku, da so se izjave Pavla Radiča in dr. Šuperine različno tolmačile. »Hrvat« se tukaj ni dobro držal. Smatra za potrebno, da se vse to popravi. Iznaša historiat vsega onega, kar so vlade učinile v ustvarjanju te države in vse težkoče za skupni sporazum. Treba je pozabiti preteklost in pričeti z delom. Ne smemo več grešiti, ampak treba je delati za bližnjo bodočnost. Razmere so zelo napete in težke, radi česar je treba napeti vse sile. PROTIŽIDOVSKO GIBANJE V BOLGARIJI. Beograd, 14. aprila. Iz Atene poročajo, da doznavajo solunski židovski listi iz Bolgarske, da vrše makedonske organizacije nasilja nad bolgarskimi Židi. Omenjene organizacije zahtevajo od Židov, da jim morajo plačati znatne vsote; če tej zahtevi ne bi hoteli ugoditi, bi zapadli smrti. Antisemitske skupine otvor-jeno napadajo Žige. Vsled teh dogodkov je židovsko prebivalstvo v Makedoniji zelo razburjeno. PROJEKT ZAKONA 0 IZKORIŠČANJU VODNIH SIL. Beograd, 14. aprila. V ministrstvu za poljedelstvo in vode je dogotovljen projekt zakona o izkoriščanju vodnih sil. Bachovi huzarji. Prof. Ribarič, Sokol Herbst, ing. Šega, šolski upravitelj Lešnik in tako dalje. Cela vrsta persekucij, cela vrsta nacijonalnih grehov. Prestavljajo nas v dobo Bachovih hu-zarjev, ko so narodno zavedne Slovence in Hrvate kot panslaviste pošiljali v pregnanstvo. Pa še ni bilo tako hudo, kakor danes, ko so persekucije zvezane z materijelnim uničevanjem preganjancev. Kajti takrat so naše ljudi v najslabšem času premeščali v druge kraje, toda pustili so jih na njihovem položaju, dali so jim enakovredno mesto, niso se dotikali njihove materijelne eksistence. Danes jih pošiljajo še mlade, aktivne, delazmožne v pokoj, da naj ob svoji skromno odmerjeni pokojnini, na katero morajo čakati leto dni ali pa še dalje, stradajo. Jasno je, kaj s tem nameravajo. Upogniti njihove značaje. Kloniti morajo duha. Iz mož napraviti dvoživke s skrivljeno hrbtenico. Zatajiti svoje prepričanje in svoje moštvo. Demoralizirati narod, da bo poslušen in slepo pokoren onim, ki nad njim vihtijo svoj strankarski bič. Ostrašiti in oplašiti druge, ki bi bili toliko predrzni, da bi imeli svejo voljo ter jo hoteli uveljaviti. Kajti za strankarstvo gre, za partizanstvo v njegovi najbolj grobi obliki. In kar je najhujše, to partizanstvo krijejo s plaščem nacijonalizma in takozvane državotvornosti. Brezvestno profanirajo nacijonalno in državno misel, ki jo stavljajo v svojo službo, ki pa jo s svojo skvarjeno družbo le kompromitirajo. Slabo ni bilo za naš nacijonalizem in za našo državno misel, ako naj imata take protektorje. Ljudstvo vidi in primerja in če vidi, da se nam nacijonalizem predstavlja kot korupcija, pohlep po zasebnem bogastvu, kot brezzakonitost in nasilje, kot plačkanje državne blagajne, naprednost pa kot ubijanje lastnega brata in zatiranje svobodomiselnosti, potem mu postane nacijonalizem odvraten, naprednost pa se izpremeni v mračnjaštvo in nazadnjaštvo. To so posledice sijajne naše mladinske pedagogike. Nedogledna zločinska škoda v nacijonalno-inoralnem oziru. Sleherni izmed onih preganjancev je storil na polju nacijonalizma in narodne vzgoje k čistemu in idealnemu patriotizmu več, kakor vsa mladinska klika skupaj. Sokolstvo, naša narodno-obrambna in druga kulturna društva jim dajo najsijajnejša izpričevala. S tihim in nekričavim podrobnim delom so orali narodovo ledino. Leto za letom, brez časti in slave, brez apela na narodovo hvaležnost, brez materijelne sebičnosti. Vse svoje zadoščenje so iskali in našli v doseženih vspehih. Pa ti pridejo pritlikavi ljudje, ki jim je nepreračunljivo naključje usode potisnilo v roke politično moč ter se znašajo nad onimi idealnimi narodnimi delavci. In na mah je uničeno, kar je .bilo priborjeno s tolikim trudom in toliko požrtvovalnostjo. In zakaj tako? Ker ti narodni borci v svoji toliko-letni izkušenosti, pridobljeni s svojim delom med narodom, vse pravilneje pojmujejo, kaj je nacijonalizem, kaj naprednost in kako naj izgleda prava državna mise!. Ker se nikakor ne morejo strinjati s perverznim naziranjem, da 'je malikovanje mamona patrijotično delo da je država molzna krava, da sme min. svoj portfejl zamenjati s svojim portemone-jem, da se sme z državnimi službami uganjati, simonijo, da se zakoni frizirajo sedaj s prečo na levo, sedaj na desno plat. Ker so na koncu koncev mnenja, da je skupna domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev ponosna Jugoslavija, ki naj jim je mati, vse tri sinove enako ljubeča in od vseh treh zahtevajoča medsebojne prizanesljivosti in ljubezni, pa enake požrtvovalnosti za skupni blagor. To in samo to je »zločin , ki naj se zaradi njega pokore ti idealisti. Kes, človeku je treba nepremagljive volje, da ne bi zakričal prav gori do neba nad tako vnebovpijočo krivico. Bachovi huzarji, je eno najžalostnej-ših poglavij v naši narodni zgodovini. Pa ne da se primerjati v trenotnim našim položajem, ko je zgrabila za huzarski palaš klika, ki pravi, da je — slovenske krvi. Toda prav zategadelj, ker je to tako sadistično protinaravno, ne more imeti obstanka. Zdravo jedro našega narodnega telesa bo samo izločiti strup, ki se je vanj zajedel. Tedaj bo prišel obračun. Ne kličemo na maščevanje, toda vsak zločin zahteva svojo kazen. Le ta pa mora biti tako temeljita, da bo za vse bodofe čase svareč eksempel in da se nikdar v naši zgodovini, ki je danes odprta na svoji črni strani, ne bo več primeril podoben slučaj. Naši vzgledni narodni borci trpe danes svoje mučeništvo, mučeništvo za svoj idealizem, za svobodo in za napredek svojega naroda, za svojo čisto vero. Zgodovina vseh časov in vseh narodov dokazuje, da je tako mučeništvo najboljše in najčvrstejše seme, ki iž njega vsklije boljša narodna bodočnost. Naj jim bo to v tolažbo, naj pa bodo tudi prepričani, da jim bo ta narod vedel hvalo na njihovih žrtvah ter da jim bo zanje znal dati zadoščenje za prestane krivice. šlo kasneje do spojitve. Kljub vsem nevar- , nostim, s katerimi je bilo združeno vezanje : teh niti v celoto, moremo zasledovati to ve- i zanje že davno pred vojno, sicer le osami je- i no, tu in tam, pa vendar tako učinkujoče, da i je vplivno pripravljalo pot kasnejši popolni J združitvi in nam vsaj zmanjšalo nevarnosti j preveč nenadne spremembe. Združitev je končno vendarle prišla. Po- j samezne pokrajine so bile ob ujedinjenju i sicer več ali manj razrukane vsled vojnih \ viharjev, ki so šli mimo ali preko njih; ohra- i nile pa so še vso svojo življensko sposobnost, ! ki je naglo vzklila in pognala mogočno listje. Toda polagoma je pričela življenska sila oslabi jati in tujec, ki je poznal te lepe kraje poprej in jih obišče sedaj, more ugotoviti samo mrtvilo. Vsakdo se mora začuditi, da je država s tako ogromnimi prirodnimi bogastvi, s takimi življenskimi možnostmi v sedmem letu svojega obstoja, dasi brez hudih gospodarskih kriz, s pravzaprav ugodnim zunanje-gospodarskiin položajem, še vedno gospodarsko tako šibka, kakor je Jugoslavija. Kaj je vzrok temu? Mnogi, ki so se pečali s tem vprašanjem, so prišli do zaključka, da razpolaga naša mlada država s premalo odpornimi sredstvi za uveljavljenje v hudem konkurenčnem boju, ki je nastal po vojni med vsemi državami. Vse hiti, da izbriše sledove vojne in da se čimprej dvigne vsaj na predvojno višino. In kar je pametno: skoro povsod zaznamujemo v tem boju znatne uspehe. Tudi pri nas nismo brez njih, dasiravno nihče ne bo trdil, da bi ti uspehi ne mogli biti boljši. Vse to je pravilno, toda treba je iti še globlje: zakaj ni sredstev. In tu je jedro: sredstva so, samo poiskati in uporabiti jih je j treba. Mi pa jih dosedaj še nismo poiskali j dovolj in ne zadostno uporabili, ker smo ime- J li, drastično povedano, preveč drugih oprav- j kov, Ti opravki obstojajo v enakostranskemu favoriziranju neke politične koncepcije, ki je j naletela na velik odpor. Ta odpor in boj j proti njemu pa požira dan na dan skoro vse i življenske sile naše mlade države in onemo- ! goča pravilen napredek. Radi tega smo še : skoro tam, kakor smo bili pred petimi, še- j stimi leti. Gospodarstvo in politika sta tako tesno , zvezana pojma, da ju je v življenju nemogo- i če ločiti. Vsa politična stremljenja imajo za podlago gospodarska vprašanja, ki pa so navadno s političnimi gesli toliko prebarvana, da jih pri površnem motrenju ni takoj opaziti. In vendar so le gospodarski cilji, ki dajejo vsemu političnemu življenju silo, le ti cilji so končno vzrok in začetek političnih prask in trnjev. Cilji morejo biti celo isti ali vsaj slični; načini pa, na katere se jih skuša dosečg morejo biti povsem različni in ta raznoličnost more povzročiti najhujše spor* in boje, katerih posledica je običajno škoda za vse. lo uveljavljanje gospodarskih ciljev naroda izgleda v življenju prav tako, kakor zelo razvita delitev dela. Posamezne panog* kot sestavni deli tepp uveljavljanja se razčlenijo tako daleč, da jim ni več opaziti gospodarskih stremljenj. In. vendar so le sestaven del, pripomoček, ki sam na sebi i* sam zase ne bi imel nobenega smisla; v zvezi z drugimi pa more biti zelo važe* faktor. Tu pa tiči ona napaka, radi katere hira naše gospodarsko življeuje. Cilj nas vseh j* gotovo gospodarska okrepitev in kolikor možna osamosvojitev naše domovine, ker popolna autarkija je danes nemogoča. Nači-mi pa, kako ta cilj doseči, so zlasti pri nas silno različni in so privedli skoro do preloma. Političen bes, ki se je zagrizel v našs politično življenje, je potisnil gospodarsk* momente in cilje ob stran in posamezni sestavni deli udejstvovanja so stopili na škodo nas vseh tako v ospredje, kakor da so sami sebi smoter. Posamezne politične stranke skušajo uveljaviti svoja politična gesla ne oziraje se na to, ali bo to koristilo celoti i* onemu končnemu smotru, ki je pravzaprav prvi in ki bi moral biti tudi glavni vzrok vsega političnega delovanja. Če premotrimo zgodovino političnih bojev naše države, bomo našli nebroj dokazov, da se vodi pri nas politika radi nje same, brez globljih ciljev; zlasti pa nam to dokazuje način teh bojev. Usodna napaka obstoja torej v identificiranju sredstva s smotrom. Dokler bodo naš* politične stranke in njih voditelji dnevno grešili na ta način, ne bomo doživeli pre-okreta na bolje. Tem žalostnejše in usodnejše pa je to dejstvo'za nas zato, kar se drugi narodi tega zavedajo in hite, grade in napredujejo, dočim vlada pri nas prepir ne o tem. kaj, temveč kako naj se to in to doseže. V tem pa zaostajamo in celo nazadujemo. Monstrum volilnega prava. Volilna pravica je najvažnejša izmed vseh državljanskih .pravic, kajti potom nje odločajo državljani o usodi države. Zato je razumljivo, da so se od časa zavednosti ljudskih inas bojevali za to pravico najljutejši boji. Toda ravno tako, kakor vsaka druga pravica, more postati tudi volilna pravica prazna fraza, beseda brez materijelne vsebine, če ne sloni celotno volilno pravo na pametni podlagi. Kaj pomaga še tako splošna in enaka volilna pravica, če pa so predvidene za njeno izvrševanje kavtele, ki že v kali zaduše bistvo državljanovega udejstvovanja pri Yolitvi, Popolnega volilnega sistema, ki bi docela ustrezal načelom politične enakopravnosti, teorija do danes še ni našla. Vendar so sedanji volilni redi evropskih, pa tudi drugih držav še kolikor toliko sprejemljivi. Naš jugoslo-venski volilni red je celo zelo dober, dasiravno kaže praksa marsikatero pomanjkljivost, ki jih je pa pripisovati drugim faktorjem in ne zakonu kot takemu. Nekaj posebnega pa bo madžarski volilni zakon, če bo sprejet zakonski osnutek, ki ga je predlagal grof Bethlen. Ta osnutek volilnega zakona je nekaj tako brezpriinerno reakcijonarnega, da vzbuja opravičeno pozornost vsega demokratičnega sveta. Take budalosti, kakršna je ta zakonski predlog, je zmožna samo okostenela in degenerirana aristokracija, pa menda samo madžarska, kajti drugje bi bilo takega monstruma celo aristokracije sram. Naj navedemo samo nekaj najgorostasnejših cvetk iz vrta madžarskega grofa Bethlena. Povsod na svetu velja načelo, naj vzamejo volitve volilcem kolikor mogoče malo časa, da je vsakemu upravičencu mogoče^ izvrševati volilno pravico, samo ne na Madžarskem. Pri nas in drugod se izvrše volitve v parlament v enem dnevu; madžarski osnutek pa predvideva po več dni. Kajti, če volitve na kakem volišču v enem dnevu niso končane, jih predsednik zaključi in se nadaljujejo prihodnji dan. Zaključiti pa jih sme tudi predčasno, če je odziv slab, in potem se nadaljujejo prihodnji dan. Predsednik volilne komisije more torej po mili volji nagajati volilcem, jih zadržati in jih povabiti za — jutri. Ta njegova pravica je tem važnejša, ker volilec ne more izvršiti volilneag akta, kakor in kedar bi on hotel, ampak se postopa s njim, kakor z živalijo. Volitve se namreč vrše za vse občine enega volilnega okrožja na enem samem volišču, tako, da se bodo morali volilci iz drugih občin odpraviti kar na daljše potovanje, če bodo hoteli biti deležni izvrševanja svoje volilne pravice. V kraju, kjer je volišče, določi vlada posebno mesto, kjer se morajo volilci zbirati v skupine in čakati, da jih predsednik volilne komisije pozove v volilni lokal. Tako bo marsikak Madžar čakal ves božji dan, da ga pozovejo na volišče, če se ne bo predsedniku slučajno zljubilo odložiti nadaljevanje glasovanja na drugi dan. Sicer pa je grof Bethlen dober človek: v osnutku je določii, da morajo volilne komisije skrbeti, da si morejo zbrani volilci na licu mesta kupiti hrane . . . Pa to ni vse. Volilci ne smejo posamično . v volilni lokal, ampak v skupinah po deset oseb. Skupine se formirajo že na zbirališču in sicer tako, da tvorijo vsako skupino samo oni volilci, ki bodo volili istega kandidata. Kaj to pomeni, si vsakdo lahko misli! Sijajna so tudi določila, ki naj omogočajo popravljanje* glasov. Madžari volijo z glasovnicami (listki). Predno dobi volilec glasovnico in ovitek, mora oboje označiti predsednik z istim svinčnikom z dvema poljubnima črkama; ko odda volilec glasovnico, jo mora predsednik z istim svinčnikom podpisali ... No, bolj primitivno si grof Bethlen ni mogel izmisliti načina za potvarjanje, oziroma razveljavljanje glasov; (Če nista predsednikov podpis in njegovi oznaki s črkama napisani z istim svinčnikom, je glasovnica neveljavna). Tako bo po tem osnutku mogoče, da se bo našel celo v krajih, kjer ima opozicija odločno večino, pri štetju glasov le tu pa tam kak opozieijonalen glas, ki bi bil veljaven. j Tudi volilni agitaciji grof Bethlen ni pri-i zanesel; zlasti v času po razpisu volitev je ta silno omejena in so za prestopke določene visoke zaporne in denarne kazni, torej ravno obratno, kakor povsod drugod. Zastave (kakršnekoli) se ne smejo uporabljati v volilni agitaciji, obhodi volilcev so prepovedani, zborovanja je treba 24 ur popreje naznaniti policiji, ki more iz varnostnih ali celo iz zdravstvenih ozirov zborovanje prepovedati ali pa odrediti drug čas ali kraj. Volilni plakati smejo vsebovati samo stvarne objave, nobenih slik itd. Zeto bistroumno je določilo, da se kaznuje z ječo do treh let vsak, kdor se je udeležil obhoda volilcev (ki je sicer že sam na sebi zabranjen), tekom kate-: rega je kdorkoli zagrešil pregrešek ali hu-i dodelstvo na imovini kogarkoli. Madžarski magnatje smejo biti na svojega grofa Bethlena zelo ponosni, kajti temu volilnemu zakonu se bo smejal ves svet. Namen in sredstvo. Marsikdo, ki je poznal pokrajine naše države pred vojno in ki jih obišče sedaj, je neprijetno iznenaden radi stagnacije v našem razvoju. Kogar zanima to vprašanje in se skuša nekoliko natančneje poučiti v njem, bo kmalu našel vzroke tega mrtvila, ki si ga 1e sicer težko razlagati. Kajti država, kar iršna je naša, bi morala stati v sedmem letu svojega obstoja na vse drugačni stopnji razvoja in napredka, kakor pa dejansko stoji. Saj njen začetek ni pomenil tako težke revolucije v življenju njenih delov, da bi vse popolnoma postavil na glavo in da bi bilo treba prav povsod pričeti graditi docela s temelja. 2e dolgo pred postankom sedanje države so šle izdatne niti proti jugu, s katerim je pri- Politične vesti. = Hrvatska Zajeduica in radičevci. Z ozirom na pogajanja radičevcev z radikali je objavil neki zagrebški list stališče Zajednice do teh pogajanj. Hrvatska Zajednica je sicer mnenja, da so se vršila pogajanja med radikali in radičevci mnogo prehitro in da bi moglo to vzbuditi sumnjo, da so imela za namen razbitje bloka bratskega sporazuma, da pa nikakor ni proti nameravanemu sporazumu. To sporazum seveda ne sme temeljiti na izolaciji bloka bratskega sporazuma, ker bi sicer Zajednica v tem slučaju ne mogla vzdrževati z radičevci nobenih vezi več. Sporazum bi bil mogoč na podlagi sodelovanja radikalov z blokom. Predvsem bi morali radikali ukiniti Obznano in obenem umakniti sedanje predloge tiskovnega zakona in zakona o sodnikih. Glede Vidovdanske ustave je Zajednica zelo popustljiva, kar kaže njeno voljo za sporazum. — Napredovanje nadstrankarjev v Rusiji. Volitve v sovjete v Moskvi in Leningradu (Petrogradu) so prinesle znatno napredovanje takozvanih nadstrankarjev: V Ploskvi so narasli nadstrankarji z ozirom na lansko leto od 12.3% na 30%; komunisti pa so nazadovali od 87.7% na 67-%. Podoben rezultat so pokazale volitve tudi v Leningradu. Ta nenaden porast glasov za . nadstrankarje dokazuje, da prizadevanja vodstva nadstrankarjev, pritegniti najširše plasti svojih somišljenikov k političnemu udejstvovanju v sovjetih, niso ostala brezuspešna. — Hindenburgova kandidatura v luči inozemstva. Angleško časopisje se na široko peča s Hindenburgovo kandidaturo in prihaja po raznih razmotrivanjih do zaključka, da bi povzročila zmaga človeka, ki ga slave Nemci kot najslavnejšega zmagovalca, diplomatske zmede, ki bi mogle zavzeti zelo opa-sen obseg. Kajti Hindenburgova stranka je zbrala v svoji sredi vse temne in dvomljive elemente. Hindenburg zopet združuje interese težke industrije, pripadnike visokih carin, nasprotnike razorožitve, povzročitelje evropskih nemirov. Belgijski socijalist Van-dervelde je izjavil z ozirom na Hiudenbur-govo kandidaturo, da je s stališča mednarodnih odnošajev prava nesreča. Hindenburgova zmaga bi imela najusodnejše posledice za mirovna prizadevanja v Evropi. Belgijski socijalisti ne morejo razumeti nemških državljanov, da so mogli zagrešiti tako neumnost, ki bo morala osvežiti pri vseh zavezniških narodih spomin na vojne grozote in ki bo ogrožala evropski sporazum v najhujši meri. , „ = Kdo bo sestavil novo francosko vlaao. V glavnem prideta vpoštev dva moža: predsednik zbornice Painlevee in pa generalni guverner v Alžiru, senator demokratske levice Steeg. Predsednik Doumergue bo najbrž še enkrat ponudil sestavo kabineta Pain-levčju, kljub temu, da je ta v pogovorih z raznimi politiki odločno izjavil, da take ponudbe ne bo sprejel, ker misli, da njegovo imenovanje predsednikom vlade situacije ne bi moglo izboljšati. Pač pa je on sam uver-jen, da bi bilo najbolje, da prevzame sestavo novega kabineta kak senator levice, M bi užival simpatije zbornice in senata. Po vsem tem pride še najbolj v poštev imenovani senator Steeg. = Rešitev vladne krize v Belgiji se je zavlekla, ker je kralj odložil konzultacije do torka po Veliki noči. Vedno bolj postaja verjetno, da bo krmaril Belgijo katoliški blok. Posvetovanja katolikov s krščanskimi socijalisti in flandrskimi katoliki so dovedla do sklepa, da stvorijo vse tri frakcije enoten blok v svrho preprečenja sestavitve socialistične vlade. Izgledi katoliškega bloka na zmago so tem večji, ker so liberalci sklenili, da se ne bodo vezali niti s socijalisti, niti s katoliki. Prosveta. Koncert slov. pevskega društva Krakov*-Trnovo. V naše pevske enote polagoma pronica prepričanje, da so časi petja po veselicah minuli ter da morajo društva služiti resnemu pevskemu delu in njegovi posledici, udejstvovanju na koncertih. Tudi slov. pevsko . društvo Krakovo-Trnovo, po prevratu ustanovljeno največ iz lokalnega patrijotiz-ma, se je opogumilo na vstop v koncertno dvorano ter je priredilo v sredo zvečer v dvorani Filharmonične družbe dostojen pevski koncert, čigar spored je svedočil stremljenje društva po napredku. Prinesel je celo neizvajane, zanimive, nove moške zbore skladatelja Emila Adamiča in še več drugih v Ljubljani neizvajanih pesmi. Moški zbor šteje 28 pevcev, ki še težjim nalogam novejših skladb niso kos in jih količkaj nenavadna modulacija spravi iz tira. Prvi tenor ni prvi tenor, ker le z največjo silo in naporom zmaguje višine, drugi tenor je nesiguren, pač pa sta boljša oba basa. Lahke pesmi so se zboru lepo posrečile, najbolj »Pastirc pa nese ovc* tri« in tudi pesmi starejšega datuma »Slovanski brod«, »Pastir«, »Gorski kraj« so bil* razmeroma dobro izvajane, pač pa je nova Adamičeva »Trije robci« bila za zbor mnogo pretrd oreh. Vsekakor sta ambicija in trud pevcev ter pevovodje Miheliča vse hval* vredna. Za začetek pa bi bilo zboru priporočati le lažje skladbe. Ko dobe pevci pri* merno rutino in pridobi društvo par dobrih tenoristov, naj si upa na težje, kočljive naloge. — Na koncertu je s solospevi Lajovica, Pavčiča, dr. Kreka in Prochazke v veliko zadovoljnost in priznanje občinstva — katerega je bilo precej — sodeloval operni peve* g. Banovec, ki je pel tenor solo tudi v Adamičevi »Mara v jezeru«, Juvančevem »Pa-. stirju« in Novakovem »Gorskem kraju«. Prireditelji so mu poklonili ogromen venec, pravtako trudaljubnemu pevovodji g. Miheliču. Oba sta priznanje popolnoma zaslužila-Solospeve je na klavirju fino spremljal g-H. Svetel. Slov. pevsko društvo Krakovo-Trnovo je na pravi poti: z neumornim, vztrajnim in resnim vežbanjem bo gotovo še napredovalo, za uspehe jamči njegov prvi koncert. —o—. Novi slovenski solospevi. V Celju živi skromen skladatelj Slavko Osterc, ki je napisal skladbe za orkester, komorni kvartet itd. Pred kratkim smo imeli v Mariboru pri- . liko poslušati šest novih njegovih solospe-vov, katere je Pej znani tenorist g. dr. Alič in jih je na klavirju spremljala njegova soproga. Skladbe so zelo zanimive, kabineta* točke, iz katerih smo mogli razbrati, da ata Ostercu vzor Debussy, predvsem pa Stravinski. V Mariboru so nedavno tega dali Oster-čev večer, v Ljubljani do danes še menda nismo slišali niti ene skladbe tega talentiranega, mladega skladatelja. Prav bi bilo, da prireditelji koncertov pri sestavi sporedov tudi njega upoštevajo. Štev. 62. NARODNI DNEVNIK, 14. aprila 1925. Stran 5 Dnevne vesti. — Zakon o osnovnem šolskem pouku. V prosvetnem ministrstvu je pričela razpravljati komisija načelnikov oddelkov o definitivnem osnutku zakona o osnovnem šolskem pouku. S tem po ustavi predvidenim zakonom bo urejen osnovni šolski pouk enotno •za celo državo. Za podlago služi prejšnji zadevni zakon, ki pa bo izboljšan na osnovi nasvetov in predlogov vseh učiteljskih organizacij. Osnovni šolski pouk bo obvezen in enoten za vso državo. Šolska obveznost bo trajala osem, odnosno šest let. Glede vprašanja, kdo naj vzdržuje šole, še ni popolne enotnosti; nekateri zagovarjajo načelo, da naj stori to država sama, drugi pa> da na^ se prepusti vzdrževanje ljudskih šol sanio-upravnim edinicam. Obveljalo pa bo najbrž prvonavedeno stališče. Novi zakonski osnutek zagotavlja ustanovitev ljudskih obrtnih in privrednih strokovnih šol in pa institut potovalnih učiteljev, ki bi poučevali po krajih, ki bi takih šol ne imeli. Verouk ostane še nadalje ljudskošolski predmet, poučevali pa ga bodo učitelji lajiki ali pa oni duhovniki, ki jih postavi prosvetno ministrstvo; to določilo bo brez dvoma izzvalo hud odpor katoliške duhovščine. Ves osnovni pouk -stoji v splošnem pod državnim nadzorstvom. Cim bo projekt gotov, kar je pričakovati v nekaj dneh, bo izročen narodni skupščini, kjer je pričakovati ostre in zanimive debate. — Novi kazenski zakon. V justičnem ministrstvu bo v kratkem dogotovljen končno-veljavni načrt novega kazenskega zakonika (za vso državo). Načrt je bil, kakor znano, že pred dvemi leti izgotovljen, pa so rekli, 0hne Wollu9t«, »Ue-I legenheitsmacherin«, »Junggesellennot«, »Die ! Lusterne«, »Halbjuden«, »Magdas Fehltritt«, j »Sein Venusdienst«, »Hund und Liebe«, j »Hochzeitsnachtc, »Die Verfiihrtec, »Braut-hemd« in »Judenhass«. — Šestkratua morilka. Brzojavke iz Pariza poročajo: V Nimesu je bila aretovana mlada služkinja, ki je obdolžena, da je zastrupila šest oseb. Dolže jo, da je zastrupila ’ šest delodajalcev, oziroma delodajalk s strih-; ninom. Autopija sodnega zdravnika je odre-• jena. ! — 12 letni morilec. V neki vasi v bližini ! Nancyja, je umoril 12 letni deček malo deklico. Dal ji je več sunkov z nožem v srce in pljuča, tako, da je obležala na mestu mrtva. Na policiji je fant svoje dejanje brez nadaljnjega govorjenja priznal ter izjavil, da je hotel »igrati apaša«. — Zverinski zločin novogradiške policije. »Hrvat« z dne 10. t. m. piše: »Lazo Cubrilo iz Rudovolja je prišel odgonskim potom v novogradiški občinski zapor. Tu sta ga dva policijska stražnika zvezala, tretji mu je zamašil s papirjem usta, da ni mogel vpiti, četrti Števan Ilič pa ga je pretepel in hodil po njem. Cubrilo se je od trpinčenja onesvestil ter so ga prenesli nezavestnega v bolnico, kjer se je ugotovilo, da je dobil po celem te- i lesu težke telesne poškodbe. V trebušno. votlino mu je vdrla kri. Policaj Ilič je odpuščen iz službe, drugi ne.< — Velika želeiniška nesreča ▼ bližini Barcelone. V bližini Barcelone je trčil pred prazniki električni brzovlak z nekim drugim vlakom in zgodila se je ena izmed največjih nesreč, kar jih pomni Španija v zadnjih desetih letih. 26 oseb je ubitih, 125 jih je večinoma težko ranjenih. Med žrtvami je vel otrok. Vlak je vozil z brzino 110 km. Tri ja vagoni so popolnoma zgoreli. — Celo mesto brea posla. Premogokopi mesta Blaenovon na Angleškem so zatvor-jeni. S tem so postali skoro vsi prebivalci mesta, 13.000 po številu, brez posla. Ti ljudje se nahajajo v največji bedi, zakaj delavci dobivajo samo po 28 šilingov podpore na teden. Vzrok prenehanja obratovanja je ta, da so izostala v zadnjih časih skoro vsa naročila. Tako so prenehale na primer s svojimi naročili francoske državne železnice, ki krijejo svojo potrebo sedaj drugje, deloma v Nemčiji. — Kmetijska zavarovalna družba »Phig< poživlja na vpis delnic. Zavod snujejo kmetijski in gozdarski posestniki, industrijalci in profesorji kmetijske in gospodarske fakultete beograjske in zagrebške visoke šole. Zavod je namenjen v prvi vrsti kmetijstvu in gozdarstvu ter industriji obeh teh dveh panog v celi državi. Stvar gre tedaj iz strokovnih krogov in je namen, da kmetijstvo in gozdarstvo ustanovita svoj lastni zavarovalni zavod. Delnice so po 100 Din takoj pri prijavi na upis je treba plačati 20% od nominalnega zneska delnice (t. j. 20 Din na vsako delnico), za pokritje ustanovnih atr°5kov pa 10 Din od vsake delnice. Nadaljnjih 30/a bo plačati tekom enega meseca po izvršenem ustanovnem občnem zboru, ostalih 50% pa v štirih tromesečnih obrokih po 12.50 Din. Delnice se glasijo na ime in se obrestujejo. Na 3 delnice ima delničar na občnem zboru en glas, več kot 10 glasov p* ne more imeti, če tudi ima še tako veliko delnic. Delničar razven z zneskom, ki ga je plačal za delnico, dalje nič več ne jamči. I ra vi la so od ministrstva potrjena, taksa v znesku 10.000 Din je plačana in bo vsak delničar pravočasno pravila prejel. Po ustanovitvi se otvori tudi podružnica za Sloveni- * jo. 1 ra vila so prirejena tako, kakor odgovarja koristim kmetijstva in gozdarstva, na-čin plačevanja je tako ugoden, da vsak najmanjši posestnik lahko postane delničar vsaj z enim glasom. Člani načelstva in nadzorstva jamčijo za poslovanje zavoda s celim svojim premoženjem, voljeni pa morejo biti, ako imajo 25 delnic. Cas ca prijave je samo d* konea aprila tega leta. Prijave in odpadajoče zneske sprejema in daje pojasnila Agrarni biro v Ljubljani, Šelenburgova uli-“ ca 7-1., ah pa Jadransko-Podunavska banka isto tam. Ker se navadno pri upisih akcij vsled velikega zanimanja in priglaševanja nebenemu pnglaSencu ne dodeli toliko delnic, za kolikor se je priglasil in vplačal, j* potrebno priglasiti in vplačati za nekaj delnic več kot se jih resnično želi. Za nedods-ljeno število delnic vplačani denar se vrne Kmetijski in gozdni posestniki, kmetijski in gozdni, oziroma lesni industrijalci ter trgovci, eksporterji agrarnih in gozdnih pridelkov m izdelkov, priglasite se za upis delnie polnoštevilno in agitirajte tudi pri svojih tovariših, da si ustanovite lastni zavarovalni zavod, da v tem Slovenci ne zaostanemo. Velecenjena 1 Gotovo so Vam ostali v dobrem po-minu krepi, frotirji in elamini, kaiere s *> kupili v lanski seziji pri .Oblačilnic “ po izvanredno nizkih cenah. Tudi letos si lahko nabavavile v nai-modernejših vzorcih. perilni krep mr. . . . a Din 12;0 perilni fro ir 105 cm šir. m a Din 3 •— perilni fro!ir 70 cm šir. m a Din 2^50 Pprilni etamin m ... a Din 30’ volneni delen m ... a Din 40’— lep i Oblačilnlci v Ljubi), ni Miklošičeva 7. 30 Edgar Uico Burroughs: Tarzanovi doživljaji v džungli. Deset tolstih koz! je vreščala Momaya. Niti’ v «oz! Drugega nočeš? Deset tolstih koz, je ponovil Bukawai. Deset stiU koz, novo pletenico in dva kosa žice, dolga — ga je prekinila z nejevoljno kretnjo. J® kričala. Jaz nimam koz. Hrani besede. ni’ H moža. Sicer ima le tri koze, a morda se da kaj domeniti. CaUaj! B"k™ j® ptoSenil pod drevo. Bil je popolnoma desetih letih bi h ne m0gia plačati desetih tolstih zadovoljen, kajti vedel je, da dobi plačilo ali pa maščevanje. Pn teh ljudeh tujega plemena’ se ni bal nevarnosti, čeprav je vedel, da se ga boje in ga Črte. Le njegova lepra jim je branila, da se ga niso lotili z rokami, njegovo ime čarovnika pa ga je še močneje varovalo napadov. Baš si je izmislil načrt, kako jih bo prisilil gnati deset koz do njegove jame, ko se je vrnila Momaya. Trije vojščaki so prišli ž njo, — Mbonga, glavar, vaški čarovnik Rab-bakega in Ibeto, Tibov oče. Celo v navadnih raz-merah niso bili posebno ljudomile podobe, z jeznimi obrazi pa bi morali pač vsakogar prestrašiti, čeprav je bilo Bukawaia strah, ga vendar ni pokapal. Ko so prispeli in posedli v loku okoli njega, jih je premeril z ošabnim pogledom, ki naj bi jih ostrašil. Kje je Ibetov sin? je vprašal Mbonga. Kako naj to vem, je vprašal Bukawai. Brez dvoma ga ima zopet vražji beli bog. Ce me poplačate, bom napravil močno medicino in zvedeli bomo, kje je Ibetov sin ter ga poiskali. Moja medicina ga je zadnjič vrnila, čeprav nisem prejel plačila zanjo. Imam lastnega čarovnika, ki dela medicino, je dostojanstveno odgovoril Mbonga. Bukavvai se je dvignil in oponašal: Lepo, je dejal, tedaj mu ukaži, naj napravi medicino in glej, če bo mogel vrniti Ibetovega «ina. Par korakov je šel v stran in se zopet jezno vrnil. Njegova medicina ne more vrniti otroka, — to vem, vem pa tudi, da ga boste prepozno našli in da ga nobena medicina ne bo več mogla vrniti, kajti potem bo mrtev. Prav sedajle sem to zvedel, kajti duh sestre mojega očeta je bil tu in mi povedal. Mbonga in Rabba Kega nista bogvekaj zaupala svoji lastni čarovniji, morda sta celo o tujčevih zmožnostih dvomila; a vendar je bilo mogoče, da so nekaj vredne, posebno, ker je imel drugačno metodo. Ali ne vedo vsi, da govori stari Bukawai s samimi demoni in da dva celo pri njem prebivata v podobi hijen? A prenagliti se ne smeta. Ceno je treba dobro prevdariti in Mbonga ni prav nič veselilo, takole plačati deset koz, da le dobi enega sa- I mega malega dečka, ki bo morda, še predno do-| raste, umrl za kozami. Čakaj, je rekel Mbonga. Pokaži nam malo tvoje : čarovnije, da vidimo, če je dobra čarovnija. Potem j lahko govorimo o kupnini. Tudi Rabba Kega bo j čaral in potem bomo lahko presodili, kdo zna bolje, j Sedi zopet, Bukawai. Plačilo znaša deset koz — tolstih koz — novo ‘ pletenico in dva kosa bakrene žice, dolge kot mo-| ška roka od rame do nohtov, plača se vnaprej; koze I mi morate prignati do koče. Potem bom napravil medicino in drugi dan bo deček zopet pri svoji materi. Hitreje tega ne morem storiti, kajti mnogo časa je treba za tako krepko medicino. Napravi nam sedaj malo medicine, je rekel Mbonga. Pokaži, kaj znaš. Dajte mi ognja, je odvrnil Bukawai, in pokazal vam bom kos čarovnije. Momayo so poslali po ogenj, Mbonga pa je po njenem odhodu mešetaril z Bukawaiem za ceno. Rekel je, da je deset koz cena za močnega vojščaka. Opozoril je Bukawaia, da je on, Mbonga zelo reven, da je njegovo pleme zelo revno, in da je od desetih koz vsaj osem preveč, da ne govori o pletenici in bakreni žici. A Bukavvai je bil trd, kot demant. Njegova medicina je baje dragocena in bogovom mora dati vsaj pet kos za pomoč. Ko se je Momaya vrnila z ognjem, so še mešetarili. (Dalje prih.) Ferdo Delak: Par bssed h Kregarjevi inscenaciji , (iolgote“ Po daljšem čase nam je drama zopet dala Tučičevo »Golgoto« t novi — Kregarjevi inscenaciji. Ing. arh. Kregar je na dan premiere v »Jutru« »vojo inscenacijo razložil — precej površno sicer — « videlo se je, da velja ta večer kot nekak »eontra« »Literar-■o-umetniškemu večeru« Novega odra, saj je kil saključek članka povzet skoro čisto po Br. Ka-jevem članku »Novi oder«, priobčenem v »Narodnem dnevniku«. Iz tega je bilo razvidno, da je ideja obeh enaka, da temelji ■a psihološki inscenaciji. Poleg tega je skušal g. Kregar uveljaviti dinamiko barv. Tako -sta obvladovali v prvem in zadnjem dejanju le dve barvi: črna in bela — torej dve čisto nasprotni. Dobro. Črne zavese, ki bi naj pokazale samostansko življenje v nasprotju z zunanjim — naznačenim z belo tančico in rumenkastim (?1) reflektorjem. Sredi odra masiven bel križ. A kako je mogoče, da ima ta bel križ vsekano klop za — priorja?! In kaj naj pomeni polkrog na križu? Če je g. arhitekt razložil pomen tega križa, čemu ni povedal tudi, kaj pomeni oni aepopolni krog? Varijacij je tu več; a dobe se ljudje, ki bi morda mislili, da se je del kroga odlomil. Drugo dejanje je bilo v primeri s prvim še slabše. G. Kregar je postavil aa oder poizkus konstrukcije. Konstruktivizem je bil zanesel k nam Černigoj, ki je, pri-šedši iz VVeimarske stavbene šole za časa jesenskega velesejma napravil v Ljubljani konstruktivistično razstavo in obenem otvo-ril »vojo šolo za arhitekturo. Po modelih in skicah, katere sem videl pri Černigoju in po njegovih predavanjih sodeč, je postavil g. Kregar na oder nejasno in nepopolno kopijo Černigojevih osnutkov. Na španski steni je hotel izraziti v barvah vso ono pestrost življenja. A že tu je pogrešil s tem, da je uporabil zlato barvo, ki se je v dvorani sploh ne vidi. Pri Černigoju pride dinamika barv vsaj v poštev, ker se pri njem križajo le kričeče barve. Sicer pa: Černigoj sam si v svojem konstruktivizmu ni na jasnem. Po večini so vse njegove stvari abstraktne — njemu je glavna stvar: Zavreči vse staro in pokazati nekaj novega, če je tudi nesmiselno — torej negativizem, katerega je zmožen le še »Zenit«. Poleg tega se pa v inscenaciji drugega dejanja križata dva svetova: Konstruktivistični in realni. »Konstruktivistični«, če smemo tako imenovati špansko steno, opremo luči, neokusne in po načelih konstruktivizma popolnoma zagrešeno prirejene blazine — in realni fotelji in ostala navlaka okoli njih. SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON. To monumentalno delo, ki bo obsegalo do' 1000 strani leksikalnega formata in izide v šestih sešitkih, vsebuje življenjepis vseh nekdanjih in živečih slovstve-nikov, umetnikov, glasbenikov, znanstvenikov vseh panog, šolnikov, politikov, narodnih gospodarjev, podjetnikov, izumiteljev in vseh osebnosti, ki so za razvoj kulture v Sloveniji kakorkoli pomembne, bodisi da so slovenskega rodu in so sodelovale doma ali v tujini, bodisi da so tujega rodu, a so s svojim delom med Slovenci trajno vplivale na slovensko kulturno življenje. Slovenski biografski leksikon prinaša biografije s točnimi življenjskimi podatki, z opisom dela in pomena posameznih osebnosti za razvoj Slovencev, z navedbo vse literature, ki se na posameznike nanaša in z opozorilom, kje je naiji njih slike. Slovenski biografski leksikon ni samo popolna zbirka življenjepisov, marveč osega v njih vso zgodovino slovenske književnosti, umetnosti, glasbe, politike, vseh jjanog znanosti (bogoslovja, prava, zdravstva, prirodo-slovja, tehničnih in drugih ved), šolstva, industrije, trgovstva in ostalih delov narodnega gospodarstva. Slovenski biografski leksikon je neobhod-no potreben vsaki zasebni in javni knjižnici, je pomočnik umetniku, znanstveniku, politiku, časnikarju in praktičnemu delavcu katerekoli vrste. Slovenski biografski leksikon je uredil Izidor Cankar s sodelovanjem Jože Glonarja, Franca Kidriča in Janka Šlebingerja. V prvem sešitku so sodelovali: dr. Izidor Cankar, univ. prof. v Ljubljani; dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani; dr. Joža Glo-nar, bibliotekar lieealne biblioteke v Ljubljani; dr. Ivan Grafenauer, prof. v Ljubljani; dr. Franc Kidri, univ. prof. v Ljubljani; dr. Franc Kimovec, glasbenik v Ljubljani; f dr. Franc Kos; dr. Milko Kos, docent v Beogradu; dr. France Kotnik, prof. v Ptuju; dr. Franc Kovačič, prof. bogoslovja v Mariboru; dr. Jože Lesar, prof. bogoslovja v Ljubljani; dr. Dragotin Lončar, prof. v Ljubljani; dr. Joža Lovrenčič, prof. v Ljubljani; dr. Franc Lukman, univ. prof. v Ljubljani; dr. Josip Mal, ravnatelj muzeja v Ljubljani; dr. Josip Mantuani, ravnatelj muzeja v Ljubljani; dr. Franc Mesesnel, asistent umetnost-no-zgodovinskega seminarja na univerzi v Ljubljani; Josip Mulaček, pisatelj v Ljubljani; dr. Rajko Nahtigal, univ. prof. v Ljubljani; dr. Karl Ozvald, univ. prof. v Ljubljani; dr. Ivan Pintar, zdravnik v Ljubljani; dr. Avgust Pirjevec, bibliotekar lieealne knjižnice v Ljubljani; Jože Okoren, čebelarski strokovnjak v Ljubljani; dr. Janko Polec, hon. univ. prof. v Ljubljani; Stanko Premrl, hon. univ. prof. v Ljubljani; Adolf Robida, prof. v Ljubljani; dr. France Stele, konservator v Ljubljani; Msgr. Viktor Steska, referent pri pokrajinski upravi v Ljubljani; dr. Janko Šlebinger, prof. v Ljubljani; dr. Fran Veber, univ. prof. v Ljubljani. Slovenski biografski leksikon je založila Zadružna gospodarska banka. V subskripciji stane celo delo, ako se takoj plača, Din 500.—, posamezni sešitki Din 90. , , Izven subskripcije stane vsak sesilek Din 100. Naročila sprejema Zadružna .gospodarska banka v Ljubljani, kjer se dobi tudi že prvi sešitek. Gospodarske vesti. X Veliki vzorčni sejem v A ršeu. Ravna- 1 teljstvo Velikega vzorčnega sejma v Vršcu se je odločilo, da priredi s pomočjo ministrstva za poljedelstvo in vode in s sodelovanjem gospodarskih in kulturnih ustanov, razni ti savezov, zadrug in zajednie jeseni od 11. do ‘22. oktobra veliko poljedelsko razstavo. S to razstavo bo združen sejem surovin, živine, specijalna razstava vina in pa kongres vseh vinogradnikov naše kraljevine. Te razstave in semnja se more udeležiti vsakdo. V to svrho se grade veliki moderni paviljoni. Za ta sejem vlada že sedaj zelo živahno zanimanje- Radi tega naj se pobrigajo vsi interesenti že sedaj za to, da dobe čim ugodnejše prostore na razstavi. Vsa pojasnila daje brezplačno Vršački Zbor, Vršac. X Spor v Brodarskem sindikatu. V Brodarskem sindikatu v Beogradu je stopilo brodarsko osobje v mezdno gibanje. Pogajanj« se še vrše, toda zdi se, da ne bodo tako kmalu dovedla do zadovoljivega rezultata. Upravni odbor Brodarskega sindikata je imel v soboto sejo, na kateri je razpravljal o povišanju prejemkov brodarjev in pa o zahtevah istih. Rezultat posvetovanj je Se neznan, govori se pa, da je pripravljen upravni odbor dovoliti brodarjem mnogo manjše poviške, kakor jih pa ti zahtevajo, radi česar ni pričakovati skorajšnje poravnave spora. Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve)- Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Vladimir Svetek. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Jack London: (58) Burni doživljaji. Roman z lužnega morfa. Obmolknil je in jo plamteče pogledal; toda takoj je spoznal, da pričakuje Joana pojasnila o skupnih zaupnih zadevah, ki so se tikale splošnih stvari. — Nadaljujte vendar — je rekla malce ne-»trpno, ko se je še vedno obotavljal. — Rad mislim na uspeh Berande, — je dejal, — toda to šele v drugi vrsti. Kajti to stremljenje je podrejeno moji najbolj vroči želji, da bi vi nekoč v mnogo popolnejši meri kot sedaj, ko ste le moja solastnica, delili z menoj usodo Berande. Berande bo nekega dne popolnoma vaša. ako privolite, da postanete moja žena. | Odskočila je. kot bi jo pičil gad. Njeno ob- : ličje je hipoma pobledelo, ne od notranje zadrege, temveč od jeze, ki ji je zagorela v očeh. — In to se vam zdi popolnoma samo ob sebi umljivo — da jaz privolim v to! — je vzkliknila strastno. Nato pa je posfal njen glas naenkrat hladen in miren in jela je govoriti tako, kakor je po Sheldonovem mnenju razpravljala z Morganom in Raffom o trgovskih zadevah na Guvutu. — Cujte me, gospod Sheldon. Imam vas prav rada, dasi ste malenkosten šušmar; hočem pa vam dopovedati enkrat za vselej, da nisem prišla na Salomonske otoke radi možitve. To nesrečo bi si bila lahko nakopala tudi doma, ne da bi morala jadrati za njo deset tisoč milj daleč. Na svoj posebni način hočem doseči svoj uspeh v življenju in zato sem prišla na Salomonske otoke. Omožiti se ni moj cilj. Morda prija to drugim ženam — meni ne — zato hvala vam. Sedela sem tu ter se lepo pomenkovala o prevažanju kopre, in nisem j niti najmanj mislila na zakon, vi pa ste se pritihotapili s svojo ponudbo, kakor bi mi hoteli vsiliti z maslom pomazan kruhek. In pa — in pa — Glas ji je za hip zaostal, nato pa je nadaljevala in v njenih besedah je zvenela proš- < nja, iz katere je spoznal, da je ravnal ne- j otesano. j — Ali ne vidite? — Vse je sedaj pokvarjeno. — Najin položaj postaja nemogoč ... — in ... jaz sem tako ljubila to tovarišijo in sem bila ponosna nanjo. Ali vidite sedaj? Ne morem biti nadalje vaša družabnica, ker ste mi razkrili svojo ljubezen 1 In tako srečna, sem bila! — Solze razočaranja so se pojavile v, njenih očeh in šiloma je zamorila ihtenje v svojih prsih._______________________________________________ — Jaz sem vas svaril, — je dejal resno. — Taka nenavadna situacija ne more dolgo držati med možem in ženo. To sem vam povedal takoj spočetka. — — Ah, da, sedaj mi je docela jasno, kaj ste storili. — Zopet se je razsrdila in nič več ni bilo one žensk?- prošnje v njenih očeh. — Prav previdni ste bili s svojimi opomini. Pazili ste dobro in ste me svarili pred vsakim drugim možem na Salomonskih otokih, samo ne pred seboj. — S temi besedami ga je udarila naravnost v obraz. Resničnost očitka ga je porazila, obenem pa je začutil, da mu je storila krivico. Oči so ji zasijale v zadoščenju nad udarcem, ki mu ga je prizadejala in zato se je odločil govoriti naravnost. — Stvar ni tako enostranska kot mislite vi — je začel — predno ste prišli, sem že prav iepo napredoval na Berande. Vsekakor pa mi ni bilo treba prenašati ponižanja, ki ga doživljam sedaj, ko me vi obtožujete strahopetnosti. — Ne pozabite, prosim, da vas jaz nisem klical na Berande — in da vas tudi nisem pozval, da ostanete na Berande. Vaša vztrajnost je kriva, da je nastal ta za vas tako neprijetni položaj. Ker ste ostali tu, ste me izpostavili skušnjavi in sedaj me hočete zato karati. Jaz nisem hotel, da ostanete. Takrat nisem bil zaljubljen v vas. Hotel sem, da bi odšli v Sidney in bi se vrnili na Havajske otoke. Vi pa ste hoteli ostati. Vi ate se v pravem pomenu besede — Obmolknil je ter je iskal besedo, ki bi bila nežnejša od one, ki jo je imel na jeziku. Toda ona jo je uganila. — Vsilila sem se vam — to ste hoteli reči — je vzkliknila in kri ji je šinila v bojevito lice. — Le nadaljujte. Nič se nikar ne brigajte za moja čustva. — — Dobro. Ne bom se brigal zanja — je dejal odločno, ker je spoznal, da dobiva pogovor značaj sramotnega šolarskega prepira. — Vztrajali ste pri tem, da vas moramo smatrati za moža. Logična posledica tega je, da morate govoriti kot mož in da morate tudi poslušati moža, ki govori z vami. Sedaj torej poslušajte. Ni vaša krivda, da so nastale te neprilike. Ničesar vam ne očitam, zapomnite si to. Toda iz istega vzroka mi tudi vi ne morete očitati ničesar. — Opazoval jo je, kako so ji valovala praa, dočim je s stisnjenimi pestmi sedela in poslušala. Kako rad bi iztegnil svoje roke in jo pritisnil k sebk! Mesto tega pa je moral razvijati svoj hladno premišljeni bojni načrt. Skoro bi ji dejal, da je deček, vse ljubezni vreden. Toda zamolčal je vse te nestvarne misli in nadaljeval strogo svoje razmotri-vanje. MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 3*—, vsaka nadaljna beseda SO qpra. At Suhe mavrahe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Matematiko poučuje profesor. Honorar smeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. Instrukcije iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo viiokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Dopisovanja z duhovito damo ieli gospod. Ponudbe pod »Roman« na upravništvo »Narodnega Dnevnika«. Vdovec srednjih let se želi seznaniti z vdovo ali pa mladenko radi ponovne ženitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« na upravo »Narodnega Dnevnika«. Knjigovodja perfekten bilancist z bankovno in trgovinsko naobrazbo, s poznanjem srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, agilen, vesten in marljiv, z najboljšimi referencami, želi orgovarjajočega vodilnega mesta v večjem podjetju ali trgovini. Cenj. ponudbe jiod »1925« na upravo lista. Posojilo posojilo od 5000 do 8000 Din proti varnostnemu kritju in dobrim obrestim. — Ponudbe na upravo pod »Gotovina«. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e v Slot. goril j i St. ■ S sprejme | notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstva. i Reflekiiram samo na prvovrstne moči. J Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost. &■■■■■■■■■■■■"» Znanja z dvema mladima, veselima gospodičnama v svrho skupnih okoliških izletov iščeta dva mlajša, samostojna gospoda. Cenjene ponudbe, če le mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na upravo lista pod »I\a9tor in Pollux«. Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. St. 24 Telefon Stev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Oglejte si tvrdke TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu tudi na obroke. Stalaže za špecerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladišču »Balkan«, Ljubljana, Dunajska cesta- Iščem 10.000 Din želim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din in obresti. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo i. Abadie cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Josip Pe N« »»Mul «—«. IMtotao Ms*». C »MM«« GANMIFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna laloga: Herzmansky. Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Najbolj« I* adlno !• ° Josip Petelinc-a Oritzner in Adler u rodbino, obrt la Industrijo Ljubljana Minuli krapliEsa. VsUetu« Hmelja. Dolamiča >a popravna £